76 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE Četrte zemljepisnoimenske drobti- nice so nastale na domači zemlji. Na primeru imena Ljubelj si poglejmo, kaj vse se lahko z imenom zgodi od njegovega nastanka naprej. Lastna imena izvorno nastajajo v procesu polastnoimenjenja oziroma onimizacije. Onimizacija je prehod občnih imen (nomina appellativa) v lastna imena (nomina propria). Deli- tev na lastna in občna imena je ute- meljena na pomenskih razlogih: obč- na označujejo predmete vrstno, lastna pa jih imenujejo (Šivic-Dular 1999). Drug proces nastanka lastnih imen je transonimizacija oziroma prehod lastnega imena za eno vrsto entitete v lastno ime za drugo vrsto entitete. Pri onimizaciji se funkcija stvarnega bese- dnega pomena izgubi in se nadomesti s funkcijo identifikacije, ki jo lahko izrazimo z dodajanjem občnega ime- na (Šivic-Dular 2016). Sprememba, ki pri tem nastane, je, da občno ime, ki ima vlogo jedra, nosilca imenova- nja imenuje vrstno, po onimizaciji pa Življenje zemljepisnega imena v besedni zvezi prevzame vlogo pri- lastka in nosilca imenovanja samo identificira in ga individualizira (Šivic-Dular 1999, 2016). Imena, tudi zemljepisna, so besede. Beseda je: »jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov« (Slovar … 2025). O besedah in imenih je akade- mik Marko Snoj zapisal (Snoj 2009, zalist): »Besede so kakor ljudje, imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Iz svojih besedotvornih prednikov se rodijo zaradi potrebe po poimenovanju, se v teku svojega življe- nja spreminjajo, imajo potomce – ali pa tudi ne – in umrejo, ko jih nihče več ne potrebuje, ko njihove pomene prevzamejo druge besede ali ko poi- menovano izgine iz naše zavesti. /…/ Imena so besede posebne vrste. So kot plemiči, celo pišemo jih z veliko zače- tnico, kar zbuja vtis, da jih cenimo bolj kot običajne besede. /…/ Lastna imena so v službi identifikacije neponovljivih stvarnosti: zemljepisnih danostih, živih bitij ali stvari./…/ Nekatera imena se Slika 1: Bakrorez Ljubelja iz Slave Vojvodine Kranjske (vir: Valvasor 1689). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 77 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE Preglednica 1: Pojavitev imena Ljubelj v arhivskih virih (Kosi s sodelavci 2025). IME KONTEKST LETO Loibel ... beym berg Loibel ... 1120–1251 Leuvel ... ecclesiam sancti Leonardi in monte Leuvel ... 1239 Loͮvel ... per montem Loͮvel ... 1251 Leͮvel ... novalium montis Leͮvel ... 1251 Leybel ... infra monten Leybel ... 1254 Lvbelino ... forum Lvbelino ... 1261 Livbel ... novalium in monte Livbel cum capella sancti Leonardi ... 1262 Lübel ... decimas novalium ... ad introitum montium Lübel ... 1268 Levbel ... sub monte Levbel ... 1268 Levben ... veste ze Gůtenberch an dem Levben ... 1330 Levfel ... gereut in dem Levfel ... 1332 Leubel ... ecclesie seu capelle sancti Leonardi in monte Leubel ... 1342 Lewbil ... ecclesie sancti Leonhardi in monte Lewbil ... 1368 Lewbel ... under dem Lewbel ... 1383 Loibl ... unter den Loibl in Crain mit sambt den Capellen zu s. Anna unnd s. Catharein ... 1399 Lewbel ... auf den guphel des Lewbel vnd von dem Lewbel nach dem gepirg vncz zu dem Seelein ... ok. 1420 Lewbl ... vnderm Lewbl ... 1444 rodijo imenskim staršem in so torej ple- miči že od rojstva. Taka so npr. krajevno ime Radovljica iz osebnega Rado, vodno ime Savica iz Sava ali gorsko Šmarna gora iz svetniškega Marija. Druga se rodijo kot navadne besede in v ugodnih okoliščinah postanejo imena, npr. kra- jevni imeni Soteska in Socka iz sotéska oz. naglasne različice sóteska. Redko se zgodi tudi, da zemljepisno ime postane navadna beseda, npr. kras iz pokrajin- skega Kras ali vintgar iz pokrajinskega, prvotno hišnega Vintgar.« Kako pa je z življenjem imena Lju- belj? Prvotno ime vsebuje svojilni pridevnik iz hipokoristika ‒ to je ljub- kovalna oblika rojstnega imena – v primeru Ljubelja na primer Ljubogoj, Ljubomir in podobno s prvim čle- nom iz slovanskega »l‘ȗbъ« v pome- nu »ljub« oziroma »drag«. Podobnega izvora so nekatera staropoljska imena (na primer Lubel), poljska (na primer Lublin), češka (na primer Liblin) in slovaška (na primer L‘ublov) (Snoj 2009). S pomočjo Slovenske historične topo- grafije (Kosi s sodelavci 2025) lahko ugotovimo, katere so najstarejše omem- be imena Ljubelj (pregled nica 1). Iz konteksta lahko razberemo, da se v večini primerov ime nanaša na goro. Le v primeru imena Lvbelino se poi- menovanje nanaša na trg, predhodnik današnjega Tržiča. Prvo grafično upodobitev Ljubelja (slika 1) najdemo v Valvasorjevi Sla- vi Vojvodine Kranjske. Polihistor v njej na različnih mestih zapiše različ- na imena: Loibel, Ldwel, Libel, Lobel, Loibl, Loybel, Loybl in Lybel. V opisu omeni, da gre za: »… visoko, zelo rav- no in strmo snežno goro, ki po luknji, ki je vanjo izkopana, spušča skozi sebe cesto na Koroško.« (Valvasor 1689, 205). Omeni tudi Ljubeljski hrib, kot prepoznaven mejnik na meji med Koroško in Kranjsko, z bralci pa deli tudi svojo zamisel o izkopu predora ter o njegovem načinu financiranja in upravljanja (Valvasor 1689). Prvi nekoliko podrobnejši karto- grafski prikaz Kranjske, ki tudi sicer velja za kartografski presežek, je zemljevid Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janeza Dizme Flor- jančiča iz leta 1744 v merilu pribli- žno 1 : 110.000. Kljub srednjemu merilu je vrisana cesta na kranjski strani prelaza, ime M. Loibl pa naka- zuje, da se tako imenuje gora, ne prelaz (Florjančič 1744). Prvi neko- liko natančnejši kartografski vir za to območje je Jožefinski vojaški zemlje- vid, ki je rezultat vojaške izmere med letoma 1763 in 1787. Zemljevid v merilu 1 : 28.800 je bil namenjen predvsem vojaški rabi. Prelaz, ki je na zemljevidu sekcije 136 jasno vrisan, nima imena. Je pa z imenom Gebürg Leobel označen celoten greben med Nemškim vrhom (Nemschki Verch) zahodno od njega in grebenom Košu- te (Gebürg Kaschuta) proti vzhodu in ga avtorji prevajajo v Ljubeljščico. Zanimivo je, da prelaz ni posebej opisan in poimenovan, še posebej glede na pomen, ki mu ga pripisuje Valvasor (Rajšp in Srše 1998). Drugi kartografski vir, pomemben za ime- noslovje, je kataster iz časa Avstro- -Ogrske monarhije. Prva izmera je bila na Kranjskem izvedena med 78 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE NAPOVEDNIK Po izgradnji predora pod prelazom na nadmorski višini 1058 m, ki so ga med letoma 1941 in 1945 gradili vojni uje- tniki, odprt je bil leta 1963, se je ime Ljubelj začelo uporabljati tudi za pre- dor. V ljudski govorici se je za nekdanji prelaz, ki so ga po izgradnji predora zaprli za promet, postopoma začelo uveljavljati poimenovanje »stari Lju- belj«. To se prvikrat pojavi že leta 1950 v članku o Podljubelju. Avtor je zapi- sal: »Prvotno je stari Ljubelj stal nekaj južneje od današnjega« (Podljubelj 1950, 3). V svojem prispevku se je poi- menovanj na območju prelaza in pre- dora dotaknil tudi Kralj (1973, 5), ki je zapisal: »Ljubelj ni več prelaz, temveč predor. Stari Ljubelj, kakor danes ime- nujemo prelaz …«. Čeprav je v naslovu beseda stari zapisana z malo začetnico, na podlagi vsebine lahko sklepamo, da poimenovanje že razume kot lastno ime. Pozneje se to poimenovanje prič- ne uporabljati pogosteje, na primer v Planinskem vestniku (Tomazin 1993) in Tržiških razgledih (Čarman 1995). letoma 1823 in 1869 (tako imeno- vani Franciscejski kataster), druga pa med letoma 1867 in 1882 (tako imenovani Reambulančni kataster). Na Franciscejskem katastru sta zapisa Loibelberg za širše območje in Loibel Spitz za prelaz, na Reambulančnem pa je z imenom Ljubel poimenovan le prelaz. Da ime Ljubelj označuje goro, je razvidno tudi v knjigi Mali besednjak oziroma Kleines Wörter- buch. Gre za slovensko nemški slovar iz leta 1834, ki vsebuje geslo Ljubèlj oziroma nemško ustreznico Loibel ter dopis, da gre za goro (Mali besednjak … 1834, 38). Podrobnejših karto- grafski prikazi obravnavanega obmo- čja v 19. stoletju niso bili izdelani. Z začetka 20. stoletja je zanimiv vir Zemljevid Gorenjske iz leta 1915, ki vsebuje napis Ljubélj, greben zahodno od prelaza pa je označen z imenom Zelenica. Gre torej za tisto lokacijo, ki je v Jožefinski vojaški izmeri zapisana kot Gebürg Leobel. Raba poimenovanja stari Ljubelj je postala tako pogosta, da je Občina Tržič na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije vložila predlog uradnega preimenovanja. Manca Černivec, Helena Dobrovoljc in Matjaž Ger- šič so izvedli raziskavo, v kateri so s pomočjo udeležbe zainteresirane jav- nosti in geografskih informacijskih sistemov ugotovili, katere geografske danosti v sodobnosti posamezniki dojemajo v povezavi z določenimi imeni (Geršič, Černivec in Dobro- voljc 2024). To je bila strokovna podlaga za uradno preimenovanje cestnega prelaza v Stari Ljubelj, ter imenovanje območja pred predorom z izhodiščem proti Zelenici z ime- nom Ljubelj. Pri tej spremembi zemljepisnega imena gre za neko jezikovno nujo, ki je nastala zaradi potencialnega šuma v komunikaciji, ki je bil s sprejeto rešitvijo vsekakor odpravljen. Z metodološkega gledišča se je par- ticipativni proces izkazal kot ustre- zen, saj smo raziskovalci dobili vpo- gled v dejansko rabo posameznih imen in mnenje lokalnega prebival- stva glede nameravanih sprememb. Med anketiranci je naletelo na ugoden odziv tudi risanje spoznav- nih zemljevidov in se izkazalo kot ustrezen metodološki pristop pri določanju zamejenosti posameznih zemljepisnih imen. Če se na koncu vrnemo k uvodnim besedam akademika Snoja, lahko rečemo, da je ime Ljubelj res tipična beseda s človeškimi lastnostmi – ne Slika 2: Upodobitev prelaza Ljubelj s kranjske strani na jedkanici iz začetka 19. stoletja, avtorja Ferdinanda Runka (vir: Österreichische Nationalbibliothek). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2025 | 79 NAPOVEDNIK Kaj je vaša prva asociacija, ko pomislite na razglednico? Verjetno kakšna idilična pokrajinska veduta krajev, ki ste jih obiskali v času vaših zadnjih počitnic, ali krajev, ki so jih raziskovali vaši najbližji in vam iz tam poslali svoje vtise. Pa so razglednice res zgolj to? Nikakor! Sporočajo lahko še marsikaj, več o tem pa v naslednji številki Geografskega obzornika. 7. Podljubelj 1950. Slovenski vestnik 5-18. 8. Rajšp, V., Serše, A. (ur.) 1998: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 4. zvezek. Ljubljana. 9. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Medmrežje: www.fran.si (9. 9. 2025). 10. Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana. 11. Šivic-Dular, A. 1999: Skladenjska določitev lastnega imena. Jezik in slovstvo 44. 12. Šivic-Dular, A. 2016: osebni vir. Ljubljana. 13. Tomazin, I. 1993: Dolg poletni dan. Planinski vestnik 93-12. 14. Valvasor, J. V. 1689: Die Ehre deß Hertzogthums Crain. Laybach. Viri in literatura 1. Čarman, P. 1995: Prikoličar na serpentinah starega Ljubelja. Tržiški razgledi 2-9. 2. Florjančič, J. D. 1744: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica 1 : 110.000. Labaci. 3. Geršič, M., Černivec, M., Dobrovoljc, H. 2024: Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj. Geografski vestnik 96-1. 4. Kosi, M., Bizjak, M., Seručnik, M., Šilc, J. 2025: Slovenska historična topografija. Medmrežje: https://topografija.zrc-sazu.si/ (9. 9. 2025). 5. Kralj, D. 1973: Pozabljeni (stari) Ljubelj. Rodna gruda 20-12. 6. Mali besednjak slovenskega in nemškega jezika 1834. Ljubljana. samo, da je bila rojena iz imenskega starša in nekaj časa živela na vrhu gre- bena – celo preselila se je; najprej na sedlo, zatem še nižje na pobočje. In tudi potomstvo ima – Stari Ljubelj. Pa bo to ime morda imelo potomce? In koliko časa bo živelo? dr. Matjaž Geršič ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika