AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 9 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 12TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. 13 stavkariev obstreljenih v Flintu oblaki v Evropi so dnevno bolj gosli, » Nemčiji in Franciji kar kipi sovraštva in vojne nervoznosti. Ali bo Hemcija začela! Lond on> 11. januarja. Angli- lo izredno zasedanje .angleškega pr "I1'0-'1 Cla ne 1)0 m°£la Pre" ki h'1 Sp'0k^ne evropske vojne, .sti &Stala radi šPanije. Štrajk pri vseh narodnostnih so se se 1 arn^e- V prvi vrsti se gre ' aJ glede španske Maroko pro- 'Hce L- * i' -lei' je sedež upora špan- "Klh nacionalistov. UrFl:anci)'a je pravkar dobila zon7° poroč'ilo> da je Nemčija kov POS]ala 8'000 svo-iih v0-ja" Ceuf -n'Ski Maroko. Nemci v '> ki se nahaja direktno pre-vg] m°rja od Gibraltarja, so za-, 1 niest0 utrjevati, da bo ena-moč'«o kot Gibraltar. ^^Medtem je pa francoski gene-g0verner v francoskem fi'an roku mož Roških odredil mobilizacijo čet. Nad 100,000 ske ^ or°zjem in franco dali rg0vske ladje dovažajo na-Uramoštvo iz .Franci j e. ko vj a Poročila naznanjajo, da ohr . ancija do skrajnosti, da -ani SVojo posest v Afriki. nedeljo popoldne se je vrši- kabineta. Sklenjeno je bilo, da Anglija blokira s svojimi bojnimi ladjami vsa španska pristanišča, pa naj bodo slednja v oblasti nacionalistov ali socialistov. Obenem je Anglija poslala Italiji, Nemčiji in Rusiji ponovno noto, da prenehajo s pošiljanjem "prostovoljcev" v Španijo*. Iz Berlina prihaja poročilo, da nemški vladi "absolutno ni nič znanega," če je dospelo kaj nemških čet v španski Maroko iz Nemčije. Obenem nemška vlada zanika, da bi hitela z utrjevanjem pristanišča Ceuta. Iz Madrida se poroča, da so nacionalisti preteklo nedeljo popoldne in v pondeljek zjutraj zopet bombardirali Madrid in povzročili silno škodo. Socialistična vlada je izjavila, da morajo vsi otroci in ženske iz mesta. Iz Rima se poroča, da je laška vlada sklenila zvišati izdatke za armado in mornarico za 15 odstotkov, kot je bilo prvotno določeno........... Odpel fjani Mattson deček Najden mrtev v gozdu Cha;r> Wash., 11. januarja. ček ne® Mattson, 10 let stari sin-stu f ezdravnika v tem me- Ijal'i rega Je zločinec odPe' bil božičnega drevesca, je v blii- 68 ^Jden mrtev v gozdu °trok meSta Everett-Vo, jz.. imel vso razbito gla- sicer ^zol3e in je truplo tudi nja. druge znake muče- mrzni U'Pl° Je nag0 in za~ ti rh.f"0' Truplo je moralo bi- mu bilo. rne,'° sina- toda morilcev ni Fincem Oče je $28,000, da Tr fant, Znašel neki 19 let star 600 koi-J6 v bližini lovil zajce, ta- °d hiše svojega oče- za njiaj Je zagledal zajca, tekel taknil 0b 8ritlovju se je spod-Pogleda!. u?ka;i in padel. Ko je dec, mu'^^ J'e povzročilo pa- Zagledal je zastala v žilah Bežal je g?10 truplo otroka, očeta, nakr i 0v in Poklical telefonirat v tekel miljo daleČ licu mesta't em uri so biH na in šerifi ]?ajm aSenti> policija plo ip ' ant> ki je našel tru- razbito 7eda1' da J'e bil° tak0 ti si] ' ^ Je moral otrok trpe- Slikn . rlečine Pred smrtjo, otcka - ...... Flint, Mich., 11. januarja. V obeh strani pokaže nekoliko do- niki vseh unij izjavili, da ne za-pondeljek popoldne je prišlo do bre volje. čnejo delati v zaprtih delavni- spopada med policijo in med Detroitski časopis "The De- cah, dokler ni stvar razčiščena, množico, ki se je nahajala pred toit News" je prinesel včeraj Governer države Michigan je Fisher tovarno št. 2 v tem me- uredniški članek, v katerem včeraj izjavil, da bo država Mi-stu. Kakih 1,000 večinoma unij- pravi uredništvo, da avtomobil- chigan prisiljena dajati relif, skih ljudi se je nahajalo pred ski štrajk ni zadeva države Mi- ker ne more mirno gledati da bi tovarno. J chigan. Governer je bil radi te- kdo stradal. Leon Trolzky, izgnani ruski boljševik, je dospe! v glavno mesto Mehike, kjer najde zavetišče Policija je hotela pregnati se- ga članka zelo užaljen. Bogat relifna delavec Joseph Rose, 64 let star, stanujoč v Jersey City, N. J., je prišel včeraj na policijski glavni stan, Icjer je povedal, cla vrni je njegov prijatelj Louis Gorelick ukradel zlatnine in deman-tov za $296,000. Povedal je policiji, da ima samo še $350,000 vrednosti teh dra-i .(ločenosti. Rose je bil zadnje cane na relifu in je dobival $14-00 tedenske podpore. Nadalje je izjavil, da se je bal prej sporočiti policiji glede tatvine demantov, ker se je bal, kljub svojemu bogastvu, da bo izgubil svojo relifno podporo. Bal se je tudi, da ga ne bi tožila njegova žena, od katere se je ločil že pred več meseci. Rose je spal na stari žimni-ci, v katero je zašil svoje bogastvo. In sedaj bo spal na deskah v ječi, kamor so ga poslali, dokler ne dože-nejo, kako je prišel do stoterih demantov in razne zlatnine. --—o—- Pokojni Jerkič Kot smo poročali je preminul v mestni bolnišnici Raymond Jerkič, star 8 let. Bil je sin dobro poznane družine Louis in Mary Jerkič, 727 E. 157th St. Poleg staršev zapušča tudi se-Avto nesreče stro Rose-Marie in brata Louisa, v 24 ni pretekle nedelje je bilo Ranjki je bil član mladinskega 114' osp?eriŠkih državah ubitih i0ddeika društva sv. Jožefa št. žavi Oh °d avtomobilov. V dr-1169 KSKJ in društva Kras št. Eno m 2°' V Indiani šest" ~~ 8 SDZ. Pogreb se vrši danes lo tekoeSt° V Ameriki> ki ni ime" zjutraj ob 10. uri iz August F. °m leta 1936 nobene večje,Svetek pogrebnega zavoda na deče štrajkarje iz tovarne. Naenkrat je začela metati v poslopje plinske bombe, štrajkarji v poslopju so bombe "gasili" z vodo, kar pa ni zadostovalo. Pobegniti fjo morali na streho. Med tem je pa množica zunaj napadla policijo, a obenem so tudi sedeči štrajkarji metali iz tovarne mlekarske steklenice in enako na policijo, ki je začela streljati in metati bombe tudi v množico. Toda množica se je umaknila le toliko, da je niso zadeli plini bomb. V spopadu je bilo 13 ljudi obstreljenih, da so jih morali prepeljati v bolnišnice. Skoro gotovo je, da jih je še več ranjenih. Najnovejše poročilo je, da je governer Murphy danes zjutraj v torek odredil mobilizacijo ene kompanije narodne garde, ki naj prepreči nadaljne spopade med štrajkarji in policijo. Detroit, 11. januarja. Governer države Michigan, ki je zadnji teden deloval skoro dnevno po 20 ur, da zbliža zastopnike unije avto delavcev in zastopnike General Motors, je odpotoval y glavno mesto Lansing, potem ko je videl, da je ves trud zaman. Naročil pa je, da je vsak čas pripravljen priti na pomoč, kadar ga pokličejo. Na lastno prošnjo pa je ostal v Detroitu James Dewey, zvezni posredovalec, rekoč, da je prepričan, da se da kaj narediti. Uredništvo je mnenja, da bi moral Roosevelt poseči vmes in' narediti mir. Governer je nato izjavil, da je čas za posredi-vanje cd strani predsednika še prezgoden. On še vedno upa, da se mu bo posrečilo narediti spravo. Medtem pa predsednik Roosevelt dvakrat dnevno dobiva natančna poročila o poteku štrajka avtomobilskih delavcev. Poročila prihajajo od vladnih delavskih posredovalcev v urad delavskega tajništva in od tam k predsedniku. Danes bo zaprla Oldsmobile tovarna in Fisher Body tovarna v Lansingu, Mich. Tovarne ne morejo z delom naprej, ker ne dobivajo potrebnega materiala. Več drugih General Motors to-varen bo zaprlo tekom tedna. V glavnem stanu General Motors korporacije se je včeraj naznanile, da kompanija ne bo odprla nobene zaprte tovarne navzlic brzojavkam predsednikov osemnajstih unij, ki spadajo k American Federation of Labor, in ki zahtevajo, da se njih unij-ske člane spusti na delo. Homer Martin, predsednik United Avtomobil Workers unije, je imel včeraj pogovor s časnikarji. Vprašali so ga, koliko časa misli, da bo štrajk še trajal. Odgovoril je, da to vprašanje bi moralo biti stavljeno na General Motors korporacijo. Martin je tudi povedal, da ameriški delavci, ki pripadajo k Tampico, Mexico, 1. januarja, ski pritisk na norveško vlado, da Leon Trotzky, vodja ruskih re-' ga je izgnala. Trotzkyja sprem-' volucionarjev, ki je bil izgnan iz Ija tudi njegova žena. Trotzky TT ,. , , ., . .Norveške, kjer je imel dosedaj je bil oblečen v kratke športne Homer Martin, predsednik um- J ^^ je d na tankerju! sive hlače, imel je rdeča ovrat- avt0 delavcev' 2e imel vcera-l Ruth v to mehikansko pristani- * nico in športni klobuk. šče, ko je dobil obljubo od me-. Predsednik mehikanske repu- Flint, Mich., 1. januarja. Kljub dejstvu, da vse kaže, da! American Federation of Labor, so vsa prizadevanja zaman pa je j nikakor ne bodo skušali začeti z Dewey prepričan, da se lahko j delom v zaprtih delavnicah. Ko-pride do sporazuma, ako se od i likor je njemu znano, so zastop- govor avto delavcem, ki se nahajajo na sedečem štrajku v Fisher tovarnah v Flintu, Pozival jih je, da vztrajajo in imenoval jih je "pionirje delavskega gibanja." "Oči vsega iaroda zro na vas štrajkarje," je rekel Martin. — "Organizirano delavstvo je z vami z moralno in finančno pomočjo. In še več, duhovščina vse dežele je na vaši strani v prepričanju, da se borite za pravično stvar." Zunaj pred tovarno so stale žene, sestre in prijateljice stav-karjev, ki so nosile napise: — "Naš ata bo zmagal!" — "Mi ne moremo izgubiti, nov dan prihaja za nas!" — "Dajte nam priliko za boljše življenje!" V Clevelandu se je vršil v nedeljo v glasbeni dvorani mestnega avditorija shod štrajkarjev pri Fisher Body Co. Voditelji unije so dopovedovali štrajkar-jem, kakšnih metod se kompa-nija poslužuje, da pridobi delavce nazaj v tovarno. Na govorniško mizo so unij-ski voditelji stresli cele košare pisem, katere je razposlala kompani j a štrajkarjem. Slednje se prosi, da podpišejo izjavo, da bi se radi vrnili na delo. Kot trdi kompanija, je dosedaj že 3067 štrajkarjev podpisalo izjavo, da se vrnejo na delo. Kakor hitro bo doseženih 5000 podpisov, bo tovarna začela z obratom. Unijski uradniki pa trdijo, da je to le prevara, in da so prepričani, da doslej niti 500 Fisher delavcev ni podpisalo izjave. hikanske vlade, da bo lahko v miru živel v Mehiki. Trotzky je bil videti zdrav in se je veselil dobrega sprejema od strani mehikanskih uradnikov. Ob svojem prihodu v Mehiko, je obljubil, da se absolut- blike je dal političnemu izgnancu na razpolago zrakoplov in privaten železniški spalni voz, da se lahko nemudoma odpelja v glavno mesto, kjer bodr skrbeli, da dobi zavetje. Na pomolu se je nahajal od- no ne bo vtikal v mehikansko po- delek vojaštva in policije, pri-litiko ali da bi napadal kako dr-! pravljen nastopiti, ako bi de-žavo, s katero živi Mehika v j lavske unije nameravale nasto- prijateljstvu. piti proti Trotzkyju. Mehikan- Trotzky je nadalje izjavil, da ske delavske unije so se ostro iz- je naredil političen in ekonom- razile proti revolucionarju. -o----- te na lista. *n očeta lahko vidi- Zadnji strani današnjega Anglija ima 90 bojnih ladij pripravljenih London, 11. januarja. Anglija je zbrala 90 bojnih ladij v bližini španskega vodovja, da je pripravljena za vsak slučaj. Brodovje je dobilo povelje za koncentracijo, potem ko je bila v naglici sklicana seja minister-skega kabineta. Sicer je brodovje koncentrirano v uradnem smislu radi "manevrov," toda v visokih pomorskih krogih se za trjuje, da zna brodovje stopiti v akcijo. Anglijo zlasti skrbi, ker so se Nemci začeli utrjevati v Afriki, v španskem delu Maroka. To naj bi bil začetek nem- Shod Fisher delavcev Danes zvečer, v torek 12. januarja, se vrši nujno važna seja vseh delavcev, ki so bili zaposleni pri Fisher Body Company. Ker gre za korist delavcev, nujno potrebno, da se vsi prizadeti udeležijo seje. Vabi se tudi žene delavcev. Seja se vrši cb 7. uri zvečer v Slovenskem del. domu na Waterloo Rd. Na shod naj pridejo sploh vsi delavci, ki so bili zaposleni pri Fisher Body Co. Nove uradnice Podružnica št. 18 SŽZ je izvolila za leto 1937 sledeče odborni- o nesreče, je College Park, > kjer je 7000 prebivalcev. V ubVuY°rku je bil° lansko leto di 'h od avtomobilov 1,113 lju- ' ali 127 manj kot v letu prej. v direktorska seja sku Sred° VeČer ob 7' uri se vrŠi d i P'la Se,'a starega in novega jr l'ektorija slov. Doma na bočd Ave- Naj bodo vsi nav" ce: predsednica Jennie Sodja, ških kolonij, kar pa nasprotuje podpredsednica Nettie štrukel, St. Paul pokopališče in sicer privatno radi nalezljive bolezni. Pogrebna maša se bo pa brala v četrtek ob 9:15 v cerkvi Marije Vnebovzete. Naše globoko soža-lje staršem! Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila Mr. John Pešec, Euclid, Ohio, in Miss Mary J. Manzi, Euclid. določbam mirovne pogodbe v Versaillesu. Angleški minister-ski predsednik Baldwin je imel včeraj dolgo konferenco z angleškim kraljem. Evropa pričakuje novega razvoja dogodkov. -o- Prvorojenka Družini Mr. in Mrs. Joseph Majce, 1063 E. 63rd St., se je te dni rodila ljubka hčerka prvorojenka. Dekliško ime matere je bilo Frances Bradač. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnici. Vse je zdravo. Iskrene čestitke! tajnica in blagajničarka Mary Friedhoffer, 1228 E. 175th St., zapisnikarica Angela Markič, nadzornice: Mildred Marolt, Kristina Pirnat in Angela Jaklič. Rediteljica Mary Stražišar. Duhovni vodja Rev. Ludvik Kužnik. Pogreb Viteza Pogreb 70 let starega Mile Viteza se vrši iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v sredo 'ob 1. uri popoldne v cerkev sv. Save. Pokojni zapušča hčer Mrs. Howard Pickering. Stanoval je na 6411 Pelham Drive, Parma. Senat bo začel preiskovati položaj štrajša Washington, 11. januarja. Poseben odsek senatne zbornice Zedinjenih držav se resno peča z idejo, da vpelje preiskavo glede štrajkovnega položaja avtomobilskih delavcev pri General Motors korponaciji. Unijski uradniki so se pritožili, da je korporacija najela profesionelne stavkolomce in da vporablja tudi druga nasilna sredstva, da zlomi odpor štrajkiarjev. Najbrž bo preiskava odrejena že prihodnji četrtek, ko bodo poklicani visoki uradniki General Motors v Washington, da odgovarjajo na gotova vprašanja od strani senatorjev. Unija nadalje trdi, da je kompanija pridobila že nad 5,000 skebov, s katerimi misli zlomiti štrajk in da kompanija deluje, da se ustanovijo takozva-ne vigilantske organizacije, ki naj bi vpeljale strahovlado po državi Michigan napram štrajkarjem. .—-—o-- Zadušnica Sv. maša zadušnica se bo brala za pokojnim Štefanom Lund-rom in sicer v četrtek 14. januarja ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni. Predsednik in Hoover Palo Alton, Cal., 11. januarja. Bivši predsednik Herbert Hoover se je pridružil gibanju za odpravo dela otrok. Včeraj je izjavil, da ima predsednik F. D. Roosevelt, kar trdi glede dela otrok v ameriških tovarnah, prav in da bo energično podpiral njegovo -tozar devno kampanjo. Hoover bo deloval, da se sprejme ustavni amendment ki bo končno odpravil vsako otroško delo. Izjava Hooverja je prva od zadnjih novem,-berskih volitev. Prej je Hoover ostro napadal pred-rudnika Roosevelta. Države, v katerih stanuje večina industrijskih delavcev, je rekel Hoover, so že sprejele ustavo proti otroškemu delu. Čas je, da se jim pridružijo še ostale države. -o-- Vest iz domovine Mr. Anton Praznik iz Akro-na, O., je dobil vest, da mu je v vasi Stope, fara Velike Lašče, umrla stara mati Marija Stare, po domače Stoška malnarca v častitljivi starosti 93 let. Tukaj zapušča vnuka Antona Praznika in pravnuke ter sina Louisa Starca in vnuke; v domovini pa zapušča sina Josipa in Franceta Stare, hčer Frančiško Praznik ter več vnukov in pravnukov. Naj ji bo rahla domača gruda. Zaroka Zaročila se je Miss Josephine Antonin z Mr. Frankom Krivec Jr. Zaročenka je hčerka Mrs. Mary Antonin, 13530 Aspin wall Ave., zaročenec pa je sin spoštovane družine Mr. in Mrs. Frank Krivec, 919 Evangeline Rd. Zaročna slavnost se je vršila ob novdjetmih praznikih. šest zgorelo v družini Iz Willard, Ohio, se1 poroča, da je tam, bila nevarno obžgana vsa družina William Zieglerja. Oba, oče in mati sta bila stara po 38 let. Imela sta štiri otroke. Mati je včeraj zvečer skušala naliti petroleja v svetilko, ko je slednja eksplodirala. Oče, mati in en otrok so dobili take poškodbe, da najbrž za nje ne bo rešitve, dočim bodo rešili ostale tri otroke. * General Motors Co. ima dnevno $339,000 zgube radi štrajka avto delavcev. 36 volivnih sleparjev aretiranih Kansas City, Mo., 11. januarja, Zvezna velika porota je obtožila v tem mestu 36 volivnih uradnikov, katere je obtožila sleparije pri zadnjih predsedniških volitvah. In ket se je izjavil zvezni pravdnik je to šele začetek nadaljnih aretacij republikanskih volivnih sleparjev. "Nemogoče je," se je izjavil zvezni sodnik Reeves, "da bi ameriški državljani prodali svojo svobodno volivno pravico razbojnikom, roparjem in omaloževalcem zvezne ustave. Aretirani so ob-dolženi, da so kršili civilne pravice državljanov s tem, da so napačno šteli glasove za predsednika in kongresmane. Brisali so križe pred imeni Roosevelta ali Landona in po svoje zaznamovali volivne glasovnice. Vsem obtožencem preti kazen deset let zapora in $10,000 globe, ko bodo spoznali krivim. -o-- Pogreb Knausa Pogreb Frank Knausa, ki je preminul v pondeljek zjutraj v starosti 54 let, se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Pavla na 40. cesti iz hiše žalosti na 3926 St. Clair Ave. Ranjki je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici doma. Doma zapušča dve sestri. V Ameriko je dospel leta 1900. Skoro ves čas je delal v jeklarski tovarni Otis Steel Co. Pred 19. leti mu je timrla soproga Marija za influenco. V družini sta dve hčeri: Mary in Agnes, in dva sina, Frank in John. Pokojni je zbolel pred tednom dni. Poleg otrok zapušča nekje v Ameriki dva brata: — Charlesa in Antona. Bil je član društva sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ. Prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje! Smrtna kosa V pondeljek je umrl za pljučnico rojak Anton Jakič, po domače Kajzer, star 63 let, stanujoč pri družini Zadnik na 977 E. 64th St. Bil je samec. V Ameriki nima sorodnikov. Doma je bil iz Velikih Lašč, kjer zapušča nekaj sorodnikov. "Pogreb se vrši v četrtek iz pogrebnega zavoda. Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi mu rahla ameriška zemlja! t AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 12TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY 6117 St. Clair Ave. NEWSPAPER Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year, and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. U.S. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879. No. 9, Tues., Jan. 12, 1937 BESEDA IZ NARODA Politična seja v Lorainu Lorain, O. — Prijazno so vabljeni vsi Slovenci v Lorainu, da se udeležijo letne seje Slov. državljanskega kluba v nedeljo 17. januarja. Seja se vrši ob 7:30 zvečer v mali dvorani SND. Ob tej priliki se bom to bolj natančno popisal. Bil je tovarniški delavec, zaposlen v Kranjski industrijski družbi. Bil je rodom iz Bohinja, pristojen pa v Gornje Gorje. Nenadoma je zbolel in prepeljali so ga v tovarniško bolnico. Že to ni bilo njegovim sorodnikom po volji, da ga niso poslali domov, ker v slu- štva ter posamezniki. Pričetek' se često pozabi na strogo očetovo programa bo ob 3 uri popoldne.!zapoved. bodo volili novi uradniki za , . . . .... termin ter tudi de- smrtl. je na kmetlJ1 vse bol.] poceni Rusija je pripravljena prihodnji legat je in namestniki, ki bodo zastopali naš slovenski narod pri Lorainski slovanski ligi. Mladina je tudi vabljena, da se udeleži in s tem pokaže, da se vsaj malo zanima, ker prej ali slej bodo prilike, da lahko dobijo dela pri mestnih ali državnih uradih. Kot precinktnega načelnika me dolžnost veže, da vas opozorim, da se vršijo v torek 26. januarja izredne volitve glede zvišanja mestnega davka. Ako želite popolnoma razumeti, zakaj bodo zopet višji davki, potem pridite na sejo in sami odločite, ako ste pripravljeni pla-ičevati višje davke ali pa ne. kjj0 j pravilno pomenijo besede "No" in "Yes" v tem slučaju. Pripetilo se je ob zadnjih volitvah, ko je šlo za odpravo državnega davka na jedila, da so si volivci napačno tolmačili ti dve besedi. Mislili so, da volijo proti davku, a v resnici so volili za davek. Torej v vašo lastno korist bo, ako pridete na sejo, kjer boste dobili vzorčno glasovnico. Mary E. Polutnik, tajnica Slov. drž. kluba. •-o--- Vabilo članstvu Razvoj svetovnih dogodkov je povsem opravičil vojaško strategijo Sovjetske unije in njeno naglico, s katero se obo-rožuje. Z vsakim dnem postaja hamre'5 večja nevarnost svetovnega spopada in sovjeti natančno vidijo nevarnost črnih oblakov, ki vstajajo na ruskem vzhodnem in zapadnem obzorju. Rusija danes vidi, da sta se dva najbolj agresivna in močna naroda zvezala proti njej, Nemčija in Japonska, poleg njiju pa se pojavlja Italija kot mogoča sovražnica Rusije v bodoči vojni. Zdaj je Rusom bolj kakor kadarkoli prej jasno, da če izbruhne vojna, d/mora biti Rusija pripravljena na dveh frontah, ki sta 5,000 milj druga od druge. Toda Sovjetska unija se je dobro pripravila za uprav to možnost. Ogromne razdalje v Sovjetski uniji so tvorile glavni problem Stalinove vlade. Trasportacijski sistem preko ne-1"5™1 . pregednih dalj dveh kontinentov ni bil dovolj zadovoljiv Informirajte se, p red no greste n ti v mirnih časih, kaj šele v vojni, ko je treba transporti- T vohv»e P«»tore v torek 26. rati in oskrbovati bojujoče se armado. Ruski zapad z izto-b^ja, da boste vedeli, kaj kom je vezala samo transibirska železnica, cest pa m preko teh razdalj skoraj nobenih, ki bi bile vredne tega imena. Sovjetska vlada je takoj izprevidela, da dočim bi bilo ustanovitev težkih industrij, ki so temelj za vojno pripravljenost, še dokaj lahko doseči, pa bi vzelo vse preveč časa za zgraditev potrebnega transportacijskega sistema. Zato so naredili načrte, da bi se ustvarilo tak položaj, ki bi bil kolikor mogoče malo odvisen od transportacijskega sistema. Zato so ustanovili posamezne, neodvisne in močne vojaške ustanove tako na zapadu kakor na vzhodu. Rdeča vojna sila, ki sestoja iz 1,300,000 mož aktivnega vojaštva, opremljenega z velikansko množino letal, tankov in drugih tehničnih pripomočkov, je razdeljena v troje armad. Na Daljnem vzhodu je posebna armada, ki drži v šahu Japonce, in ki je opremljena z vsem, kar ji je potrebno. V severozapadni Ukrajini je druga velika in neodvisna ruska armada, ki ima nalogo paziti na morebiten udar od strani Nemčije. Obe ti dve armadi sta zakopani za pasom utrdb iz železobetona, ki se razteza vzdolž vse meje. Tretja ruska armada pa je mobilna ali premikajoča, nastanjena v različnih garnizijah Rusije ter so jo more vreči v najkrajšem času, kjer je najbolj potrebna . . . Poleg teh armad pa je dovolj treniranih rezerv, tako da more Rusija v nekaj dneh postaviti na noge armado, ki šteje 6 milijonov mož, koncem leta 1938 pa bo ta armada z rezervami vred štela že deset milijonov mož. Velike razdalje, ki so velik problem ruske obrambe, so pa obenem tudi njene zaveznice, če pomislimo na naravnost pravljična naravna bogastva Rusije. Za zalaganje in oskrbovanje armade na zapadni fronti je zgradila Sovjetska unija ogromne jeklarne in municijske tovarne v osrčju premogovnega in železnega okrožja v Južni Ukrajini. Za zalaganje in oskrbovanje armad na Daljnem vzhodu, pa ima Rusija nadaljni premogovni in železni center v Uralu. Razvoj Daljnega vzhoda je bil nagel in naravnost dramatičen. Ruski visoki častniki danes priznavajo, da bi bila Japonska leta 1932 še lahko vzela Rusiji njene obmorske province na Daljnem vzhodu. Toda danes je to prepozno, ker je ruska vlada zgradila v ondotnem ozemlju nešteto municijskih tovaren in mest ter tako razvila poljedelstvo, da se more ondotna armada preživljati z domačimi potrebščinami, katerih ni treba prevažati preko ogromnih razdalj. Zadaj za frontami, tako za zapadno kakor vzhodno, pa je zgradila sovjetska vlada celo omrežje izbornih mest. Transibirska železnica je postala dvotirna, dočim je imela prej samo en tir, in posebna železniška proga je bila zgrajena severno od Bajkalskega jezera. To so dejstva, na katera polagajo sovjetski vojaški funkcionarji toliko zaupanja, da pravijo, da morejo premagati vsakega sovražnika ali kombinacijo sovražnikov, ki bi napadli Rusijo. Nihče ni popolno izobražen, če ne bere v Prosveti kolone, ki nosi napis "Pasja logika." (To je brezplačen oglas). To je super-lativ slovenske kulture in izobrazbe in ji ni para od Himalaje do Popocatipetla . . . ■¥ * * In če bo šel senor Juan de Jontezuma v Španijo in če bi se mu slučajno ne dopadlo pri listu, se lahko poprime bikoborbe. Saj vedno trdi, da je v neprestanem boju in borbah ter mu je to že kar prirojeno. In ko že omenjamo lepo plačo prihodnjih councilmanov, se nam nehote vsiluje misel, da letos, ne bomo ravno prekratki s kandidati. =!• !i> * Neka dijakinja na Miami univerzi je prosila zdravnika za kako sredstvo "za prehlad." Za prehlad in ne proti prehladu. Rekla, da je poskusila vse mogoče, pa se ne more prehladiti, pa j na Gorenjskem čudna novica, se ne more. Sedela je na prepihu, dela je vodo v čevlje in vroča [o kateri se je dosti govorilo, pila mrzlo vodo. Pa prehlada ni, pa ga ni. Prehlajena bi bila Ker mogoče člani društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ prezrejo dopis v svojem lastnem glasilu, sem se namenila, da napišem še en par vrstic v Ameriško Domovino. Rada bi namreč povabila naše članstvo na prvo sejo v tem letu, ki se bo vršila v sredo zv. 13. januarja v navadnih prostorih. — Prosim vse starše, da opomnijo svoje hčerke in sinove, ki so zadnje mesece prošlega leta prestopili iz mladinskga oddelka, naj pridejo na sejo. Na tej seji bo ustoličen tudi novi odbor. To uradno obredovanje izvrši vsako leto naš spoštovani sobrat, Mr. Ivan Zupan. Pa tudi več drugih važnih zanimivih točk bo na dnevnem redu. Prosim vas, pridite takoj na prvo sejo v tem letu, da boste dali več korajže uradnikom, posebno novo izvoljenim. Tudi naš predsednik, Mr. Teddy Rozman, bo j ako zadovoljen, če bo videl veliko članov pred seboj. Prosim, dajte mu to veselje, saj nič ne stane, časa imate pa tudi dosti zvečer ter se vam ni treba izgovarjati s tem ali onim. Po seji bo malo domače zabave za vse člane. Čim nas bo, bolj luštno bo. Naj omenim tudi nekaj radi asesmenta. Letos bom pobirala vsako soboto popoldne in na 25. zvečer na mojem domu, 19601 Kildeer ave. Vsako drugo sejo v mesecu pa pred sejo v Društvenem domu na Re-cher ave. Torej imate dosti priložnosti skozi ves mesec, da plačate do 25. svoj asesment, Pozdrav in na svidenje v sredo večer. Matilda Ropret. -„o-- kot v mestu. Res je hotela usoda, da je dotičnik v bolnici umrl. Na to obvestilo so domači takoj napregli konja v loj.ters.ki voz, ga postlali s slamo in hajd po mrliča. V bolnici se jim je povedalo, da mrliča ne smejo izročiti, do kler se ne izkažejo z. gotovim uradnim dovoljenjem. No, kaj takega! Zdaj .je treba pa še dovoljenja! To .je pa že od sile, saj je mrlič naš. Ampak kdo je pa vodstvu bolnice dovolil, da so mrliča položili v rakev, ko imajo doma dosti desk in tudi človeka, ki zna narediti rakev. Pa koliko bo tukaj še drugih stroškov, kot venci in drugo, kar na kmetih vse odpade. Zato pa: mrlič bo šel domov, če ne izlepa, pa izgr-da. Nekako ob enajstih ponoči so imeli pripravljen voz, s katerim so se ustavili kakih tisoč korakov od bolnice pod mostom, kjer pelje električna železnica iz tovarne na Javor-nik. Bil je to pripraven prostor, ker je tam prav temno Potihorna gredo do bolnice, kje je ležal mrlič. Vse je bi lo tiho in mirno. Ker so bila vrata zaprta, gredo do oken In res najdejo enega, ki ni bilo zamreženo in samo priprto. Brez vsakega oklevanja skoči eden v sobo, potegne mrliča iz rakve in ga poda drugemu skozi okno, pa h'ajd, kar so jih nesle noge k vozu. Mrliča na lože na voz, udarijo po konju in o polnoči je bil mrlič že do ma v Gorjah. Doma so ga lepo položili na oder, kot se spodobi in vse to prav z malimi stroški. Potem je pa posegla vmes sodnija, kjer so bili kaznovani po tisoč dinarjev pogojno, to je, da bodo to plačali, če bodo obtoženi še kakega druge ga enakega prestopka. Ker se pa ne boje, da bi zopet prišlo do takega slučaja, ho brez skrbi radi kazni. Pogreba $em se udeležil tu .ti jaz in mnogo drugih. Prijatelj Pavel me nagovori: "Ali veš, kakšna je razlika med Amerikanci in med Gor-jani?" Ker uganke nisem rešil. mi je pojasnil, da Amerikanci kradejo žive ljudi, Gor-jani so pa z mrtvimi zadovolj ni. No, pa se .je vse lepo izteklo, samo na godbo so bili pozabili v tei zmešnjavi Zvečer oziroma kmalu po programu, se prične ples, ki traja do polnoči. Igral bo Krištofov orkester, ki zna zadovoljiti mlade in starejše goste. Program popoldne otvori predsednik S. N. Doma, Frank Somrak, s kratkim govorom. Kratek, toda vrlo zanimiv govor poda tudi predsednik Prosvetnega kluba, V. J. Grill, nakar nastopi mladinski pevski zbor "Slavčki" pod vodstvom učitelja Louis še-meta, ki nam zapojo nekaj pesmi. Temu sledi živa slika Federacije S. N. P. J. pod vodstvom Vinko Cofa in J. F. Terbižana. Nato nastopijo tri plesalke v umetnih solo plesih in sicer: Miss Delores Vild, Miss Florence Mae Novak in Miss Bernice Naymik. Za temi nastopi socia- 'Zarja" z tej zmešnjavi. Prav za prav niso bili pozabili, ampak prepozno so se bili spomnili nar njo. Šele par ur pred pogrebom, je nekdo vpašal: ja, ka več Pii- z godbo? Torej je bil pogreb brez godbe. Pa kaj hočemo, zmešnjava je zmešnja va, ki se pojavi, kadar se mora mrliča ukrasti, da se ga pokoplje doma. P. Kogoj Obletnica S. N. Doma Mrliča so ukradli Sredi poletja lanskega leta se je bila raznesla po Jesenicah namreč racla na dan, ko bi imela napraviti spič na univerzi. Cleveland, O.—čas beži, pravi marsikdo, ko se spomni tega ali onega važnega dogodka v življenju. Da, čas beži. Komaj zapo-pademo. du bo v nedeljo, 17. ja nurja, praznoval Slovenski Na rodni Dom na St. Clair Ave. že lo-obietnico otvoritve. In ven dar je res. Tako se nam zdi, kot bi se prebudili iz sna. Ob 13-ob-letnici otvoritve avditorija SND se zopet snidemo v avditoriju k bogatemu programu, ki ga nam Ukradli so namreč mrliča. Ker pa to ni nekaj vsakdanjega, podajo pevska in dramska dru- ZAH VALA listični pevski zbor nekaterimi pesmimi. Nato, kot zadnja točka prvega dela programa vprizorijo vsem dobro poznani igralci igro "Janez hoče v nebesa, satirična komedija v enem dejanju, ki bo tokrat prvič igrana v slovenskem jeziku v Ameriki. Igra je vprizorjena pod pokroviteljstvom skupnih društev SSPZ v Clevelandu. Sledi 15 minut odmora. Drugi del programa otvori samostojni pevski zbor "Zarja," ki zapojo več pesmi in odlomkov iz oper. Nato nastopijo zgoraj navedena dekleta v skupnem umetnem plesu, zvanem "Diana." Za .emi nastopi skupina mladih fantov, "Spartan's Jr's SSPZ oreh.' in zaigrajo več točk. Tem sledi zopet zelo smešna igra 'Mož gospodinja," ki jo je spisal John Stebla j, katero tudi režira in sam v njej igra. Igra je podana od dramskega društva "Ivan Cankar." Oderski program se vrši pod p o k r o v itel jstvom Prosvetnega kluba S. N. Doma; kuhinjo oskrbuje Gospodinjski klub in točilnico pa Klub društev S. N. Doma. Pri obletnici torej sodelujejo vsi Domovi odseki in vsi direktorji. Po programu se bo v prizidku servirala okusna večerja, zato ne hitite domov, ampak pojdite naravnost v prizidek k večerji Kmalu potem se prične ples, ki bo trajal do polnoči. Da se omogoči slehernemu ro jaku in rojakinji užiti par uric zdrave zabave, se je določilo izredno nizko vstopnino temu bogatemu programu, namreč samo 25c. Ta vstopnina krije za enkratni vstop; to je dokler ne zapustite dvorane. Dajalo se ne bo nobenih pass-ov za povratek. Vstopnina samo k plesu zvečer je tudi 25c in opozarjam starše, pošljite svoje hčere in sinove ta dan v S. N. Dom. Se bodo dobro zabavali. Vabim vse delničarje S. N. Doma in vse prijatelje tega našega narodnega hrama, da se poln«,številno odzovete v nedeljo, 17. januarja, k praznovanju 13-cbletnice otvoritve. Na svidenje! Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND. •--o- Kamenjana od lastnega očeta Mladi Jovan, sin revnih staršev, se je zagledal v Seleno in ona mu je vračala ljubezen. Dobro sta vedela, da ne bi oče nikdar dovolil v ženitev, vendar je njiju ljubezen rasla od dne do dne. Možitev hčere bogatega zemljaka z revnim mladeničem je bila prav takq mogoča po on-dotnih običajih, kot poroka prin-ceze s cestnim pometačem. Selena je to dobro vedela, zato si ni upala razkriti očetu svoje ljubezni, vendar se je kar naprej skrivoma sestajala s svojim izvoljencem. Pač je oče nekaj slišal o tej zadevi in tudi Selenina brata sta slišala šepetanje sosedov, zato so pa vsi trije storili vse mogoče, da bi preprečili sestanke mladih zaljubljencev. Toda ljubezen ne pozna ključavnic, ne visokih zidov, ne globočin voda, ljubezen premaga vse. Jovan in Selena sta se znala izviti očem strogih nadzornikov in se v temnih nočeh sestajala na samotnih krajih, upajoč, da se bo že kako pre-krenilc, da bosta nekoč zakonski par. Tako je namreč upanje zaljubljencev: bo že kako. Nekega clne pa Selena odkrije, da bo postala mati. Kaj bo pa zdaj? Skušala je stvar prikriti, toda paznim očetovim očem ni ušlo. Vpričo obeh sinov cziroma njenih bratov jo je preklel, češ, da je nakopala neiz-brisljivo sramoto na vso, dozdaj spoštovano družino. Selena je padla na kolena in rotila očeta, naj ji dovoli poročiti Jovana. Toda oče je ostal trd in neizprosen ter je zaklenil Seleno v sobi, tjer je ostala dva dni brez vsake jedi. V tem časy je pa oče s svojima sinovoma koval načrte za maščevanje in da opere čast svoje družine. Drugo noč sta prišla v Seleni-rio sobo dva zakrinkana moška, ji zvezala roki ter ji ukazala, naj gre ž njima. V sami spodnji jbleki sta jo brutalno vrgla na •/Oz in jo odpeljala v hribe. Na samotnem kraju se je voz ustavil in tam je Selena videla svojega očeta, ki je mrkega obraza sedel na kamnu, poleg njega pa oba njegova sinova. Začela se je sodna obravnava. Eden bratov je Seleno obtožil krivde, nakar sta oče in drugi sin izrekla nad njo obsodbo — smrt. Nobene besede ni smela Selena re-:i v svojo obrambo. Iz grmovja sta Selenina brata privlekla truplo nekega moškega. Bil je to Jovan, katerega truplo je bilo preluknjano od krogel. Selena je groze zavpila, toda močne roke so jo pograbile, ter jo z vrvmi privezale na mrtvo truplo njenega izvoljenca. Nato se pa oba skupaj vrgli v jamo, ki so ji bili prej izkopali. Potem se je pa začela izvršitev smrtne kazni. Selim Antarin, Selenin oče, je prvi pograbil velik kamen in ga vrgel na Seleno. Potem sta pa začela metati ka- Podpisana sva nabirala za Marijo Mervar, ki je pohabljena že od rojstva in ki se nahaja v vasi Visejc, fara Hinje, Jugoslavija. Nabrala sva vsoto $87.60, kar znese v dinarjih — 1,650. Prav lepo se zahvaljujeva vsem darovalcem v imenu potrebne rojakinje. Fank Novak, John Urbančič, nabiralca. JELAČIČEV SABOR čeprav so vojne-in revolucije mnogo spremenile v Evropi, je pa po nekaterih krajih, zlasti na Balkanu, še vedno ostal star običaj, namreč, oblast staršev, da izbirajo svojim hčeram in sinovom ženine oziroma neveste. Eden takih slučajev se je nedavno pripetil v vasi Dolnas blizu Skutari, v Albaniji. Selim Antarin, bogat zemljak, je bil eden najuglednejših mož v Dalnasu. Bil je vdovec z dvema sinovoma in hčerko Seleno, ki je bila krasotica prve vrste. Svoje otroke je vzgojil v neoppročeni pokorščini, zato se je tudi Selena dobro zavedala, da se ne bo smela omožiti po svojem srcu, ampak bo morala vzeti tistega, ki ga ji bo izbral njen oče. Toda ikadar začno govoriti mlada srca, Leta 1848 so bile na avstrijskih tleh tri velike slovanske skupščine. V prvi polovici maja je bila velik srbska skupščina v Sremskih Karlovcih, konec maja je bil vseslovanski shod v Pragi, ki je bil pa razgnan. Takrat- se je sestal hrvatski sabor. Listi so poročali: "Otvoritev zagrebškega sabora je (sedaj) najvažnejši pojav vse naše politike; odslej se obračajo oči vseh Slovanov v Zagreb, med Jugoslovane." Ta zbor je bil 27. junija 1848. Otvoril ga je ban Jelačič. Na sabor je bil pozval tudi zastopnike ostalih avstrijskih Slovanov. Sabor bi postal po par. 8. uredbe o sezivu sabora nekak državni zbor avstrijskih južnih Slovanov. Srbohrvaška enotnost je na tem saboru postala živa podoba: srbski patri j ar h Rajačič je ustoličil bana Jelačiča. — Tudi Čehi so z radostjo sprejeli Jelačičevo vabilo in so na hrvaški sabor poslali Karla Jeromira Erbera in Viljema Lambla. Slovake je zastopal Hurban. Mi Slovenci nismo imeli narodnega odbora in tako tudi ne zastopnikov za vse slovenske dežele na hrvaškem saboru, pač pa je graška "Slovenija" poslala na zagrebški sabor Vrazovega prijatelja dr-Kočevarja, ki pa ni govoril v slovenskem jeziku na saboru. ----O---r IZ DOMOVINE menje nanjo še oba brata^ Kamenje .je deževalo na ubogo Seleno, dokler je ni zadel debel, kamen na glavo in jo rešil zemeljskega trpljenja. Potem so morilci jamo zasuli ter se odpeljali domov. Domači so povedali soedom, da je odšla Selena na daljši obisk k sorodnikom v oddaljen kraj. Toda domača dekla je nekega dne slišala pogovor obeh bratov, ki sta se menila o izvršeni sodbi nad sestro. Dekla je stvar nemudoma naznanila oblastem. Oblasti so našle grob in izkopale oba mrtveca. Stari Antarin in njegova sinova so priznali zločin, trdeč, da ni imela Selena nobene pravice izbirati si sama moža, ampak bi bila morala počakati, da bi ga ji bil izbral oče, kot je to prastar običaj v teh krajih. Pridobivajte člane za S. D. Zvezo 4 —Nesreča rudarja. Iz Zagorja so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 25 letnega rudarja Franc Jevšnika, doma iz Podkraja pri Zagorju. Med delom je padla nanj težka skala ter mu zdrobila nogo. —Z lisičjim strupom se je zastrupil. Na Urbančičevi gra< ščini v Domžalah se .je z lisičjim strupom zastrupil in umi"' lovski čuvaj Starin Ivan. Pokojni je štel okrog 30 let tei' zapušča ženo z dvema nedoraslima otrokoma. Bil je marljiv in miren človek, vendar pa so se opažali na njem znaki duševne zmedenosti. Če verjamete al' pa ne V nekem klubu v Londonu je sedelo šest moških. Bili s1* vsi člani stare rodbine Duffy' torej so nosili vsi to ime. Ka1' prihiti natakar in reče: "Pravkar je prišel telefon* da mora iti gospod Duffy domov, ker je njegova žena resno zbolela." "Pa kateri izmed nas na.1 gre?" vprašajo vsi hkrati "Saj se pišemo vsi Duffy in kateri izmed nas naj gre toreJ , domov?" Natakar ni vede' odgovora, zato so gospod.)" sklenili, da stvar rešijo sani1. Zmenili so se, da vržejo kockc in kdor vrže najmanjše števj' lo ,tisti naj gre domov k žen1; Res vržejo kocke in najmlajs1 izmed šestih je vrgel naj man i' še število točk. Brez ugov'0' ra vzame klobuk in suknjo ter odhiti iz kluba. dobro uro se vrne in Jc ves razkačen. Cez bil videti ■r "No, kako je ženi?" ga vpi" saj o. "Mene že ne boste več P0' tegnili," reče ta ves togote>1' saj jaz nisem oženjen." AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 12 T H, 1937 KRIŽEM PO JOTBOVEM Po n«mS!£»m UTirnlVo K. Mara s policijo?" je dejal, zanič-.sem opazil v temi dolgo vrsto ]Jivo. "Pogledal sem v neko s°bo in videl kawwase. Spoznal sem mene pa niso videli. Ne, n Vedi, da ljudi, kj so prihajali po ulici Dobili so gotovo točna navo-Idila, kajti en del je obstal v Ne- ne poj dem k policiji.' senci, drugi pa je prišel na-, ia sem častnik — čin je ravnost k nam. Tem je nače-Postranska stvar — šel bomloval častnik, ki smo ga reši-Po svoje vojake in bom s tojli, in sicer še vedno v svoji bezmco čisto nakratko opra- prejšnji, meščanski obleki, pa Najčudovitejše nezgode v letu 1936 V letu 1936 se je primerilo mnogo čudovitih nezgod, med „ katerimi naj omenimo le neka-1 ost je gledala iz levovega bo tere. cami, katerih osti so bile za- mesečni Jack Bone odgriznil1[Pheeters v Torontu, bi vedel .-eljenec, ki zapušča ženo, pet si- -_0- strupljene. Misleč, da je lev mrtev, se je eden izmed domačinov sklonil nadenj. V tem hipu pa je lev skočil pokonci in neka sulica, katere kos kače. Otroku ni bilo nič, drugače povedati. Ko je ne-kača pa je poginila. jkega dne potiskal svoj avto iz Henry Schaeffer, West p or t, garaže, je videl ležati na dvo- To mi je bilo ljubo, obenem. Pa tudi neprijetno. Ce je te ., ljudi razini»l „ • , , nil. „ r.,1' se Je Prav lahko zgodilo, da prav tistega no- hL? ?il0 Poleg, ki smo ga do zob oborožen. sti, ki "Ah, pričakuješ nas," je šep-"Tu-le je tvoja pištola in tvoj tarbuš!" Vzel je stotniku, ki je prišel za njim, izposojene stvari in mi jih vrnil. Peljal sem vojake, kakih trideset jih je bilo — v naše stanovanje. Vse tri sobe so jih bile polne, ko je zadnji vstopil. Kljub slabim vstopnicam je šlo vse še dovolj tiho in gladko. "Prižgi luč!" je zapovedal. "Si zaklenil spodaj vrata?" "Da." "Si postavil stražo?" Nasmejal se je. "Čemu stražo?" "Dejal sem ti že, da sem se šele sinoči vselil, ne poznam _________ še torej dobro teh prostorov, 1'atih česa želi, in le na posebno ne onih pri sosedu. jai ah. in iznova b morali is. ka£ njim. T°da kamen se je začel vaji,!: nisem ga mogel več zadr- nu' ] Ug°VOr bi llič ne P°~ ® • vsem, kar sem o- LazU' bil naš gost visok turpi'. C^tnik- in tak človek si od vati PaČ ni dal zaPovedo" Le ' ori mi vsaj eno uslugo! jj. vmi Pokaži ujetnike. Rad; . eclek ali so med njimi ti- eil° sem ga prosil. kre iz mačje dlake, če jo po gladiš. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Ko je inšpektor potisnil na vse kriplje se upi- iščemo.' ujetnike boš videl. Dovoli še ^ -"i »e opazko! Kdoi pri tystopiti, tega vprašajo jreslVratih česa želi> in le n- l-^!0 e«-Nasr mu odprejo. Mo- Mogoče je, da bodo, napade-ie91tl fi i . , v .... koristil" „ ° m°Ja °p 86 To besedo je torej prišliVOdnik Povedal, ko »smo ni od dveh strani, vdrli na naše dvorišče, če nimajo kje kakega tajnega izhoda. Če torej ne zastražimo dvorišča in vrat, Pak -' -Jred hišna vrata! Anv nam bodo ušli " v0 '«„ nedaljeval nezauplji- 'odkod poznaš geslo?" "Le prepusti vso skrb meni," e dejal mogočno. "Že sam , *n9 se modgovonl: r■■ . . , ... „ °mar kc„ o j i • v,; i„ vem, kaj moram storiti, skov i Sadek je prislu- pral P« vratih in je čul." dogodir°Vedoval sem mu še 0 likn/ Prejšnjega dne, ko- . 01 le hn,> i • Ji- bijeio. Hip pozneje so zi val: bU° treba 111 nadaIje"jneli udarcf in zahreščale li' da svoje ljudi". sko?/ del naj vkoraka Vam -vlavna vrata, na geslo Pa n. • bodo odprli, drugi del Vai,;> tej dogodivščini ob svojo čepico, ki je šla "v franže." Edward Skoroz v Chicagu to Pardee ter je sklenil, da se ta poroka vrši pod vodo. Pastor in "svatje" so se oblekli v obleke potapljalcev ter se potopili v zalivu na morsko dno. Pri prvem poizkusu pa je odpovedala črpalka za zrak in kapitan se je pri tem skoraj zadušil. Ko je bil ta nedo-statek popravljen, se je pričela spodaj "poroka," tedaj pa so ugotovili, da obleka, ki jo je imel na sebi protestantovski pastor, pušča. K sreči so zgoraj na površini za to zaznali ter potegnili pastorja kvišku, preden se je zadušil. V malem mestecu Shawville, Quebec, je nastopal v gledališču "čarovnik" Georges La-lofide. Ko je proizvajal znani trik ter "prežagal" neko žensko na dvoje, je moral biti po vsej priliki pri tem tako prepričevalen in vešč, da je nekdo izmed gledalcev stekel na odr, pograbil tam čarovnikov meč ter ga zasadil čarovniku v hrbet, da "reši" ali vsaj maščuje nesrečno žensko. "Čarovnik" je dobil težko rano in se bo v bodoče vsekakor premislil, pre- del v prazen elevator "šaft." Ko je letel nazvdol, se je v ,,uwaru v zraku preobrnil ter se krčevito den bo v dotičnem mestu spet je tekel za' neko poulično ka-|zgrabil za žičnato vrv, ki drži Inastopil z enakim trikom ro, s katero se je nameraval; dvigalo, po kateri j? počasi Gledališki igralci uporablja- i • Tr i ' ,, ... 1, ^ I c-nnl^ol VflVUrt ^ fol peljati. V oknu velike peka- 'spolzel varno do. tal rije pa je opazil reflekcijo ka- Največjo srečo pa je imelo je zelo verjetno, da;ni raža pri glavnih vratih , Biavmn jjak tam, so se že davno lah- govorjeno znamenje, ko i PosvSUa vojake in tovarišeIposkrili in zbežali. ko pripravili na boj ali pa se b0 m . dE m Le eden je položaj razumel, asi pošten, zaupam Omar. Po prvem udarcu je toval,"""1 storil> kakor si sve-|izdrl moje nože iz desk, odri-Ali j. j nil deske in planil skozi odpr- Ti kakega tarbuša? j tino. Že zdavnaj ga ni bilo Pravover1 S° razgalili glav0|več nikjer, ko je vdrl skozi od-tiovul u\ntS& muslimana, kaz-jprtin0 častnik na čelu svojih •»-Cr^L...... :«»«• tel ''^ebc^ brezic^žja/r""l^m P08^!11 h glavmm vra- bom Vv;a /i, Prank! vse ti t®™- Pa msem sel. baj nisem uri Najpozneje v eni!bil jaz tisti k, je bi odgovo- - 8Pet tukaj." Iren za pogreške drugih in ki bi "£0g . za tO! Tudi i ,C t,i bom svojega. —I . . , . dil f,tele Pištole ti bom poso-l Mislil sem izprva, da bi se re, in smatrajoč v naglici in gorečnosti reflekcijo za karo samo, se je zapodil "nanjo" ter skočil skozi izložbeno okno in pristal na drugi strani na kupu testa. Edward je bil pri tej nezgodi resno obrezan. najbrže neko dete y New Yor-ku. Lanskega junija se je peljala mati z detetom v naročju z nadulično železnico. Ko je vlak z veliko brzino v krivulji zavil, je dete nenadoma odletelo materi iz naročja skozi V Južni Afriki mnogokrat odprto okno. Za las je manj ondotni zamorci usmrte leva s puščicami in kopji, toda da [ji lev usmrti domačina s puščico, se pa že nekam bolj čudno sliši. In vendar se je zgodilo tako. Skupina domačinov je lovila leva ter ga končno podrla na tla z več suli- kalo, da ni zadelo ob tretjo tračnico, ki je napolnjena z električnim tokom, nakar je obležalo na ozkem hodniku med dvema progama, po katerih drve nadulični vlaki. Detetu se ni nič zgodilo. V Atllanta, Georgia, je 17- jo na odru bodala, narejena iz kavčuka ali gumija ter pobarvana tako, da izgledajo, kakor da so jeklena. Neka rodbina v Philadelphiji je imela tako bodalo, in ko je bila nekega večera pri oni rodbini zbrana na domači zabavi ali tako zvani "party" vesela družba, je neka ženska prijela tako bodalo ter sunila ž njim v šali svojega moža v tilnik. Smola je bila pa v tem, da to bodalo ni bilo iz kavčuka, temveč pravo, jekleno, in mož je za rano umrl. Konjska podkev, pravijo, po-menja srečo. Nu, Wiliam Mc- ospr 11 agio Je sem ga do vrat, iJih moral popravljati. Mogo- jče pa je tudi bilo, cla bi nale-i tel na Ibrahima, če se pridru- «, ,. nisem em Se br seboj. ^šeje _6m Prestopil praga skočiH smo za njim. Od uli- fvražnik iPa bi mi naJ u .ice sem je zadonelo divje kri-rudi isk'i Sem ga s tolikimiig j Tudi tam so že vlomiii §6l 8Kal m našel"" Jp Tr j , , vojaki. odtl U8'° S0b° in SGd 1 V tretji sobi nam je priletel Abu etl.2eane deske" Gorj^naproti Omar. 2l°činCi 'U' ako je bil me "Ni na gori!" je sopihal. roke! Je prišel 0mal*ju v "Doli moram." SvaSaSllil sem luč in prisedla! Krvna osveta ga je gnala, | ys Halefom k Omar ju. da je mnogo pred nami pre le-, da Sobi Poleg nas je bilo men- tel že vse sobe v pVvem nad-jan-Vec ijndi, najbrž sami pi- stropju. 1. , ' Sttlrpnli on ot-nlroli ' "Kflo i( akor V' je vprašal kak ■ Smrčali so in stokali,1 "Kdo je gori ^to)01' ljudje> ki so kadili opij. častnik, in vCe s«o sedeli in poslušali ; "Nad dvajset ljudi, čisto za-glaCeZ tri getrt ure sem šel h'daj. Nikogar ne poznam." ka.VlUm Vratom, častnika ča-l Porinil nas je vstran in od-p _ hitel. a minila je dobra ura, ko! (Dalje prihodnjič) Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev V Centru, Pa., je umrl rojak Kari šifrar, star 24 let. — V Rentonu, Pa., je pred kratkim preminula rojakinja Terezija Kosmač, stara 61 let in rojena v žetiiu.h pri Poljanah nad škof-jo Loko. V Calumetu je umrla Margareta Gesel, stara 65 let in doma iz Črnomlja v Beli Krajini. Bila je stara naseljenka in zapušča v Calumetu soproga, sina in pet hčera. > Annie Iskra, Toledo, Ohio, se je morala podvreči težki operaciji. Njen sin Edward ji je moral dati svojo kri. V Calgary, Alta, Kanada, se je obesil Hrvat John Marič, star 42 let, V Kanado je prišel leta 1923 in zapušča v domovini ženo in otroka. V Tomahawk, Wis,, je zopet preminul eden izmed slovenskih pionirskih naseljencev. Je to nekdaj ni Calumetčan Joseph šte-fanec, star 72 let in doma iz Črnomlja. V Ameriki je bival 52 let. Poleg žene zapušča še pet sinov, od katerih je eden zdravnik v slovenski naselbini v Milwaukee. Ran j ki zapušča tudi eno hčer. V Somerset, Colo., je preminul rojak Anton Majnik, star 71 let in doma iz žirov na Gorenjskem. Zapušča ženo, pet sinov in dve hčeri, ter dva brata, od ks.terih živi eden v Bowie, Colo., drugi pa v Moreland, Utah. V Bivvabiku, Min., je bil imenovan za policijskega načelnika naš rojak Mr. Matt R. Tomec. V Sheboyganu, Wis., je preminul rojak Frank Turek, star 65 let. Bil je eden najstarejših naseljencev v ondotnem kraju. Zapušča dve hčeri in enega sina. Pred sodiščem v Virginia, Minn., se je moral zagovarjati 40-letni rojak Joseph J ud nič radi tatvine. — V Chisholmu je bil ob.-ojen rojak John Majnarie v zapor od eiiega do 10 let radi tatvine avtomobila. V Pueblo, Colo., je umrl rojak Martin Kenig, star 59 let, rojen v Višnjah pri Ambrusu na Dolenjskem. Istotam je umrl ro- ak Joe Li pec, star 65 let, doma iz Knežaka. V Minneapolisu, Minn., .je umrla Josephine Bolka, rojena v Grahovem pri Cerknici. Podlegla je operaciji. Zapušča moža in sedem otrok DNEVNE VESTI Hitler je zapravil že $180,000,000 Berlin, 11. januarja. V tajnih nemških krogih se poroča, da je Hitler žrtvoval že $180,000,000, da pomaga španskim upornikom. Nemčija pričakuje v slučaiu zmage rebelov važne dovolitve za rudnike in izkoriščanje narodnega bogastva v Španiji. --o- Španski kmeti ustreljeni radi nepokorščine Tetuan, Španija, 11. januarja. — Iz glavnega stana nacionalistov se poroča, da so socialisti v bližini Madrida ustrelili 40 kmetov, ker se niso pokorili odredbi levičarske vlade, da bi izročili 70 odstotkov vseh svojih pridelkov armadi. -o- Skrivajte orožje Mr. in Mrs. James Paluta na 3038 E. 84th St., sta šla v nedeljo na obisk k sosedom. S seboj sta vzela 4 mesečno dete, a doma sta pustila 7-letnega Evge-nija, 5-letno Pearl, 4-letnega Antona in 3-letno Ano. Slednja dva sta šla spat ob osmi uri, a Pearl in Evgen sta bila še pokonci. Evgen je stikal po stanovanju in našel očetov revolver. Radovednost ga je gnala, da je poskusil če revolver strelja. Sprožil je in strel je zadel 5-letno Pearl, ki je bila komaj 4 čevlje od, bratca. Zadel jo je v spodnji del života. Fantek je spravil nato revolver, obvezal sestro in jo spravil v postelj, nakar je sam zaspal. Pol ure pozneje sta se vrnila oče in mati, ki sta kmalu dognala položaj. Deklica se bori s smrtjo v bolnici, Eugen pa pravi, da ni mislil nič hudega. -o- Podružnica št. 49 SŽZ Novi odbor podružnice št. 49 SžZ v Noble, Ohio, je za leto 1937 sledeč: predsednica Mary Stušek, podpredsednica Mary Walter, tajnica Virginia Blatnik, blagajničarka Ana Kozan, zapisnikarica Jennie Intihar. Nadzornice: Mary Andolšek, J. Don at in M. škrjanc, Zastavo-nešinja' Alice Trček, namestnica M. Coprič, rediteljica Mary Rechar, zastopnica za skupna društva fare sv. Kristine M. Coprič, J. Intihar, V Blatnik in M. Walter. Zastopnici za Jugoslovanski kulturni vrt: Frances Kosten in Cecilia Bradač. Duhovni vodja Rev. A. Bombač. MALI OGLASI Delo dobi dekle za lahka hišna opravila. Kratke ure. Vprašajte na 1335 E. 81st St. (10) Na prodaj farma ali se pa zamenja za hišo v mesetu. Ena farma ima 38 akrov druga pa 86 akrov. Na obeh farmah so poslopja za živino, za orodje .vinogradi, sadno drevje. So ob tlakani cesti, imajo vodo, elektriko, toilet, kopališče in furnez. Blizu šole in prodajalen. Jako rodovitna zemlja. Za podrobnosti vprašajte pri M. Jalovec. 6424 Spi Iker Ave. Tel. ENdieott 3093. (Jan. 5. 7. 9. 12. 14. IG.) Išče se dober igralec na harmonike. — Zglasi naj se v sredo med 7. In 8. uro na 5701 Bonna Ave. Samo ta teden! Pri nas dobite najboljši Spe H V mestu New Waterford, No-'v Cleveland!!. Od najboljših va Scotia, Kanada, je preminu- zaklanih prešičev. Kdor kupi x Ana Juvanc^lii zapušča moža,'75 funtov ali več, dobi po Me sina in tri hčere. jfunt. Se priporočamo gospo- V Calumetu je preminul rojak din j am Lovrenc Ilenič, star 64 let, doma iz Bele Krajine. Bil je star na Anton Off rine 6414 St. Clair Ave. Želodčno zdravilo iskreno priporočano Roman ameriškega Jugoslovena AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 12TH, 1937 Polly je strmeč gledala v detektiva: kako je mogoče, da je uganil njen najtajnejfii sklep? Prav tole, kar ji je on sedajle predlagal, je ona že davno sklenila storiti. "Ne bo vam torej treba delovati proti meni," je pristavil detektiv. "Bog ve, če ne!" je odgovorila osorno. "Jaz vem da ne" je ugovarjal Dod mirno,. "Moja iskrena želja je, da mi zaupate, kajti vaša simpatija je zame najdragocenejša." "Zakaj neki?" "Zato, ker sem menda zaljubljen v vas!" je vzkliknil z vso resnobo. "Mr. Dodd," se je zasmejala Polly, "vi ste komičen patron!" "Že mogoče," je odgovoril detektiv resno. "Toda upam, da se polagoma uverite, da sem gentleman. Mr. Bell je za vas na vsak način izgubljen, in končno vam ne preostane nič drugega, kakor da se — ločita." "Nikoli!" je vzkipela* "Jaz mirno počakam," je rekel Dodd. "Ne, ne, nikdar vas ne bom ljubila!" je zaklicala in jokaje omahnila na stol. "Tega sedaj le še ne morete vedeti;'" je dejal Dodd mehko, "časi se izpreminjajo in mi se izpreminjamo ž njimi. Za sedaj vas prosim le tega: sprejmite Edith Maxwell, učiteljica iz Wise okraja, V a., je dobila ponovno obravnavo radi umora svojega očeta. Pri prvi obravnavi je bila obsojena na 25 let ječe, zdaj ji je porota prisodila pa 20 let. Očeta je udarila s čevljem po glavi, ker jo je zmerjal radi tega, ker je pozno prišla domov nekega večera. Izgovarjala se je, da, jo je hotel oče napasti ž nožem. j onn D. M. Hamilton, je bil ponovno izvoljen načelnikom republikanske stranke v Zed. državah. Njegova plača znaša $25,000.00 na leto. Prvo njegovo delo bo, da zbere skopaj $900,000, da plača , primanjkljaj od zadnje kampanje. imenu vseh sijajno napitnico na "Kaj pravite k temu?" se je nobene besede. moj predlog in me spremljajte na Angleško! Kaj bo potem, se že še izkaže sčasoma. Gotovo je le one: dokažem vam, da sem gentleman, če je Jack Bell pa-ralitik, pride v sanatorij ali v blaznico; če pa ni blazen, pride v ječo. V obeh primerih se boste morali od njega ločiti. In potem, Mrs. Bell, pridem jaz, vi pa me tedaj morda ne zavrnete." "Ne, ne, to vse je nemogoče !" je zdihovala Polly zbegana. — "Jack ni zločinec, niti blaznik, =iamo trenotno je bolan, a jaz ga ozdravim. . ." Doddu so prinesli brezžično brzojavko, da Jacka na Pennsyl-vaniji ni več ter da ga ni najti nikjer. "Osli! Niti dve uri ga niso iskali!" se je togotil Dodd. "Ampak na krovu je vendarle! In jaz ga najdem!" " XI. MIŠ V PASTI Naslednjega dne sta se Dodd in Polly že vozila na Mauretani-ji proti Liverpoolu. Prve dni sta imeli ladji brezžično zvezo med seboj. Dodd je naprosil kapitana Siemsa znova, naj iščejo tatu, ker je prav gotovo še vedno na Pennsylvaniji. Toda odgovora ni bilo več. Kapitanu je bilo Dcldovo nadlegovanje pač že preveč. Franku Murrelu je bilo v ka-juti prve tri dni prav všeč. Steward mu je prinašal skrivaj dovolj jedi in pijač, a tudi Jack je skrbel, da se je godilo komedijantu izvrstno v vsakem oziru. Prinašal mu je smodk in cigaret ter različnih likerjev in žganja. Toda nenadoma se je lotila Murrela tako huda morska bolezen, da je bilo nemogoče os-stati pri njem. Jack se je moral zato s stewardovo pomočjo ponoči preseliti v sosednjo kabino, ki je bila prazna. Šele šestega dne se je obrnilo komedijantu na bolje, toda le telesno. Duševno je ostal Muil-el potrt. Ves dan je sedel in tiščal glavo med pesti. Neprestano prebivanje v kabini mu je postalo pač neznosno. Jack mu je torej svetoval, naj hodi ponoči na izprehod, toda komedijant je bil prebojazljiv. Rajši je tičal nadalje v kabini, kakor da bi ga zasačili, da je pomagal milijonskemu tatu ter ga za to še zaprli. Potem bi bil izgubil angažma in povrhu še z Jackom dogovorjeno nagrado. Odklanjal je torej Jackov nasvet, naj bi se vsak večer dobro prezračil na krovu; Jack pa mu tudi ni prigovarjal preveč, saj je moralo biti vožnje itak kmalu konec. Parnik se je bližal angleškim vodam. Jack Bell je živel na krovu popolnoma svobodno. Ker je doživel marsikaj, je znal družbo izvrstno zabavati s svojim pripovedovanjem. Poznal je toliko različnih svetov, ljudstev, šeg in navad, da ga je vse rado poslušalo. Vsi pa so ga seveda smatrali za Franka Murrela, komedijanta, ki je že bil križem božjega sveta. — Vrhu tega je znal Jack izborno posnemati ter je igral komedijantovo vlogo tako, da ni mogel nihče dvomiti. Veseljaka in neutrudnega zabavnika so imeli torej na krovu vsi radi, nekaterim naivnim gospodičnam pa se je zdel Jack naravnost "nebeško srčkan" človek. fc Zadnjega večera pred dohodom v pristan, je priredil kapitan za slovo pojedino. V veliki .obednicLje bila zbrana gospoda. Jack Bell je govoril v vrlega kapitana Siemsa; govori) je gladko v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku, da ga je vse občudovalo. "Mr. Murrel," je kričal kapitan, ki je navdušeno pil. "Vi ste famozen človek! Odkod pa znate tako dobro nemški?" "He, moja mati je bila Habs-buržanka," je odgovoril Jack. "Odkod znate tako dobro hrvatski?" ga je vprašala zastavna Hrvatica s celim muzejem demantnih prstanov na vseh deseterih prstih. "Kako ne bi znal, ko sem Hrvat z dušo in telesom," je odvrnil Jack. In očaral je vsakogar, ker zatrjeval je smelo, da je njegov rojak, pa bodisi Francoz, Anglež, Amerikanec ali Španec. Družba je bila prav židane volje, ko je počila bomba. Ta bomba pa je bil Fr. Murrel, ki mu je pošla potrpežljivost ter so mu odnehali živci. Iz kabine je moral, sicer bi bil zblaznel. Skozi'okence bi se bil strmoglavil v morje, če bi bile duri zaklenjene. Ker pa so bile odprte, je pridrl iz kabine besen in obupan naravnost v obednico. Mogoče je tudi, da ga je deloma zavedel njegov vedno lačni in žejni želodec, ki je slutil sladkosti, ki so jih bili deležni vsi drugi, le on ne v svojem pro-stovcljnuem zaporu. Tako je prikolovratil med zbrano družbo, ki je kar okamenela, ko je zagledala nenadoma dva Mur}-rela drug tik drugega. "Slepar!" je siknil Murrel in dvignil pest. Gospoda je skočila s stolov, prebledela in zadrževala sapo. Jack se je ozrl po najvišjem stewardu ter dejal z ledeno mirnostjo: "Primite tega moža! On je Jack Bell, tat milijonov iz Chicaga." "Lopov!" je zatulil komedijant, "ti sam si tat!" "Taka je torej vaša hvaležnost," se je čudil Jack z izrazom najgloblje užaljenosti. "Dolgo sem vas skrival, mister Bell. Toda tudi tatovi morajo imeti čast in ponos. Dovolj je komedije; primite ga! On je Jack Bell!" Tedaj je pristopil tudi kapitan ter si ogledoval tekmeca. Bila sta si podobna, dasi sta bila vendarle različna. Majal je z glavo: kateri je slepar, kateri je poštenjak? "Tukaj so moji papirji!" je zavpil pravi Murrel, tresoč se od togote in ogorčenosti, ter je potegnil iz žepa nekaj listov. "Ha," je vzkliknil Jack še glasneje ter iztrgal Murelu papirje, "tudi moje dokumente si mi torej ukradel! Tu se že vse neha!" "Moje pogodbe!" je divjal Murrel in silil v Jacka. "Saj nosiš mojo obleko in moje perilo!" "Lažeš! Pogodbe so moje, ti tat vseh tatov!" je izjavil Jack in stopil za kapitanov hrbet. "Pojdita oba z menoj!" je dejal kapitan. "Kar hitro do-ženemo resnico. Dajte tistele papirje semkaj!" "Gospod kapitan, kaj morete še dvomiti identiteti?" se je čudil Jack, ko so stopili v ka-pitanovo kajuto. "Kajpak še!" ga je tolažil kapitan. "Nič ne dvomim. . . Ampak tegale lopova moram razkrinkati." In pokazal je na Franka Murrela. "Gospod — jaz sem umetnik!" je vzkipel komedijant in se vzpel kakor razžaljen grški bog v vsej svoji dolžini. — "Umetnik, gospod kapitan!" "Da, vem — umetnik v tatvini!" ga je zavrnil kapitan ter ste nasmehnil. Obenem je pogledal v papirje ter začel iz-praševati Murrela o tem in o* nem, kar je bilo v listinah zapisano. In Murrel je odgovoril na vsako vprašanje točno in gladko. : .... čudil kapitan. "Lopov se je v svoji premetenosti mojih dokumentov ne le polastil, ampak tudi naučil na izust!" je odgovoril Jack. "Neverjetna pretkanost!" je pritrdil kapitan. "Tqrej mi res še vedno ne verjamete, da sem Frank Murrel, žongler in čarodejnik, tale gospod pa Jack Bell, milijonski tat?" je vprašal Murrel ves bled od ogorčenosti. "Nikakor ne," je odvrnil kapitan, "ker tegale gospoda poznam dobro že vso pot od New Yorka, vas pa sem zagledal šele pravkar na prav sumljiv način!" "Kaj pa tole?" je vprašal Murrel, se hipoma okrenil in zgrabil na kapitanovi mizi ležeč težak pepeln.jak 'iz litega stekla, škatljico vžigalic ter začel žonglirati. Potem je začel metati v zrak še ravnilo, bronast obtežilnik in prazno steklenico kisle vode. In vse te stvari so plesale po zraku gor in dol v čudovitem kolobarju, ne da bi padla katera koli na tla. "Gromska strela!" je vzkliknil kapitan. "Zdaj me pa imajo," je mislil Jack, toda držal se je, kakor da mu ni Murrelovo početje prav nič mar. "Ali znate vi to tudi tako dobro?" je vprašal kapitan Jacka, ko je prenehal Murrel žonglirati ter si brisal svoje potno čelo. "Seveda znam, samo še bolje, čno Murrelovo najbolj prazni Ampak jaz žongliram le po vari-jčno obleko, jetejih za vstopnino, ne pa naj Jaka so odvedli v Murrelovo ladji pred lopovi!'' kabino, kjer se je moral vpričo Kapitan se je osupel umaknil Mohra, straže in Murrela pre-dva koraka, kakor bi dobil prav- obleči v svojo obleko; nato pa so kar hud uclarec po svojem okro-|ga odgnali v osamljeno kabino glem trebuščku. Murrel se je še j za kaznjence, zanicljivo zarezal, rekel pa nil "Marš noter, ti prokleti mili- "To je sumljiv odgovor!" je dejal zato kapitan, pograbil papirje, pogledal vanje in vprašal Jacka: "Povejte mi, kje je bila rojena vaša mati?" Jack si je zapomnil Murrelov prejšnji odgovor, zato je ponovil, da je bila njegova mati rojena v Denver ju v Koloradu. "Meni ste pa vendar rekli, da je Hamburžanka!" se je razjezil kapitan. "Zdaj trdite, da je vaša mati rojena prav ondi, kjer tegale gospoda. Meni se zdi, da je komedije dovolj. Ali se uda-te?" Jack jc molče prikimal. Kapitan je pritisnil na električni gumb. "Ukradene milijone je naložil v angleški banki!" je še zakli-cal Murrel. "Ali pa tudi ne!" je odgovoril kapitan in pokazal Jacka prvemu čolnarju, ki je vstopil s stražo. "Evo ga, to je Jack Bell, tat milijonov iz Chicaga!" "Ali je res?! Kje vraga je pa tičal?" se je čudil Michel Mohr z najodkritosrčnejšim obrazom. "Svobodno je živel med nami. A zdaj ga odvedite v zapor in postavite stražo, da ne uide!" je ukazal kapitan. "Marš!" je bevsknil Mohr na svojega najboljšega prijatelja ter ga zgrabil za vrat. No, zgrabil je 7i ovratnik suknje ter jo potegnil navzgor, da bi bilo videti njegovo ravnanje še odurneje. "Ne, — moj smoking!' je za-javkal Frank Murrel, kajti Jack je bil za pojedino oblekel resni- Lanlcy Bob Feller, metalec žoge s elev. teamom, zahteva $20,000 za 1937 sezono. Feller obeta biti eden najboljših igralcev. jonski tat, ti!" je tulil Mohr ter pred njo stražo s puško. "Da ti brcnil mogočno s svojimi okova-!ne uide ta lopov! Pazi! Prebii-nimi črevlji za Jackom tako san je kot sam satan! Dovoli spretno, da je zadel le zrak. Na- dela in skrbi nam je povzročil tn ip knVmin 7f)Vlonil tpr r\natnvil 'onnvnmoritjVn I' Neznani zlikovci so ugrabili 10 letnega, Charlesa Matt-sona, dna, odličnega zdravnika iz Tacome. Zločinci zahtevajo $28,000 odkwpnine. Zgorej levo je ugrabljeni deček, poleg je njegov oče, spodaj pa hiša, iz katere je bil deček ugrabljen. Leta 1935 je bil v istem mestu ugrabljen 9 letni George Weyerhaeuser, za- katerega so plačali $200,000 odkupnine. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska tel Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Ulinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okj:og 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,9001000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 10. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača, do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. .Ascsment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem. jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois V New Yorkil imajo veliki hoteli svoje kokošnjake kar na strehi in imajo tako zalogo ja.jec in kokoši kar doma. Pravijo, da se kokoši v teh kokošnjakih počutijo prav tako dobro, kot na farmah. JKSTSB. Pri vseh drusistih Chicago, II!. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. j — — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — - 1 Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, HL 1 I Send me a free semple. ' Name .......................................... ..........................................— 1 I Address ............. .................................................................- J