štev. 263.
9 Ljubljani, o četrtek, dne 16. novembra 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
tt celo leto naprej K 26"— zi pol leta „ „ 15-— M četrt leta „ „ 6 50 ti en mesec „ „ 2 20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'—
■.% nnl leta .. .. 10°—
10-5-—
xa pol leta „ ta četrt leta „ st cn mesec „
Zt poSllj. na dom 20 h ma mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petftvrsia (72 mm):
13 h . . . . 11 /t
za enkrat za dvakrat za trikrat za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
__ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ClrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije. □ pravniškega telefona Stev. 188.
jploSnn ter ennRa volilna pravica in Hrvatje.
Iz Zagreba, 10. nov.
Nikjer v naši državi ni volilna prav'ca tako omejena, kakor na Hrvaškem. So volilni okraji ki imajo komaj 50 volilnih mož, a med temi ponavadi čez polovico sami uradniki, ki morajo voliti po volji vlade. Vrhutega je poznato, kakšno volilno prakso je uvel na Hrvaškem bivši ban Khuen-Hedervary. Te prakse se drži tudi sedanja vlada, zato ni nič čudnega, da dobivajo večino vladni kandidati skoraj povsodi. Opozicija sicer snuie medsebojne zveze, da zmaga vsaj v nekih okrajih, toda večine po sedanjem volilnem redu ne bodo dobile, in ko bi bile vse opozicionalne stranke složne, kar pa žalibog niso.
Kaj je tedaj storiti? Potrebno je pred vsem, da se začne po celem Hrvaškem od ločna akcija za splošno in enako volilno pravico. To vprašanje bi se dalo zdaj tem laglje rešiti, ker je sedanja ogrska vlada sprejela v svoj program splošno volilno pravico.
Mi se zares čudimo malomarnosti vseh naših strank glede tega vprašanja. Dočim celo našo monarhijo pretresa pokret za splošno in enako volilno pravico, molče Hrvati, kakor da ne obstoji to vprašanje tudi za njih. Naše časop sje je v tem pn-gledu kar pozabilo svojo dolžnost. Še več. „Obzor" je pred nedavnim omenil volilno osnovo, katero je sestavil in obrazložil dr. Derenčin in katera počiva v nekem sabor-skem odboru. Mi smo to Derenčinovo volilno osnovo že takrat obsodili, ko jo je predložil, ker ni nič drugega nego popravljeno izdanje sedanjega volilnega zakona, osnovanega na privilegijih, dasi bi se deloma povečalo število volilcev; o splošni in enaki volilni pravici pa ni tukaj ne duha ne sluha. Ce se pridrže v volilnem redu privilegiji za posebne stanove, potem pri nas na Hrvaškem ne pridemo nikdar na suho.
Po sedanjem volivnem redu ima Hrvaška 90 voljenih poslancev; po istem zakonu pa ima pravico virilnega glasa še 45 zastopnikov izmed cerkvenih dostojanstvenikov in plemstva. Znano je, da je plemstvo na Hrvaškem sploh mažaronskega mišljenja, in da sicer ne zahaja v sabor; prišli bi seveda le tedaj, ko bi jih neobhodno potrebovala mažaronska vlada, kar so storili leta 1873., ko je hotel tedanji ban Ma-žuranic Rauchovo nagodbo popolnoma pre-drugačiti. Temu se je bila uprla ogrska vlada, pa izposlovala, da so mažaronski vi-rilisti prišli v sabor in tako Mažuranicevo nakano preprečili na korist Ogrske.
Prva in najvažnejša naloga celokupne naše opozicije bi bila zdaj ta, da začne resnobno akcijo za splošno in enake volivno pravico. Kuj železo, dokler je vroče. Zdaj je nastopil boj za to pravico po celi državi, in Hrvaška naj bi ta boj gledala od strani, ona Hrvaška, ki gotovo od vseh dežel brez dvoma najbolj potrebuje te pravice, če se hoče vzdržati in napreduvati. To vprašanje bi moralo zdaj potisniti na stran vsa druga. Kaj ne bi bilo koiistneje, da se postavijo na čelo temu pokretu vsi odličnejši vodje raznih opozicionalnih strank, nego da se prepirajo in strastno napadajo radi reške resolucije, medtem pa prepuščajo naj-
lepše priložnost, da si pribore one pravice na volivnem polju, brez katerih si ne bode mogla Hrvaška izvojevati nobenih koristi niti z reško resolucijo, niti brez nje. Naj posveti hrvaško opozicionalno časopisje le en del onega svojega dela, ki ga vrši glede reške resolucije, v korist pokretu za splošno in enako volivno pravico, pa bo imela Hrvaška pravo korist, ki jo ne bo mogel nobeden odvzeti. Tedaj na delo za splošno in enako volivno pravico.
Zoper splošno volivno pravico
se oglašajo nemški in poljski veleposestniki.
.Bohemia" poroča, da je izjavil neki član ustavovernega veleposestva, da hoče v sporazumu svojih somišljenikov pričeti boj proti vladi in nasprotovati v zbornici z od točnostjo uvedbi splošne volivne pravice.
Poljaki v pretežni večini zahtevajo, da se vpelje v zvezi s splošno volivno pravico pluralitetni način volitev, za katerega se izjavi najbrže tudi znaten del nemških poslancev, kakor tudi najbrže češki fgrarciindel konservativcev. V vladnem zakonskem načrtu pa ni govora o pluralitetnem načinu volitev.
Parlamentarni krogi pričakujejo v zbornici dolgotrajen boj za volivno preosnovo. Sodijo, da se bo ministrskemu preisedniku težko posrečilo premagati ovire, ki so se pojavile zadnji čas.
Včeraj je govoril poslanec David Abra-bamovics na shodu veleposestnikov v Lvovu o političnem položaju. Zagrozil je z naj-ostrejšo opozicijo poljskega kluba pri otvoritvi razprave o volivni izpremembi. Naglašal je, da ne preostane Poljakom drugega, kakor da delujejo na samostojno stanje Ga licije, kar je zahtevalo v razpravah o.splošni volivni pravici več govornikov. „Na to hočemo delati z vso močjo, kar naj si zapomnijo oni, ki zahtevajo volivno izpre membo. Ne pozabijo naj na usluge, ki smo jim jih večkrat storili. /<apnmnijo naj si, da se ne pustimo igrati z nami". Končno se je izjavil za carinsko ločitev t d Ogrske.
Zagrizena nasprotnica splošne volivne pravice, „Neue Fr. Presse*, je presedlala. Včeraj priobčuje članek, v katerem naglaša, da so nemške stranke vedno bolj mnenja, da je bolje ©pustiti brezploden boj za preživeli način volitev po kurijah. Pač pa naj skrbe nemške stranke, da varujejo pri volivni izpremembi svoje posestno stanje.
Odpor železničarjev na tržaškem kolodvoru južne železnice v Trstu.
Na tržaškem južnem kolodvoru so včeraj izvrševali uslužbenci še vedno službo po predpisih. Odpor zelo čutijo, ker je pri-č.lo primanjkovati oglja. Predvčerajšnjim so priredili železničarji shod, na katerem so izjavili, da prično stavkati, ako se ne izpolnijo njihove zahteve. Osobito so razjarjeni na nekatere uradnike. Po shodu so pa piiredili po Trstu izprevod. Klicali so: „Proč z Gautschtm! Živela splošna volivna pra vica !"
Proti podržavljenju zasebnih železnic
se je izreklo včeraj „Društvo avstrijskih delodajalcev". V tem smislu hočejo vpli vati na vlsdo in državni zbor. Protestirali so tudi proti vsakemu zvišanju tarifov.
Zasedanje deželnih zborov.
Koroški deželni zbor je sklenil včeraj naročiti deželnemu odboru, da predloži zbornici zakonski načrt o ureditvi ribarstva. Vlado so pozvali, naj pri uvedbi starostne in invaliditetne preskrbe razširi zavarovanje tudi na male obrtnike. — Predlog poslanca Grafena.ierja o ureditvi nekega potoka pri Prevaljih so nakazali stavbenemu odseku.
Moravski deželni zbor je razpravljal včeraj o poročilu odseka glede izpremembe deželnega in volivnega reda. — Dosedanje kurije ostanejo, ustanovi se pa še splošna kurija po vzorcu pete kurije za državni zbor. Vseh poslancev bo 151 in sicer dva škofa, veleposestvo se razdeli v češke in nemško kurijo in sicer dobe češki veleposestniki 10, nemški pa 20 poslancev; mesta 20 nemških in 20 čeških, kmečke občine 39 čeških in 14 nemških, splošna kurija 14 čeških in 6 nemških poslancev. V deželnem zboru se ustanovi nemška, češka in veleposestniška kurija Za izpremembo deželnega in volivnega reda je potrebna dvetretjinska večina v navzočnosti 121 poslancev, kakor tudi za izpremembo zakona o deželnem jeziku pri avtonomnih zastopih. — Enoten ©stane deželni odbor, ki obstoji iz deželnega glavarja, iz osem članov in osem namestnikov. Proti temu predlogu je vložil poslanec S t r a n s k y predlog manjšine za uvedbo splošne, enake in direktne volivne pravice.
Makedonija.
V Kumanovu v Stari Srbiji se je razvnela huda bitka med bolgarsko in srbsko četo. Med bitko je dospela turška vojska in streljala na oba nasprotnika. Boj med vsemi tremi sovražniki je trajal dolgo. Podrobnosti ni.
Francoski parlament.
Zveza med liberalnimi sv( bodomiselci in soci alisti se v francoskem parlamentu krha. Razpor je že pripravljal socijalistiški voditelj Jaures, do popolne ločitve pa je prišlo, ko se je šlo za učitelje.
Ti revčki so namreč mislili, da se smejo kakor vsi drugi stanovi organizirati in uprizarjati štrajke, toda „svobodoljubni" naučni minister Bienvenu Martin jim je to zabranil V parlamentu je prišlo radi tega do burnih prizorov; socijalisti so se potegnili za učitelje, liberalci pa so podpirali ministra. Posledica tega je bila, da so socijalisti zapustili svoje »buržoazijske bratce". — Prej so skupno preganjali cerkev, sedaj pa, ko jim ta ni več na poti, se prepirajo med seboj kakor Herod in Pilat.
Razpor med Nemčijo in Portugalsko.
Med Nemčijo in Portugalsko so diplo-matični edaošaji jako napeti. Portugalska vlsda je namreč dovolila princu Hohenlohe, da na otoku Mrdeira ustanovi sanatjrije in zabavišča. Princ je zahteval razlastitev zemljišč, a portugalska vlada se us;avl|a izpolniti pegrdbo. Princ se je obrnil na nemško vlado. Zdaj zahtevajo, da reši zadevo mednarodno razsodišče.
Državnozborske volitve na Angleškem.
Angleški ministrski predsednik Balfour je izjavil na shodu v Newcastlu, da morebiti ni več daleč do splošnih volitev. Obžaloval je, da unionisti niso pripravljeni za boj. Stranka mora biti združena v nujnih zadevah, ne da bi jo skrbela negotova bo dočnost. Voditelju le škodi, če je stranka nepokorna. Ako zavržejo njegov svtt, je pričakovati, da stranka razpade.
Krščanski socialci po novih volitvah,
Dunaj, 14. nov. Neki vplivni kršč. soc politik je izjavil, da se še to zimsko polletje vrše volitve za drž. zbor. Drž. zbor ne bo mogel izvršiti zahtev, ki jih stavlja nanj Gautsch, vsled česar Gautsch brez dvojbe razpusti drž. zbor. Nove volitve kršč. socialcev ne skrbe, ker se preosnuje dozdaj dunajska kršč. socialna stranka v drž. stranko, ki bo izšla pojačena iz volivnega boja. Stranka, ki imi zdaj 25 poslancev, računa na 40 do 50 mandatov v novi zborn ci in pestane najmočnejša nemška stranka v drž. zboru.
Krščanski socialci.
Med strankami, k' se že zdaj pripravljajo za odločen nastop pri prihodnjih volitvah, so zlasti nižjeavstrijski krščanski socialci. Tudi nasprotniki morajo priznati, da je deželna uprava nižjeavstrijska danes vzorna. A dosedanji uspehi dajejo stranki moč, da se bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah še znatno okrepila, in najbrže bodo kišč. socialci najmočnejša nemška stranka, ki pride v prihodnji državni zbor. Poslanec Steiner je že obširno g voril o < ržav. proračunu in s tem pokazal, da imajo kršč. socialci že določen program proli vladi, proti kateri bodo stali v ostri opoziciji.
Sultan trdovraten.
„Timesu poročajo, da sultan kljub napovedani demonstraciji velevlastij z bro-dovjem v zadevi finančne kontrole v Makedoniji noče odnehati.
Nemiri in upori u Rusiji.
Splošna stavka v Peterburgu.
.Včeraj opoldne se je pričela v Peterburgu zopet splošna stavka, ki jo je naznanil osrednji stavkarski odbor. Stavkajo že črkostavci in tudi veliko delavcev iz raznih tovarn. Vojaške patrulje hodijo po mestu. V nekaterih mestnih delih je zapovedala policija, da morajo zapreti hišna vrata že ob osmih zvečer. V Peterburgu najbrže proglase vojno stanje. Prebivalstvo je jako razburjeno. V predmestjih so trgovine zabite z deskami-Splošno stavko so sklenili kot znamenje delavske vzajemnosti s kronstadtskimi uporniki in z revolucionarnim poljskim proletariatom. Geslo stavke je: Proii z vojnim sodiščem, s smrtno kaznijo in z vojnim stanjem v celi državi!
Zopet stavka ruskih železničarjev.
Včeraj ob 12. uri opoldne so pričeli zopet stavkati železničarji na Varšavski in Baltiški železnici Brzovlak v Ejatkunen se ni odpeljal.
Vladivostok gori.
„Lokalanieiger" poroča, da v Vladivo-stoku narašča uporno gibanje med vojaki. Mesto gori. Zgorelo je že mnogo trgovin, vladnih poslopij in kitajskih trgovinskih lop. Polovica mesta je v razvalinah. Med številnimi žrtvami nemirov so tudi ženske in otroci. Ko so izbruhnili nemiri, so ubili prvi dan 300 upornikov.
Rusko-Poljsko.
Pretrgana je telefonična zveza med Varšavo in Lodzom že tri dni. V Lodzu je lakota in primanjkuje tudi premoga. Delavci ne morejo nakupiti živil, tovarnarji namreč ne morejo izp'ačevati dnin, ker so zaprte banke. Prepovedani so vsi shodi. V uredništvu „Kurjerja Dziennika" se je vršila hišna preiskava. Zaprli so štiri sotrudnike. Ustrelili so socialističnega voditelja dr. Goldeja. V krakovskem predmestju Lublina se je vršil boj z vojaštvom, ki je streljalo Ubitih in ranjenih je bilo mnogo oseb. V Boltusku so ubili kmetje 20 tatov. .Peterburški brzojavni urad" poroča, da so izmišliena poročila, češ, da je sprejel neko poljsko odposlanstvo.
Umorjen škof.
„Magl Ztg." poroča iz Peterburga, da je bil umorjen v Kijelcah katoliški škof. Umoril ga je neki Starorus, ker je baje vodil škof poljsko narodno gibanje. Odesa.
General Gregorjev je prosil časopisje in družbo, naj ga podpirata pri pomirjenju mesta. Preosnovati namerava tudi policijo. Patrulje baje plenijo pri hišnih preiskavah. Danes ptirede vseučiliščniki shod.
Razna poročila o nemirih na deželi.
V černigojski guberniji so bili nemiri agrarnega značaja. Prebivalci več vasij so se
združili oplenili so neko posestvo in zažgali poslopja. Napadli so tudi več drugih vasij, a so jih vaščani pregnali.
V samarski guberniji so tudi plenjenja. Resni nemiri so bili v E r i v a n u. Kakih 700 Armencev je napadlo neko tatarsko vas, ubili so 400 prebivalcev, zažgali hiše in odgnali živino.
Vojaški nemiri.
O kronstadskih nemirih trdi „Nevoje Vremja", da v Kronstadtu z juridičnega stališča ni govora o kakem uporu. Pijani mornarji in vojaki so plenili in prirejali izgrede, ki se pa ne kaznujejo s smrtno kaznijo. V Petrokavvu ni hotelo streljati vojaštvo na delavstvo, nakar so streljali čast niki na delavce iz revolverjev in jih mnogo ranili.
Roždestvenskij.
Mornariški minister postane admiral Roždestvenskij. Poročajo pa tudi, da je poslanRoždestvenskij v Vladivostok, da zaduši nemire.
Metropolit za pomiloščenje.
Metropolit je pisal carju, naj bo milost ljiv s kronstadskimi uporniki. Baje odstopi zaradi kronstadskih nemirov mornariški minister Birilev.
Čar se preseli v Carsko selo.
Car se preseli danes iz Petrovega dvorca v Carsko selo. Vsled tega so izdatno po množili vojaštvo.	«
Natakarski štrajk v Varšavi.
Vsi natakarji v Varšavi štrajkajo in zato so samo tiste gostilne odprte, kjer so se izrazili gostje, da si hočejo streči sami.
Štajerske novice.
š „Deutsches Haus11 v Celji
tako imenitno uspeva, da tečejo že sedaj, ko stavba niti dodelana ni, eksekucije. Pravijo, da se je društvo za zidanje te nepotrebne hiše že tako spulalo, da niti davkov ne morejo več plačevati. Kakor naglo bo hiša dodelana, pride pod sekvester. Umestno bi bilo kot sekvestra nastaviti kakega Slovenca ali pa soc. demokrata, kar bi našim neodrešencem napravilo velikansko žalost
š Nemški mlin v Celji, tako-zvani „Stinkmiihle" pride kmalu na kant. Že davno se je po Celji govorilo, da je go spodarstvo in denarna moč na jako slabih nogah. To se je izkazalo ta teden, ko so v torek skoraj vso zalogo nemškega mlina zarubili. Mlin se že ustanovi, pa vzdrževati ga in reelno konkurirati, to je težava, kateri naši nemškutarji niso kos!
š Volitve udov in namestnikov v cenilno komisijo za Celje mesto in deželo. Dne 2 3 novembra se voli 1 ud v I. razredu za mesto Celje. Ziupni možje postavili so za kandidata gnsp. Antona Kolenca, trgovca v Celju. Volitve se vršijo dne 23. t m. od 9 —12 ure do poldne pri davčnem n>dzorništvu — R ng strasse št. 12, drugo nadstropje v Celju. Volilni listki, podpisani in z legitima cijami se lahko vpošljejo pred volitvami na volilnega komisarja za cenilno komisijo Celje mesto — Ringstrasse štev. 12. drugo nad stropje. — Dne 24 novembra od 9. do 12, ure opoldne se bodo vršile volitve 1 namestnika v II. razredu za mesto Celje. Naš kandidat je gosp. Lovro Baš, c. kr. notar v Celju. — Za Celje deželo, t. j. za celjski, laški, šmarski, vranski in gornjegrajiki okraj se bode volilo 2 5., 2 7. in 2 8 novembra vsakokrat od 9. do 12 ure dopoldne iti rd 3 do 6 ure popoldne, bed si osebno pri davčnem nadzorništvu Celje, Ringstrasse 12, drugo nadstropje, bodisi da se pošljejo i z -polnjene in podpisane volilne listke z legitimacijami na naslov: Volilni komisar za cenilno komisijo Celje dežela v Celju, Ringstrasse 12, drugo nadstropje. — Dne 25 novembra se volita dva namestnika vi. razredu za Celje dežela. Naša kandidata sta: gosp. Norbert Zanier, trgovec in veleposestnik v St Pavlu pri Preboldu, in drugi g Anton T u r n -šek sen., trgovec in veleposestnik vŽlaboru okraj Gor nji grad. — Dne 2 7. novembra se volita lud in 1 namestnik v II. razredu za Celje deželo. Naš kandidat za uda je g. Vinko Vabič, trgovec v ^ a 1 c u in naš kandidat z a namestnika v tem razredu je gosp. Avgust Sušnik, veleposestnik v Lanovžu pri Celju. — Dne 2 8. novembra se volita dva uda v III. razredu za Celje d e -želo. Naša kandidata sta: g. Dominik Bezenšek,trgovec in gostilničar v S t r a ž i c i pri Franko-1 o v e m in gosp. Josip Susteršič, krčmar v Teharji pri Celju. — Opozarjamo na to, da se mora na glasovnico napisati ime, pred-
ime, posel in bivališče kandidata za uda oziroma namestnika ravno tako, kakor je to zgoraj navedene. Volilec mora oddati izpolnjeno in podpisa n o glasovnico bodisi ob določenih urah sam ali pa mora pred volitvami odposlati po pošti izpolnjeno in podpisano glasovnico in volilno legitimacijo na zgoraj omenjeni naslov: Volilni komisar itd. Pošiljatev mora biti f r a n-k i r a n a tj. na dotičnem kuvertu mora biti znamka po 10 vin., drugače je glasovnica neveljavna. Neveljavna pa je tudi, če ni podpisana od volilca, ali če bi volilec, ki je vpisan n. pr. v imeniku III. raz reda, volil kandidata vpisanega v imeniku za drugi razred, torej vsak volilec mora voliti kandidata iz iste ga razreda, v katerem je sam k volitvi opravičen. Funkciiska doba vseh kandidatov traja do leta 1909. Podpisane glasovnice z legitimacijami se lahke pred volitvami oddajo oziroma vpošljejo v pisarno g. dr. Josipa Sernca. odvetnika v Celju — Volilni odbor, š Umrla je dne 13. t. m. v Celju gospa Barbara Ana Marija pl. S u ši č
š Graški soc. demokratje
imajo sedaj vseh 16 mandatov trttiega raz reda v graškem obč. svetu. To boli nemške nacionalce in se penijo jeze Kaj ima ljudstvo od narodnega šovinizma? Nič! Najbolj nemško mesto Avstrije je zato rdeče!
š V Slovenjem Lancbergu so zopet izvolili nemCursktga župana. Nemški listi napadajo dr. B r e š a r j a , ker se je pokazal Slovenca.
š Poročil se je 15. t. m. v Lukovici na Kranjskem Jožef Tomšič, poslovodja tvrdke Ttšler, z gospo Marijo T i š 1 e r , roj W e v e r.
š Poštne vesti. Poštni nadofisijal g. Al B a h o v e c v Mariboru je z dobrim uspehom Fapravil izkušnje za uradnega vodje. — Poštni kontrolor K a r p f je pre stavljen iz Celja v Gradec — Poštni kontrolor Scherbaum pride iz Maribora v Celje.
š V Voljčanah je 13. t. m. umrl vpekojeni nadučiteh Fr. R a u n e r.
š Ponesrečil se je v Mariboru na
koroškem kolodvoru 50 let stari delavec Ivan Kramar pri zlaganju žaleznih šin. Zmečkalo mu je 4 prste desne roke.
š Dobrna. Kakor zvemo, bodo štajerski poslanci izprožili interpelacijo zaradi dobrnskih volitev. Te bi se morale že mesca marca vršiti, a zaradi neutemeljenih reklamacij deželnega uslužbenca Auerja se še do sedaj niso mogle vršiti. Kaj neki glavarstvo tuhta, da do danes ni rešilo teh vzornih reklamacij.
š Vreme. Piše se nam: Kdo bi bil
v ponedeljek zarana mislil, da bomo tega dne in pa v torek imeli tako slabo vreme. Tupatam se je posameznim gospodarjem posrečilo spraviti poljske pridelke. Po Dravskem polju imajo še ajdo po njivah. Okoli Slov Bistrice imajo zunaj celo še zelje. Ravnine ob Muri in Dravi so podobne je zerom in Ribnikom; Ie pri Cmureku kakor bi njive ne znale za vodo. Pohorje pri FIo-čah in Slivnici je dobilo bele kape, a Sv. Urban pri Mariboru tiči v snegu. Vlaki so privlekli sntg z Dunaja, v zameno Slovencem, ki so koncem oktobra pokazali Du-najčanom tam še nepoznani letošnji sneg. Naš poročevalec je končal te vrstice v torek ob 4. popoldne, ko se je izza oblakov po kazalo večerno solnce.
š Trbovlje. Občinski odbor je v seji dne 13. t. m sklenil peticijo za splošno in enako volilno pravico.
š Umrl ie v St. Le artu v Slov. Goric h nadučtdj Jož. f Mocher, star 53 let
š Aretirali so v Mariboru deklo Uršulo Kameišek, ki je kradla v hotelu pri zamorcu.
š Porotne obravnave v Mariboru. V Mariboru bodo 27 t. m. za to
leto zadnje porotne obravnave. Sojeni bodo sledeči: Franc Plochl, umor ; Gregor Spess, telesno težko poškodovanje; Ana Biuer, požig; Jurij in Josip Habianič, uboj in telesno poškodovanje
Dnevne nosite.
Deželni zbor kranjski ima jutri ob 10 uri dopoldne sejo Vled drugim je na vrsti poročilo ustavnega odseka o volivni reformi. Poročevalec odsekov je dr. Šusteršič.
Nezavedni ljudje. Še nikoli se ni tako odločno pokazalo, kako nezavedni ljudje so naši liberalci, kakor pri volivni rtformi. Šs danes ne ved<5, ali so zanjo ali proti nji. Iz strahu pred ulico pravijo, da so zanjo, a pišejo pa vedno proti nji. Včerajšnji „Narod" zopet f.lozofira, .kaj misli vaš kmet o splošni in enaki volivni pravici*. To rej Sa kmete hodi gospoda ps ideje,
kadar jih sama nič več nima! Sirovo zmerja ves kmečki stan, da je »popolnoma neveden", zmerja kmeta, da je „Stimmvieha, da je »nezaveden" in se drzne celo prežvekovati impertinentno laž nemških veleposestnikov, češ da ima „en veleposestniški poslanec več svobednijji glasov kakor en kmet-ski". Tako sramote zdaj liberalni izpitani magnati slovensko ljudstvo po svojem umazanem glasilu. Ti ljudje, ki hočejo sami požreti vse pravice v deželi, se predrznejo potem še zmerjati tisto ljudstvo, od katerega žuljev živijo! A le pojdite vprašat na ljudske shode, pa vam bodo kmetje povedali, kdo je zaveden, kdo pa ne! Se ko je dr. Tavčar šel v Soro lagat, molit in jokat, se ni upal niti z besedo omeniti volivne reforme, ker je vedel, da so celo Brcetevi pristaši na kmetih boij zavedni v tem oziru, nego je dobre zanj.. Zato naj pa liberalci le sami sebe slepe kolikor hočejo! Pride dan, ko bodo videli, kje je politična zavednost, in kje je sirova neumnost od podlega časopisja izprijenih blazirancev
Le varajte naprej! S.nočnji „Narod" je tudi prinesel poročilo iz šolskega odseka — pa kako! Zmolčal je vsa stvarna izvajanja dr. Šusteršičeva, zamolčal je celo izjavo Grasselijevo, da znaši prora-čunani dtficit 622.000 K. Iz tega načina poročanja vidimo, da hočejo liberalci še dalje prikrivati javnosti resnico. Oai mislijo le na to, da vzdrže svoje osebe popularne, če bi tudi vsled tega za njimi sledil fhančni polom cele dežele. Zato pa bo dolžnost katoliškonarodnih poslancev, da bode postavili vse deželno gospodarstvo na racionelne zdrave podlago. Liberalci bodo seveda izkušali varati še dalje, pa ne pojde več dolgo take!
Državnih železnic reorganizacija — prvi korak. Obširni obseg državno-železničnih ravnateljstev po-vzročuje, da do sedaj ti uradi niso mogli gojiti nikake tesneje zveze neposredno z interesenti. Iz komercijelnih krogov čuti je bilo premnogokrat pritožb radi primanjkanja vsake dotike med občinstvom in železnične upravo, a tudi državna železnica sama občuti prav živahno ta nedostatek, kajti stalna dotika z interesenti olajšuje prav izdatno poslovanje, ima ugoditi vsakovrstnim zahtevam vedno menjajočega se prometa. — Dasi bodoča organizacija državno-železnične uprave temu baje odpomore, odredilo je že-leznično ministerstvo vže sedaj, da državno železnična ravnateljstva stopijo takoj v neposredno in osebno dotiko z interesenti. Dobila so namreč ukaz, da odpošiljajo v komercijelno važneje postaje redno vsakih 6 de 8 tediov enkrat svoje v to določene uradnike, da informirajo stranke o vsakojih komercijelnih vprašanjih, da sprejemajo vsakovrstne želje in pritožbe in da, ako treba, potrebno najkrajšim potom ukrenejo. Tozadevni .uradni dnevi" državno želez-ničnega ravnateljstva imajo se v to določenih postajah vršiti redno in se morajo pravočasno primerno objaviti. Ta naredba je brezdvomno dobrodošla, vsem in je pre-koristuega pemeua trgovskim, obrtnim in gospodarskim krogom ! Neposredni, osebni pogovor z železničnim funkcijonarjem na licu mesta reši marsikaterega dolgotrajnih pismenih vlog in privede prej do zaželjene rešitve, nego dosedanja počasna pot biro-kratizma. Želeti bi bilo le, da se železn. ravnateljstva odzovejo ministerskemu ukazu v tem zrnislu, kakor je isti namenjen in da ne zaduše te prek&ristne naredbe s tem, da | pošljejo med interesente uradnike, nezmožne | tu domačega, jezika. Beljaško ravnateljstvo opozarjamo, da bode dovolj gradiva za uradne dneve in zahtevamo, da bode dotični ravnateljski uradnik vešč našemu je ziku. Trgovski in obrtni zbornici, trgovskim in gospodarskim društvom bodi skrb, da se občinstvo s to naredbo tem preje seznani in da se pri tem odstrani nam neprijaznega ravnateljstva v Beljaku ne krši jezikovna ravnopravnost.
Novi koprski okrajni glavar. Iz Kopra pišejo tržaškim listom, da bede imenovan za koprskega okrajnega glavarja višji okrajni komisar g. Julij P o 11 e y.
Modrost. „Deutsche Stimmen" prinašajo v nedeljski številki premišljevanje e kranjskem gibanju za splošno in enako volivne pravico. Čudovito politiško razsodnost
tega članka naj kažejo nastopni stavki: »Pred vsem se trudijo klerikalci s plehnato votlimi deklamacijami skriti svojo nezmožnost trezno in brez strasti misliti. Kakor drugod (tako, Žane !) grede tudi tu so-sialni demokratje za njimi. Gibanje za splošno in enako volivne pravico so vzbudili klerikalci iz sebičnih strankarskih ozirov; zato
je brez vsakega idealnega temelja---.
Splošna in enaka velivna pravica pomeni na Kranjskem najodločnejše nazadovanje".
---Zadnji stavek je resničen. Tistih
par graščinskih liberalcev, ki sed,aj volijo 10 poslancev, bi res nazadovalo v s/oj po-litiški nič !
—	Obtoženi deželni glavar.
0	seji goriškega dež. zbora dne 11. t. m. se poroča: Okr. sodniji v Sežani in Tržiču zahtevata dovoljenje postopanja proti dež. glavarju radi žaljenja časti, storjenega gosp. Gorupu iz Trsta Med dež. odborom in g. Gorupom je bilo priš o do neke pravde. Dolžilo se ga je, da je pobiral take obč. doklade, katerih bi ne smel pobirati. Zt-stepnik dež. odbora dr. Petrin je postopal pri razpravi tako, da je bil primoran gosp. Gorup uložiti tožbo. Dr. T u m a je pojasnil to reč tako le: Ovadba, ki je bila podana, je naperjena proti deželnemu tajniku in de želnemu glavarju. Pri civilni razpravi se je zaradi užitnine namreč očitalo Gorupu, da je potirjeval doklade brez dovoljenja in da je prišel d) teh po sleparstvu. Proti izro čitvi so glasovali vsi poslanci razven dr. T u m e.
—	Dom trafikantov na Du naju. Na Dunaju nameravajo zgraditi dom za delonezmožne trafikante. V ta namen je finančno ministrstvo dovolilo posebno loterije.
—	Slovenski optik v Gorici.
Končno smo pnSli tudi do slovenskega optika v Gorici. Bovški rojak g. I Primožič je otvoril svojo optično prodajalnico v ulici Vetturini.
—	Reška resolucija. Iz Zigrebi se nam piše: Znano je, da je hrvaška vladna stranka odločno pobijala reško resolucijo. Dne 12. t. m. pa je ta stranka izjavila, da odobrava zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko in Ogrsko. D isledno bi morala vladna slranka zahtevati tudi splošno in enako vo livno pravico, kakor to delajo Mažari. Ako pa vladna stranka očita opoziciji, da je ta dovolila Mažarom vpliv na avtonomne zadeve na Hrvatskem, moremo le odgovoriti : Medice, cura te ipsum !
—	Razstava religiozne umetnosti. Na Dunaju je priredila moderna secesija razstavo religiozne umetnosti Zastopan je bil tudi naš rojak arhitekt Pleč-n i k , o katerem se nemški listi zelo pohvalno izražajo
—	Nadvojvodinja Marija Jožefa je odpotovala te dni z gradu Mira-mar pri Trstu na Dunaj.
—	V Kropo je prišel kot pro-vizor učitelj g»sp. Jožef Pleničar pedag. kandidat namesto stalno vpokojene učiteljice gdč. Antonije O k o r n.
—	Velika vojvodinja Meck-lenburg-Schvrerinska izkopuje sedaj starine po sv«jih delavcih na gori S v. Magdalene pri Trebnjem Dela nadzoruie baje g. P e č n i k iz Ljubljane.
—	Za splošno in enako volivno pravico so bili na Hrvaškem shodi vSiskuinvGlini.
—	Dalmacija na londonski razstavi bJ postavila svoj pavilioi.
—	Španski kralj Alfons XIII. je imenovan pri avstrijski armadi poikov-nim imeiiteljem pešpolka št. 38
—	Tridesetletnica trpina. Iz Kranjske gore se nam piše : Trpin, a vendar v svojem trpljenju ves udan v voljo božjo, je duhovnik v pek. Jožef Pečar, živeč v Kranjski gori na Gorenjskem. Dae 18 novembra t. 1. bo minuto 30 let, kar je bil zadet od mrtvouda. Od tedaj ne more ne hoditi, niti se sam hraniti. Njegove znance in prijatelje bo zanimalo, ako izvedo, da gospod še živi iti da je sicer, dasi že v letih, po duhu svež in čil Duhovnemu trpinu želimo ob 301etnici trpljenja vztrajnost v prenašaniu.
—	Draginja v Novem mestu.
Draginja je vedno večja; m® trdih drv stane 6 K 60 vin. eno jajce 10 vinarjev, prašiči pel pitani živi tehtani 84 do 90 vinarjev kilo.
—	Dolezen dr.Celestina Lieb-
1	soba. Iz Aleks^ndriju se nam piše: Spo-j ročam žalostno vest, da je veleč gosp. dr. i Celestina V. Liebsch, usmiljenega 1 brata, na potu v Nazaret po noči 5 t m. na j krovu ladje .Elektra" zadela kap Gevoriti
sicer ne more, vendar je pri zavesti. Prepeljal sem ga v evropsko bolnico v Aleksand-riji. — P. B e n i g e n. — Dnkltdno k temu se nam poroča, da g, Liebsch ni izgubil zavesti in je upati, da mu B ig povrne IjuHn zdravje.
—	Za jezikoslovce. Za nemško besedo „Ueber»ChUhe" ali „iuske galoše"
fabi ljuditvo v kamniški okolici izraz „na-
i i k o v c i
—	Nagloma je umrl posestnik n bivši trgovec gospod Hausner v
jorici.
—	Žrtev žganja. Fri D. M. v
po'ju se je dne 13 t. m. hlapec Janez Ju-van ob 9. uri zjutraj napil žganja, padel v nezavest ter ob pol 8 uri zvečer že umrl. 'ovariš njegov, 141etni deček, se je tudi 0pil i« je komaj odšel smrti. Proč z žga
0,em_ Narodno - napredna milosrčnost. V S >ro se je povrnil „proslav Ijeoi narodni mučenec" Janez Luštek, ki je igral tako smolasto vlogo pri Brcetovi aferi. >ravi, da se mu je tekom »bolečin" dobro rodilo, z*kaj lepo vso zanj skrbele čestite jubljanske dame. Ž veža so mu dale in vsega potrebnega ter so tako pokazale svojo neprecenljivo požrtovalnost. Naj bi se raje domislila gospoda na starega Rozmana na Jesenicah, čegar sin je bil lansko eto ustreljen iz Tavčarjeve puške. Velik revež je, o ve milosrčne dame in vi kavaltr-ski gospndie!
—	Učiteljske plače na Goriškem. V seji goriškega dežel, zbora dne 11. t m. je utemeljeval dr Gregor i i č svoj nujni predlog glede učiteljskih plač. Iz lanskega načita je pre menil član II. v smislu svojega lanskega predloga, da se v pokritje večje potrebščine «ri šolskih zalogih zviša deželni prispevek od 250 000 K na 400000 K tako, da bi okr. šolski zalogi ne bili primnrani višati na klad na izredne davke. Izvoli naj se depu tacija, ki naj gre k centralni vladi, da iz-nosiuje od nje : da se dovoli 4 K davščine od hektolitra na drobno prodanega piva ter da vlada ali obdrži pobiranje užitnine na vino, mošt in meso še v svoji režiji ali jo odda deželi pad ugodnimi pogoji. Nuinost je bila sprejeta; predlog odkazan šolskemu odseku
—	Baron je postal varaždinski veliki žuoan Rubido Zichy
—	Z Dolenjske. Nastanil se je v Toplicah C. g. župnik Mihael Sobar, topliški rojak, poprej v službi v tržaški škcfiii. Vsled bolehnosti je stopil v pokoj ter si izvolil kot bivališče svoj rojstni kraj — Okrožni zdravnik dr. Ivan Hubad je 14 novembra odpotoval za 14 dni na znanstveno potovanje na Du naj, v Lnc, Solnograd, Monakovo in Ino-most. ObisKal bo vse bolj znamenite bolnice, zlasti ono slavnoznano v L;ncu, ki je po svoji uredbi menda prva v Avstriji. Z njim s'a odpotovala h katoliškemu shodu na Dunaj dva dolenjska župnika: Zakrajšekiz Vavtcvasi in N o v a k iz Radovice.
Radi izvanredne povodnji je promet med Brezovico, Not r. Gorico, Plešivico i t d. s Podpeč-jo, Preserjem, Borovnico i. t razen železnice nemogoč, ker krije voda vsa pota. Most v Podpeči. znan izletnikom in gospodom, ki se vozijo v Podpeč radi kamnoloma je v veliki nevarnosti. Dežuje še dalje, kaj bode ? !
—	Zaradi poneverjenja petdesetih kron se aretirali v Trstu 34 letnega voznika Jakoba Kuharja, doma iz C e r k e li pri Kranju.
—	Pred tržaškimi porotniki sta bila obsejena 21 let stari klepar Fe r -dinandjeran na šest let, Nikolaj U r s i c h pa na tri leta radi raznih ulomov. Neko tatvino sta izvršila preoblečena v policijska uradnika ter kot taka izvršila »preiskavo*. Tudi sta izvršila vlom pri kleparju Zornu v Trstu, kjer sta bila skrita v velikem zaboju.
—	Podraženje mleka v Za grebu. Vsled podraženja mleka v Zagrebu so sklenili zagrebški peki, da bodo odslej vse mleko kar ga potrebujejo na dan — 1200 lilrov — jemali od enega gaspodarja ter upajo t^ko potisniti cene mleka pri litru od 20 na 16 vin.
—	Izumitelj torped, Robert Whitehead je 14 t. mes. umrl v Be ketu na Argleškem. Dosegel je lepo starost 82 let. Tovarna torped na Reki, last pokojnikova, je za nekai dni v znamenje žalosti zatvorjena. Truplo Whiteheadovo pripeljejo na Rt ko, k er ga p lože v veliko in krasno rakev ebiMji
—	Novo okrajno glavarstvo je ustanovljeno na otoku Krku. Doslej so na K<ku imeli le politiško ekspozituro, odvisno od lošmjskega glavarstva
—	Laško ultraliberalno politiško društvo „Patria" priredi v Trstu prihodnjo nedeljo shod za splošno volilno pravico.
—	Nedeljski počitek je tržaško namestn stvo na podlagi zakona od 15 ju-li|» 1. 1905. sedaj definutivno uredila. Brivci bodo smeli v nedeljo imeti brivnice odprte od 7. zutraj do 1. popoldne; peki in slaščičarji bodo smeli v nedeljo peči do 10 dopoldan, pr dajati pa le do 2. ure popoldan. Mesarji bodo smeli delati od 8. do 11. ure zjutrai, prodajati pa ne; prodajalnice zajest vine pa bedo smele biti odprte od 8.—11.
ure. Po vseh pisarnah se bo smelo delati nujne itvari od 9.—11. ure zjutraj, toda e pod pogojem, da ima vsak uslužbenec vsaj vsako drugo nedeljo popolnoma prosto.
—	Javne mestne knjižnice v Trstu dobro poslujejo. V občinski knjižnici v ulici Pazini so razdelili v preteklem tednu 1311 knjig, v knjižnici v ulici Vero nese 614 in v knjižnici v ulici Madonna del mavu 458 — Citateljev v vseh treh je bilo pretekli t^den 7300
—	Popravek je poslalo slovensko politično društvo »Edinost" — „Pic colu". Ta je namreč pisal, da so Slovenci pri obhodu za splošno volivno pravico na glavnem trgu demonstrirali proti magistratu in upili Ž'vela Avstrija". Oboje „Edinost" zanikuje „Piccolo" je popravek objavil, kar je nekaj izvanrednega — Kar se mi spominjamo, je »Piccolo" to storil vprvič.
—	Zmžanje voznih cen za udeležence V. avstrijskega katoliškega shoda. Železniško ministrstvi) je izjemoma dovolilo znižano vožnjo onim osebam, ki se peljejo dalje ko 50 km. sa Dunaj h katoliškemu shodu in se zglasijo z legitimacijo pri železniški blagajni. To velja za vse železnice, izvzemši one lokalne, ki niso v državni lasti. — Znižana vožnja obstoji v tem: Za tretji razred osebnega vlaka je plačati polovico tretjega razreda brzovlaka. Za II, razred osebnega vlaka je vzeti cel III. razred brzovlaka Za III razred brzovlaka je vzeti celo kaito III. razreda osebnega vlaka. Za II. razred brzovlaka velja cel II. razred osebnega vlaka. Znižane vožnje se je poslužiti od 16. t. m. do 22 t. m za tja in za nazaj od 18 t. m. d o 24. t mes Legitimacije morajo biti kolekovane, in sicer morajo kupiti oni ude leženci, ki se vozijo v II razredu kolek za 50 vin., oni v III razredu pa za 75 vin. in ga prilepiti že poprej na zgornjem desnem voglu vstopnice
ilabllansKe nouice.
li Splošna volilna pravica in ljubljanski obč. svet. Načrt se že tiska, to smo že izvedeli v zadnji seji. Cu jemo pa zdaj, da bodo gospodje županove in dr. Tavčarjeve stranke stvar toliko časa zavlekli, da se državni zbor s to zadevo po-peča. Gaspodje mislijo ustvariti tudi le ne kak IV. razred, kar je pri državnozborskih volitvah V kurija, in menijo, da bo s tem vse opravljeno. To bo pa „račun brez — krčmarja"! Z zvijačo ne bo nič in s fra zami tudi ne!
lj Nedeljski počitek. Iz trgov skih krogov be nam piše: Nekateri ljubljan ski trgovci, katerih imena za danes še zamolčimo, zapirajo ob nedeljah dopoldne svoje učence v prodajalnice, da morajo pri luči snažiti blsgo i. t. d., kar bi mogli tudi med tednom storiti. Učenci so ob nedeljah navadne brez maše, a si ne morejo pomagati. Tudi v nekaterih komptoirjih s e o b nedeljah še vedno dela. Oblast naj takim trgovcem malo na prste stopi! Drugi nedo statek je, da morajo trgovski sotrudniki in učenci po zimi in po leti brez razlike do 8. ure ostajati v predajalnicah. — V tem oziru naj bi občinstvo storilo svojo dolžnost ter kupovalo za dne svoje potrebščine. Ako ob činstvo ne bode pozno zvečer hodil« v pro dajalnice, bode tudi trg. gospodarji mogli preje zapirati. — To je le stara razveda ali komodnost občinst a, ki pa se več ne strinja s socialnimi razmerami.
lj „Abstinent((. Ustanovni shod društva .Abstinent" bo v nedeljo, 19. t. m zvečer v prostorih „Slov kršč. soc. zveze".
lj Na jug je letela sinoči čez naše mesto tropa divjih gosij z glasnim vikom. Tudi race in žrjavi so že odšli; zima in mraz sta pred pragom!
lj Na novo domobransko vojašnico — slovenski napis! Ker bodo poslopje pričeli kmalu ometavati in snažiti, opozarjamo deželni odbor, da poskrbi na tem deželnem po slopji za slovenski napis, katerega na starem poslopju tudi šeni! — Slovenščini povsod pravice!
lj Očala so bila najdena od Malega Slona do voiaške bolnice.
lj Nevaren tat obsojen. Nevarni tat, 41 let stari F 1. P o s a v e c iz Kamnegorice, je bil te dni obsojen na dvaj set mesečno ječo radi tatvine. To je Po-savčeva dvanajs a kazen.
lj Prenovljena in predelana so poslopja nemškega viteškega leda in prostori preurejeni tudi za konvikt. Nekdanje križanke" s slavnimi zapori in uradnimi prostori so dobile popolnoma nove lice in le še mali sledovi spominjajo pasante na nekdane — usodne čase v njih ! . . .
lj Ljubljansko barje. Društvo v pospeševanje obdelovanja Ijuoij. barja je v odborovi seji dne 8. t. m uzelo z veseljem na znanje poročilo c kr. deželne vlade, da je c kr. kmetijsko ministrstvo povišalo društvu z ozirom na njegovo uspešno delovanje
v prospeh kmetijstva na barju letno podporo ed 1. 1906. naprej od 2000 kron na 4000 kron ter razun tega dovolilo v povzdigo sadjarstva in za napravo drevesnice na barju letnih 5 00 kron. Nadalje se je podelila služba društvenega travniškega priglednika začasno Ignaciju Bežen š e k u , absolviranemu učencu kmetijske šole na Grmu ter se končno dovolila v po ravnanje diference pri oddaji umetnih gnojil in različnih kmet jskih semen društvenim članom po znižani ceni vsota 2 000 oziroma 2200 kron iz društvenih sredstev.
Ij Slov. kršč. soc. zveza prosi vse one gi spode, ki so se priglasili k knjigovodskem kurzu in one, ki se nameravajo istega udeleževati, da pridejo zanesljivo j u t r i , t. j. v p e t e k z v e č e r o b \ 8 u r i v zvezine prostore. Kurz prične namreč z jutrajšniim večerom svoje delovanje.
lj Tatvini. Zadnji čas je bilo g Elzi Koiigovi ukradeno iz nezaklenjene predsobe kukalo, vredno 70 kron, in par mtških črevljev. vrednih 12 kron. Tat je še ne znan. V s«boto zvečer je pa peljal 141etni Franc Cešnovar z Gline št. 5 po Tržaški cesti z ročnim vozičkom iz mesta za 4 K ttsk. V bližini cesarskega vrta ga pa sreča nek odrasle! moški, ki mu je vrgel trske z voza, voziček je pa odpeljal proti mestu. Deček je tekel na Glince po drug voziček, ko je pa prišel ž njim nazaj, ni bilo na mestu več trsk in deček je moral oditi nazaj na Glince s praznim vozkknm. Še isti večer je pripeljal voziček gospodarju, pri katerem si je bil Češnovar izposodil vozi ček, nazaj. Kdo sedaj kuri trske, se ne ve, pač pa je znan moški, ki je bil dečku voz vzel.
lj »Društvene godbe" koncert bo danes zvečer .pri Lloydu".
Ij Javno predavanje. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer bu v »Slovenski kršč. soc. zvezi" nadaljeval g. dr. J e r š e svoje velezanimivo predavanje o zgodovini Ljubljane
lj Umrl je v Gradcu zasebnik gospod Mihael Zopititch.
lj V Panorami - kozmorami ped »Narodno kavarno" so te dni slike iz Bosne in Hercegovine. Vidijo se slike Sarajeva z okolico in vse naravne posebnosti obeh dežel Videti je tudi nošo naroda, šege in navade, praznike in veselice. Ta panorama je vredna priporočila.
Razne stvari. Najnovejše.
Nothnaglov naslednik. Pro fesor Krehl v Strassburgu je bil poklican na Dunaj na Nothnaglovo mesto, katero je sprejel.
Mož in žena obsojena na smrt. V Panassu (Pensylvania) je bila žena kmeta Kennedyja ki je ubil njenega lju-bimba, na smrt obsojena, češ da je umora ravno tolike kriva kakor soprog.
Surov mož. Iz Opave poročajo, da je v Javorniku kmet Anton Heutschel svojo soprogo tako pretepel, da je vsled tega umrla
Sef genera 1neg a štaba baron Beck v smrtni nevarnost i Na Dunaju so leteli streli, kijih je nameril neki ljubosumni natakar na svoje dekle minolo soboto večer tik mimo glave barona B e c k a , ki je prišel ob istem času na pozorišče, vendar ni bilo nesreče.
Telefonska m brzojavno porodila,
Dunaj, 16. nov. Železničarji se še niso vsi vdali in na nekaterih postajah je položaj celo poslabšan. Zaradi tega je vo ditelj železniškega ministrstva za danes sklical posvetovanje zastopnikov zasebnih železnic, ki imajo sedež na Dunaju. V so boto se začne pogajanje s češkimi železnicami. Veliko škodo je obstrukcija železničarjev povzročila na Moravskem, zlasti v estrovskemu promogovniku.
Dunaj, 16. novembra. Danes je bila konferenca ravnateljev južne železnice, mestne železnice, severne železnice in severno zahodne železnice z zastopniki železničarjev. Uslužbencem teh železnic so bile zagotovljene iste pridobitve, kakor železničarjem na
drž. železnici.
Brno, 16. novembra. V moravskem
deželnem zboru je večina odklonila minori-tetni predlog Čehov za splošno in enako voltvno pravico. V imenu Čehov je govoril Stransky Ko je večina odklonila splošne in enako volivno pravico, je pričela galerija hrupno demonstrirati. Delavstvo je na galeriji klicalo: „Ohranite le svojih dvajset mandatov, ki nam jih hočete dati. Ne maramo jih!" Hy b eš je z galerije imel govor na češke poslance, katere je pozival, naj obstruirajo. Deželni glavar je zapovedal izprazniti galerijo, ki se je le počasi izpraz-
nila. Nato je deželni zbor nadaljeval debato o novem deželnozborskem volivnem redu
Gorioa, 16. nov. Posl. Faidutti je vložil nuini predlog za zdrava stanovanja v krajih, koder vlada pelagra; dr. Treo govori za preskrbo Gorice z zdravo vodo. Sklene se, pobirati doklado na pivo in vžit-ninski davek v lastni režiji. Posl. Grča in-terpdira zaradi preplavljene vzsljanske ceste in zaradi gimnazijskega profesorja Nuss-baumerja, ki je strgal slovensko zdravniško izpričevalo. Dr. Treo interpelira, zakaj je bil imenovan poštni uradnik Lah, ki zna le slabo slovensko.
Gradec, 16. nov. Vseučiliški rektor, ki je dovolil Nemcem dvorano za shod, jo je Slovanom in Italijanom za isti namen odrekel. Ti so podali protestno spomenico in okoli 300 jih je zborovalo drugod. Sklenili so protest proti nemškonacionalnemu nasil-stvu na Dunaju.
Gradec, 16. novembra. Danes so se na tukajšnjem vseučilišču pri vmeščenju rektorja zgodili veliki škandali. Nemško naci-jonalni dijaki so vrgli konservativne dijake iz vseučilišča. Sele policija je napravila pred vseučiliščem red.
Gradec, 16 novembra. Danes je v štajerskem deželnem zboru utemeljeval poslanec J u r t e 1 a svoj predlog, naj deželni odbor de prihodnjega zasedanja predloži iz-premembo obč. reda, da ne sme noben župan, podžupan ali občin, svetnik za toliko časa dok'er posluje kot tak, niti za občino niti za deželo sprejeti kake dobave. Z i cesto v logarsko dolino je bilo sklenjeno naj deželni cdbor stopi v dogovor z vlado Gorenje dobe 1000 kron za vodovod. Predložen je proračun za 1. 1906. Prihodnja seja jutri.
Zader, 16. nov. V proračunski debati je Italijan Krekič govoril za italijanske šole.
Trst, 16. novembra. Sinočni železni-čarski shod pod predsedstvom Jernejčičevim je sklenil, da danes zjutraj nehajo obstru-irati. Sklerili so z resolucijo za splošno in enako volilno pravico. Na drugem delav-škem shodu je bila sklenjena ista resolucija. Zborovalci so demonstrirali pred vladno in policijsko palačo.
Trst, 16. nov. Sinoči je v Trstu padala deset minut debela toča, potem dež.
Peterburg, 16. nov. Tu stavka 32 tisoč delavcev. Med železničarji je stavka splošna. Včeraj so izšli samo uradni listi. Položaj je nevaren. Vlada je izdala uradno poročilo o dogodkih v Kronstadtu ter trdi, da je bilo ondi ubitih 18 oseb, 8 oseb je pa vsled ran umrlo. Oplenjenih je bilo šest častniških stanovanj, 43 prodajalnic in devet gostiln
Peterburg, 16. nov. Železniški promet z Nemčijo je zopet ustavljen vsled stavke železničarjev. Tudi delavstvo vseh predilnic stavka. V Peterburgu so po cestah postavljene strojne puške. Tudi vsi železničarji na finskih železnicah stavkajo. V Ka-zanu radi stavke že 16 dni ni izšel noben časopis. V Tiflisu je mir, mnogo aretiranih je izpuščenih, v Odesi je uvedena preiskava o postopanju policijskih agentov pri nemirih.
Peterburg, 16. novembra. V Moskvi je mir. Vrše se priprave za volitev novega župana. Tudi v Varšavi je mir. Sole, ki so odprte, straži vojaštvo.
Peterburg, 16. novembra. V Mani-lovki je neka uporniška četa pr gnala živino v cerkev. Kmetje so 42 skrunilcev cerkve pobili na trgu še predno je prišlo vojaštvo.
V	okraju Kirsnov plenijo vstaši posestva. 26 državnih posestev je uničenih, ostala so rešena.
Peterburg, 16. nov. Izdan je ukaz,
naj se odpuste rezervisti do letnika 1896.
Ostali bodo odpuščeni, ko se vrn; armada
iz vzhodne Azije.
Pariz, 16 nov. Stavka arzenalskih
delavcev francoskih se bliža koncu. Danes
je rok, da pridejo vsi na delo; kogar ni,
bo odpušien Mornariški minister je sklical
v Pariz župane mest z vojnimi pristanišči.
V	Brestu so delavci pri zgradbi vojnih eklopnic pustili delo, v Tulonu so stavkujoči delavce napadli.
Frankobrod, 16.novembra.,Frankfurter Zeitung" javlja, da se je otok Isla den Pinos s 300 prebivalci proglasil za ne-
odvisnega «d Kube in se združil z Zedinje-nimi državami.
Carigrad, 16 nov. Rumunske vesti javljajo, da se grške čete porušile kucovla-ško šolo v selu Turja. Rumunski poslanik je pri porti protestiral.
Carigrad, 16. novembra. Včeraj je bil tu velik orkan, ki je porušil minaret Dolma Bagdže. Poleg tega je poškodovanih več streh, hiš in džamij v Peri.
Belgrad, 16 novembra. Prihodnjo nedeljo se otvori kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev, na katerega pridejo hrvaški, srbski in bolgarski delegati. Kongres bo trajal 4 dni.
J$oj demonu alkoholu!
Ma dobro srečo pošiljamo ie vrstice v Svet. Suho in kratko povemo svoj smoter: Ustanavljamo društvo „}\bstineni".
U nedeljo ob polu 8. uri zvečer mu bo ustanovni shod v prostorih „Jfrščansko-socialnejveje v Ljubljani". Pravila so pravno veljavna. 7reba nas je vsaj toliko, da si izberemo odbor. Prijateljem abstninentnega gibanja praviti, da je naše delo potrebno, bi bilo odveč. Nasprotnikov pa s Par besedami pač ne moremo užugati. ,,/^bstinent" ima biti bojno društvo proti socialni zlorabi alkokola brej kak'h drugih postranskih namenov. Zato pa vabimo vse brez razlike Stanu in prepričanja, ki priznavajo demonski vpliv alkohola na naše javno in zasebno Življenje, ki Se jim smilijo nesrečne njegove Žrtve, naj vstopijo v naše kolo.
Čaka nas obilo resnega dela. Jfogar je volja bojevati se v naših vrstah, pridi!
V Ljubljani, dni 15. vinotoka 1905.
Andrej tfalan, dr. Janez Sv. tfrek, jV[ihael Mfiškerc, Luka Smolnikar.
Došli tujci v Grunti Hitel Union
dne 15. novembra:
Jeločnik, uradnik, Litija; gospa Ahačič, zaseb-nica,Tržič; Schumacher, trgovec, Balbronn Alzacija; Kukovič, župnik, Dobrna pri Celju; Bešter, kaplan, Cerklje; Brešar, župnik, Velesovo; Godina, trgovec, Trst; Jeglič, c. kr. želežniški uradnik, Trst; iMakovich z družino, zasebnik, Rudolfovo; Beck, trgovec, Budimpešta; Mahete, delovodja, Modling pri Dunaju; Singer, Zeitler, Patena,Teman, Schifer, trgovci, Dunaj.
fl\eteorologi£no poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 nr m
15
16
Čas opazovanja
Stanje barometra ram
T
Temperatura
po Celzija
Vetrovi
Nebo
Iga ► £
9. zveč. "23 4
4-5
sr szah.
7. zjutr. 2. pop.
717-8 720 0
1-7 41
p. m sever sr. szah.
obl.
dež
218
Srednja včerajšnja temp. 4 7», norm. 3 7".
Zaradi bolezni oddam takoj
gostilno m
špecerijsko trgovino
(ali branjarijo) skupaj ali pa tudi posamezno
v Sp. Šiški, Vodnikova cesta 88 »uri smreki".
2356 2—1	Natančneje ravnotam.
2343 4-2
mizarskih pomočnikov
sprejme takoj pod prav ugodnimi pogoji za stalne stavbeno delo s stroji in prostoročno, kakor tudi
|k | H iii^j ||
kateri se razume tudi pri strojih. Natančna pojasnila daje
Jakob Homovc
mehanično mizarstvu, Cerknica pri Rakeku.
Zahvala.
/a mnogobrojne dokaze sočutja ter tolažhe ob nepričakovani smrti naše ljubljene matere, gospe 2355
Marije Pogačnik
in za častno spremstvo k zadnjemu njenemu počitku zahvaljujemo se vsem tolažilcem in udeležencem kar naj-topleje. Posebno pa se zahvalimo blag gospodu dr. Globočniku, ter vele-častitemu gospodu župniku Valentin Aljančiču na požrtvovalnem trudu ob smrtni uri ter velečastiti duhovščini in vsem velecenjenim udeležencem, udeležencem, ki so od blizu in daleč spremili nepozabno nam mater ter tolažili.
2168 7
Odda se
lokal
s 1. novembrom
za pisarno ali prodajalno v Sodnij-skih ul. 4, za 1. febr. velik lokal za prodajalne ali pisarne istotam, in konečno v Kolodvorskih ul. 32 za 1. februar stanovanje s 5 sobami. Več pove kamnosek Al. Vodnik.

Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št. 3, pod „Narodno kaTarno".
Od nedelje IZ.novembra do vžtete sobote 18. novembra 1905:
2340


sa

Sveže morske ribe
ukusno pripravlene, se dobč vsak petek v gostilni „Miramaru, Stari trg 19. Se priporoča
Ivan Tosti
2251 3—3	gostilničar.
Večja špecerijska trgovina na deželi išče za svojo trgovino
deklico kot učenko
v starosti od 16 do 18 let, poštene hiše, zmožno slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe sprejema uprav. „Slovenca".
2346 3-2
= UellKo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov <
2325 3—3
Za gld. 1*95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec tustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino ie spodaj
označene. "SS
1045 26-26
'M/F/i/J
UBLJANSKE TESTENINE
Ij^ripoznano najboljše!
Prodajalno
z mešanim blagom tik farne cerkve v ljubljanski okolici se takoj pod ugodnimi pogoji odda.
Več povd „Gospodarska Zveza" v
Ljubljani.	2320 4—3
Išče se
arg-
spreten polier,
Nastop takoj pri stavbeniku Ferd. Trumler, Pred škofijo št. 3
2350 3-2
Nc I
192 j 5
Razglas.
V pravdnej stvari Marije Teršelič rojene Bartelj iz Pristave zoper Janeza Bartelj, Ano Bartelj in Karolino Bartelj iz Šutne dovoljuje se
prostovoljna sodna dražba zemljišč
vlož. št. 189, 190, 191, 192, 193, 779, 784, 845 in 912 kat. občine Sv. Križ, hiše r mlinom, gospodarskimi poslopji in gospodarskih potrebščin, vozov, bran, mlinskega ter kmetskega orodja in vinske posode^ živine i. t. d. ter se določa narok za izvršitev te dražbe
11» dan 19. novembra 1905
popoldne ob 1. uri na licu mesta v Šutni.
Izvršitev te dražbe nalaga se tukajšnjemu c. kr. notarju gosp. Mate Hafnerju v Kostanjevici.
Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni c. kr. notarja Mate Hafnerja v Kostanjevici.
C. l^r. okrajna ^ednija ^c^tanjeuiea, oddelek i.
2344 2-1	dnč 12. novembra 1905.
Preselitev trgovine.
Svojim cenjenim p. n. odjemalcem javljam vljudno, da preložim v sredo, 15. t. m. svojo
drogerijo
iz sedanjega lokala v Šelenburgovih ulicah št. 3,
v Židovske ulice štev. 1
Obenem sem precej spopolnil svojo zalogo samo z najboljšimi izdelki, tako, da sem v prijetnem položaju, da morem svojim cenj. odjemalcem vsak čas z najsolidnejšim blagom po najnižjih cenah postreči.
Najvdaneje se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, si usojam zagotavljati, da ne opustim ničesar, da si cenj. dobrohotnost svojih p. n. odjemalcev ohranim tudi v bodoče.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Kane
drogerist.
2; kar ni v zalogi, se pre-casu. =
2334 5—3
Zunanja naročila se izvršujejo
v


I
pg^mppa i l 11
Slg).0®.g>.®ig>11 i II

2291 9
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-
Zamenjava In ekskomptuje	D»je predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Jlf Eskompt ln lnhas.o menlo. "aj!>	JW Borzna naročila. "SJi
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
sd-(Ja!elj in ouguvunu meaiiia.. L'r; igaasij
Iisk .fvtUuilsKU HnKaruU" V I.)uui|aul.