SPOLNE BOLEZNI SO ZDAJ RAZLOG ZA RAZPOROKO V ILLINOI8U. Kapitalizem Združenih držav o svaja ifmh republike v Srednji in Južni Ameriki. NAJPRVO POSOJILA IN PO. TRM ARMADA. glasilo ■T slovenske Ml i - J- - - -ia- i ......i . ■ VETA narodne: podporne: jednote (Jrsžaiikl ia uprevailkl pro ■tort; sssr a La«*4ais av. 4 omet Of pabneaUaa: M8T 80. Lawudat« ave. TaUpksaat Uvažal« 4 Chicago, 1IL, petek, 13. aprila (April 13), 1023. . STEV.—NUMBER 88. OOPftl KAMPA-ZA VSTOP ZDA. Naši deželi je treba obljubiti le to, da bo plačevala ligi narodov $40,000 na leto sa upravne is-datke. DO LIGE RI NR IMELE ZDRU-ŽENE DRŽAVE NOBRNIH DRUGIH OBVEZNOSTI. Dee Moines, la. — Kampanja predsednik* Harding* za to, da naj bi Združene države vstopile v haiko mednarodno razsodišče, je odprl v srrio zvečer v Des Moi-nesu trgovski tajnik Herbert Hoover. Ker jc rsvno malo prej imel Hoover precej dolgo konferenc s predsednikom, menijo vsi tisti, ki so tajnika slišali govoriti na tem shodu, da so njegove besede nekakšno merilo za predsednikove govore, ki jih bo imel, ko »e meseca junija odpravi na pot po celi deželi llooverjev govor ae zavzema za mednarodno ligino sodišče v Ha gu ter z^ekako sekundira onemu, e katerim je prod par dnevi od pri kampanjo za popoln vatop Združenih držav v mednarodno ligo bivši zvezni vrhovni sodnik John H. Clarke v New Yorku. Medtem pa nadaljuje lord Ce-eil iz Anglije svoje eomanje po naši deželi ter si prizadeva pregovoriti ameriško ljudstvo, kako neznansko pametno bi bilo, če bi Združene države pristopile k med narodni ligi. Tajnik Hoover je glasnik želja in misli predsednik Hardinga. Zato se ne smomo čuditi, da je vso vnemo zagovarjal njegove ideje o mednarodnem sodišču Hagu ter označil morebitni vstop Kar bi bistveno učinkovalo na vzpostavitev trajnega miru na »■vetu. . Tisti, ki ao nasprotovali, da bi postala naša dežela članica mednarodne lige, je dejal, naj se nikar ne protivijo naši vdeležbi v (mednarodnem sodi&ču, niti se ne boje političnih zapletljajev vsled tega. Odgovarjal je kritiki senatorja Boraha, o katerem je rekel, da bi m daj rajši šel še dalj kakor do tja, do kamor mu je ameriško ljudstvo pri volji slediti. Tajnik Hoover je govoril pred letno konvencijo narodne lige Kenskoga volilstva, in njegov govor je bil prvi podrobnejši odgovor- nase administracije tistim, ki »»o napadali predsednikovo predlogo za vstop Združenih držav v mednarodno razsodišče v Hagu. "Noben narod nas ne more # I »rin iti v-to sodišče, če sami no-čemo tega. Sodišče samo nas nc more pozvati k nebi, niti ne izvajali nad naini nobene nasilnosti. < Vin moralne ne. Naš predlog za vstop v mednarodno razsodišče s naslanja na predpostavko, da ni prisiljenost potrebna za narode. i(i ko dobre in imajo v sebi čut pravičnosti. "Vse, kar bi morala naša deže storiti, če bi vstopila v haško razsodišče, je to, da bi ae obvezi« plačevati manj kakor $40,000 na leto ter a žeatinštirideaetimi drugimi narodi voliti sodnike. Ti možje mednarodnega sloveaa. 1/voljoni so za dolio devetih let ln ......* •» i« Pregled večjih dasvaih dogodkov. Sm r' ^T^m^ Amerika. Vrhovno sodišče potrdilo postavo za državni vojaški bonutt v [Uinoisu. Veleporots obtožila floridskcga pretepača umora prve vrste. Hoover odprl kampanjo za vstop Amerike v haško sodišče. Ameriški astronomi potrjujejo Einsteinovo teorijo. Preiskava glede hcrrinakih izgredov. Ameriški kapitalizem si oevaja Srednjo in Južno Ameriko. Bpringfieid. lll. — Državni ae nat je v sredo sprejel predlogo ©-[•29 glasovi proti 14, ki določa, da žena ali mož lahko iztoži loČitov zakona, ako ima druga zskousks polovica spolno bolezen. Čikaški zdravstveni komiq§r dr. Bundcsen je delal na to, da je bil sprejet ts dodatek k zakonu za razporoko. \Yashington, D. C. — (Patil Bundeeen zdaj deluje, da zbornica llauna. Federated Preas.)—Zdaj, Upre jme evgoničnl zakon, na po ko je Evropa v razvalinah in Asi. dlagi katerega boata morala biti ja obubožana, da bi absorbirala Vsak ženin iu nevesta zdre>*iSko preostanek ameriškega bogastva,[preiskana, predno se poročits, je postala Španska Amerika glaf Inosemstvo. Pretep na pesti v angleški zbornici . Francozi vsi iz sebe, ker so ameriški kapitalisti dobili bogate kon-ceaije v Turčiji. Angleški pisatelj opozarja na novo posledico vojne: ljudstva padajo v nezaslišano praznover-stvo in verski fanatizem. P0STŽVŽ Zž DRŽAVNI VOJAŠKI BONUS POTRJENA. S to sodno potrditvijo jo priznanih 56 miljonov dolarjev veteranom svetovne vojne. PRVO IZPLAČEVANJE VOJA ŠKIH NAGRAD SR PRIČNE DNE 1. JULIJA. MIHOVEGA BIRIC A UMORA PRVE VRSTE. Sedemnajst prič je pričalo pred velsporoto o tom, kako grosne ln zverinsko rasmsre vladajo po Jat-n likih šotorižčih. BIRIČ HIOOINBOTHAM JR RI-ČAL FANTA TARRRTA DO PO-POLNEGA OMAGANJA. ALI HOČE AMERIKA NJATI SAOOA ZA NAD ftKOPA GEPUAKA? BABJEVERSTVO JE VELIKA POVOJNA BOLEZEN. Angleški novelist oposarja na ve liko duševno reakoijo po vsem svetu, ki menda sledi vsaki vojni. ARHEOLOG OARTER OBOLEL. JE no polje gospodsrskegs osvajanja po bankirjih in industrijskih magnetih Združenih držav. Ani viški bankirji ao od spomla di leta 1921. posodili malone tretjino miljarde dolarjev krajevnimi in državnim vladam Južne Amf like in Zapadne Indije. Tukaj sledi liata posojil, ki ao jih dali amc riški finančniki, in koncesij, ki so jih dobili za posojils* Gvatemala. Posojilo: $15,000. 000. Koncesija: Američani ustanove Narodno banko, ki pobere jz prometa vea domaČi denar v naj krajšem času. ( j I Kairo, Egipt, 12. apr. — Ho- Kuba. Novo posojilo: $50,000.- ward Carter, ameriški arheolog, ki 000. Koncesija: sladkorni pride- j„ g pokojnim lordom Csrnarvo-lek so proda samo ameriškim „om vred našel Tutankamenov sladkornim kraljem po dogovorje Lrob, j0 nepričakovano zbolel nlh . Egiptovski duhovni so takoj izjs Haitl. Posojilo: 7,500.000./Kon- vili, da pojdo Carter za Carnarvo ccaija: Haitska narodna banka nom, ker je motil večno spanje mora naložiti ves svoj deusr v faraona Tu tank sm sns. "Za kletve National City banko v N< vv1 faraonova in oavets bogov se iz Yorku. polnjujcl" je dejal lbrahlm Cy Kolumbija. Posojilo: $84,0(> L- rana, eden višjih glavarjev egip-000. Kolumbijska provinca Anti :»- lovske cerkve. qua je dobila r20,000.00 in nol» | .Zdravniki še niso nsznanili mesto v Kolumbiji tudi 20 mlljb-i kakšno bolezen ima Carter. Csr nov. Koncesija: ameriški bsnklriijuarvon je umrl zs zastrupi jen jem tki so posodili denar, imajo prvo krvi, ko ga je pičila neka strupena vknjižbo na dohodke države Ko- žuželka in teuiu so je pridružila žo lumblje. /» v pljučnico. Omenjeni lbrahim je ži Kcnador proai sa posojilo gfl,y.'prcd več mesuci rekel, da bostaJ Springfield, 111. — Državno vr hovno sodišče illinoižko je potrdilo državno postavo za vojažki bonus. Ts vest ss je bliskoma raz nesla po celi državi. Sodni dvor je potrdil odlok sod nika E. S. Smitha, ki je zavrnil prvotno pritožbo. Izmed sedmih \thovntlr sodnike v jih" gUNl^a _ , lo za potrditev samo pet. Vrhov- 000.000 iu ga tudi dobi, ako za- CariiarVon in Carter kmalu umrla stavi avoje carinske dohodke anie- po "strašnih mukah", ker *ta se prosti vseh predsodkov, jal tsjnik Hoover. na sodnika Cartwright in Dunn sta se zdržala glasovanja, ker i-mata vsak svojega sina v vrstah veteranov svetovne vojne, ki bosta tudi deležna vojaškega bonu-sa. Ko se je zaznala 4cst o potrditvi, je poslanec Church nemudoma uvedel v poslanski jrfbornici predlogo za dovoljenje tistih pet-inpetdesetih miljonov, za katere je že odglasovalo illinoiško prebi-valetvo. Kakor jc naznanil gen. adj. Carlos E. Black, se prične prvo izplačevanje vojaških nagrad dne 1. julija, ali tako nekako. Sodni načelnik Thompson je naznanil aodno potrdilo. "Bil nam je predložen ugovor, češ, da se ta postava v nekaterih točkah ne atrinja z ustavo. Ali sodni dvor je dognsl, da postava ne nasprotuje nobeni ustavni do ločbi, in razsodba okrožnega so dižča je s tem odobrena in potr jena." Vsi ostali štirje vrhovni sodniki so sc strinjsli z mnenjem svo jega načelnika. Tisti, ki so ugovarjali postavi ter jo izpodbijali sodnim potom, »o se naslanjali na to, »la sb bili vojaki plačani iz blagajne Zdru ženih držav, vsled čessr bi nsj bi la vsaka nadaljna odškodnina od strani države prepovedana. Ali so-d išče jc izpodbilo to trditev ter u gotovilo, da ni veteranov prištevati med tiste, ki se jih tiče do-tičns ustavne določbs. jc Ce ni nihče drugi vesel tegs po trdile, so gs gotovo veterani sve tevne vojne. Oftt&nki Kartagine najdeni pod morjem. 1'ariz. 12. apr. —- Francoski ar "»I.Ig \Vsldcek, nahajajoč se na "planu, jc včeraj fotografiral << snke sterega kartaginskega Nemčija ima 800 tiskarskih strojev za tiskanjs denarja. Berlin, 12. spr. — Nemška vla da je sicer na umetni način stsbi lizirala marko (zdaj se stslno suče dolar) ' sedanjega obrežjs. Korjc je te 1 m tisočletij zalilo stsro obrežje *to metrov dsljeve in nekda-1 ji zidovi stoje še dam*« pod vodo. u sldeek je sledil staremu zidn, ki J- nekoč ntal ob morju, sedem milj " 1 č in videl je kamnite stebre ' kdanjih k a rte 7 irskih stavb Za-|'szil je tudi potopljen« gsleje in ' mre pndmite, katere bodo zdaj 1 išsli dobiti iz vode. Francoski ameriški arheologi so izkopali >* m^tu. kjer jr stsla Kartagine. ■ 'iko preilmrinv. da bi lahko na-i 'Inili velik muz< j. riškim bankirjem.' Idrzuila odpreti Tutanksmciiovo Peru. Posojilo: *50,00().0U0. grobnimi — iu babjevemo ljud koncesija: ameriški bankirji po- stvo mu verjame, birajo carinike dohodke. London, 12. apr. — "Prazno Bolivija. Posojilo: $.*),000.000. verstvo vseh mogočih oblik se j« Vlada je zastavila svoje glavneL|lno rMnsirilo po vsem sv«tu izza vire dohodkov. vojne/ je dejal 11. Rider Hag Chile. Posojilo: *44,000.000. gard, snamebitl sngleiki novelist Koncesija: upniki imajo prednost- in raziskovalec, ko se je razgovar ne pravice do glavnih dohodkov jal a poročevalci glede nenadno dežele. smrti arheologa Cumarvona, o ka Brazilija si je izposodila terein gre glas, ds je poatal žrtev $50,000.000, njeno glavno mesto j "sa kletve" starodavnih egiptov-Bio de Janerio $12,000.00 in njeni skih fars(»nov. Na Angleškem dve provinci Rio Grande do Kul iu tisoče ljudi iu celo izobražencev Ceara $12,000.000. ki verjamejo tej pravljici in svsre Urugvaj si js izposodil $13,000.-L,»anstvenike, nsj opusts Študije 000. , egiptovskih mumij, ds tudi njih Končno je bogsts Argentinijs ne zadene "kasen bogov in du najela v Združenih državalipoHi- hov". Zgodilo se je celo, da *o ne jilo $250,000.00 iu zdaj išče Še kateri zbiralci egiptovskih stsrin $110,000.000. I poslali svoje zldrke v muzej Pred vojno so Hpsnsko-smeriske jih ponudili stariasrjem zs vjako republjjte iskale poaojils v Evropi, ceno, samo ds se jih iznehe. Danes ne more Evropa posoditi llaggsrd jc nadaljeval t "Ks«l«r nič in španska Amrrika je pri si- se »Kijsvi nov vsi bahjcveratva šss I jena trkati ns vrata "kolosa na! religioznega fsustizms med civi S< vcrju", katerega m* je vedno lizirani ljudstvi, ae mi zdi, ds jc tO bsls. Vsi slučaji fmkszujejo, ds so znamenje propsdstija teh ljudstev ameriški bankirji dali denar le Enake razmere mo vlsdsle v sls proti dobremu poroštvu; v večini rem Rimu zadnje dni njegove slučajih so vknjižlll svojs posojil« moči in slsve; bili so Izbruhi bob-ns dohodke csrinc in davkov. V jeverstve v rszuih formah. Kadar Csptrslni in Južni Ameriki daaes ss Človek prepusti superstirijj ksr mrgoli "poselmih misij", ki (prazna v»«rs), tedsj je njegovo so jih poslali l»snkirji iz Združe^- stanje zelo žalostno. Njegovo žlv» nih držav z nsm« nom, ds nadzoru Ijenje je terorizem Psmeteu člo-jejo indiiranje esrine in o roto, do jc bil ptotepsn od uog do glave in vosanakt konferenoi. FlvANOUA PROTESTIRA. 1'ariz, 12. spr. <— Zavezniki ho* do poskušali rszveljsvitl koneesi- > jc, ki so jih dobili Američani ot Turčije.'To se zginli ns drugi mirovni konferenci s Turki v Lozanl, "Ako (tiuoriški sindlftat obdrži vse, ksr tiiu Jc Turčija obljubil«, potem ni vre.In... da m kodlli na konfcrcueo v liozaiio in sc prepirali rsdi drobtinic, ki ao še ostale," je rekel neki uradnik sune* njega francoskega ministrstva. Nsdaljo je rekel, da koncesije, ki so jih dobili Američani, so bilo prej obljubljene drugim iu ssto niso postavne, s«, 'la s« danes Urižajo note med Izrisom, Londonom In Mitnont rsdi ameriških koncesij. Is Iterlins Jc prišls vest, da so nemški kspitalisti zelo rsrksčcni in poslali so emisarjs v London, ki ima pridobiti Anglijo za vpostav-Ijenje predvojnih pra vin Nemčijo do lutgdodske žideznice, Francoski bankirji ln induv itrialci so penijo jeze; ne grs jim v glavo, kako Je to mogoče, Odlok s n gorske skuipščJuc, ki je ratificirala podelitev koncesij Američanom, smstrsjo xa tisjgršo nehva-ležnosl kemslistov tispraiu Franciji, katera jih Je podpirsls v vnj. ni z Grčijo. Carigrad, 12, spr. — Clenersl Celic, francoski komisar v Carigradu, js včeraj protestiral proti »klepu sVigorske skti|tžčlne glede po«» dsnes je bilo Isdonih šn,t bilj«»nov msrk v papirju. Vlsrs in ap W» težko dopovedati. v pe«ek. Fanta aem jsz potsm prciaksl I ar dognsl, de je imel nos j zlomljen in vrst ves krvav." , Washlngton, D. 0. (Federated M/i} Wslter Lyles iz Cm*s Ci- - Angl. ki pisatelj in fi. ty Fla. je Izpovedala, da ats bil* HiHsire Brilec pravi, da jc njen mož in on s na izletu blizu verska vdanost državi, ki ss j« jetniške kempe tiatl dsn, ko js bil! Hsgoms rszvljala v tadujili • I 1 u li li ItelL Tstiert pretr|»sn. treh ali štirih stoletjih, nsjvežj* "Neštels som oodemiapotdoeetl^^1...... sem se nsvell.|i«' Ts posveti e v, ki J« et.sns pod iin*nom patrijotizem , nsre.ll vsakogar, ki se ne strinja s pra-pr»čsnjeni svoja dežele, zs 'iisls- udarcev, a potem sem m» »laven 1-čala žtati," js dejala. "iz|M,č«tka 1 »acn slišala ječanj*. M pa j« P" stajslo slabše in alsbše. Nspoaled je bilo čuti še ssoio psdauje Už-kegs biča." Stražna kuga koljs v Indiji. Kalkuta, Indije, 12. apr. ~~ (T'rna kusa sa širi |*» vik h sev< r nih provitoah Indije, Stotin* Ija-J^J" di uoire dnevno. Ti-0''e Ij idl ih ži na va« strani. rmsks plaže dolgove, HeUmgfbrs, Finsks. 12 spr — V zbornH > Hla sprejeta pi^l« ga re fondi ran j«' dol"e ZdrtitroHn drŽavam. Zopet šest Iroev Dublin, 12. spr. — čanov je bilo včeraj ek v Tuamti. Imeli ro oro p*v*ti In zato so MU 1 mri ki ustreljeni. ekzckatiranih. ] — repuMI kutirerih) e 4 avoji j «,Oi.t»i f»a| Clllr go Iu ok"l|es. —- V aol*oto »o. Lahki vrtrovi. T«fei»erstn-f zadnjih 24 urah: najvišje 44, najnižje M. Holn<-e Izhle oi* 5.12. zaide «b ttX* ieneki roparji. V Ko|»rl*n»el na Hrvstakem ste napadli kmett-ei Keta Kovač in Tereza Poea» vee Imet s 8t;*pens Gsrslo, ki jr vračsl od aemnjs domov. H polno steklenico vina ala gs tako oMe-Isle p*» glavi, da js oblegal nr/s-vesten, nato sla mu pogrele d* Garalo ss zdi s vi v bolnici, Jelše', Govornik je dejsl v svojem *0« zailevnem predavanju, ds je sme riški ftris|H*vek rs vojno proii Nemčjjl veliko večji, kskor gs ie aoditi po številnižki 'moči na*'« ke, jH»Jau' v Evropo, Kajti I« (ki vatofoi Zdru^> nili drzsv v w»J. nI vrtince ja bilo mogoča um risi 'i Foehu izrabiti skoro izčr|ione franeofckc in an'/1etke čete V JW»I* ase. km »j 1 poro. In! ženici pa se hladita v jre *drijtmm »»'M« »araČataa. Paaa*ita Ja prav Ihm, ia m fM aa a«U«i IU«. NEPOKOJ V JEKLARSKI INDUSTRIJI. V jeklarski in železarski industriji se zopet pojavlja nepokoj. Ta nepokoj ni sploften, ampak je omejen na jeklame v Bethlehemu, Pa., ki so lastnina Bethlehem Steel kompanije. Ta družba je po konzolidaciji z drugimi družbami postala druga največja in najbolj važna družba za United States Steel korporacijo v produkciji jekla in železa v Ameriki. Ako se v industriji pojavi nepokoj, morajo biti zanj vzroki. Mezda v teh jeklarnah je nizka. Navadni delavci prejemajo od pet in dvajset do štirideset centov mezde na uro. Večina delavcev prejema po pet in trideset centov na nro. Taka mezda prav zanesljivo ne zadostuje za pre-hranitev delavske družine, akotudi delavska gospodinja obrne vsak cent desetkrat, preden ga izda. Delovne razmere so pod vsako kritiko. Treba je stopiti le en dsn v jeklarno in človek se kmalu prepriča, koliko je vredno delavčevo zdravje in življenje v jeklarni. Ambulančni voz prav pridno vozi semintje, kar govori, da varnost za delavčevo življenje ni velika. Po dnevu Majo delavci večinoma po enajst ur, ponoči pa trinajst ur. Pripeti se tudi, da morajo delavci delati nepretrgoma do šestnajst ur, ne da bi bili posebej plačani za čezurno delo. Posebno ponočno delo je nevarno, ako mora delavec delati po trinajst ur. Nesreče so veliko bolj številne, ker je delavec že po osifiih urah dela tako upehan, ila komaj stoji na nogah. Nepokoj v jeklarnah se pojavlja na razne načine. Včasi delavci v katerem departmentu zastavkajo za nekaj dni. Delavci ostanejo doma, pa ne povejo zakaj. Družbi sicer to dela skrbi, ne vpraša pa po vzrokih nepokoja, ampak prihaja z grožnjami, da najame me hiške delavce, ki so bolj pohlevni Seveda so to le grožnje, ker tudi mehiški delavci ne žele dela v takih razmerah. Lokalno časopisje molči o teh dogodkih. Izjemo dela le en list, ki menda ni naklonjen družbi. To so fakti, ki govore, da so delavci nezadovoljni in da ta nezadovoljnost narašča. Ameriška delavska federacija ima lepo priliko, da jeklarske delavce organizira. Družba ne bo prav nič storila za odpravo krivic, ki povzročajo nepokoj. Pomagala si bo z delavci iz brezposelne armade. Ako nekaj delavcev ostane doma, najemala bo druge, ki pridejo pred jeklarno ln čakajo, da so poklicani na delo. Ako bi bili v vodstvu družbe res možje, katerim je za povišanje produkcije, tedaj bi aeveda vprašali po vzrokih tega nepokoja in odpravili vzroke zanj, ko bi jih dognali. A zdi se, da so v vodstvu kompanije ljudje, ki Še ne razumejo, da velika menjava delavcev povzroča izgubo, in mislijo, da se veliki dobički najložje dosežejo, ako se plačujejo sramotno nizke mezde. Ako bi se delavci organizirali, bi lahko vplivali na vodalvo družbe, da razpravlja z njimi o vzrokih, ki povzročajo nepokoj, in da se ti vzroki končno odpravijo. Delavci ao seveda večinoma tujezemci in veliko med njimi ni zmožnih angleškega jezika. To je mogoče ovira, da pridejo do spoznanja, kako ai lahko pomagajo. Zato je pa naloga Ameriške delavske federacije, da pošlje med -nje svoje organizatorje, da delavce poduče o namenu in ciljih strokovne organiaacije. Dokler poetoje tako sramotne nizke mezde v jeklarnah je nevarnost sa druge organizirane delavce v drugih podjetjih, da ae te nizke mezde izrabijo tudi proti njim. Ako en del delavstva živi v nečloveških rasmerah, končno vplivajo te nečloveške razmere na delavake razmere v splošnem, ako tisti faktorji ne store ničesar, da se zboljša delavski položaj, ki so poavani, da delajo za zboljšanje delavakih življen-skih razmer. Ako Ameriška delavska federacija pošlje avoje organizatorje, da organizira te delavce, tedaj dela v svojem lastnem interesu, ker pojačava s organiziranjem teh delavcev svoje laatne vrste. JAVNA GOVORNICA. Barbertoa, Ohio. — Kakor običajno, Uko ja prišel in odiel tudi v tekočem letu velikonočni ča«. 'Velika noč" je ea grelnike, bolje rečeno sa ljudi z okajenimi gUvaarf velepomemben in izreden čas. Poboini ljudje, siromaki na umu, poleg njih pa hinavei in nahrbtniki drvijo v hišo boljo, da pomolijo in počastijo ponovno iz groba yetalega KrieU, o katerem pravijo verski reprezentantje, da js odrešil grešni avet od večjega let k raznim lesenim in pozlačenim bogovom, pa do danea še nihče ni mogel dokazati, da je Uk moljeni bog kaj pomagal. Kot nekdaj tako danee razni reverentje beračijo za njega, torej je aem pomoči potreben. Vera v pekel in nebeea je bedaetoča, da ji ni para na evetu, pri vaem Um pa dobro Orožje in opora današnjega krivičnega riiitema. Ljudje, ki verujejo v vereke dogme, ne morejo misliti samostojno, temveč verovati morajo to, kar jim zapovedujejo in jih tičijo verski zaatopnikL Drugače bi bili pogubljeni in Beleebub bi pogubljenja. Seveda, ako bi jim moliUv in mrcvaril njih duše po amrti. Ve- eavljanje kaj korietilo, bi bilo zanje mnogo boljše, če bi prosili vsemogočnega, da bi jim dal pravi razum in pame^ kar duševni siromaki isredno potrebujejo. Velikonočni običaj je, da verniki gredo k spovedi in povedo 'božjemu namestniku" svoje živ-ljenske dogodke Ur potožijo svoje križe in težave. Kakor pravijo, imajo goapod moč odvezovati grehe ubogim grešnikom, ki so se ve-dome ali nevedoma pregrešili zoper božje in cerkvene poetave. Goapod mu odvažajo in odvzamejo grehe, umazana duža grešnika pa zopet poetane čista in bela kot izraelska mana. Pri tem pa menda ni glavno, da je po epovedi du ša čista, čisti morsjo biti tudi že pi, drugače epoved nima veljave in je brezpomembna. Gospod namreč zahtevajo -u odvezo grehov pofiten "bakštt'>*E čim globlje seže grešnik v žep, toliko bolj jo olajžana njegova vest, Razume ee, da imajo gospodje z grešniki tudi mnogo pošla, kaj ti o vsakem spokorjenem grešni ku morajo obveetlti svetega Petra ; glavni zapisnik namreč, kjer eo vknjiŽenl grehi in ubogi spo-korjeni zemeljski grešniki, se vodi v nebeški pkerni, samopoeebi umljivo, pod vodstvom svetega Petra. Tam najprej natančno pre gledajo zapisnik, da vidijo, če grešnik ni zamolčal kakega ko amatega greha. Če js vse v pravem redu ter se ujema s poroči lom zemeljzkega reverenta, je predložena prošnja za odpuASe nje grehov svsUmu Petru v podpis. Sveti Peter .pa je navadno jpuhaet in vprašanje je, kako je atarina razpoložen. Trma se ga itak vedno drži, slaeti o Božiču in Veliki noči, ko se ga poloti velika ne r v ozn ost. Tisti čas 'so v nebeški pisarni preobloženi z delom, kajti Ukrat ne hodijo k spovedi ssmo navadni pobožnjaki in tereijslke, ki se spovedujejo že le bolj ie navade, temveč v tistem času tudi letni pobožnjaki, ki prodajo ggapodu v cerkvi kosmate grehe. Oni Seveda ne dobijo i* to nobenega cvenka, pač pa morajo plačati goapodu. Takim ti-5em tukajšnji goapod prav dobro oaoll odvezo, vaaj našega Harem-bala je trdo potipal, kar pa ne dela goepodu reverentu nikake časti. Za odvezo grehov računa pet dolarjev, kar je veekakor preveč. Naš llarambaša, meato da bi bil šel od apovedl in obhajila domov, so je ustavil v gostilni pri "Mulcu" na Bolivar lloadu, popil kar tri po 25c. Do tu je šlo vee dobro, pri četrtem pa sta prišla "bog" in Rozlnov Jaka v želodca v konflikt. Kateri jo imel odločilno besedo, ravno ne vem, a zadnjo beaedo je imel le sveti Urh. To je ena slika, ki pa nI edina, temveč jih je že več. HploH pa že ta pokaže v dovolj žarki luči, kako spožtujejo svoje sakrsmente, ds gredo prvo k spovedi, potem k obhajilu, potem ps vse skupsj ss-lijejo s Hosinovim Jskom. To ni lepo in čaatno, še manj pa katoll-Iko. Ps kaj hočemo, saj le hlnav-Ičina igra glavno vlogo. rovati morajo, da je danalnji si stem po volji božji, oz. da gOspod bog Uko hoče. Verovati morajo, da eo kapitalisti isredno dobri in usmiljeni ljudje, ki bi radi deli delavcem boljže plače, da bi delavci živeli udobnejše, ampak, da ao oni airomaki, kot amo mi delavei. S takimi in enakimi buda-loatmi varajo nevedno in aaelep-ljeno ljudstvo in mnogo jih je še, da alepo verujejo. Čaa je, da Uki zaslepljcnei spregledajo Ur potegnejo mreno raa $81, se otresejo duševne more ln telesnih pijavk. — Martin teles-nikar. Sly, Mina. — Pisal sem msl listič za v "ProoveU", da bi ga priobčili pod "Naše družinake razmere" in ga oddal na pošto dne 24. marea. Pa vzlie čakanja ni bil priob&n, zato bi rad vedel, kaj je Umu vzrok. Če je prišel v koš, tedaj zahtevam, naj tudi u-rednik zleze notri ter naj zaapi vae, kar je bilo radi priobčenjh dopisov v lista. Če ni bil priobčen moj prvi dopis, pa zahtevam, da bo priotoČen vsaj drugi. Rad čitam razprave o družinskih razmerah in tudi poveeti aa sadnji atreni imam rad. To je več vredno kakor od Rusije, kajti Rusija me malo zanima, saj jas nikdar ne bom tam. Če pa "Proeveta" nima prostora za Uko čtivo, priporočam, da bi ae liat povečal na peem strani. Jaz sem pripravljen plačati za liet, kolikor uprava zahteva. Pieanje o družinskih razmerah je potrebno, da razkrije, kar jO slabo, da ne bo vsega raapora v družini kriv aamo mol aU Žena. Po takem razpravljanju je mogoči priti do dna, če je kriv on, ona, oba, nobeden njiju ali pa raame-re. Naj bo torej dopie že e hriba ali iz doline, tudi če je a Tnfške-ga, aamo da alužl aa dobro štivo. Radi dela pri nas ne bom prav dosti poročal. Kadar je delo, dobro, ko pa se obret zastavi, slabe. O zadnjih praznikih so pravili, da so velikonočni, toda tu na Elyju smo jih Imeli sa boŠične, kajti bil je Uk mraz, da nam je zmrznila voda v kuhinji Prava Sibirija je tn. A naj ho braa Še kakoršen hoče, pomlad imamo ps le, če v drugje na pratiki. Samo da je pomlad. Sedaj po Veliki noči priporočam uredniku, da vrže koš Is U-rada ven. To je moj prvi, drugi ln fcsdnji dopis, če ne pride v jav nost vse skupaj Uko kot je. A. M. Odgovor: — Po nepotrebnem ae jeaite ln stavite uredništva zahteve, f redništvo nI prejelo od vae nobenega dopiea, kakor ome njate. Uljudnejše bi bilo, da prej vprašate uredništvo, če je Vaš do-pis aprejelo. SLIKE IZ NASELBIN.] najbolj žalostno je to, da so Uk« vrste ljudje eoklja napredku; mrak jim je sveUoba in neved-noat luč. Ne vidijo vahajajoče aarje, kajti pri belem dneva so slepi. Oni ns vidijo, ds je sedsnji sistem ne svetu krivičen in vlade danse ns svetn hinsvščlna. Pravice in odkritosrčnosti ni, kot bi1 morala biti. Pod današnjim sistemom iate tudi ne bomo našli, in la aistem bo vladal na avetn, do* Moon Run, Pa. — Zadnje čase so redki dopisi Is naše nesslblne, čeprav je potrebno, da poročamo o napredku v naaelbini. Da ae nI* kdo od naa ne oglaai, je bržkofce Kar je verok, ker vsakemu Imed naa bo- lje elužita lopata ln kramp kot pa pero. Zadnjih par tednov smo sicer pričeli delati "e polno paro", S ne vem, koliko Čaea bo U* ko šlo. Rojaki naj ei sepomnijo, da s tem nikogar ne vabim sem aa delom, ker vprelanje je ali ga do* bi jo ali ae. O dela bom poročal še kaj posneje. _ Torej nekoliko o napredku. Jfe mamo društva veakovretnih jed-not in s ves In klube. Smelo lah- kler bo delavee nosil aavaaaae oči. ko trdim, da amo napredovali V ae dal aleplti a raanimi venskimi j političnem osirn. 8 Um dopieom dogmami ter ae dal voditi aa nos hočem seznaniti Slane našege klu-od kapitalističnih demagogov. ba št. 176, da je bU izvoljen dele-Dokler delevee ne bo prišel do! getom eodrug Lueea Butva aa let- spoananja, da je on t iate aiU, ki proiivaja vae bogaatvo sveta in da je nn steber, ki drži človeško no sborovaajs, ki se vrši, kakor vam je snano dne 27. maja v Chicagu. Ker imamo še eno eejo, je kiaba, udeležite ae pripeljite vedno a seboj novege kandidata, da bomo imeli pri vaaki seji kaj novik Članov. Veliko naših rojakov je še, ki vedno odlašajo in v resnici nimajo amisla, da bi bili aktivni v politični organizaciji NekaUri eo Uki, de jih boli, pa eploh ne ve-do, kje in kaj. Naj bo o Um do-volj, da ae kdo ne obregne po o-Čeh, ker je U list še prepovedan tktim, ki ne vidijo. Če že ne bo prepozno, omenim todi, da bo i-mel naš aoclalktični klub vceeli-co. Priredil bo veeelifio dne 14. epriU, na kaUro vabim vse rojake, da ee zagotovo udeležijo. Pri-rediUv je v korist domači blagajni. PriČe.tek je ob osmi uri svečer. Na evidenje, sodrugi in rojaki I U-ljudno vaf vabi odbor. Kot sem že zgoraj omenil, da v resnici napredujemo, omenim še o dramatiki. Prav pridno delujemo in vršile ao ae že tri igre v Um letu. Pa nikdo se ne oglaai in ne izreče pohvale, Še manj pa pikre kritike o Uvajanjih igra. 0-glaeila se je vsega samo ena čla)» niče, ki je omenila igro, v čemur pa ni bilo ne prknanja ne grajanja. Za njih požrtvovalno igranje jim dam jaz vee priznanje in pohvalo, kar v resniei zaslužijo za njih trudapolno in močno delo, ki je povrhn še brezplačno. Zadnja igra ,je bila predsUvljene dne 2. aprila, o kateri pa morda šo pride kritika. Če bi imeU priti la kake osebnosti, je boljše, da izoetane, ker to napravi šele večjo ameš-njavo. Take kritike bi eploh ne smele priti v javnoet. Dan pred igro eta odpovedala dva diletente, kar je umevno, da je imelo na ostale igralce slab vtis in je bila nevarnoat, da bo slab potek igre. Toda požurili eo ee, d# zamašijo lokajo, ki eU* jo nspravils odstopls la IsuČlll eo se v eni noči s dvema novima igral-cema. Nova igralca sta ae naučila tako dobro, kot H bnoU najmanj te*on vaje in igra je bila popol noma dobro iavijtma. ta radi re zignecije onih dveh pi ae sedaj čuje, da pride neupravičena kri tlke. Lepšo je, da ne pride.« Pustimo nepotrdbno prerekanje in etranako zabavljanje, pa bomo gotovi uepehov. Dlletantom in di-letsntinjam dajmo vee priznanje, ker se trudijo in mučijo dneve in noči za korieti Samostojnega društva, kaUrega proetori so aa igre Drugi mesec se nam sopet obeta Igri, zato vae prosim, da ss ne u-etrašite naetopf. Vsakokrat gre malo laije, samo več sloge je tre ba ln igralce primerno odlkodova-tl za njik trud, pa ho uspeh zago tovljen. — M. Jerila. met izjaiM. Vadaljna poročila o iiidtt skup-ŠŠtaakih volitev. Glaeovi, ki eo jih dobile rasne stranke na Slovenakem pri skupščinskih volitvah dne 18. marca, eo raadeljoni kot sledi» Vaeh glasov oddanih na Kranj akem (rasen Ljubljane) je bilo 71,989. Od tek eo. dobile: Slovenska ljudska stranka (klerikalci) 48,103, samostojna kmeteka stranka 6468, jugoelovenska demokret-aka etranka (Jiberalci) 5674, «o olalistišna etranka delovnega ljudstva (Peričcvi socialisti in komunisti) 6689, narodna radikalna stranka (radikali) 2125, socialistična stranka Jugoelavije (Berno tovi eoeUlieti) 1446, narodni ao-eialisti 1259 in dr. ftošteršičeva stranka 789 glaaov. • Ljubljanat Jugoslovanska de mokrata^a stranka (prof. Reis-ner) 8498, Slovenska ljudska stranka (dr. Goaar) 2814. soeiali stična etranka delovnega ljudatve (dr. Periš) 1886. narodni aociali-sti 662 in dr. AušUršlč 132 glaaov. Isvoljen jf profesor Reianer. Vseh vollloev na Kranjshem je bilo vpisenih 97,119, toda volitev *e je udeležilo 71.989. ^^^M Štajersko. Oddanih je kile 69,484 glaaov izmed 136,916 vpisa nih volileev. Od teh so dobile: Sloveneka Ijudaka etranka 66,784, Nemci 69S0, eociallatična etranka delovnega ljudstva 6782, Hloveal aka kmeteka repablikaneka stran ka (radičevei) 10,168, demokrat j« 6164, socialistična stranka Jugo-sUviji 4284. samostojna kmeteka stranka 4648, narodni aocialisti 9069, slovenska republikanaks stranka (Novalan) 1446 in radikali 1866. — Izvoljenih je 12 klerikalcev, dva redile vee in en N- Justični department se je kon. čno spomnil, da ao v Ameriki pa-trijotje, ki so v minulem letu osle-parili ljudstvo za pol miljande dolarjev z oljem, katerega nimi. jo. Med temi patri joti je tudi slav. iii dr. Oook, junak Severnega te-čaja. Presenečen ni nihče. Kdor j« enkrat dr. Cook, je vedno dr. Cook. • a a Zdravo, TurČine! Daj nam ro. ko! Zdaj ei možak in polt Veasi smo rekli, da ao tvoje roke krvave, da ei klal kristjane in počenjal druge nekrščanske rečf — pa ni bilo res. To. se nam je le Uko sanjalo . . . zlasti odkar si podelil bogate plasti rude in jezero olja našim ameriškim kraljem. Ti si ahko krivoverec, ampak tvoja ruda in olje ni krivo versko. Zdaj naš brat. Ako pa še naredi« kakšno neumnost, glej, da naredi* na tihem, ne pred vaem gobezda. vim svetom. Amerika je pozvala domov vae svoje vojske iz Evrope in Azije, toda njene armade kljub temu še marširejo po starem svetu: armade dolarjev. DoUrjl ao naši novi vojščaki, ki oevajajo avet sa demokracijo 1 Mi nočemo tujih teritorijev, bogami ne, ampak U dni eo naše dolarska čete anektirale Turčijo; aneksija Nemčije ln bivših avstro-ogrskih fevdov bo kmalu izvTŠena. Vojake dolarjev prodirajo v Srednjo ln Južno Ameriko, prodirajo na Kitajeko. Zdaj ae men« da izpolnjuje prerokovanje: ea hlev ln en paatir. Pastir v tem slu-čaju je sveti Dolar, ki nosi na svo-ji sadnji plati bogokletni napis: V Boga zaupamo. družbo, ter je kot proisvajaUlj dolžnoat slehernega napredno ml- tndi upravičen do tega. kar pro-uvaja, toliko Čaaa bo delavee mo-dern aaženj. Hoditi v cerkev k sleče ga člana ia šiaaice, da ae ae gotove udeleži prihodnje eejo kis-ba dne 6. meja ob tretji ari po- spovedi, dajati aa avete alaše in;poldne v Slovenaki dvorani. Prt- moliti k nekemu nevklnema bogu. je budeloat. Zgodovine nam do- diu ia podajte navodila delegatu, kako bi lažje ia boljšo naprodo- kasuje, da ljudje molijo še tisoče i vali. Sodrugi, ne aaaeamrjajU aaj SoeUlističae stranke v Sloveniji (nerodni eoeialiati nlao všteti) ae dobile akapaj 17.886 glaaov -nimajo pa nobenega poalanca. a lepše pa j* de ae okrog volileev, večinoma delav eev ia kautov, ni adeleSilo volitev v Sloveniji I Strašna nesreča se je valila proti Ameriki. Sama živa revolucije je prihajala. Kataetrofa je drveli v osebi — slabotne ženeke Jekate-rine Kalininove, ki je alučajno eoproga takozvanega predsednika ruske sovjetake republike. Nesrečo smo pravočasno odvrnili, hvala Bogu in "Narodne, mu katoližkemu blaginjskemu sveta" v Waahingtonu! Grozno žensko amoLptritianili .k steni in ji povedali pt> krščansko, da barbar-ka ne bo omadeževala s stopinjo svojih nog svetih tal, na katerih sežigamo zamorce in llnčamo stav-kar je brez proceea, ne, nel e a e Ako bi biU Jekaterina žena kakega velikega knjaza, kakega vla-dike ali kuharica kakega generalnega vikarja, o da, poUm bi bila druga atver! Četudi bi bila kvota Že izčrpana, bi že naredili v aako-nu luknjo, ekozi katero bi spustili blago belbgardistično dušo v deželo svobode. Saj smo zadnjič sprejeli 400 cšristov s odprtimi rokami; sprejeli smo velelopova Scmjonova, ki je ubijal in kradel kakor nobfn boljaevik. Dobro is poeta vimo I • f • Kdaj se v Ameriki loč! cerkev od države f Če je katera razporoka potrebna, je ti. Navidezno je cerkev ločena, ali v resnici nimajo klerikalni nazadnjaki nikjer takega vpliva v politiki in pri vladi kakor ravno v Združenih drŽavah sedanje čase. e a a Katoliška cerkev ima novega mučenika. Tako pravijo naii frančiškanski trgovci. Pa še pro-teatirajo! Paujejo, smcrjejol /<*• kaj niao veeelit e e a Ali bi bil kaplan rad fajmoŠterf Da. AU bil fajmOŠUr rad .dekan t De. Ali bi bil leken rad škoff Da. Ali bi bil škof rad kardinal T Da. Ali bi bil kardinal rad papeif I>a. Ali bi bil papež rad mučenik in evetnik f Ne — ker je treba umreti, predno se dožene U Urša] ---— a -e - .a ____+1__ Vlada Dolarike ima tak strup<-" plin, ki prodre ekosi vaako masko. Vlada BrnUUke ima maako. ki jo koe pUau ia Dolerike. Vlada Dolarike dobi plin. ki prodre ekooi masko U Brotalik-. Vlada Bratalikc iznajde plin. ki pokoača e oni minuti prebival" največjega meeta. ■ Vlada Dolarike dobi plin. ki ' eni eekandi uniči vee ljudi eele klik živele bodoča "zadnja" vojnst e o a Novica iz Jugoelavije. — M V J ugnala vi ji je sdaj savledsla noč. K. T I . It. APMILA, 1SSS. PROSVETA •Vili. (Federated Press.) cestnih šeleanic ▼ l hicag u m pri pre vihajo ha nov« mezdno gibanje. Mogoče bo aepet *Uvka, ko poteče »Ure pogodbe. Nameščenci bodo pri »klepanju nove pogodbe zahtevali ataro inea-o Častiti zbornici. Ministri so ee Porogljivo režali. Uborit Murrajr ." skočit k ministrom in dobil je zvesek papirja v glavo j v naslednjem hipu je Marray uderil Wal i "rja Ouineasa po nosn. Priskočili »>0 drugi ln pest! eo padale kakor *« stavo. Romee? MeeDoseld je miril, toda kravela ni bilo konce, 'Ifkler nko ministri zapustili zbor talce. Heja s§ danes nadaljuje Thomsi Jefferson ee je rodil dne 18. aprila, 1748, v Shadwellu, Vlrginia. In tako obhaja danea u dežela fojatni dan avojega tretjega predsednika, ki je bil eden nej-▼netejftih in najznamenitejših za-* govornikov in širiteljev prave demokracije v Ameriki. Thomas Jefferson si je pridobil v svoji šolski mladosti mnogo znanja. Govoril je do^o poleg svoje mstsrne govorice francoščino, španščino, italijanščino in an> gloaaščino. Svoje javno delovanje je pričel službo mirovnega eodnika. In ko eo prišU čael, ko ae je bilo treba potegovati aa neodvisnost Jlffersonov dom MORTI0RLLO ameriškega ljodetve, j« bil on e-den najznamenitejših ameriških revoluoijonvrjev. Njemu pripiau-jejo tudi aesUvo dekleraolje ameriške neodvisnosti. Ko ae je Amerika oaamoevojlle, je imel Jeffer-aon vedno zelo važno nalogo v javnem Življenju. Od 1. 1784. do i. 1789. je bil v Franoiji ter po-magal Bonjaminu Franklinu in John Adamsu v pogajanjih sa trgovake pogodb* i evropskimi državami. Jefferson je bil velik nasprotnik sužneeti, ksr ga posebno po vsdigujc in poveličuje, sakaj, malo je bilo tedaj še ljudi, ki bi se potegovali se odpravo Uga grde- ga madeža tedenje eiviliaaoije. L. 1801. je bil Izvoljen za predalnika Združenih držav. Kot tre« tji ameriški predaednik je edalu-žil dve službeni dobi. Ko je dno 4. marca, 1809, odložil predeed-ntško službo, čeprav bi bil lahko iavoljea tretjič aa predeednike, je imel štirideset let ekoro neprestanega javnega delovanja aa s*o. Jefferson je bil eden najboljših in največjih političnih vodluljev in državnikov v tej deželi, Umrl je 1. 1826. V gornji elikl vidimo njegov dm Montleello, ki ga hočejo m*» rodajnl faktorji kupiti ter laro* Čltl narodu v last. slika poletne dobe, ki jo je pravkar razposlali žirom dežele potom radija zvezni otroški urad. Za mestnega prebivalca je porini ad tista doba, ki ga reši računov za premog, doba, ki mu prinese daljše večere za odpočitek na prostem in mnogo drugih prijetnih reči, dočim se meetni otrok prične Igrati ter že misli na polet-v ne počitnice. "Ali otroci na deželi ne mbrejo pričakovati počitnic, ne igranja in ne svobode," nam je povedal radij. "Kmečki okraji, ki imajo najdaljše Šolske počitnice, so navadno tiati, v kaUrlh ee ljudem adi otroško delo potrebnejš« kakor ajiha vzgoja." Po nekaterih okrajih, kjer raate bombaž, traja Šolak| doba aamo tri meeeee na leU| pravi omenjeno poročila. 4 Pomlad in otroško delo ae pričenja aa polju v mesecu februarju no bombtJtevih okrajih, in otroci imajo vse polno delo tamkaj. Treba jim je delati, ko se prične delovanju in žetvi. Zgodnje žetve jemejo sorsti, preden so posojene aadnje. Koruzo pospravljajo v oranje, treba jim je deletl pri ob-meseeu avgustu, in obenem se pričenja bombsševa žetev, ki traja do povembra eli deeembra. V tem Času sove nihče ne mlell na Šolo. Mnogi starši uvide vajo, da je Bapačno preoblagati otroke s delom, ali obenem pa mislijo, da se morajo poeluŽevatl njih pomoči, dokler si ne morejo nejetl druge. Skoro dve tretjini otrok je zaoste-lih v vsgoji. Ker pride po eevemih drŽavah pomlad kasnsjs, in sitna pa preje, je Šoleks doma tamkaj dfljša, ali ko pridejo napoeted počitnice, doleti otroka na severu ravno taka usoda kakor onega na juga. Delati aureu obe, namesto de bi se odpočila Ur okrepile za prihod* njo Šolsko dobo. Na severa je dobiti ponekod o^če, ki eo eUri po oeem let, ali nasplošno so po dva najst in več. Navadno imsjo dvo brasdne pluge s štirimi ali petimi konji. O spravljanju pese pod streho fitamo, da pride za prepuljere njem okopavanje in v oktobru in novembra pa pospravljanje. Ob Uj priliki morajo otroci težko vadigovatl, obenem pa biti v vedai nevernosti, ds ee vrešejo. NekaU-re Šole dovoljujejo po "pesine počitnice" v jeeeai, da morejo teko otroci pomagati svojim staršem spravljati peso pod streho. SVETOVNI "AK10TO poftmrto POLJSKO Dblo. * '-hingten, D. C — FedareUd Preae. — 'Ljubka pemled' kot do I«, ko prišno otrort po doSeli de '»ti ia deUjo skoro de Mi««, j« PAKT PRAVI DAVIŠ DI. — A meri k s je že izrekla svojo sodbo glede ns vpre-šenje avetovnega |»kta. in prav teško jo bo priveeti do tega. da bi kmalu »spremenila avoje mne nje. Teko je nekeko dajal general Abel Davi« Ohejakl družbi na njeni mesečni seji v čikaške« Atlet »kem klttbtt Te narod ae a« bo nikoli sav-zal žrtvovati krvi naših bodočih rodov na evropski semlji zaradi možnosti drugega mitu, ki bi bil tako nezadovoljiv in nevaren kakor veraajleka mirovna pogodba, je dejal general, i "V petdesetih sil Šestdeeetlk letih utegnejo imeti naši einovi vojno, v kateri bodo morali braniti našo zastavo. Ali tedaj bodo ravnali, kakor ae jim bo sdelo najprimerneje. Ni naša preroga-tiva, da bi saatavljall njih Življenja za bodočo neznano etvar," Je nadaljeval. Obeodil je poUm franeoaki vpad v Poruhrje ter ga osna M) za nekej ne poeebno lepega. Mi smo stopili v vojno v duhu vzvišenih idealov, je dejel. In zeto moremo obsojati utilitaristično politiko našega prejšnjega zaveznika. Naše druilnake razmere. • % Ohisholm, Minn..— Že dalj 8a> aa ee mnogo Sita v "Proevetl" o družinskih raamerah is to v vsč-vrstnih dopisih, ksr pa tudi ns dopade. Zato se bom izjavil kot že par dopisnikov, da Je boljše, da "Proeveta" porabi tisti prostor sa kaj bolj podučnefa ln koriet-nege aepredka delevstva. Bolje Je, da piše mesto o družinskih rssmerjh politične členke ter po-dučuje delavstvo, kako se ima po-lltično organlsiratl, V politični organisseljl dslsvetva je gotovo največja moč. Ce bi ne bilo tako, bi se tleti, ki nem denee vladajo, tako ne trudili ln se potrošili ne buŽlje denarja same sa to, ds smegajo pri volitvah. Pa nI aamo to. Korporaclj« gradijo hiša za naseljevanje takih IJttdl, o katerih ved«, da bodo zanje glasovali. Misliti si moramo, če je sanjs do-bro, da se politišno organielrani In Imajo politiko sa najsveUjšo ds so naše družinske raamoro U-ko slebe. Mlad par, kadar se poroči, ne ve, kaj ga čaka in o sakonskem življenju miall, da js v njem samo sreča. Ne misli na nejpotrebpej-že gospodarsko razmere, živeti hoče v rtakošju, tako kakor šila ln vidi v kapitalističnih lktih in knjigah, rasmsre pa ne dopuščajo. Tako mlada aakonska potrošite sproti teško pridušeni denar. Ko ee jima narodi par otrok, ja tudi atsne denarja, oše pa aaeluži revno toliko kot je sssluŽU prej, ko otrok še ai bilo. Oče ln mati sts Se mlsda in držlla ae tako kot njuni sosedje, ki so bogeUjŠi. Io teko gre denar Še bolj iipod rok. Delovee je i »ob rešen toliko, kot se je nsučil v ljudskih šolah; kjer pa nI prejel aa Življenje po* t robnega poduka o ekonomiji ia goapodaratvu,-Samo dela naprej za plačo, kakršno dobi. Zadevo »Jen je ia dokler nima kopice e-i politični . Ko Je enkrat star 3S let, ima Se kopico o-t rok, takrat šele prične premlSIJe-vstl o političnih in gospodarskih vprašenjlh, ker tieta flMa ni u* dostuje ss preSlvljsnj« družine, ki jo saelužl. Htsrlši ao revni, imajo kopico otrok, radi bi doatojno Živeli s o« troci, jih doetojno oblečili, kakor tadi sami isbs. Oče ps zsiluži Si t rok, ne miall dosti na in goopodanke rasmere, Ko Je leti emirom toliko, kekor prej, ko Se nI bilo otrok. Atedlti oba, šiv-Ijenjeke potrebščine so jako dr|* ge In ne moreta shajati. To po-vsroča prepir, tepež In razpon-ko. Mnogo ljudi se sevsds rleporo* Si tudi radi neeveetobe. Nesvesto-be v rskonu je pogooto varok prepira In ločitve. Reiporočljo m, ker je eden eU drugi zakonski sa-pravljivee, Igralec, pijance Itd. Ismed vsege pa oajvsč raaporok pride radi slromtftn. Ge bl de-Isvatvo bolj čitalo napredne llsts kot jih člta, da bl apoznavslo po-politiko sa nejeveiejao, geapodemke Is ekonom- In korietolovno stver, de bi bile ^ ritBertt b| ai gotovo aaeiga-Iste dobra sa nee. Cle Štejemo ti- r-|o ^^ Uvj^j, )„ . tem ts-ste, ki nam danes vladejo, jih bo- 4l ^ovoijftoetl v askonlk. mo V resulUtu štetje nešteli R 0fokf bj M tngiM gmiBj. kvečjemu dvsjset ns sto, ostsll 4ajf _ j—ph ma. smo ml. Ameriške nsUva orevl. .'............ da večine vlada, a denee vlede ve čine le po gleaovih, ne pa po slo J« naroda. luUrl js kejtaejJiP ^ „ hlu if#ai To Je vsled tegs, ker H*nl sloj, ki tvori 80 detotkor, glasuje pri volKvph v ogromni večlal le oae, KtŠA VA PRODAJ. Skmtki N mk* Usia S. šarita Ptdporu Jedsots laSavp. IV. |a«ija 1007 « drla vi Uiaai*. GLAVNI STAN t SOST-SO »a LAWNDALC AVE., CHICAOO, ILLINOIS. Itvrlevalni odbori ufpravni odsek. Predsednik Vlaeaai Catakar, ra< III. VSA PISMA, M Predsedoiltva 8. N. P. J« SSSV VRHOVNI ZDBAVNIKi Dr. P. J. Kara, UM Si,Clalr Avh Ctavalaaš, O. POEORI Karssraalaasa a al« aikamlkl, ki Salaja v »Israaia avala, m vrli ta kal« i taja aa pasle el. arslsslatks se aaslavai r.10 la. Laarašala Ava., Cklaaga, lil. VSI ZADEVE BOLNIIRB PODPORE St NASLOVE. BalaMka laN alltva 8. N. P. J., SOIT-SS la. Uwa4ala Ara., Čklsaga, lil. DENARNE POIIUATVE IN STVARI, ki »a »II»ia al. lavrtavala ►ra la Mo»te vakla s» aasUrai Tajalllva S. N. P. J., 1SST SS Se. La' šala Ar«.. CkUaga. III. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa aaiiljaje aa aasfeevi Slacajalltra 8. N. P. J„ SSSr-8S Sa. Uwašal» Ava., ClUaga, lil. Vsa prilalka alaša aaelarsaja v |l. Isrrl»v»la»«i edkota •» aaj S^lljaJo Pr»ak Zaltsa. »raJsaialk« asš»aras«s alkara, Alf ar aaslev Je esevej. Vkl erlslrl na ft paratal adsak sa aaj pailljaja na aa»Ur. Jake Uadae* 40* W. Mar mi SprlaffIaM, III. tal la dvafl spisi, aaaaaalla, a«l«»l, aaratalaa la s^lak rsa kse alaatlaai isSaats, aaj sa palllja aa aaslavi HPrasvalaA. SlIT-SB Vsi Sapisi t v avaal a § , Laeseale si vi unvA /nuAVii a v/oIuujuo ^EV^RA^; r *ri Kv O R^tt»«ptt?n« ^sstls eoiyt^> SS odponpt sdiMV^enjli srbečice nszn»H Ko*n'h bolesi|K cmm je« c Vpeam« pel viilerj M^U. w r SEVI f I tu\%i MA^MI)'.», »iiiiliitseooolisssMeseee POSEBNO 1 EKSTRAt SIAJS »4 Ursiallka wm, • hoauU«« M«; ■ rarsv« ss Mil bar J« mF i« hM. pm»MI vr^s« ll.ll lW»tti» ^ Vm u as« u m hra.k« 4*<», ur^ hm mit siri* k »Miran M ta limUm, »k »» 44,1 ...................... I3.M E KATRA kii |9,N ki jih je »amo 20 odstotkov. Mno glm se sdl U vsllks krivica, a največ ee Umu krivi aasadajsški listi, ki jim diktirajo kapiullstl, kaj naj pllejo. Tudi duhovščina Igra veliko vlogo pri njik e svojimi pridigsml po serkvak. Nji etadi večina revnega IJadstve la verjame. Zeto je torej bolj potaebao. de bi ea tleti predeli v "Proevetl", v katerih atoJI c dražlnoklk re sme rek. ne polnil! » čtlvom ze poduk o pditikl. Ko rtvno to pVem, hučem tadi Prode ee hiše aredi premogar ake naaelbine, zraven je štaU, ga ! reže In nekej »adnege drevja ne, vrtu in vinske trte. Prede e« prev po nizki eenl, ker lastnik gre v| Rualjo. Tu Mlavenea obrne na ton Veher, P. O. Bo* 15W, flartos, Oblo (Adv.) PARMA MA PRODAJ. Rojaki, proda ss dvs sto akrov obsegajoča farma, 90 akrov je Is-AiMonega, drugo je pešnik in gosd. Tri sobna hlla in druga trn-Nlopja. Cena sa v|e »kupej je *5,0(H), takoj sc plsča le $2,000, ostslo pa na lahke obroke ln po 2.50% ne sto dolarjev. Kamenja ae tudi sa hišo v ineatn. Oglasita ae na naslovi John Mmrekar, l1. 0„ MUkton, Wl». (Adv.) April PJ-ia, ZA KUHANJE PIVA DOl MA |SlSSU, k« 4»ar, »r • Ma<« »k« r wrui< m v"»* «s«. «i «k i«-« k* 0r».#* jez nevesti nekoliko točk. ksj > (Car. MBIarš). Tth* - .»o moiem ma nju asjbilj krlv«^ Ckiaegc, M. is u a*.,^ som t^e-. PROSVETA •U. noj ostaneta ie nekoliko časa. da od kopni sneg, ali da se vsaj rszhodijo pota. Vendar. Jier se je ie bližal Božič in is gori omenjenih razlogov ostane Jožt Turen pri svojem sklepa in določen je (nI dsn slovess in od-hoda.— Bilo je mrzlega meglenega jutro. Hlapci so imeli konje osedla-ne v dvoru, starca dva si »ežeta v roke, neveste sc joksje poslovi od mlsdeničs in takoj potem odja-šeta plemcnitaia oče in «n s svojim hlapcem in s dvema oboroŽe nims slnžsbnikoms, katera jima jc bil graičak vsilil zs spremstvo do polupots rekoč: ds morebiti vendsr ni tsko vsrno hoditi po ssmotnih potih, kskor bi si mislil. Kmslu je gosta megla zakrila odhajajoče krdelee očem starega graičaka in njegove hčere.— 4'Zdej bova zopet sams, Leniča," prsvi oče in so obAe v grsd. Te besede izvsbijo vnovič solze iz oči nevestinih. "No, dve leti bo kmslu minulo, bi potlej boets združena za zmerom ; saj tudi prej nisi jokala, ko ga ie poznala nisi," pravi starec smeje se. "Jaz se bojim, da se ne bi pripetilo kaj hudega. "Bodi pametna," pravi oče in obe greeta iz dvora v grad.— V vinskem hramu. Josip Jurčič. Sin kmetskega cesarja. Zmenjens zenitov. | Gospodar v Atrsjbsrskem turnu ' jc bil vdovec. Imel jc e ao samo hčer, Heleno, ksters je bila v tem Času. ko se godi nsaa povest, blizu dvsjsetih let. Njej je bils name-' njene ]>o očetovi smrti dedičins vsegs posestvs ftrajbarskega turna. Želel je torej oče dobiti zeta, da bi mu bil povolji, vreden naslednik njegovega rodu, podpora njegovi hčeri in njegovi starosti. Ker je bils lastnina precej velika, se jc ponujalo mnogo zetov, in marec je imel kje izbirati.—»' Tudi baron Jošt Turen je priiel ravno s tem nsmenom. da bi ponudil mlajšega sina svojega, Viljeme. Mudil ae je v gradu že več tednov. V tem jc zapazil grajski gospodar in gotovo ž njim vred tudi njegov gost( da se jo med lepo Heleno in mladim baronom eklcnilo prijateljstvo, o katerem ni mogel dvojiti nihče, kam meri. Oraščak, kateremu sc je mladi Turen vedel močno prikupiti, ni bil nejevoljen te zveze in pogodba med očetoma je bila hitro gotova in sklenila sta zaročitev. Ker ee je pe mladenič obeme sdcl ie premlsd zs Uko važen ko-rsk, ki Človcks veže zs vse življenje, in ker je grsičsk po prsvici dejsl, ds je v tedsnjih nevernih čssih trebs trdnegs, zvedenegs go-podsrjs ns grsdu, sts se pobogsls, ds se odloži poroke že zs dve leti. V tem pa je bil Jožt Turen neme-njen poslsti sins iz dežele, ds sc čemu priuči, utrdi znsčsj in po-stsne bolj možkl— Ker se po tej pogodbi med očetoma, ksterc sts ae vesclils tudi sin in hči, ni več prav spodobilo, ds bi mlada namenjena si zaročenca stsnovsls pod eno streho, ukrene bsron Jožt Turen zspustiti s svojim sinom gostoljubnega sta-, regs prijstelja na Šrajbarskem turnu in vrniti se ns eno svojih graščin, katerih jc imel več. Debel sneg je bil zamel. Potovanje je bilo torej tečeš, ko šo ni bila dežela preprežene s cestami, prsv tcžsvno. Milil je grsžčsk go- Najboljše Cigarete KNJIGA ZA CELO ŽIVLJENJE. Ravno to jutro navsezgodaj je bila v samotnem vinskem hrsmu nedsleč od pots, ki drži od Šrsj-bsrskegs turns proti Hsvb zbrsns druščina devetih mož. Sedeli in stali so okrog soda in lončena majolika je romala okrog-inokrog. Pol hloba kruha je držal eden v roki ln ga lomil in ponujal zdaj temu in onemu. Vrata eo bila priprta, tako da je bilo napol tema. Tiho so se pomenkovsli. Ob stensh oo bile prislonjene sekire, debele težke pslicc, v katere ao bili zsbiti ostri žeblji, in dve puški. Bili so to pregnsni, ubežni kmetje is poslednjegs punta. Vsi so bili neksko divjih, odurnih obrs-sov. Kosomsna lehko spoznamo med njimi. — "Le pijte, koliko morete," prsvi Kosomsn, "samo varujte se, da ne bo ksteri pijan. Težko delo imamo. Srčnoetl bo treba." CUNARO ANCHOR LINE. kuhajte el ga, saj imsteenegs in drv. Poberite se mi izpred oči, smrdljivci, če no vas naženem po hlode čes Bogstinl" V, veliki dvorani so občudovali ljudje velikanski sad svojega trpljenje in dels. Zs njimi js prihitel pribočnik:. "Msrž ven, postopači l Mislite li, da smo zgradili to razkošje za vazi Zunaj imate krampe in lopate in sprsvitž Se mi ne ceetol" — Ne sveti večer so morele etotnije ns delo. Rsz-ssjsl je vihsr, ds je krivil hrbtiščs. Preko vrhov je tulila groza, da so ljudem sobje šklopotali. Pri krnskem jezeru se je utrgal plaz in podeul in ugonobil enajet bednih žixljenj .. . In piš je zatulil preko snežnega groba in divje zažvižgal pesem nagrobnico, pesem miru, pesem božične noči .. . Nad vse pa ata trpela živina in moštvo pri trenu, ki je bilo na maršu dan in noč. Prav v Bohinj so morali po provijent, monduro ln deske, in celo čes Mojstrovko v Krenjako goro, deact ur hode, v neurju, mrazu, v temi, burji, viherju. Nedčloveški ao bili napori, ko so sc kobscali e težkim tovorom po kozjih atezah kraj prčpsdov ali ae borili s plazovi. Obupen je bil njih položaj, ko ai jc aredl črne noči živina polomila noge, obtičala v zametih, ko ao sc prevrnili vozovi v le-penjski grapi, ko ao ae atrli vrh Mojstrovke, ko jih je restrgsl vihar. Kako so ae borili s zsmeti telefonisti, ksko so jim plszovi trgali debeli gor-eki kabel t Oficirji rezen zsničevanih kadetov niao imeli dela. Pogovarjali so se o dopustu in si preganjali dolg čas s kvsrtsmi, s govejimi sreski, s divjačino, gnatjo ,ogrsko sslsmo, mesenimi klo-hasami, sirom, maslom, jabolčnimi zavitki, omele-tami, torto, čokolado, pecivom, belim kruhom, maslenimi žemljicami, kislimi kumariceml, Vsegs je bilo v izobilju. Nsllvall so se s konjskom, s šumečim in kuhsnim vinom. Možtvo je dobivalo za priboljšek žlico češpljeve čcžanc, košček slanine ali ovčjegs sira, osmlnko rums in pet ogrskih. Tovorna živina jc glodala les ln žalostna po-vešsle glavo. Lepenje je bils gorska vasice ,ki je Štela tri bajto, katerim ao »e ps pridružile mnoge lične ar-tiljerijske vile, okrsšene s lepimi ograjami in belimi atcalceml. Vračajoči ae isgnenci gotovo niao aposnsli več svoje siromsžne grspe, ki jo ob-sevs solnce le sedem mesecev v letu. Tu so bili del nsšega trene, sanitetne postaja ln pa mesarji, ki so pobili za polk do sedem ropov na dan. Večkrat sem prisostvoval temu krvavemu delu. Kaži veseli mesarji eo spravili sestradene živeli v favno vrsto, meter razdalje med vsako, nato pa pričeli pri prvi. Prijazni messr jo je le-|to objel okrog glave In ji sakril s roksmi oči t drugi močnejši messr, krepko gorenjska kost, js dvignil težko sekiro in mshnil živsl tsko silao po glsvi, da ee je v tem hipu sesedla, bolestno sosto-kala In krčevito zatrepetalo z nogemi. "Ne morem ti pomagsti, cesar js ukssal." 8 temi beeedsmi se je opravičil pri slekerni, udaril jo šo par k rs t aa tleh ia stopil pred aeeled-njo, ki ge je čakala vdano . •. (Dalje prihodnjič.) ~ Na držite svojih prihrankom mrtvih 1 Dajte jim iirljnaj«; vioiita jih pri »a« aa SPECIAL INTEREST ACCOUNT Ivan Oankar: Legenda o Kris tusovi suknji. IVAN MATICIC (Dalje.) In zopet tam is nižin ae čuje krik vojnih trum, iz dolin ao trgs obupen klic žena, mster, o-trok, tsm dero aolse potrtih sirot in vdov ... Do nss ne segs krik rsserjenih trum, nsa ne dossgs ognjeno bljuvsnje rjovečlh žrel. Pri nss krslju* je vellčsstvenl mir ,ki gs ls redkokdsj prcacks ossmljen strel s Kras. In le včasih zažvižga tem doli ls prepsdov nsvidns pošast in trežči ob trde pečine, de ae pere osrsčje, udsrjs ob divje vrhove, odmeva tjs dsleČ preko gorovjs in temnih prfpsdčv in spominjs gorake sinove ns nelsbež-no gorje vojnih strshot . .. Rasle ao barake is tsl, naaelbino po gozdi-čih, dolinah, rešilne posteje, zavetišča, hlevi, pe-ksrnlce — vse je uatvsrlls trdns roks in trdns voljs nsših ainov. Zsdovoljnl bi bili v tem planin skem rsju, ds ni bilo vrsgs v podobi polkovnegs sdjutants s mefistovsko brado, s mefistovsklm smehom. Ts junsk bres ares jc prissdejsl polku čes mero gorjs ln trpljenje. Ksj je bilo trebs ns Dupljem rszkožne kljuke dvorsne, ki je bils tsko veliks, ds bi lshko v njej rsjslo tisoč ljudi I Cemn jc bilo trebs te vellčsstne stavbe, ki ni nudila niti trenutka uživanja vsem tem tisočem trpinov, ki so jo ustvarili in vlsčili deske in tramove gori iz l^penja tjs čes Itogstiu prsv od Bohinjs. Vse to dolgotrajno trpljenje je bilo breaplodno. Kaj je bilo treba cest na vratolomne vrhove, po katerih bi lshko drčal avtomobil, a je klecala ptt njih le tovorna živina. Čemu ao bila vsa velikanska in bogata akladišča obleke, mate-rijala. ko pa je bil vca polk raztrgan in ratcapan. Tako je hotel MefUto, ki je zasajal povsod svoje kremplje, vaepovaod istlkal in vohal, vaako uro. ponoči In podnevi bdel kraj trudnih delavcev na eeati. kraj siromašnih nosačev. Povsod atrahoval, kasaovsl. Kogsr je zasačil pri počitku, temu jc naložil ns rame tešek klod in gs napodil a njim prsv ns vrh ftntohorja ali LcmeZa, kjer se je mo ral javiti tsmiižnjemu poveljniku .a hlod prinesti sopet nsisj. Mučil je ljudi, ds so stoksli in nms-hoveli, mučil jih do krvi. s ksdsr se je kdn agru L- d it se je pribočnik satansko zasmejal: "Ilahal !», Vojna je. Ljudje in živina morajo delati, da sc ne usmradijo. Počivali bodo lshko po vojni, če kdsj mine." — Preobložena sklsdlMa novih oblek in novega penis ao bils umi njegovim ključem. Brca njo govega dovoljenja ni dobil nihčr niti krpe. Raz-eepani ljudje so prosili nove mondurr. perila j "Raztrgani smo. goapod nadporočnik. in naše perilo je umazano, ušivo.' • "Mar menite, da vem bom dal novtf mondu re! Za delo ate še dobri, parade pa nimamo. Ce jc raztrgana, ai jo zakrpajte; ko pridete a dels, istete dovolj Čsss. Tn imate aukenee in štorih krp. Ce vam je ps perilo umszano in ušivo, pre- Za potovanje te dobavo Vs- J| iih Iz domovine se morete obr- J; niti na nas v popolnem zsupa- < > nju ln dobili bosta vas nsvo- ,[ dila brezplačno • \ j FRANK SAKSER STATE BANK as Cartlaažt St., Naw Y®rk,N.Y. POZOR MIZARJI!