1 1 8 63Q (Št. 12) Ljubljana, november 1979 Leto 4 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA. IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN, TEHNIČNI UREDNIK DUŠAN PESEK, TISK KTL—TOZD TIKA TRBOVLJE, CESTA TONČKE CEC 44, UREDNIŠTVO: INFORMATIVNA SLUŽBA KTL, LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TEL. 316 922 INT.23 II21. novembru - rojstvu republike - čestitamo! Imenovanje generalnega direktorja Na 17. seji delavskega sveta delovne organizacije, ki je bila 2. 10., je bil imenovan generalni direktor naše delovne organizacije. S tajnim glasovanjem je 23 navzočih delegatov vseh temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti soglasno izvolilo tov. Toneta Florjančiča. Tov. Florjančič je rojen leta 1938. Prvo stopnjo visoke šole za politične vede v Ljubljani je končal 1967. leta. Leta 1978 je uspešno opravil program »A« šole za poslovodne kadre v gospodarstvu, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Do danes je tov. Florjančič opravljal naslednje delovne naloge: — od 1959 do 1968 v družbenopolitičnih organizacijah kot profesionalni politični delavec (predsednik OK in CK ZSMS); — od januarja 1968 do marca 1973 na Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana kot predsednik izvršnega odbora; — od marca 1973 do danes v Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana kot glavni direktor oziroma predsednik poslovodnega odbora. Osnovna organizacija sindikata Stanovanj sko-komunalne banke Ljubljana je po predhodnem posvetu z občinskim svetom Zveze sindikatov občine Ljublja-na-Center ter z organizacijo Zveze komunistov in Zveze 'socialistične mladine Slovenije v Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, poslala razpisni komisiji naše DO za imenovanje individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja DO, naslednje mnenje o tov. Florjančiču: -./.K J J ■ Predsednik DS DO, tov. Skubic, čestita tov. Florjančiču ob imenovanju za generalnega direktorja »V preteklih šestih letih je tov. Florjančič v naši delovni organizaciji: — izkazal jasno definirana in družbeno verificirana hotenja in zavzetost za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za spoštovanje socialistične revolucije ter jačanje bratstva in enotnosti jugoslovanksih narodov, za dosledno uveljavljanje načela delitve po delu ter skrb za družbeno samozaščito in ljudsko obrambo; — s svojim delom in odnosom do dela, ljudi in sodelavcev je pozitivno sodeloval pri razvoju odnosov delavcev delovne skupnosti; — zavzemal se je za spoštovanje zakonitosti ter dokazal polno odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, pa tudi sposobnost povezovanja pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so mu jih omogočila in nalagala njegova dela in naloge. Njegov pristop k sodelavcem in strokovnim problemom označuje visoka stopnja strokovnih in političnih izkušenj ob pravi meri humanosti ter upoštevanju vseh dejavnikov, ki vplivajo na končni rezultat. Ustvarjalno je prispeval k oblikovanju politike in ciljev banke, pa tudi k razvoju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva na območju, ki ga pokriva naša banka nasploh. Tov. Florjančič je s svojim delom bistveno vplival na uspešno prilagajanje banke ustavnim določilom in intencijam ter na strokovno in številčno krepitev delovne skupnosti tako, da je le-ta prilagodila svojo organizacijsko strukturo začrtanim ciljem in nalogam ter uspešno razvijala samoupravne odnose. Svoje delo je v mandatu glavnega direktorja samostojno in uspešno opravljal, prav tako je kot predsednik kolegijskega poslovodnega organa v celoti uspešno vodil tako poslovodni odbor kot ce- (nadaljevanje na 2. strani) Podpisovanje samoupravnih splošnih aktov (nadaljevanje s 3. strani) Tov. Celavc in tov. Žitko sta samoupravne splošne akte podpisala v imenu delavcev TOZD »Kuverta« Podpisnika samoupravnih splošnih aktov iz TOZD »Lepenka« Tržič Podpisnika samoupravnih splošnih aktov iz TOZD »Kartonaža« Rakek Delavci TOZD »Tika« Trbovlje za podpisniško mizo Tov. Bricelj, kot predsednik sindikata TOZD »Kartonažna«, podpisuje samoupravne splošne akte Predsednik DS TOZD »Kartonažna« za podpisniško mizo Zastavljeni in sprejeti program usklajevanja in nadaljnjega sprejemanja samoupravnih splošnih aktov je zelo zahtevna naloga v letošnjem letu. V predvidenem roku smo uspeli sprejeti vrsto pomembnih samoupravnih splošnih aktov ,jih je pa še nekaj, ki so pred nami. Zato, intenzivno sodelujte v javnih razpravah, dajte pripombe na svoje organe upravljanja, potrudite se, da bodo naši akti res naši in zato najboljši. Zavedajmo se, da so vsi samoupravni akti narejeni za nas — delavce — in ne dovoljujmo, da gre javna razprava mimo nas, da so prisotne pripombe in predlogi samo s strani tistih odgovornih in strokovnih delavcev, ki le-te pripravljajo. V kolikor ste s sodelovanjem zamudili, nadoknadite to pri naslednjih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih, ki so pred nami. Olga Žganec CENOVNO NATEZANJE -StopiStopi Prinesitemetaejte«v! mm ■ "~[ovAmt\ celuloze in p&ptgav 6)tlRO SALA) Krško F > *i» y , J«® ‘ •'**•-.* (jajc ob -rO temnici obrMrov&uja. DRIZM-ANJG umomrm romm Ljubljana, iZ2v dolgoletno uspešno pošto vno sodelovanje farsko, 2x>ao. 1979 ojner&tni direkttot^ ] ' ; 1 V V- ■■■ 20. oktober 1939 pomeni za današnjo tovarno celuloze in papirja »DJURO SALAJ« Krško, letnico rojstva. Ob praznovanju štiridesetletnice obratovanja te tovarne je bilo delavcem naše delovne organizacije dano priznanje za dolgoletno uspešno skupno poslovno sodelovanje. Analiza vključevanja delavcev v DE-50, TOZD »Kartonažna« v razpravo pred referendumom za »Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO KTL« Priprava planskih dokumentov (nadaljevanje z 2. strani) liniji delavke že 10 let z enoličnimi gibi in da prihaja do pogostega obolenja zapestij na rokah. Podobno je tudi pri zaklopnih strojih. Ti 'stroji so zastareli in so pogosto v popravilu, zato smo planirali uvoz polavtomata, da bi izdelali zahtevane količine in izboljšali delovne pogoje. Ker pa ni možno kupiti ustreznega stroja (možno je dobiti avtomat), ki pa ni primeren za TOZD, bomo morali še nekaj časa delati na obstoječih strojih. Vlagalke so tako izpostavljene osemurnemu stanju na mestu in bolniški stalež je v našem TOZD iz leta v leto v porastu. Zato je potrebno investicijski program izpeljati in s tem nuditi delavcem boljše delovne pogoje, ki naj onemogočijo kronična obolenja. Delegati delavskega sveta so se dotaknili tudi prostorskega nroblema v TOZD, ki ga bomo morali rešiti v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Da bi nosilci planiranja sočasno in med seboj povezano pripravljali planske akte, je delavski svet TOZD sprejel enotno metodologijo planiranja. Enotna metodologija je interni predpis, dogovor vseh TOZD naše DO in določa enotne minimalne obvezne kazalce, ki jih je izdal ZIS SRS. Nadaljnja pomembnejša naloga je analiza ravojnih možnosti TOZD. Analiza predstavlja osnovo za določanje smernic in elementov planiranja TOZD na osnovi katerih se bo pripravil samoupravni sporazum o osnovah plana. Temeljito je potrebno proučiti: — tržno situacijo; — razvoj tehnike in tehnologije; — možnost preskrbe z osnovnimi surovinami; — razpoložljiva finančna sredstva. Predloge in zamisli za razvoj naj bi pripravljal čim širši krog delavcev, gradivo pa strokovne službe, medtem, ko naj bi delavci s posebnimi pooblastili pretehtali prednosti in pomanjkljivosti predlogov. Ob zaključku te faze se oblikuje najboljša varianta, ki bo služila kot osnova za določitev smernic plana TOZD in elementov za samoupravno sporazumevanje. Smernice pomenijo zasnovo temeljnih ciljev in interesov delavcev, ki jih bomo uresničevali in dosegali v prihodnjem planskem obdobju. Potrebno se bo odločiti o ustvarjanju in rasti celotnega prihodka, o materialnih stroških, o čistem dohodku, sredstvih za razširitev material-sredstvih za skupno porabo, ne osnove dela itd. Pa tudi o financiranju investicij, dohodkovnem povezovanju med TOZD, sodelovanju pri razvoju KS, DPS, izobraževanju delavcev, reševanju stanovanjske problematike, razvoju družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe. Kako pa bo priprava planskih dokumentov izvedena, bomo videli po končanem pripravljalnem obdobju. Martin Jelnikar OBRAVNAVA OSNUTKA PREDLOGA TER POPREJŠNJA OBRAVNAVA Prva razprava o zgoraj navedenem samoupravnem sporazumu je bila 21. 9. na zboru delavcev DE-50. Na zboru je od 78 zaposlenih sodelovalo 40 delavcev. Osnutek je razlagala tov. Alenka Steindl. Razprave na razlago praktično ni bilo. Občutek sem imel, da se prisotni niso zavedali, da lahko z boljšim predlogom vplivajo na spremembo samoupravnega sporazuma. Potekel je čas javne razprave o osnutku in delavski svet delovne organizacije je določil predlog samoupravnega sporazuma, z upoštevanimi pripombami, vendar glede na osnutek v skoraj nespremenjeni vsebini. Delavski svet TOZD je sprejel sklep, da naj samoupravni sporazum delavci sprejmejo na referendumu, 25. 10. 1979. V DE-50 je bilo ozračje kontinuirano naelektreno vse od lanskih »majskih dogodkov« v KTL. V zadnjem času so se medsebojni odnosi še poslabšali in agresivnost do vodstvenih delavcev v DE se je povečala. Vzrokov za to je več: a) nagrajevanje po delu ni urejeno in s tem tudi ne stimulacija delavcev; b) organizacija dela je v DE zelo slaba; c) manjši OD delavcev v DE-50 z^sto kvalifikacijo kot v drugih d) neustrezna kadrovska zasedba delovnih mest. Z ozirom na že neznosne razmere v DE-50 sem smatral, da bi bilo dobro, da se sestanemo komunisti DE ter se pogovorimo o vzrokih problemov. Komunisti DE smo ugotovili že zgoraj navedene vzroke za slab položaj v DE. Omeniti moram, da sem bil razočaran, ko sem ugotovil, da je nekaj komunistov mišljenja, da ni nobene potrebe, da se sestanemo. Na sestanku smo se pogovarjali tudi o referendumu in tedaj sem prišel do spoznanja, da obstoja velika verjetnost, da referendum ne bo uspel, saj so nekateri komunisti izjavili, da bodo na referendumu glasovali proti sprejemu samoupravnega sporazuma in da je takšnega mnenja tudi večina delavcev DE-50. Enakega mnenja kot komunisti so bili tudi sindikalni poverjeniki delovnih enot na 35. redni seji 10 OOS TOZD. Iz tega razloga je bil sprejet tudi sklep IO OOS, da se opravi poprejšnja obravnava na zborih delavcev Čemu se smejimo NAIVNOST Naiven je tisti, ki verjame, da hodijo naši popevkarji nastopat v Sovjetsko zvezo, da bi se naučili — ruskega jezika. ENA IZ RIBOGOJNICE Ko je ribogojcc Martin Prah v ribogojnici Pod vodje pod Šmarno goro odgovarjal na vprašanja novinarja o problemih in zanimivostih ribogojnice, si je dovolil tudi sam zastaviti novinarju vprašanje: — Ali veste, zakaj nosi ribič, ko gre lovit ribe, s seboj milo? — Ne, nikoli nisem slišal. — Zato, da si potem, ko en drek ujame, dobro umije roke... DRUŽBENA PREHRANA »Požrl vas bom, vse vas bom požrl!« je govoril delavcem individualni poslovodni organ. In s tem so njegovi TOZD tudi rešili vprašanje toplih obrokov. delovnih enot, in ne kot je bilo zamišljeno, da se opravi obravnava na zboru delavcev dopoldanske oziroma popoldanske izmene. Dne 22. 10. in 23. 10. je bila poprejšnja obravnava na zboru delavcev DE-50. Na zboru je sodelovalo od 77 zaposlenih delavcev 63 delavcev. Vsebino samoupravnega sporazuma je zopet tolmačila tovarišica Alenka Steindl. Sledila so vprašanja, ki pa so se v večini primerov nanašala na pretekle dogodke, ko so se sprejemali samoupravni splošni akti: metodologija analitične ocene, analitična ocena, sistemizacija delovnih mest. Na zboru so bili delavci mnenja, da so bili ti akti, ki so še sedaj v veljavi, preveč stihijsko soreje-mani, za sedanji predlog samoupravnega sporazuma pa, da se ne sprejema zaradi delavcev (pred letom dni je delovna enota dala pismeno pritožbo na navedene akte, na katero pa še do danes delavci niso dobili odgovora), pač pa zaradi pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja ter ustavnega sodišča. Na tem zboru se je od 63 prisotnih delavcev, 20 delavcev strinjalo, da gre predlog samoupravnega sporazuma v takšni vsebini na referendum, 21 jih je bilo proti temu in 13 se jih je vzdržalo. Rezultati referenduma za enoto DE-50 in DE-60, ki sta imeli skupno volišče, pa so bili naslednji: od 117 volilnih upravičencev jih je glasovalo 103, od tega jih je bilo »ZA« samoupravni sporazum 51, 49 delavcev pa je glasovalo »PROTI« samoupravnemu sporazumu. Neveljavno izpolnjene so bile 3 glasovnice. Anton Čož Predstavljamo vam TOZD »KUVERTA11 Ljubljana Kuvertni stroj V kratkem bodo namestili tudi skrinjico za vprašanja delavcev. Delavci so se na informator navadili, skratka opažamo zainteresiranost delavcev za čim večji obseg informacij. Predsednik delavskega sveta tov. Slavka Tomažič: »Trdim lahko, da imajo naši delavci informator radi. Pobuda sindikata o organizaciji takšne oblike informiranja je bila dana, ob prihodu tov. Žitka pa smo to željo skupaj realizirali. Začeti želimo tudi s stalno rubriko v kateri bi dobili delavci odgovore na zastavljena vprašanja. V skupnem tovarniškem biltenu pa pogrešamo informacije iz posameznih TOZD. Za naš informator se zanimajo tudi druge TOZD, zato smo poslali informator kot vzorec tudi v TOZD »TIKA« in v TOZD »Val-karton« Logatec«. Dir. TOZD Marjan ing. Žitko: »Delavcem je informator tako blizu, ker vidijo v njem neko varnost, saj vsakdo lahko prebere kar želi, iz informacij se lahko predvidi kje bi se pri odločanju lahko kaj zataknilo. Lahko pa smo brez skrbi, saj osebni dohodki rastejo, in sicer so se dvignili za 22 %> napram lanskemu letu. Velik del dohodka gre tudi v poslovni sklad, prav tako zadovoljivo raste tudi produktivnost, vse skupaj pa narašča v skladu z jugoslovanskimi merili. Z enakim številom zaposlenih smo letos izdelali 300 ton več kot lansko leto, to se pravi 1400 ton. Velik problem pa je proizvodni prostor, saj bomo zaradi pomanjkanja prostora morali v letu 1980 celo znižati tonažo.« Ing. Žitko: V biltenu me moti, da s športnega področja niso objavljena obvestila in tako po nepotrebnem potuje pošta sem in tja. Sedaj je zopet oživljena ideja o smučarskem tečaju na Veliki Planini, kjer imamo svoj počitniški dom, vendar o tem v biltenu ni nič pisalo, čeprav bi bil odziv verjetno zelo velik.« Tov. Miha Celarc »Potekajo tudi medsebojna športna srečanja, toda obvestila zopet prihajajo prepozno ali zadnji trenutek. Iz izkušenj vemo, da je pri treningih »naval« samo v začetku, potem pa množičnosti ni več, čemur je verjetno vzrok tudi to, da ljudje pozabljajo na urnike- le-ti pa niso večkrat objavljeni«. Predsednik osnovne organizacije sindikata, tov. Miha Celarc: »Zelo pogrešamo tovariška srečanja z ostalimi TOZD. Vsaj enkrat letno naj bi se srečali vsi delavci delovne organizacije, gostitelji pa bi se menjali po dogovoru vsako leto. Tudi tako bi prihajalo neposredno do izmenjave informacij«. Predsednik ZMS, tov. Niko Flajs: »To bi bilo res dobro, saj bi tako izmenjali izkušnje in informacije, ki sicer niso nikjer objavljene. Naš bilten na nivoju delovne organizacije je preveč strokoven, kar delavce odbija, zato je nujno, da odgovorni v prihodnje poskrbijo za bolj pestro vsebino.« Tov. direktor za delovno mizo Če želimo pobliže spoznati našo TOZD Kuverta, se moramo pač najprej ustaviti pri nekaterih predstavitvenih podatkih. Kuverta, tovarna kuvert in papirnih vrečic, je bila kot industrijsko podjetje ustanovljena z odločbo MLO Ljubljana, leta 1948. Dne 21. 2. 1977 je Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani na registrskem vložku vpisalo v sodni register konstituiranje temeljne organizacije združenega dela, z naslednjim predmetom poslovanja: — izdelovanje papirne konfekcije na industrijski način; —- tisk špecerijskih in dišav-nih vrečic, ovojnega in pisemskega papirja ter raznih tiskovin v knjigotisku, anilinskem tisku in višinskem tisku z jeklo-rezi; •— izdelava gumijastih in plastičnih klišejev; — prodaja papirja, papirne konfekcije in klišejev; — rezanje papirja in plastičnih mas. 22. oktobra, smo priredili okroglo mizo o nekaterih trenutno najbolj aktualnih vpraša- njih poslovanja. Ker se pogovora niso mogli udeležiti vsi vabljeni, je iz naše okrogle mize nastala »mini, okrogla mizica«. Kaj nas je pravzaprav vodilo, ko smo pripravljali to srečanje? Zvedeli smo namreč, da so v tej TOZD delavci posebno dobro razvili eno od oblik obveščanja, zato smo si hoteli pobliže ogledati ter se seznaniti z nekaterimi posebnostmi tega podsistema. V TOZD imajo namreč svoj interni informator, ki izide vsakih 10 dni in to redno že dve leti, razen v času letnih dopustov. Tako lahko delavce seznanjajo s količinsko finančno realizacijo in drugimi podatki, vsakega i0. v mesecu, ko vedo za rezultate preteklega meseca. Mesečno je v informatorju prikazana tudi razdelitev dohodka in ugotovitev čistega dohodka. Z delitvijo čistega dohodka pa delavce seznanjajo vsake tri mesece na zboru delavcev. V informatorju so objavljene obrazložitve samoupravnih splošnih aktov, ki so za odločanje na zboru delavcev in referendumih ipd. Seveda pa si vsi želijo, da bi poleg poslovnih informacij objavljali tudi druge zanimivosti iz življenja in dela delavcev. Kuvertni stroj Obisk v TOZD ..LEPENKA” TRŽIČ Na predlog IOOS so delavci TOZD »Kuverta«, v sobodo 20. 10. obiskali TOZD Lepenka v Tržiču. V hladnem vendar lepem jutru smo se zbrali, nakar nas je avtobus odpeljal proti sončni Gorenjski. V Tržiču so nas pričakali predstavniki sindikata in direktor tov. Štucin. Tov. Štucin nam je na kratko opisal zgodovino Lepenke od njenega nastanka pa vse do priključitve v DOKTL. Obrazložil je tudi razvojne načrte in se hkrati zahvalil za solidarnostni prispevek TOZD Kuverta. Razdelili smo se v dve skupini in si ogledali proizvodnjo papirja na papirnem stroju, stare le-penčne stroje in se seznanili z načinom proizvodnje lepenke. Ogledali smo si še oddelek za dodelavo lepenke in zračne sušilnice. Po ogledu smo se odpeljali v prijazno vasico — Zgornjo Belo — pod Storžičem, kjer smo imeli tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Tržičani so se izkazali kot dobri kegljači, saj so nas premagali ekipno, osvojili pa so tudi prvo in drugo mesto med posamezniki. Za osvojena mesta smo podelili praktične nagrade v obliki »buteljk in klobas«. V Ljubljano smo se vrnili zadovoljni z ekskurzijo in tovariškim srečanjem. Marjan Žitko Stroj za izdelavo dišavnih vrečk Po tem prijetnem kramljanju smo se zopet vrnili na področje poslovanja. Direktor, ing. Žitko nam je povedal, da so rezultati 9-mesečnega poslovanja zelo ugodni, celo nad pričakovanimi, saj je količinski plan prekoračen za 12 °/o, celoten prihodek pa je kar za 33 % večji kot v letu 1978. Dohodek je za 27 % večji od planiranega in kar za 41 % večji od istega v letu 1978. Čisti dohodek je 33 %> nad planiranim in kar za 45 % večji od lanskega v enakem obdobju. Ostanek čistega dohodka za sklade znaša kar za 67 % več kot v lanskoletnem obdobju, v primerjavi s planom pa je indeks kar 188. Zares spodbudno! Vendar pa vse le ni v superlativih, saj smo se pogovorili tudi o problemih, ki tarejo to našo TOZD. Tovariš direktor nam je povedal, da je dobava materiala zelo problematična, saj na primer dobivajo sulfitni beli papir iz Prijedora. Vzrok je v tem, da so jugoslovanske potrebe po teh surovinah veliko večje kot pa je proizvodnja teh surovin. Verjetno se bo treba preusmeriti na druge vrste papirja. Tu bi lahko bolje odigral svojo vlogo SOZD, s katerim pa ni pravega sodelovanja. Po njegovem mnenju bo treba čimprej tudi ugotoviti, katere naloge naj izvaja za njih delovna skupnost skupnih služb, delovne organizacije. V TOZD Kuverta se večkrat sprašujejo, kaj imajo od delovne organizacije? Želijo si, da bi jim le-ta pomagala, da bi se čimprej selili v nove prostore, nikakor pa ne pride v poštev selitev TOZD Kuverte v Čufarjevo ulico, ker bi bil to za njih samo korak nazaj. S tem smo naš pogovor zaključili. Spoznali smo dobre in slabe strani poslovanja naše TOZD, nakazali njeno svetlo prihodnost in videli v njej tudi nekaj ovir, ki pa bi jih bilo moč s skupnimi napori, sodelovanjem in razumevanjem premagati. Dušan Pesek Stroj za izdelavo reklamnih vrečk Mojster Franc Sonc — šestdesetletnik Ni delavca v TOZD »Kartonaž-na«, ki ne bi poznal našega »Sonca«, ki je vedno dobre volje in pripravljen za razgovor z vsakomur. Prav je, da se ga spomnimo ob njegovem dvakratnem jubileju, saj je praznoval 60-letnico svojega razgibanega življenja, ob koncu letošnjega leta pa vstopa v vrste upokojencev. Zato je prav, da tudi vi mojstra Sonca bolje spoznate. Mojster, kdaj in kje si bil rojen? Rojen sem 24. avgusta 1919 v Produ - Črnuče, kot sin delavske družine. ' i Kje si končal obvezno šolanje? Osnovno šolo sem končal v Črnučah, kot najboljši učenec v moji generaciji, zato je učitelj predlagal, da nadaljujem šolanje na gimnaziji. Po končanem drugem letniku gimnazije sem šel zaradi očetove brezposelnosti v uk mizarske obrti. Kakšne so bile razmere tedanjih vajencev? Prostega časa ni bilo in delovni dan je trajal od pol pete zjutraj do devetnajste ure oziroma dvajsete v poletnem času, v zimskem času pa nekoliko manj. V času, ki je preostal in celo v nedeljo dopoldne smo obiskovali vajeniško mizarsko šolo. Med učno dobo nismo dobivali nobene denarne nagrade. Vsa tri leta in pol, kolikor sem bil vajenec, sem delal samo za hrano in stanovanje. Kakšni so bili odnosi med vajenci in mojstrom? Vajenec je bil strogo podrejen pomočniku, njegovi ukazi pa mnogokrat podkrepljeni s tepe-žom. Čim sem postal pomočnik sem se včlanil v sindikat, ker smo tedaj v njem videli zaščitnika delavskih pravic. Kot pomočnik sem dobival samostojne delovne naloge, seveda je bilo moje delo v začetku izredno slabo plačano. Kdaj si šel odslužit vojaški rok? Leta 1940, ko je bila Evropa že v ognju in smo pričakovali, da pride vojna tudi nad nas. Zaradi nevarnosti, ki je grozila državi so nas izredno strogo usposabljali v vojaških veščinah. Služil sem kot inženirec v kraljevi gardi vse do 6. aprila 1941, ko je bil Beograd strahovito bombardiran, nas pa so nemški vojaki zajeli in odpeljali v ujetništvo. V ujetništvu sem bil v Stala-gu 4B v Miihlbergu na Saškem, nato pa do konca leta 1942 v Stalagu 4G v Oschatzu ter leta 1943 na Saškem kot civilni delavec pod posebno kontrolo Ge-stapa. Nato sem bil prestavljen na Koroško in sicer v Pliberk, kjer sem vstopil v stik z osvobodilnim gibanjem. Kako je bilo po končani vojni? Po vojni sem se vključil v izgradnjo ljudske oblasti in bil uslužbenec Notranje uprave v okraju Kamnik in nato v istem okraju tudi prometni referent. Po demobilizaciji sem se zaposlil na enakem delovnem mestu kot pred vojno, in sicer pri podjetju »Naglas« v Ljubljani, od koder sem bil z odločbo ministrstva za lahko industrijo prestavljen v papirnico Količevo kot načrtovalec. V tem času sem se tudi družbenopolitično angažiral, saj sem delal v Osvo- Tov. Franc kot delegat... Tov. Sonc pri delu... bodilni fronti, Rdečem križu kakor tudi v Zvezi borcev in sindikatu. Kdaj si prišel v našo delovno organizacijo? Po delu v Količevem sem se zaposlil v letalski tovarni »LETOV« v Ljubljani, nato v Stavbnem mizarstvu, leta 1961 pa sem prišel v Kartonažno tovarno. Kartonažna je bila takrat v izgradnji, zato je bila potreba po mizarskem delu velika. Iz majhne ročne delavnice smo se razširili v dokaj opremljen mizarski obrat ter smo mnoga zahtevna dela od tedaj opravljali doma. Poleg službenih obveznosti — sem vodja mizarske delavnice, sodeloval sem v sindikatu in samoupravnih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti. Kdaj si bil prvič član oziroma delegat delavskega sveta? Leta 1952 v prvem delavskem svetu v tovarni »Letov«, v »Hrastu« pa sem bil predsednik sindikata. Kako gledaš na prehojeno pot? Kljub mnogim težavam, ki sem jih imel pri svojem sindikalnem, politično-samoupravnem in strokovnem delu, ne bi želel iti po drugi poti kot sem šel. Smatram, da sem vedno ravnal iskreno in pošteno v dobri veri, da delam za boljšo prihodnost delavskega razreda, katerega zvest pripadnik bom vedno. In načrti za delo vnaprej? Z novim letom bom postal upokojenec in v kolikor bom zdrav, bom razširil svojo rekreativno dejavnost in pa politično delo na terenu. Bolj poglobljeno se imam namen ukvarjati s filatelijo, križankami in šahom. Tudi z mizarskim delom ne mislim prenehati. Kljub vsem naporom, ki ga je terjalo tako pisano delo mi bo iskreno dolgčas po določenem okolju in ga bom nekaj časa pogrešal. Menim, da je tov, Sonc s svojim delom resnično dober vzor mlajšim generacijam, saj je njegova dosedanja življenjska pot raznolika, zanimiva in tudi ne lahka. Omeniti moram, da je v lanskem letu dobil srebrni znak sindikatov, ki je skromno priznanje za njegovo plodno in dolgoletno delo v sindikatu. Tudi v krajevni skupnosti je zelo aktiven. Da je nogometni klub Ježica zaživel, je tudi v velikem delu njegova zasluga. V TOZD ima trenutno še dve izredno pomembni dolžnosti, je delegat DS TOZD in član nadzornega odbora IO OOS TOZD. Lahko rečemo, da je s svojo prisotnostjo in konstruktivno razpravo vedno izpolnil svoje obveznosti do sredine, ki ga je izvolila. Pri nas in na Ježici ga vsi poznamo kot vnetega športnika, pa tudi tekmovanje slovenske papirne industrije ne mine, da ne bi bil prisoten. Prav res lahko govorimo o mojstru Soncu kot o primeru celovite osebnosti. Naj mu za konec zaželim v imenu vseh delavcev, še mnogo zdravih in zadovoljnih let, nam pa naj bo v zadovoljstvo to, da smo imeli v svoji sredini delavca, delegata, samoupravi j alca kot je mojster Franc Sonc. Anton Čož Izvajanje akcije NNNP v TOZD„PAKO„ Od sklepa, ki ga je sprejel svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije in sklenil, da se v okviru nadaljnje krepitve obrambno-varnostne pripravljenosti v SRS organizira vsesplošna družbena akcija pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«, je TOZD Papirna konfekcija z vso resnostjo pristopila k izvajanju akcije, tako da je bil namen akcije uspešno dosežen. 10 OOS je kot nosilec akcije NNNP v sodelovanju s komitejem za LODS imenoval sekretariat akcije. Sekretariat je ugotovil dosedanje pomanjkljivosti in preveril konkretne zadolžitve v NZ in posameznih delavcev. Nadalje je sklenil, da se izvedejo predavanja in praktične vaje o NZ in CZ, tako kot je planirano z akcijskim programom komiteja za LODS. Sekretariat je bil namreč mnenja, da je potrebno omogočiti izobraževanje načelnikom NZ in CZ in njihovim namestnikom. Poseben poudarek je bil dan tudi dograjevanju obrambnih načrtov TOZD in sodelovanju s KS Tabor. V TOZD sta bili organizirani dve praktični vaji v katerih so sodelovali vsi delavci zaposleni na ta dan. Po alarmnem znaku za bombni napad so delavci stroje ustavili in hitro, vendar disciplinirano, odšli v zaklonišče, ki je picdvideno v ženski in moški oblačiinici. Iz obrazov nekaterih delavcev je bilo razbrati, da so se spomnili na nedavno preteklost, iz drugih pa razmišljanje o prihodnosti, ki nam ga vojno stanje lahko prinese. Takšna razmišljanja je prekinil zyok sirene, ki je označil prekinitev nevarnosti bombnega napada. Videti je bilo, da so si ljudje oddahnili in njihovi obrazi so se zopet razvedrili. Delavci so z veseljem ponovno pristopili k svojemu vsakdanjemu delu. jL_.rv.ipt; v-z-, vale z vajo saj je samo vaja učinkovita priprava za primere nesreč ali vojnega stanja, ki nam se lahko zgodijo vsak dan. Z vajo smo vsi skupaj pridobili bogate izkušnje, ki jih bomo znali izkoristiti, kadar bo šlo zares. Komite za LODS je na svoji seji po zaključku akcije ocenil, da so bile vaje temeljito in skrbno pripravljene, da so bili izvajalci seznanjeni z nalogami in da so jih resno izpeljali, še posebej pa je bila za izvedbo svoje vaje pohvaljena ekipa »prve pomoči«. Ob tej akciji se je tudi utrdilo sodelovanje z delavci krajevne skupnosti Tabor, s katerimi smo našo akcijo skupaj načrto vali in izvedli. Srečko Cotič * * k * * * * * * * * * Predstavljamo vam... Viktorja Serca, najstarejšega po starostnih in delovnih letih v TOZD »LEPENKA«. Težko je v nekaj vrsticah opisati pot, ki jo je do sedaj prehodil, še težje pa je izločiti tisto, kar je bilo najpomembnejšega, v njegovem življenju do sedaj. Upam, da mi ga bo vsaj delno uspelo predstaviti bralcem glasila delovne organizacije. Vpr.: Ker vas vsi poznamo, kot vestnega in delovnega, nas zanima katera dela ste vse opravljali v svojem dolgem delovnem stažu in pri katerem ste po vašem mnenju imeli največ delovnega uspeha in osebnega zadovoljstva? Odg.: Opravljal sem dejansko skoraj vse delovne dolžnosti v osnovni proizvodnji tj. od brusilca, skupinovodje v lepenčnem oddelku, sodeloval sem pri montaži, poizkusnem zagonu in normalnem obratovanju na papirnem stroju, izmenovodja proizvodnje do vodje oddelka za izdelavo lepenke. Največje zadovoljstvo pa sem imel pri delu v stari brusilnici, ker je bilo kljub težkim pogojem dela, veliko sloge in tova- rištva med sodelavci. Vsako najmanjšo pridobitev smo imeli za velik uspeh in smo jo znali ceniti. Vpr.: Ko ste po končani drugi svetovni vojni prispeli v Tržič in pričeli z delom v takratni tovarni lepenke, ste delali tako rekoč za istimi stroji kot danes vaši sodelavci. Zakaj mislite, da ni bilo v vseh teh letih večjega premika v modernizaciji proizvodnje lepenke, razen ukinitve izdelave bele lepenke in prehoda na proizvodnjo sive lepenke? Odg.: Vzrokov je več, od slabe kadrovske strukture, pomanjkanja poslovnosti, do prepogostih menjav direktorjev, kar je po mojem mnenju osnovni vzrok zaostale proizvodnje in je to tudi svojstven fenomen naše organizacije, saj se je v moji delovni dobi v Lepenki zamenjalo deset direktorjev. In če računamo, da vsakdo rabi določen čas, da se vživi v kolektiv, izbere smer razvoja, ni čudno, da smo od povojnega pomembnega in znanega proizvajalca bele lepenke postali to kar smo. Težko je pognati kolesa razvoja, če ta obstanejo. Naša bomo lahko po- gnali samo s skupno pomočjo ostalih TOZD v delovni organizaciji KLT. Ker že od vsega začetka sodelujem v razgovorih glede investiranja v naši TOZD, sem optimist iri mislim, da bodo v bližnji prihodnosti stekle naše investicije po že izdelanih planih. Ko bodo investicije delno zaključene, bom verjetno že v pokoju, a upam, da mi bo dana možnost, da si ogledam stroje za izdelavo in predelavo lepenke, ki bodo obratovali v novih prostorih TOZD. Pri predstavitvi Viktorja ne morem mimo njegovega izrednega angažiranja v TOZD »Lepenka«, od ustanovitve pred 27. leti do sedaj. Za gasilstvo je žrtvoval veliko prostega časa in v težkih trenutkih sta samo njegova volja in vztrajnost pripomogla, da društvo ni zamrlo. Z velikim uspehom opravlja tudi več zahtevnih nalog na občinski gasilski zvezi, kar potrjujejo številne diplome in odličja. Vsi upamo, da s tem, ko bo Viktor odšel v zasluženi pokoj, ne bo končal s svojo družbeno dejavnostjo, saj bi za njim ostala velika praznina. Danilo Benedik OGLAS VEČ RJA V