» ■ • Lisi 45. Tečaj XLV OS I I Izhaj ]/ vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemarte za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 ki po po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol 2 gold 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 9. novembra 1887. Obseg: Nova pinja ali metnica. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Deset gozdarskih zapovedi. Uporaba krav za vprego. Gospodarske novice. Zemlje- in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. 2. Ne imenuj po nemarnem imena j? gozd u ? ampak Nova pinja ali metnica. Podoba 57. k novo piujo, katei n a Ceskem skrbi, da postane slabo grmovje na občinskih tleh lep gozd. . Premisli, o človek, da dobivaš od gozda naj potrebnejše reči za vsakdanje življenje; da je narava tvoje življenje od zibelke do groba privezala na gozd izumil Rehak. Ta pinja je narejena iz hrastovega lesa in da je tvoje blagostanje zavisno od rodovitnosti n ima tikalno os. Zgoraj in spodaj na osi so pri- g07f! trjene preluknjane lopatice. Da j zaprta je laže snažin pmio s primernim pokrovom, v katerega je vdejan steklen zornik (vizir), da moremo opazovati, koliko smo uže spinjili mleka. Posodo napolnimo vselej na pol potem pa vdenemo os v spodnjo luknjo. Pokrov pritrdimo z vijaki. Tako je pinja začetku prirejena za delo. metemo hitreje, kadar pa uže začne surovo m delati ko ščeke metemo pa bolj počasi ve- Glede toplote pri pinjfnju ljajo seveda vsa tista pravila katei pri vsaki drugi pinii Take pinje, narejene za ročno vrtenje, dobivajo se razno ve- od 20 do 150 litrov dr- i fter- like, žeče, po 18 do 50 gld 4. Spoštuj gozd in vsako drevo sadi vzrejaj gozde svoje sinove, da se bode tebi in tvojim potomcem dobro godilo na zemlji. 5. Ne ubijaj ptiča ali kake živali, katera živi ampak ob uči druge gozdnih mrčesih svoje otroke spoznavati poško-dovalce gozdov in njih naravne sovražnike, da bodo prizanašali neškodljivcem, škodljivce uničevali. pak Ne presajaj v gozd ne sposobnih dreves voie > ampak uči sinove večne naravne postav da bodo oni vedno po istih postavah pogozdovali vzrejali gozde. 7. Ne kradi dreves ni m pi maku & Skrivanu v Pragi (novi bazar). Podoha 57 gozdne stelj ni mladih vej ni skorje niti druzega, kar je vljenju gozdnega drevesa jako potrebno gozdarskih zapovedi Deset Veiuj, da je vsako drevo, vsak grm, vsak gozd 8. naznani gosposkam ali zasluženo kazen pričaj po krivem gozdom na škodo, ampak vse gozdne poškodovalce dotičnim gozdnim sodiščem, da vsak hudodelnik dostane in zrakom bi posredovalec med zemljo vanja postala bi rodovitna dežela mrtva njih delo Ne želi in ne prisvajaj si svojega bližnjika puščava. gozdnih pridelkov, tudi si ne prisvajaj pridel občinskih gozdov ter si tudi ne polni s temi svojega žepa. Pridejo v letu časi, ko delavna živina nema no beuega opravka, in vendar jo moramo v hlevih krmiti 7 ........J------- T > 10. Ne daj se zvitim goljufom zapeljati, da bi ne- včasih je po več repov delavne živine brez dela; koliko dostojno sekal drevje; ne poslušaj takih, ki hočejo stane to denarja, izračunil si je dosedaj le malokedo. gozdu odvzeti steljo ali pa nepostavno deliti občinski Kmetij ki nemajo celo leto gozd, ampak imej vedno v mislih, da dovolj je Bog zato bolje, če imajo opravka, ravnajo kolikor mogoče malo volov a konja dal pamet, da z gozdom tako previdno ravnaš, kakor nobenega; zraven pa da rede po eno kravo ali po več s svojim zdravjem. To je n deset zapovedi", katere polagamo našim in potem vse zaporedoma rabijo za vprego. Marsika teri kmet bi brez treh delavnih živali slovenskim kmetovalcem na srce. dobro shajal > vila, in za ta 2 dneva si redi Uporaba krav za vprego. samo ob žetvi in ajdovi setvi je za dve preveč opra- tretjega vola ali morebiti še celo konja. Krave bi mogle vsak drugi dan brez vse škode žito domov voziti, posebno pa vlačiti. Tako bi šlo delo prav hitro izpod rok, in kar bi kravam Po nekaterih krajih imajo posebno pri manjših delo škodovalo, dobil bi kmet trikrat več pri delu kmetijah navado krave vprezati in ž njimi laža dela opravljati. Ta navada je v kmetijskem obziru opravi- ob Po velikih posestvih na Ogerskem vprezajo krave pomladanjski setvi, ob žetvi in ob jesenski setvi. čena, kravo ker mali posestnik s tem popolnoma uporablja dasi ne povso i, a vendar pi večih grajščinah Krava mu daje mleka, vrhu teg i pa mu dela Njegovemu sosedu se kaj da se sploh povsod to ne godi, vzrok se ogerska živina ne da rada vprezati, ter na polji in tako koristi dvojno, krava smili za vprego in si raje kupi kakega slabega več ljudi pomagati, da jo vprego v jarem je . Zato, da mora po naša hri- vola, da mu nadomestuje kravo pri delu. Bolje je vse- bovška živina je tako krotka, da jo kmet sam lehko kakor, če navadi kmet eno ali dve kravi dela in ž pripreže h kakemu staremu volu njima opravlja poljska dela do jeseni, nego pa da si Ako primerjamo s kmetijskega stališča vola in kupi za veliko delo o žetvi itd., kacega vola ali konja, kravo s konjem, moramo prednost priznati Razume se pa, da ne sme s kravami neprenehoma prvima Konj stane primerno več in se hitreje obrabi Ce si kakor z voli delati, ker so slabotnejše od volov ter ne po nesreči prebije kolena, ali se pokvari kako morejo neprestano delati. u gubi vso vrednost. Vol in krava se manj drugače obrabita > 9 Pri nas na Slovenskem ni ravno splošna navada, in če sta mesnata, prodamo ju vsak dan lahko mesarju da bi s kravami delali. Pa akaj Ker je slovenski Konje vzdrževati stane veliko več nego goved; pod kmet, če ima toliko posestva, da mu ni treba žita ku1 kavanje, vprežna oprava, vs^ to pobere pri konjih ve« Konjska krma pavati, preveč prevzeten in zasramuje revnejšega so- liko denarja, pri govedi pa skor nič seda, ki je primoran s kravami delati. Vsak spozna i je tudi mnogo draž od goveje > ker da pri malih kmetijah niso konji na pravem mestu, a ali manj kmet mora imeti konja, dasi bi mu vol več koristil, dobiva konj več zrnja ) boljšega sena i. t. d. Konje naj samo, kedor mora blaoro & glo edi prevažati in daleč od kajti konj je kmetu bolj imeniten nego vol. Jaz bi svojega posestva, vsem drugim ugaja veliko bolje goved Zdaj pa primerjajmo še vola s kravo: ta je ce-od vola, redimo si jo najbolj in včasih samo za Bogat kme kmeta tudi po delavni živini klasificeval. tovalec ima večkrat brez potrebe po dva ali več konj nejša ko naj bi jih imel toliko, kolikor j h potrebuje za radi mleka iu gnoja; če nam pa tudi pri delu po aga, težka dela, katerih ne morejo voli opravljati. Srednje premožen kmet mora tudi imeti konja, in ko bi ga daje delom. Vole si ravnamo samo za delo nam toliko več djbička, kolikor tudi prisluži z kedar nam prašal, zakaj redi namesto vola konja, ne bi znal od- med letom zmanjka tega, ne delajo nam voli iz sena, govoriti. Manjši kmet ima pa, ker mu ni mogoče re- kojega jim pokladamo, druzega nego gnoj, ki je po tem Seveda se vol, kedar počiva diti konja, vole za vprego, in kočar V' prisiljen opravljati s kravo poljska in vsa druga dela. Tukaj takem gotovo drag gnoj v hlevu dalje časa pri polnih jaslih, opita nekoliko j sem hotel le toliko povedati, da je uporaba krav za toda meso, katero je on tako pridobil, zopet je drago in nam ne daje posebne koristi, ker mu ga ue moremo vprego našim kmetom nečastna in sramotna in da krave vprezajo le tedaj, kadar sila kola lomi. Konje odrezati in prodati, marveč se polagoma naj si tedaj redimo, kadar imamo veliko opra- zgubi kadar začue vol zopet delati vil daleč od doma ter hočemo, da se hitro vrši to to pri ki zopet po drugače delo. tem slučaji nam pa ni treba več konj kedar je ne rabimo za delo, daje nam j nego iz použite piče toliko več mleka, po vrhu dobivamo od jih ravno potrebujemo za to opravilo, kajti dokazano nje gnoj, ter množi se ji meso. Po tem vidimo, da nam da nam konj, ako ne dela dosti, ne prinaša nič do- je, bička. Kdor ima samo poljska opravila, ravnal bode krava lahko veliko več koristi nego vol ta korist postane še veča ako bolje, ako si namesto konj redi volov, ker vol je za krave tudi pri delu uporabljamo oranje sposobnejši nego konj, zraven tega Marsikeio utegne ugovarjati, da pa manj to ni res, ker daje delavna krava malo mleka Gotovo stane zaradi cenejše in slabejše krme, več basni. torej » mnogo da se ob delu izgublja mleko, pa vendar nikdar toliko kolikor je delo vredno, katero nam opravlja krava. > Nekteri kmetovalci, ki imajo dosti senožeti pa nim voskom tako dobro zamazati, da zrak ne more do malo pašnikov, redijo krave do žetve v hlevu; to po- rane, in potem še dobro ovezati. Take veje pa, katere čivanje v zaprtem prostoru kravam in telicam (junieam) so sicer od debla odtrgane, vendar se jih še velik del več škoduje, nego če bi jih rabili za laža dela. drži debla, morajo se prav varčno spet deblu tako Telice rejene v hlevu ostanejo vedno šibkih kosti, privezati, kakor so bile prej, in rana se mora tako sploh se jim život ne razvija pravilno kakor na paši, obezati, hakor pri cepljenji. kjer se zadosti sprehodijo. Tudi škoduje kravam, če 2 Ona drevesa pa, na katerih je več vejic samo vedno stoje v hlevu; posebno za breje krave je to poškodovanih in ne od debla odtrganih, morajo se lepo prav slabo. obrezati, kakor se to večkrat zgodi, kedar hočemo Vsakdor je že to zapazil, da imajo take krave kako drevo omladiti slabe, pokvarjene noge, ves život jim je mehkužen, in w . Ce se prav dobro napravi to, kar smo z ravno taka so njih teleta. Telice se v hlevu krmljene omenili, in če se ravno mnogo vejic in celo vrh od hitro debelijo, goniti se pa nečejo in tudi nerade osta- reze 5 vendar se še mnogokrat zgodi, če je namreč nejo breje. Vse drugače bi si pa krave in telice utrdile deblo nepoškodovano, da di svoj život, ako ne stale vedno v hlevu pri polnih spet lepo krono in lep dobi in kasneje gospodarju mnogo koristi jaslih ampak se dobro krmile in vsak drugi ali tretji Dobi znano, da so celo velika drevesa dan nekoliko za lahka dela vprezale. Večinoma redijo katera so bila s kot izdrta. ali celo do i mlje tudi taki kmetovalci, ki pridelujejo dosti sena, v hlevu pripognena, prav lepo rasla in rodila, če so se spet bike, ki skoraj celo leto ne pridejo na pašnike; a tak prav varčno vzdignila in dobro uravnala; in zatorej bik ne bo nikdar prida, ker je ves omehkužen; teleta tudi priporočamo, naj naši gospodarji tudi to posku- njegov so tudi slabotna to ne škoduje samo kmetu • • i sij o 9 predno posekajo drevesa celo za drv Ker se ki tako ravna, ampak celi srenji in splošni živinoreji, vendar izkoi drevesa v zmrzli zemlji ne moi Mlad nikih kar bik se m vedno zunaj sprehajati ali po paš lahko okopati naj se s tem delom ? ali pa tudi po njivah v prav lahko del vpi kedar bo lja spet tala i in počaka do tedaj, tistega časa naj u prav nič ne škoduje, ampak bolj koristi, kakor se korenje dobro pokrije s prstjo in slamo, da ne če nepresta tiči hlevu. Katere krave se lahko brez zebe in se ne posuši po skrbi vprezajo, presodil si bode vsak sam. Breje krave v mesecu niso za vprego, rabijo se za to delo krave breje od prvega do 5. meseca. Krava, kadar je tedne ne vprega in 3 mesece prej pride največ dela, a kmeto- Gospodarske novice. naj se storila, tudi ne. valeč nema dosti * Pi premovanji gov živine na Bohinjski Bi Včasih pa delavne živine; kako si bode sedaj pomagal? Vsak, kdor hoče krave za vprego rabiti, mora na to paziti, da se vse krave v tistem času ote- lijo, nočjo strici dobili so premije za plemenske bike: Tomaž Odar iz Stare Fužine 30 gld., Andrej Preželj iz Le pence 25 gld., Simon Rozman iz Rav Mencinger 20 gld ? Janez z Bohinjske Bistrice 15 gld Za tel kedar je najmanj dela, na primer pred veliko marcija meseca. Vse to je kmetovalcu mogoče Kdoi hoče toi toliko volov krave za vprego rabiti edi naj si Janez Mesar diplomo priznanja, Jože Sodja z Bohinjske Bistrice 20 gld., Jože Cesar iz Jereke 15 gld., Simon Stare s Koprivnika 10 gld., Andiej Stare iz Bitenj 9 za kolikor ima celo leto dosti opra 10 gld Jakob Jenško iz Nomena 10 gld., Jože Ravnik vila, da mu ne stoje po več tednov brez dela pri jaslih. vsak drugi dan in še takrat lahka opravila. Veči posestnik kravami naj ne težkih, ani dela sti Ravnega 10 gld., Andrej Schiller z Bohinjske Bi 10 gld Za k Rihard Schrey iz Zago pak ice 20 ali kmetovalec nai jih rablj za setev, potem ob žeti pomladanjsko ajdo\ in ki set tak li ampak leto ne bode potreba mnogo drage de!a\ je potrebuj živine rediti Jakob Ravnik iz Raven 15 gld., Valentin Arli iz Črešnjice 15 gld., Matej Belec z Bohinjske Bistrice 10 gld., Margareta Ravnik z Bohinjske Bistrice. >vedala sta se Gg. Janez Mesai toliko, kolikor 9 in Rihard Schrev od p da si jo celo prisojenima premijama ter zato dobila diplomo priznanj pre * Kako skrbe za kmeta pr nas in skem. Ogerska vlada je uže davno kako na Oger- ridela, da bode Kaj storiti z drevjem, ki škodoval. ga sneg po dežela tijstvc tedaj i z tega -edovala gmotno, ako podpirajo kme-zloga porabijo na Ogerskem vsako leto veliko milijonov goldinarjev za povzdigo kmetijstva 9 padlo Sneg, ki ga je letos sem in korist takega dej tei se je očividno pokazala na uže na debelo deželni azstavi v Budapešti 9 liko drevja. poškodoval je, kakor nam gospodarji tožijo, ve- beremo po časnikih 1885. Ravnokar pa 9 da je gerski naučni minister Trefort ukazal, da morajo vse učiteljske pripravnice Kaj storiti, da se škoda kolikor mogoče zmanjša? (po vinorodnih pokrajinah) narediti po 1—2 orali ve na katerih so veče ali manjše like trtnice za vzgojo in cepljenje ameriških trt, da se morejo pripravniki o tej reči popolnoma praktično drevesih veje popolnoma odtrgan morajo se ane s kakim ostrim orodjem dobro ogladiti in s smolo ali z dreves- poučiti. No, in pr nas Pri nas na Dolenjskem pa trte usihajo vsled trtne uši, a ljubljanski pripravniki vedo tudi jaz počasi gospod postal komaj i da so ameriške trte na svetu. Dobro bi bilo j uže ponudil pripomoček zato se mi Frice, kateremu je bil brezverski pro- ko bi naši poslanci kedaj rekli resno besedo o tej stvari, fesor na realki versko čut in vso ve*t zadušil * Vinska letina na Štajarskem ni tako ugodna, 8e Je bil v pravega hinavca in-svetohli Od prelevi' začetka kakor so se nadejali. Veliko grozdja je še trdega, in ve(M in obnašal se je osobito ob navzočnosti stričevi po nekod bodo dvakrat brali, najprej dozorelo potem pa slabeje, še trdo grozdje. V Dravinski dolini dajajo novo vino po 15 gld. polovnjak. V Mariboi kaj natančno in točno pri vsem, česar koli se je lotil pi delati. Skupi denar za blago je slednji dan stricu od se prvega do zadnjega krajcerja odrajtoval, a ljudem pa plačuje hektoliter muškatelca, ki ima 16°/0, po 20 gld., dobro ter pošteno mer z 18 o po 22, z 20° po 24 gld in vago dajal, kakor bil mu je to dobri stric pokazal in naročil. Tem načinom si je prav kmalu pridobil popol lupanje strica svo- Fodučne stvari. jega in ljudi čuditi. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Plahtač. • i _ Marsikateri čitatelj »Novic" je morda uže radoveden kedo in kaj bil je prav za prav ta Plahtač. — Evo vam ga! Po rodu bil je sin priprostih selskih starišev iz vasi Predgorja". Imel je še dva brateca (med njima bil je on srednji po starosti) in pa tri sestrice. Pri krstu imenovali so ga za Friceta. Stariši njegovi niso bili ravno imoviti, a tudi posebnega pomanjkanja jim trpeti ni bilo: so v štacuno kupovat hodili. Ni se bilo da mu je dobri stric Anton čemdalje, tem pro-stejo roko puščal, ker mislil je, da je in bode njegov stričnik Frice tudi ob njegovi odsotnosti ravno tako vesten, pošten, a varal se je hudo. Večkrat je šel stric po svojih opravkih z doma; ob takih prilikah ni se ravno redKokrat pripetilo izostal. . da po celi teden in tudi še več » Ob takih trenutkih bil je Frice pravi neomejeni gospodar v stričevi štacuni; delal je, kar je ravno sam hotel. Ljudem je kaj pridno blago prodajal, pri tem pa strica in kupovalce na tak način sleparil, da mu ni bilo lahko na sled priti. Ljudem dajal je bolj pičlo mero in vago, bili so pa dobri in pošteni kristj Ker je bil F nadarj je domačo šolo dobro dovršil, sklenil ga je očetov brat Anton precej imoviti trgovec v mestu sebi vzeti ga dalje šolati. Deček se je tega zelo veselil in tudi oče njegov bil je s tem popolno zado volj tem bolj. ker bil je brat njegov, trgovec Anton kar vse so pa po v štacuni navadnem in določenem kupu pošteno plačevali; kar je pri tem pridobil sprevljal je sproti sam za se na stran. Pa pri tem ni ostalo. Pričel jo tudi od stričevega denarja polagoma skrivaj jemati in krasti, se ve, da taiso in v takej meri, da mu stric ni mogel čin očitati, tem manj, ker je mislil da Frice pošten in vesten človek, kakoršnega se mu vedno na oko kaže. uže precej v letih in lastnih otrok Zadnj razred j ljudske šole dovršil je Frice v mestu ... s prav dobrim vspehom. Stric dal mu je potem popolno na prosto volj izvoli si poslednjo, kar bilo je tudi stricu prav po volj Kot študent skrbljen in zateg bil je t volj stricu z vsem dobro pre imel ni ? 3 tudi z denarom nič opraviti ter mu tudi prilike bilo ni, v kako posebno da prestopi v gimnazijo ali pa v realko; Frice družbo zahajati 7 bil denar potreboval Omeniti mi je še, da je stric Anton Fricetu na Mislil si je, saj bode fante tako enkrat moj naslednik, mesec tudi uže P° nekoliko plačila v gotovem denarju naj se uči teh ali onih predmeto J pač vse jed na tem je ležeče, da se za trgovski stan kaj prida koristnega priuči. Iz početka se je Frice tudi v srednji šoli (realki) dobro učil, a kolikor bolj je v višje razrede prehajal, tembolj je pojemala njegova pridnost pri učenji; v petem razredu je pa konec šolskega leta uže kljuko dajal, da bode bolj priden. Ko je tako neuoliko pnslu- a še več pa uže prisleparjenega denarja v last- ženega, nem žep čutil uzbujalo se mu vedno ečj želja, kmalu likor bolj veliko denarja pridobiti hrepe- Ko- se pa v njem ta iškarijotova strast zbuj vala, v toliko večji meri tudi pred njim stričeva go dobil, je po sorja In realko s tem tadi na kol obesil. Na realki tovi na skrivnem trpela Stric uže tako sam upljivu nekega prišel Frice tudi brezbožnega realističnega profe- ob vse versko prepričanje in precej dobro zapazil dobička ne donaša. 5 da mu štacuna nikakor več ouega nego ga mu še pred par leti, kar strah božji, kar je pa pred svojim dobrim stricem Antonom znal vedno kaj dobro prikrivati. Zato, ker je stric tudi Fricetu večkrat menjal. Pa Frice si iz teg pra čisto nič storil ni; zvita buča vedel elej strica mislil, kakor ga je Frice vedno slepil, da je realka pre- SV0Jega z namazanim jezikom popolno preslepiti in za težavna zauj, dal ga je še par let v trgovsko šolo, kar mu nos voditi. ni bilo ravno težavno, ker se je ta šola tudi v mestu Konec tretjeg leta > kar je bil Fric pri stricu kot . . . nahajala. Še srednjim vspehom je tudi to dognal, praktičen trgovski učenec v štacuni, zbrala se je v oko In s tem so Friceta Plahtača šole pri kraji. Ko je Frice lici mesta Z...... precej močna banda tatov-roparjev. šolo, v šolskih klopeh, površno dognal, sprejel ga je stric ^ vragi pokradli so uže tu iu tam pomenljive svote v Anton v svojo štacuno. da praktično izvežbal. se tu v trgovstvu tudi denarju in blagu marljivim ljudem Frice pa je ravno tega-le trenutka Stric uže kaj težko pričakoval. Mislil si je, no, sedaj bom pa po pošti odposlati Anton imel je za prejeto blago celih 1000 gld Nekega dne ta denar pripravi, a ga zvečer v štacuni v navadni denarni tružici pozabi. Frice to vidi in kmalu je sklep gotov, da bode ta tisočak njegov. Ključe imel je vedno v rokah, toraj mu te hudobije ni bilo ravno težavno izvesti. Po polunoči, ko je v hiši vse trdno spalo, splazi se Frice po mačje tiho v štacuno, tisočak vkrade, miznico razbije, pri vratih ključavnico in zapahe, kar vse skupaj res, da kaj sigurnega bilo ni, odrobka, vrata nekoliko opraska in poškoduje po štacuni, več reči v nered razmeče, kako reč tudi raz-trese in pobije ter slednjič zunanja vrata le prislonjeno pripre, a vrata, vodeča iz veže v štacuno, pa po navadi zopet pravilno zaklene; tisočak skrije in se tako zopet, ne da bi bil kedo kaj opazil, v svojo posteljo spat spravi. Zjutraj vstane ob navadnem času, kot bi se med nočjo čisto nič nenavadnega zgodilo ne bilo. Kaj takega zmore pa edino le popolni spridenec. In tak bil je Frice uže v polnem pomenu besede. Ko je bilo čas štacuno odpreti, veli stric Fricetu, da naj gre. Pa — komaj bila so dobro štacunska vrata iz veže odprta, zakriči Frice kolikor more: »Kaj je to? Bog pomagaj! — Okradeni smo! V tem hipu bili so stric in druga hišna družina na licu prostora. Posebno britko se je grdi nehvaležnež Frice vedel; strica je po- • r miloval, se nad tatovi rotil in hudoval ter bil, kazaje na videz iskreno sočutje do strica, kar ves iz sebe. — In kako je še le tarnal, ko so enkrat vso škodo in tat-vino do dobrega pregledali iu preračunih! — Kazal se je in hlinil, da mu kar za obstati več ni. (Dalje prihodnjič.) Nabral Fr. J aro slav. 71. Krušnica. Najznamenitejša krušna bilina ekvatorijalnih krajev je krušnica (Artocarpus incisa). Drevo je to, na katerem, rekel bi, raste gotov kruh. Krušnica je član vrlo razširjene biliuske fainiiije, familije kopriv. Krušnica gre do višine 15 do 20 % in debela je kot možak čez pas. Njeni svetlucavi debeli peresi so prekrasno razcepljeni, in celo deblo pokazuje se nam v tako lepem liku, kakor nobeno naše drevo. Ob tej lepoti se odlisuje krušnica z nenavadno in vrlo redilnimi plodovi, v čemur ž njo ne more tekmovati nobeno drugo drevo. Plod krušničin je velik kot glava človeška iu malone povsema okrogel. Osem ali devet mesecev je drevo vedno polno, ter se ves ta čas razvijajo neprestano novi cvetovi in novi plodovi, tako da na drevesu nahajamo vedno plodov v vseh stopinjah razvoja. Plodovi ti se redkokedaj jedo surovi, navadno se na razne načine prirejajo. Preje preden plodovi dozore, obero jih. Ta čas jim je koža že zelena, a sredica bela kot sneg, ter močnata in mehka. Koža se potegne s ploda, a sredica ovije s perjem, ter potem speče med razbeljenim kamenjem. Tako spečena sredica ima okus Kot pšenični kruh, samo da je nekoliko slajša. Kedar plod na drevesu popolnoma dozori, tedaj se v njem večina škroba pretvori v slador, kakor pri banani, in zato mu je sredica sedaj postala sočna in ponekoliko rumenkasta. Takov zrel plod more se tudi surov jesti, samo da je odurnega okusa. Tri mesece ni na krušnici plodov, in ljudje bi bili brez hrane, ako se ne bi za ta čas naprej preskrbeli. Nabero namreč nezrelih plodov in olupijo, potem jih zmečejo v obzidane jame, s perjem pokrijejo in s kamenjem oblože. Stisnjeni plodovi v jami začno vreti in se skisajo. Napravi se nekako testo s tega, ki je prav takega okusa, kakor zelo spečen kisel kruh. Kolikor je treba tega testa za vsaki dan sproti, toliko ga vzamejo iz jame. S tega testa zgnjeto kot pest velike koso\e, zavijo jih v perje in speko na razbeljenem kamenju. Taki kruhki se drže več tednov sveži in dobri, ter so vzlasti za potovanje velike vrednosti. i Krušnica rodi tako bogato, da tri drevesa morejo osem mesecev enega človeka popolnoma prehraniti. „Kdor v svojem življenju zasadi deset krušnic", pripoveduje glasoviti potnik Cook, „spolnil je svojo dolžnost". Na mnogih otokih je običaj, čim se komu dete porodi, da tudi krušnico vsadi. To je nekaka dota detetu, ta krušnica je njegova svojina, svetinja je to, v katero ne sme nikdo tiščati. Krušnica se vrlo lahko razploduje. Treba je samo v zemljo zasaditi odrezano vejo, pa zraste novo drevo. Seme se v plodu nič kaj ne razvija, zato se krušnica s semenom ne razploduje. Stanovniki tropskih otokov grade svoje kolibe najraje pod krušnicami, ker A' " tu imajo ne samo hladu in zavetja, temveč tudi hrano. Krušnica raste po vseh otokih Indijskega oceana, ki se nahajajo bliže ekvatorju, pa po vseh otokih Tihega oceana od Sumatre vse do otočja Marquesas. Kedar so __ _ • Evropejci prvikrat na te otoae stopili, povsodi so uže . našli vzgojenih krušnic. Divjih krušnic doslej nikjer niso našli, povsodi rasto samo vzgojene in požlahnene vrste, kajti kjerkoli je krušnica rastla, tamo se je tudi človek naselil, pa krušuico vzgojil in požlahnil. V Ameriko je dospela krušnica še le koncem prešlega stoletja. Angleški naseljeniki na Antilskem otočju so prosili vlado angleško, naj jih preskrbi s to koristno bilino. Vlada jim je prošnjo uslišala, in poslala kapitana Bligha v Tihi ocean na Tahitsko otočje. Tu so naložili na brod 1000 mladih drevesc v loncih in škrinjah, in vzeli tudi mnogo vode za prilivanje 1789. 1. No, ta pot se kapitanu ni posrečilo poslanje. S podporo angleške vlade se odpravi Bligh zopet na pot in sedaj naloži 1200 mladih drevesc, tako da je brod bil podoben plavajočemu vrtu, in 1793. 1. je prispel srečno na otok St. Vincent, kjer \ je posadil prve krušnice. Od tu so se kmalu razširile po mnogih ekvatorijalnih krajih ameriških. Mislili so s tem za robeve dobivati nove hrane, ali robovi so raje imeli banano, in zato se krušnica nič kaj ni udomačila v Ameriki. • V Indiji in na moluškem otočju raste še druga vrsta krušnice, kateri je perje nerazcepljeno. Njeni po-dolgasti plodovi so po 50 % dolgi, ter so isto tako re-dilni, kakor poprejnih vrst, samo da se jim sredica brzo spremeni in pokvari. mr .A -J . • Naši dopisi. z LJubljane Olikanost in pravicoljubnost tamošnjim delavcem delo, tako da jim preti ravno začetkom zime, največa beda. Državna poslanca kanonik Klun in dr. Poklukar stajarskih nemškutarjev izgledno znači neka notica nji- storila sta skupno s predsednikom trgovinske zbornice potrebne korake pri ministerstvu, toda do sedaj se ni- hovega glasila v Mariboru z imenom „Marburg Zeitung". Sicer se jako malo brigamo za krik takih kakor ne ve, bo moč časnikov, kakor je „Laibacher Wochenblatt kaj pomagati ali ne, Deutsch danes T) Cillier južna želez Je Wacht se bali že pogodbo skl z lastniki ostrov u ali pa n Marburger Zeitung" in tudi skega premogokopa spuščati s takimi lističi nekoliko besed iz notice žiti se, ako Ako hoteli prepir endar le navedemo oktobra t z ,.Marburger Zeitung" z dne 30. m „Unsere Windischen" storimo to izključno v ta namen, da svojim slovenskim rojakom pokažem sprotnike prav v lastni opravi, ko mislijo v svoji surovosti doprinašati velikanskega junaštva s tem, da slovensk po navad svoje someščane v Mariboru napadajo stnib pobal ali pa vinjenih drvarjev Nekateri Slovenci mariborški bili so namreč toliko odločni, da so na ojih hišah razobesili kranjsko de želno zastavo, kot sprejeto zastavo Slovencev, enako so nekateri tamošnji Slovenci v Mariboru pozdravljali do šlega Ta po sebi cesarjeviča z živi okli va med prostimi državlj celega sveta samo mlj prosta vsakega oda spra vila sta zgoraj omenjen listič v pravo besnost ko kliče po policiji dalj cl i a n e r g e b r ii 11" Massna hm en" s tem, da jim baje tudi Nemi i surovostimi skuša doka o Slovencih „Ž i v i o b ter proti piše z izrazi, kakor lil len", »polizeiliche iakemu vdeležencu hujska daj takim ško kaj služit je Maribo mesto pa v svoii slepot prejasno doka nem-ravno nasprotno, namreč: da imajo Slovenci tam bolj trdno stališče, kakor pa pritlikovo-dušni surovim vedenjem skrunijo ime pački s svoiim naroda mogočnega nemškega Pntika in letošnjem delovanji gozdarskega asistenta AV pa deželne nam uže sedaj jako povoljna poročila inženirja Hraskega. dohajajo nini in Cirkn uže toliko do pripravljal « dela ložil črt o da bod ovalnih rvi je pri svoja preiskoval Pla eki še to mo vladi pred krog Planine pokazale meroroa malimi strošk delih in kolikor so poskušnj dog se bod to delo s pri Enako sreče dolin posta Poten po kate bil ko je drža nženir Hraski v Račensk zbor uže tudi se delsk rstv posebno, strokovnjaško tehnišk )dobr privo tud pričak da bod zboljševalna dela hit v prihod predovala. obje, sm tudi vsa tak prestopimo od predolgega pripravljanja uže resnemu delovaniu. kakor dosedaj da t Premogokop v Zagorji zadela je britk Južna železnica, kater goda kupo sedaj kako naravno privoljenih tamošnji premog, jemala bode v prihodnj Ker lastnik odnejših pogojev premog z Ostrove v premogokopov nimajo orskih Šleziji. druzega kupca na premog, odpovedali so Kmetijsko potovalno predavanje v Šentvidu pri Zati cini ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav v nedeljo opravil 13. t. m. popoludne po cerkvenem trtek čitali Gospod Vojteh Valenta praznoval t. m. 251etnico svojega delovanj minuli če pri arodni ljubi Castitelji njegovi priredili so njemu na čast veselico in mu pod njegovega delovanja lep iu častna je taka slavnost in v priznanje vspešnega dragocen prstan Jako to prav tako za društvo katerega naj nam Bog oh kakor za slavljenca, mnogo let! (Dobava sena in slame.) novembra 1887 ob 10. uri dopoludn še ponedeljek dne 21 bod se vršila v uradnih prostorih kr. intendancije vojaške ništva v Zad pismena ponudbena obravnava povelj-zago- tovila potrebščin 1000 meterskih centov sena in 1000 meterskih centov slame. Pismene ponudbe imajo dospeti najdalje do 19. novembra 1887 ob desetih dopo-ludne zapečačene pri c. kr. intendanciji vojaškega po-veljništva v Zadru. Razglasilo, beni uzorci so tudi na ogled občni pogoji in ponud-pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, podrobnejši uveti pa pri vojaški oskrbovalnici v Trstu, Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Gorici in Mariboru. Ponudbe se mogo glasiti tudi na dobavo samo jednega dela kolikosti razpisanega sena in slame. vodom ličanstva Razstava cvetlic, rastlin, sadja m sočivja. ti četiridesetletnega vladarstva Njega Po Frana Josipa I., prireja vrtosrad e> društvo na Dunaju svojo 85 ra zstavo etl rastli sočivja od togradarskega orodja. Razstava bode do vštetega 10. maja 1888 se te razstave moglo udeležiti kar največ moči raznih kronovin, bode se potrudil, razstavni odbor, da izposluje pri železniških ravnateljstvih znatne znižane cene za blago. Razporedi, določila razstavljavce in tekmovalce ter oglasilne pole dobivajo se in so tuli na ogled v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. Vreme. Minuli teden povzročilo je nepretrgano krat deževanje po Kranjskem, Koroškem in Štajarskem velike povodnji. Še v nedeljo se je zvedrilo. leto. Družba sv. Moliora ravno deli knjige za letošnjo Vsak družnik dobi letos šestero knjig, namreč: VI. snopič; „Osmero d ;;Življenje Marije in sv. Jožefa" blagrov na svetu o ? Y) Zgodovina sv. katoliške cerkve" III. na krat 500 večernice zvezek; „Frat 41 Pire, apostolski m u . 11 Slovenske zvezek Koledar za leto 1888 Go tovo bogato darilo za letni družninski donesek enega vrši ob stroških zavoda, dežele ali občine, in da so do« goldinarja! tične za prepeljavo odmenjene osebe revne. : Isto tako plačajo polovico tudi spremljevalci tacih Prva knjiga obsega na 140 straneh velike osmerke VIII. Božje V Ceščenje sv. Jožefa"; IX. n Prikazovanja Matere prevoženj, bodi si a lih odij in prevzemljajo, bodi si u J dalje slovensko pridigo gospoda kanonika Franca da se po dovršeni oddaji prepeljanih oseb vračajo domov Kosarja, katero je govoril dne 16. avgusta 1886 pri U samo ob sebi, da mora zavod občina » Lurkši duplini, in pa: pesem o Lurški Materi Božji, v dotični izkaznici spremljevanje, kakor tudi svrho po Druga knjiga ima naslov: „Osmero blagrov na svetu ali tovanja spremljevalcev, prevzetje transporta vrnitev dolga pridiga za kratkočasno življenje. Knjiga obsega po oddaji transporta izrecao omeniti. 182 strani male osmerke Tretji knjigi je naslov: „Zgo- Ta dolcčba stopi v veljavo z dnevom razglasenja. dovina svete katoliške cerkve za slovensko ljudstvo", III. zvezek ter obsega tretji vek, prvo dobo od leta Beču dne 6. oktobra 1887. 1517 do 1648 in drugo dobo od leta 1648 do 1869 na 230 straneh male osmerke. Četrti Prometni ravnatelj Obermai/er r knjigi je naslov Od deželnega odbora kranjskega „Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki." Knjižica ima na svojem čelu dobro zadeto podobo star-čeka misijonarja Pirca in potem sledi životopis njegov na v Ljubljani dne 25. oktobra 1887. Thurn Novičar iz domačih in 108 straneh. Letošnji zvezek „Večernic pa obseg tujih dežel. na 142 straneh: »Življenje sv. očeta papeža Leona XIII.", vrh tega več pesem, povesti in kratkočasnic. Koledar za prihodnje leto obsega razun koledarskega dela še: Dunaja. Sedaj tukaj zborujoče delegacije spra ~-t vile so zopet vprašanje velike evropejske politike vrhunec razprav. na povest „Dva soseda" s podobami, Erjavec" s podobo njegovo, — „ podobami, Varujte gozde!" životopis „Fran Ljubljana" s tremi „D v a zlato- mašnika" s podobama knezoškofa lavantinskega dr. Ja- ogerski delegaciji, katera je prva obravnavala proračun ministerstva unanjih zadev, govoril je grof Kaln}ky, in isto ponovil včeraj v budgetnem odseku avstrijske delegacije, svoje stališče v Bolgarskem vpra- koba Stepišnika in Andreja Einspielerja; dalje spise ša nj i i katero je omenil že prestolni govor cesarjev. u v Strupi »Ugovor Črna vojska » y> Razgled po svetu", Rekel je, da Avstrijska pripozna vlado Bol proti zatožbi", Iz kuhinje u J n Zbirka raznih skušinj in „ImeniK členov družbe sv. Mohora u garsko kot dejansko obstoj ečo, glede kneza Co * s/ pa je rekel, da ga sedaj še ne more pripo bourškega » iz katerega posnamemo, da ta družba letos šteje 35.010 družbenikov, toraj razdeli med svet to leto 210.060 slovenskih knjig. znati za postavnega kneza Bolgarskega, ker je govoril o njegovi volitvi še le narod Bolgarski, ki ga je soglasno izvolil, treba pa še da ga potrdi Turška in da ga potem še pripoznaj levlast Ako se to o odi Okrožnica glede znižanja železniške vozarine za hiralce in za tako zvane vožnje ubozih. bode postal postavni knez Bolgarski. c ^ Dalje omenjal je grof Kalnoky, da se je Laška tesneje pridružila Nemško-Avstrijski politiki in da se tudi Angleška popolnem strinja s temi vlastmi glede konečnih smotrov pri Bolgarskem vprašami. Ako se toraj pridruži kr. glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic. še Rusija temu do sedaj vspešnemu prizadevanju Ev ropi mir ohraniti, potem je nada vtrjena, Evropi za delj časa mir ohraniti. Ta izjava našega ministra uuanjih zadev našla je v delegacijah glasno odobravanje in priznanje, prav tako Angleške. Samo ruski uradni časnik rJournal do St. Pe-tarifskem predpisu št. 375 oziroma 594 leta 1885 tersbourg" skočil je nekako razsrden po konci ter se objavljene določbe, vsled katerih se prevažajo revni urno- dela iznenadenega po teh opazkah Kalnokyjevih, ter na- • ' 41 ■ Znižanje vozarine za revne neozdravljive bolnike (hiralce), njih spremljevalce, in za tako zvane vožnje ubozih. Vsem c. kr. ravnateljstvom železniškega prometa in vsem postajam. tudi v merodajuem časništvu Nemške, Laške in bolni in njihovi spremljevalci za zuižano vozarino, sto- glaša pijo v velj tudi za prevažanje temeljito razliko mnenja" Kalnoky-jeve h neozdravljivih bol- izjave in pa prepričanje vlade Ruske, ker ta nikakor ne nikov (hiralcev) in za tako zvane vožnje ubozih, ako se prizna veljavnosti volitve Sobranja iu kueza, ker se je ta odp vrši ob stroških deželne ali občinske oskrbe, vršilo pod pritiskom nasilstva. ali oskrbovalnega zavoda, oziroma ob stroških dežele občine. Na to izjavo Ruske vlade odgovoril je včeraj v avstrijski delegaciji s tem, da je tudi s tega posnel, da tudi Ruska želi resno, Bol- Zaračuniti je tedaj za vožnjo v III. razredu osebnih garsko vprašanje rešiti brez kalenja evropejskega miru j ako ter ali mešanih vlakov samo polovica redne vozarine, se z izkaznicami (legitimacijami), katere je izdelal transport oddajajoč zavod ali občina, dokaže, da se prevožnja garsko vprašanje. iz tega soglasja vseh velevlasti zajema nado, da se bode konečno vendar le našel način, povoljno rešiti Bol včerajšnji razpravi budgetnega seka avstrijske delegacije dostavljamo sledeče: od- v se Dr. Rieger vpraša, zakaj Avstrijska ni pristopila mednarodni pogodbi zarad bramb t i n ti s t i č t n i n e ? Kalnokv je odgovoril, da do Th Poročevalec o proračunu za unanje ministerstvo grof tično postavodajstvo obeh državnih delov ni v vpraša, ali ne želi morebiti minister Kalnokv pred vsem spregovoriti. Na to • v opise grof Kalnoky sedanji, memo vlan- skega, nikakor nevarni položaj približno tako, kakor je pri teh soglasji, toraj je treba pogajanja med obema vladama, kedar se to dožene, pristopi oni pogodbi gotovo tudi Avstrijska. Poročevalec grof Thun konečno omenja, da se je to storil v ogerski delegaciji. Vlani bil sem jaz v vsi delegaciji motala žaja letos rad pravah pokazalo popolno soglasje delegacije Rekel je k sklepu: in vlade in da zato namerava v svoje poročilo sprejeti vnanjih zadev izreče peni bilo ugovora in potem edini optimist, ker predlog, v katerem se ministru sem izrekel prepričanje, da se bode štrena srečno raz- polno zaupanje Zop to pripoznam izdatno zboljšanje polo- sprejele so se tudi posamezne številke tega proračuna moram pa vendar-le svariti pred prevelikim op timizmom. Na to vpraša dr. Demel, kakšne so naše razmere s Srbsko po nastopu Rističevega ministerstva? Kalnoky je odgovoril: Vpliv naš o srbski se se mi vtikali Mi smo ne sme nikakor tako smatrati, kakor v notranje zadeve druge samostojne države, s Srbsko v prijateljski zvezi, vedno pripravljeni, poma- gati in svetovati ako to želi; v notranje njene zadeve pa se ne vtikamo. Minister Ristič bil je napačno sojen, ker se je mislilo da bode preziral sedanje razmere v Srbski. Pa odkar je nastopil, in preteklo je že nekoliko mescev, pa nismo imeli nikakoršnega povoda pritožiti se, ne glede druzih razmer. V notranje, družinske zadeve Srbske se nikdar vtikali in vidi se da smo prav storili ker prejšnja vlada zgubila ie v deželi večino, s nismo tako, tem pa se nikakor ne spremene naše razmere z Srbsko, dokler nam ostane prijazna. Na dalj prašanje poročevalca glede ponovljenja -m « - • • • trgovinskih pogodb z Nemško, Laško in Romunsko odgovori minister: Da je trgovinska razmera glede nemške jako nepovoljna (reeht mieslich) in ni pričakovati ' * > K ^ več, kot podaljšanja sedanje pogodbe. r i « | ve ravno v najboljšem teku; Glede Lašk so razpra našem zastopnikom pripravlja se ravno v obestranskih trgovinskih ministerstvih strukciia tem stanji ministru ni mogoče kaj več povedati bistvenega Glede Rumunsk ]e t' edaj pogajanje prestalo Naša tamoš ravna da naznanila je tamošnji polajš — katere hoče « < drža dovoliti ♦ * i /MJ s pogojem da tudi ona tako f * / i sprotna ponudba Rumunske bila je P voljna, ako pa poda po pogoj j a ljevalo se y 1 i / bod • • pogajanje. Primeroma povolj o d g o dal je minister na dalj i * vprašanje poročevalčevo glede dodelanja izhodnih železnic na Balkanu s tem * . >> v Salonik da je goto da proga ■ • i ~ % - ™ , druga v Carigrad je lahko gotova do prihodnje spomladi, tako da se takrat morete obe progi odtvoriti v smislu pogodbe čvetorih Na z ** « % pogodbe ob enem dnje vprašanje poročevalčevo glede ponovlj z vstr.-ogerskim Lloydom, odgo minister i da se nadja, da se bode pogajanje do novega leta po voljno rešilo. Položaj glede naše notranje politike, izrekoma raz mere med vlado in državno-zborsko večino je nespre menjen. Nemška. Cesarjeva rodbina je zopet nezmirjena zavolj zdravja cesarjevičevega. Pozvan je bil v St. Remo > kjer biva sedaj cesarjevič, telegrafično dr. Makenzi j ki je sicer splošno počutenje cesarjevičevo našel dobro da je r > toda izrastki v grlu zbudili so mu toliko skrb »akoravno za trenutek ni nikakoršne nevarnosti", povzel na pomoč enega zdravnika z Dunaja in enega z Berolina. Uradno je naznanjeno, da prihodnji teden ruski car pride v Berolin obiskat nemškega cesarja in da se bode tam mudil krog 12 ur. Dan prihoda pa do sedaj še ni določen. Vsi tamošnji listi si prizadevajo dokazati, da prihod čarov nima nikakoršnega političnega pomena. Angleška. Znamenje ? kako velika je razburje nost na Angleškem zarad postopanja vlade proti Irski, je to, da je načelnik prepovedal za dan lordmajorja londonskega vse javne svečanosti v mestu. Ruska. Rus&i car pride sredi novembra v Be- rolin, da obišče nemškega vladarja. Ruski veleposlanik Šuvalov je to že v Berolinu oficijalno naznanil. Žitna cena SflP **1 ' v- . 4 - " m, HP| • V' u 4- I.."/*" v Ljubljani 5. novembra 1887. ff, J^j - ^ nBMH Mfti L JpHKTr __iff r-J p Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 52 kr banaške 6 gold. 78 kr turšice 4 gold. 39 kr soršice 5 gold. 40 kr. rži 4 gold. 22 kr. ječmena 3 gold. 25 kr. prosa 4 gold. 39 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov. V Kranj i 7. novembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. kr. Rrž 5 gold. 4 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 4 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 56 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj <