/Plimski Št. 91 (16.128) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja M v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. rr .1945 pa v osvobojenem Trst", kjer je Iz/. . - številka. jt» ed.r a • •i partizanski Ft. za- 16S", ecchj 6 - Tel. 040/7796600 &■:- • Drevored 24 maggb 1 - Ta. ^7533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ isoo lir EEEs— SOBOTA, 18. APRILA 1998 Na delam drugi čudež Vojmir Tavčar Silvio Berlusconi je po uvodnem ekspozeju na prvem kongresu gibanja For-za Italia včeraj Se zaostril napad proti Oljki. Kot glavno tarCo svoje polemične osti si je izbral predsednika vlade Romana Prodija, katerega je obtožil, da je lažnivec. Lažnivec pa naj bi Prodi bil zato, ker si je drznil očitati predsedniku FI nedoslednost. Prvo obtožbo je nato Berlusconi zabelil se z očitkom, da tudi Prodi uporablja stalinistične metode blatenja nasprotnikov. Ostrina Berlusconijevega napada ni samo odraz značajskih potez, ampak nakazuje jasno strategijo milanskega medijskega magnata, ki skuSa dvigniti ceno za morebitno podporo ustavni reformi, na ta način pa razbiti sozvočje med D’Alemo in Finijem. Berlusconi je prepričan, da bo močnejši in bo lahko pogojeval tako zaveznika Finija kot nasprotnika D’Alemo, Ce mu bo uspelo zasaditi klin med tajnika Levih demokratov in predsednika Nacionalnega zavezništva, ki sta realistično Ugotovila, da je predlog dvodomne komisije edini, ki ga ob sedanjem razmerju sil, lahko sprejme italijanski parlament. Berlusconijev cilj pa ni Ustavna refoma. Predsednik Forza Italia skuša izkoristiti vzvod ustavne reforme in dejstva, da so glasovi FI odločilni (za spremembo ustave je potrebna dvetretjinska veci-Ua), zato da bi reSil tudi svoje probleme s pravico. Politolog Marcello Pera je včeraj dokaj jasno povedal, da bi bila FI lahko veliko spravljivejša glede ustavne reforme, Ce bi imela političnega sogovornika, ki bi kil odločnejši v obsodbi državnih tožilstev. Vse kaže, da sta reforma pravosodja in reforma zakonov, Id bi mu omogočila, da se osvoboditi problemov s pravico, pravi in resnični cilj, dejanski motor kongresa v Assagu, zakulisni vzgib vseh Berlusconijevih potez. Dokaz sta tudi izziv palermskemu tožil-stvu z napovedjo, da bo za Predsednika Pokrajine Pa-mrmo spet kandidiral tranco Musotto, in spomenica o pravosodju, ki so jo Poslali Levim demokratom n* predsedniku republike ^calfaru. Berlusconi skuša pono-viti Čudež, ki mu je že P^Pel z rešitvijo Fininvesta. Vprašanje pa je, ali bi ta Cudez koristil tudi Italiji in a ' Oljka (predvsem iz modalnih razlogov) lahko pla-a ceno, ki jo zahteva Ber- msconi. TRST / KONKRETEN SKLEP NA SREČANJU PREDSTAVNIKOV DNEVNIKOV V MANJŠINSKIH JEZIKIH Posebna tiskovna agencija bo povezovala manjšinske dnevnike Posredovala bo informacije o manjšinah tudi večinskim sredstvom obveščanja TRST - Ustanovitev tiskovne agencije pri Evropski uniji, ki bo poročala o delovanju manjšin za manjšine same a tudi za večinske medije ter ustanovitev delovne skupine, ki naj ustvari komunikacijsko mrežo med posameznimi manjšinskimi mediji za hitrejši pretok infortnacij o življenju manjšinskih skupnosti, sta dva konkretna sklepa, ki sta izšla iz prvega srečanja dnevnikov v manjšinskih jezikih v Evropi. Zasedanje v prostorih Narodnega doma, ki so se ga udeležili predstavniki 32 manjšinskih dnevnikov, je torej obrodilo oprijemljive sadove in nakazalo pot za nadaljne medsebojno sodelovanje ter s tem popolnoma upravičilo oceno švedske novinarke s Finske Maj-Britt Hoglund, za katero je bilo srečanje »zgodovinskega pomena.« Na 3. strani ITALIJA / VLADA SPREJELA EKONOMSKO-FINANCNI PROGRAM Razvoj in zaposlovanje brez novih davkov Stroga javnofinančna politika se bo nadaljevala, vendar je napočil čas za vlaganja RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel večletni ekonomsko-finanCni program, ki po javnofinančni sanaciji in izpolnitvi meril za vstop v Evropsko monetarno unijo odpira zdaj perspektivo krepitve gospodarskega razvoja, ustvarjanja nove zaposlitve in postopnega zniževanja davčnega pritiska. Premier Prodi je z ministri Ciampi-jem, Viscom in Veltronijem orisal vsebino programskega dokumenta na tiskovni konferenci, na kateri je dejal, da so leta najbolj trdih žrtev za nami in da Italija stopa v Evropo kot »izvoznica« resursov. Stroga javnofinančna politika se bo sicer nadaljevala za znižanje dolga, vendar je hkrati ino-goCe načrtovati sproščanje novih sredstev za naložbe v infrastrukture, tehnologijo in izobraževanje. Na 2. strani Berlusconi napadel predsednika vlade ASSAGO (MILAN) - Silvio Berlusconi je včeraj prešel v protinapad. Nasprotnike, ki so mu očitali nedoslednost glede ustavne reforme, je obsul z obtožbami. Se najostrejši je bil s predsednikom vlade Romanom Prodijem, katerega je obtožil, da je lažnivec. Prodi se ni razburil. Menil je, da so predsedniku FI popustili živci, ker vlada uresničuje obveze in dodal, da bo taka napadalnost vodila Berlusconija v poraz. Berlusconi je dvignil ceno za morebitno podporo ustavni reformi, obenem pa je jasno pokazal, da je dejanski cilj reforma pravosodja, predvsem pa omejevanje pristojnosti državnih tožilstev. Pred Berlusconijevem! napadi so predsednika vlade branili predstavniki vseh komponent Oljke, ki so podčrtali nedoslednost sedanje teze, saj kot alter-natitivo krepitvi polpredsedni-ške republike, Berlusconi ponuja nemški sistem s kanclerstvom. Na 2 strani SNEW YORK / NA SEDEŽU OZNŽ Generalni sekretar Annan sprejel Leona Štuklja NEW YORK - Slovenski olimpionik Leon Štukelj se je na sedežu OZN v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem svetovne organizacije Kofijem Annanom. Štukljev spremljevalec, državni sekretar za turizem, Tomaž Zajc, je uradno povabil Kofija Annana na obisk v Slovenijo. Slovenski olimpionik si je nato v spremstvu veleposlanika Slovenije Danila Tuerka ogledal še dvorano Varnostnega sveta OZN ter prostore generalne skupščine. Štukljev obisk na sedežu OZN je izzval zanimanje vseh, ki so bili tedaj v zgradbi svetovne organizacije. Na 16. strani VIDEM / PRIJET V FRANCIJI Naposled aretirali atentatorja Cicutfinija VIDEM - Blizu Toulouse so vCeraj zjutraj aretirali 51-letnega Carla Cicuttinija, ki je bil v Italiji obsojen na dosmrtno jeCo zaradi atentata v Peto-vljah, kjer so 31. maja 1972 trije karabinjerji izgubili življenje. Cicuttinija, pripadnika skrajne desnice, so prijeli, ko je zapustil hotel. Pravijo, da se ni nic upiral, zanimalo pa ga je, Ce je padel v roke teroristom ali agentom. Sprva so preiskavo o atentatu v Petovljah usmerili v kroge navadnega kriminala, šele kasneje so prišli na sled desničarjem. Poleg Cicuttinija sta bila v atentat vpletena še Ivano Boccaccio (ki je medtem umrl) in Vincenzo Vinciguer-ra. Cicuttini je že leta 1972 zbežal v Španijo, kjer so ga dvakrat aretirali, vendar ga niso hoteli izročiti italijanskim oblastem, Ceš da gre za politično zadevo. V Španiji je bil zaposlen pri nekem uvozno-izvoznem podjetju, imel je dva otroka, poročil se je, se loCil in znova poročil, imel je tudi dva otroka. Pristojne oblasti sedaj pripravljajo zahtevo po njegovi ekstradiciji. Na 4. strani Slovenija odprla galerijo v Benetkah BENETKE - Včeraj so v središču Benetk, le nekaj korakov od PalaCe Grassi, slovesno odprli prostore nove slovenske umetnostne galerije »A+A«, ki je imela doslej pet let svoj sedež v Madridu. Na odprtju je Slovenijo zastopala državna sekretarka za kulturo Majda Sirca, cilj galerije pa je promocija slovenske moderne umetnosti v svetu. Na 4. strani SGZ čakajo zdaj novo nalogo GORICA - Slovensko gospodarsko združenje že od ustanovitve nastopa kot posrednik med goriškim in novogoriškim gospodarstvom. Integracijski procesi in postopek za vključitev Slovenije v Evropsko zvezo, ki je v zadnjem Času zadobil hitrejši ritem, so SGZ postavili pred nove "naloge, ki so se jih slovenski goriški gospodarstveniki lotili z veliko vnemo. Na 8. strani Regulacijski načrt v Repnu pred ciljem TRST - Občina Repentabor pričakuje, da bo deželna uprava v kratkem odobrila nov občinski regulacijski načrt, na katerega občani Čakajo že precej let. Zupan Križman je glede tega zmerno optimist. .. _ Na 5.stram TRST - Ul. Carducci 20 Tel. 040/768494 - Fax 040/768725 POROČNI SEZNAMI DARIL Hišne potrebščine »Kristal Elektrogospodinjski stroji »Radio TV /iV VSE OSTALO ZA DOM MINISTRSKI SVET / SPREJET EKONOMSKO-FINANČN! DOKUMENT Program za razvoj in delo brez novih davkov Premier Prodi o usmeritvah programskega dokumenta Preglednica z glavnimi številkam iz ekonomsko-finančnega programskega dokumenta 1998 1999 2000 (v odstotkih) 2001 REALNI BDP 2,5 2,7 2,9 2,9 INFLACIJA 1,7 1,5 1,5 1,5 DONOS BOT (6 mes.) 4,5 4,5 4,5 4,5 ZAPOSLITEV — 0,7 0,9 1,0 DEFICIT/BDP 2,6 2,0 •1,5 1,0 DOLG/BDP 118,2 114,6 110,9 107,0 PRIM. PRESEŽEK/BDP 5,5 5,5 5,5 5,5 OBRESTI / BDP 8,0 7,5 7,0 6,5 1998 1999 2000 . 2001 (v milijardah lir) PRIM. PRESEŽEK - tend. 108.400 114.000 120.100 PRIM. PRESEŽEK - progr. 116.400 122.000 128.000 VARČEVALNI POSEGI — 13.500 4.000 2.000 RAZVOJNI POSEGI — 5.500 9.500 11.600 DAVČNI PRITISK — - 2.000 - 2.000 - 2.000 PRIHODKI 969.700 1.005.400 1.044.500 1.085.500 ODHODKI 1.022.200 1.049.000 1.077.500 1.109.500 PORABA 52.500 43.600 33.000 24.000 OBRESTI 163.900 160.000 155.000 152.000 BDP 2.040.700 2.132.700 2.230.700 2.331.500 MILAN / KONGRES FORZA 1TAL1A Berlusconi ostro napadel Prodija Dejal je, da je »lažnivec«, ker je ocenil kot nedosledno stoliščo Fl o ustovni reformi RIM - Za razvoj in zaposlovanje brez novih davkov - pod tem geslom je premier Romano Prodi z ministroma Ciampijem in Viscom včeraj takoj po sprejemu na ministrskem svetu predstavil vladin fi-nančno-ekonomski programski dokument. Varčevalni manever za prihodnje leto bo vreden 13.500 milijard lir in ne bo vnašal novih davkov, vladi pa bo omogočil primarni presežek za 5, 5 odstotka, ki bo, kot je razvidno iz priložene preglednice, v naslednjih letih stalnica proračunske politike. Vzporedno se bo nižal delež primanjkljaja na bruto domači proizvod (od 2, 6% letos na 1% leta 2001), zaposlenost pa se bo v naslednjih treh letih povečala za 600 tisoč novih delovnih mest (700 tisoč, če upoštevamo tudi letošnje leto), čeprav v programskem dokumentu ni predvidevanja o stopnji brezposelnosti. Makroekonomska predvidevanja, ki sta jih orisala ministra Ciampi in Vi-sco, vsebujejo tudi nadaljevanje procesa privatizacij: do konca leta namerava za-kladništvo prodati na trgu še zadnje deleže v družbah Telecom, Ina, Imi in Banco di Napoli. Kar zadeva Eni, je predvideno, da država ohrani nadzor, čeprav je Ciampi dodal, da se mu ne zdi potrebno okrepiti trdnega jedra (golden share), medtem ko privatizacije Enela ni v programu, ker še ni bila opredeljena njegova nova struktura. Seveda bodo privatizacije krepko prispevale k znižanju javnega dolga. Med postavkami, ki jih lahko razberemo iz preglednice, izstopa poleg nada- ljevanja dosledne proračunske politike, ki teži k zniževanju javnega dolga, tudi padajoči trend davčnega pritiska, medtem ko je vrnitev davka za Evropo zdaj v dokumentu tudi formalizirana. Ne piše sicer, v kakšni obliki in v koliki meri bo davek povrnjen, zelo verjetno pa bomo prejeli 60% plačanega zneska. Skrajšanje delovnega časa je v programskem dokumentu sicer omenjeno, vendar le v oklepaju (in brez cilja 35-umega tednika od 1. januarja 2001) poglavja o posegih za zvišanje zaposlenosti. To pogla- vje pomeni po Prodijevih besedah prav prehod v drugo fazo vladine gospodarske politike, saj je zasnovano na prizadevanjih po krepkejši gospodarski rasti, ki je potrebna za zmago v boju proti nezaposlenosti. Sploh je binom sanacija-razvoj glavna usmeritev, okrog katere je vlada zarisala svoj gospodarski program, seveda v širšem evropskem kontekstu bližnje uvedbe evra. Monetarna unija je tako drugi velik steber programskega dokumenta, ki »predpisuje« trdno monetarno in proračunsko sta- bilnost. Zavest o zgodovinskem pomenu evropskega cilja, je dejal Prodi, nas je prisilila v strogo javnofinančno politiko, ta pa nam je omogočila, da stopamo v monetarno unijo kot »izvozniki resurzov«. Pri tem se je Prodi nanašal na eno naj višjih stopenj varčevanja v Evropi in na presežek tekoče plačilne bilance, ki znaša približno tretjino aktive, ki jo ima EU v odnosu do ostalega sveta. Zdaj je torej čas za promocijo naložb v infrastrukture, tehnologijo in izobraževanje, je podaril predsednik vlade. ASSAGO (MILAN) - Ko je včeraj zjutraj prebral časopise in ocene voditeljev Oljke, da je nedosleden in o ustavnih reformah stalno spreminja stališča, je predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi izbruhnil. Že med kongresom se je vključil v debato in si kot tarčo svoje jeze izbral predsednika vlade Romana Prodija. Premierove ocene, da v svojem izvajanju ni dosleden, je Belu-sconi označil kot neresnico, kar pomeni, da je Prodi lažnivec, Italija pa ima poleg vseh ostalih bremen še dodata nesrečo, da jo vodi lažnivec. Berlusconi je bil izredno oster, Romano Prodi pa mu je iz Fabriana, kjer je bil včeraj na obisku, takoj odvrnil, da so mu »očitno popustih živci«. »Ker vidi, da vlada uresničuje svoje obljube in dela z umirjenostjo in resnostjo, so mu očitno popustili živci, je menil predsednik vlade. Dodal je, da je bipolarnost italijanskega sistema temeljila na na umirjenosti in na omiki, sedaj pa ta popušča. Napadalnost je že bila vzrok za Berlusconijev poraz, »če bo vztrajal na tej poti, pa bo dokončno iz igre,« je menil Prodi. Predsednik Forza Italia mu seveda ni ostal dolžan. Tako je odvrnil, da je obtožba o nedoslednosti samo odraz »stalinističnih metod blatenja nasprotnika«, ki se jih po Berlusconijevem mnenju njegovi nasprotniki niso znebili. »Priča smo drsečemu komunizmu, po katerem so prijatelji nagrajeni, nasprotniki pa kaznovani,« je dodal Berlusconi. Prepir o doslednosti in nedoslednosti pa ni bil samo odraz značajskih potez. Ostrina tona je dokaz, da gre za politično potezo. Da bi skušal razbiti sozvočje med tajnikom Levih demokratov Massimo DlAlemo in predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Fini jem o ustavni reformah (oba menita, da je osnutek, ki ga je izoblikovala dvodomna komisija vsekakor korak naprej v primerjavi z dosedanjimi pravili), je Berlusconi opustil parlamentarna posredovanja in sklenil, da udari zelo jasno in postavi visoko ceno, pa čeprav se lahko zdi morda protislovna, saj zahteva ah polpredsedniško republiko po francoskem vzorcu ah pa tudi kanclerstvo po nemškem vzorcu s propor-čnim volilnim zakonom in vstopnim pragom. Berlusconi skuša prisih-ti tako D’Alemo kot Finija k umiku, zaigral pa je na problem ustavne reforme (ki je po oceni obeh nujna), ker se mu zdi to najprimernejši vzvod, s katerim razvozlati vprašanje pravosodja. Eden od delegatov, politolog Marcello Pera je jasno povedal, da bi bil dogovor o ustavni reformi lažji, ko bi Forza Ita-ha imela političnega sogovornika, Id bi bil odločnejši v odnosu do državnih tožilstev. O tem priča tudi dejstvo, da je Berlusconi včeraj osebno potrdil, da bo kto kandidat FI za predsednika palermske pokrajine spet kandidiral Franco Musotto, ki ga je parlerm-sko tožilstvo preiskovalo, prvostopenjski sodniki pa oprostili obtožbe sodelovanja z mafijo. Na telefoto AP Berlusconi si s francoskim gostom ogleduje kongresno dvorano z govorni' škega odra. SODSTVO / RAZVELJAVITEV OBSODBE PROTI CRAXIJU r PRAVOSODJE / RAZISKAVA ZAVODA CENSIS NA VZORCU 2000 OSEB Deljena mnenja med politiki Desna opozicija zadovoljna, na levi zadrega zaradi zapletov Italijanska družba ima dvojno moralo Javna morala je stroga do spoštovanja zakonov, zasebna pa skrajno prilagodljiva RIM - Dan po sklepu kasacijskega sodišča, ki je na podlagi novega 513. člena kazenskega postopnika razveljavilo razsodbo, s katero so na osem let in tri mesece zapora obsodili nekdanjega tajnika PSI Bettina Craxija zaradi podkupnin pri gradnji milanske podzemske železnice, so bile tako ocene kot mnenja deljena. Desno sredinska opozicija brani novi člen, ki ne upošteva izjav prič med preiskavo, če jih te ne potrdijo v sodni dvorani med razpravo, kot pridobitev in posodobitev italijanskega sodnega sistema. V vrstah vladne večine, ki je prav tako podprla spremembo zakona vlada precejšnja zadrega, ker zakon ne bi smel biti retroaktiven. Podajnik v pravosodnem ministrstvu Giuseppe Ayala, ni hotel komentirati sklepa kasacijskega sodišča, ker se mora o tem členu 19. maja razjasniti Ustavno sodišče. Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je bil presenečen nad sklepom kasacijskega sodišča, ker ne razume retroaktivne razlage. Violante čaka na sklepe Ustavnega sodišča, a ne izključuje, da bi parlament odobril interpretativno normo, ki bi preprečila zaplete sodnim procesom, ki so še v teku. Povsem razumljivo so bili včeraj najglasnejši tisti, ki so v parlamentu nasprotovali spremembi člena 513. Ta- ko je poslanec Elio Veltri poudaril, da so v poslanski zbornici samo v 12 volili proti spremembi, ki jo je podprlo kar 399 poslancev, 65 pa se jih je vzdržalo. Po njegovem je razveljavitev obsodbe proti Craxiju le začetek pravega plazu, ki bo imel posledice skrite amnestije. Veltri je prepričan, da je sprememba člena 513 najslabši klasičen primer političnega barantanja, ki ga je vsilil Berlusconi. Tudi načelnik Orlandove Mreže Rino Piscitello je spomnil, kako je večina podprla spremembo 513. člena, kljub temu da bi moralo biti vsem jasno, kakšne bodo posledice. Povsem razumljivo so sedaj najbolj ogorčeni milanski sodniki. 2e predvčerajšnjem milanski državni pravdnik Francesco Saverio Borrelli ni skrival svojega razočaranja. Včeraj pa se mu je pridružil javni tožilec Gherardo Co-lombo, ki je mnenja, da bodo zaradi člena 513 številni procesi zapadli, kar je še hujše kot amnestija. Colombo ni hotel povedati koliko procesov bo prizadela sprememba člena 513, a ni skrival svojega razočaranja. Kot rečeno so na desni zadovoljni. Bivši pravosodni minister v Berlusconijevi vladi Filippo Mancuso je kot »ljudožerce« ožigosal vse, ki sedaj kritizirajo člen 513, ker bi hoteli nadaljevati po stari praksi sodnih pokolov. RIM - Iz najnoveše raziskave zavoda Censis o kriminalu in pravici izhaja, da ima italijanska družba dvojno moralo: javno, ki je na videz stroga pri spoštovanju veljavnih predpisov, in zasebno, ki jo označuje skrajna prožnost in prilagajanje zakonitosti lokalnemu in ambientalnemu kontekstu. Censis je raziskavo, ki so jo včeraj predstavili javnosti, razvil na statističnem vzorcu dva tisoč odraslih oseb. Iz analize izhaja, da 40 odstotkov Italijanov priznava, da v posebnih primerih ne spoštujejo zakona, medtem ko bi jih skoraj 13 odstotkov bilo pripravljeno plačati podkupnino za rešitev svojega problema. Za kar 32 odstotkov vprašanih je podjetnik, ki ne plačuje davkov, pravzaprav revež, ki se muči, da bi lastne interese uskladil z interesi svojih uslužbencev. Toda po drugi strani je obilnih 98 odstotkov anketiranih izjavilo, da je nespoštovanje zakonov - ki gre od penalno relevantnih prekrškov do preprostega kršenja pravil - nesprejemljivo, podobno, kot je za 97 odstotkov vprašanih nesprejemljivo zahte- vati od države koristi, do katerih državljan nima pravice. Skratka, komaj 63 odstotkov anketiranih je prepričano, da je treba zakone spoštovati vedno in v vsakem primeru, medtem ko jih okrog 40 odstotkov dopušča izjeme, čeprav le v posebnih primerih. Eden izmed podatkov, ki najbolj (negativno) preseneča, je ugotovitev, da po petih letih od začetka preiskav o korupciji (milanske »čiste roke«) še vedno ne dosegajo večine tisti, ki bi v primeru zahteve po podkupnini za rešitev kakega svojega problema, izsiljevanje prijavili silam javnega reda. Tako bi ravnalo le 49% anketiranega vzorca; 27% vprašanih gladko priznava, da bi zahtevo po podkupnini prezrlo in nadaljevalo postopek po normalni poti, medtem ko bi jih 12, 7% plačalo, če se jim zahtevana vsota ne bi zdela pretirana. Kar zadeva samo operacijo čistih rok, jo anketirana populacija ocenjuje globalno pozitivno; za 54% vprašanih je pomenila dejavnik morali-zacije javnega življenja in javne uprave, vendar jih skoraj 28% meni, da je bila podkupninska )reiskava tudi sredstvo za prenočijo oblasti nekaterih sodni-;ov in za boj proti eni od politi-:nih strani. Okrog 9% anketira-rih opozarja tudi na negativne ;ospodarske učinke milanske ireiskave. Večina vzorca vsekakor ocenjuje, da so se sodniki idločno preveč medijsko izposta-dli, zato jim 62, 4% vprašanih ivetuje, naj opravljajo svoje delo >rez javnih izjav, medtem ko !8% anketirancev sicer priznava ndnikom pravico do javnega zražanja menja, vendar ne o pre' skavah, s katerimi se neposredno ikvarjajo. Se strožje so ocene anketiranih ) obnašanju politikov, ki jim kar )5 odstotka vzorca svetuje, naj v irimeru vpletenosti v sodne p0' topke odstopijo, tisti, ki meni]0’ la bi se moral politik umakniti v renutku, ko prejme jamstven0 ibvestilo, pa je za relativno večalo (39, 2%). Na osnovi odnosa, d ga imajo anketirani do vpraša ija pravosodja, je Censis izlus01^ iet skupin, in sicer skupino Per^ nisivnih, pragmatičnih, akna0 ličnih, oportunističnih in °r :brižnih državljanov. Konkretni načrti za zbližanje manjšin in stik z večinami ■ TRST - »Odlična konferenca!« Tako je ocenila prvo srečanje dnevnikov v manjšinskih jezikih Maj-Britt Htiglund, odgovorna urednica švedskega dnevnika Vasbladet, ki izhaja v daljnem finskem mestu Vaša, tistem, ki slovi po najbolj znanem smučarskem teku na svetu. Tik pred koncem delovnega srečanja je priznala, da je bilo treba mnoge mednike manjšinskih dnevnikov, predvsem tiste iz najbolj oddaljenih krajev, dalj Časa prepričevati, da so pristali na udeležbo na tržaškem zasedanju, po dveh dneh poročil, razprav in sestankov pa je ob koncu priznala, da se je izplačalo, ker bo konferenca privedla do resničnega intenzivnega sodelovanja med manjšinskimi mediji in je zato s te plati res »zgodovinska«. Na srečanju, ki sta ga priredila Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut, so predstavniki 32 manjšinskih dnevnikov najprej predstavili svoje delovanje. Izkazalo se je, da je bilo doslej zelo razkropljeno, nepovezano. Zato so se odločili, da sedanje stanje spremenijo in omogočijo večji pretok informacij tako na ravni medsebojnega sodelovanja kot tudi na področju promocije in produkcije informacij za večinske medije. O tem so se pogovorili na razpravah, ki so potekale v štirih delovnih skupinah, in prišli do vrste konkretnih zaključkov, ki so postali pravi srž tržaškega zasedanja. Tako so se domenili, da bodo sestavili skupino, ki Pomembna vloga soorganizatorja Slorija Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar je pred iztekom delovnega programa srečanja manjšinskih dnevnikov podčrtal doprinos soorganizatorja zasedanja, Slovenskega raziskovalnega instituta. »Brez Slorija bi ga ne bilo mogoče organizirati,« je poudaril. Ze prvi dan je mvnatelj instituta Emidij SusiC podal udeležencem izčrpen vpogled v zamejsko manjšinsko stvarnost, orisal njegovo sedanje stanje in nakazal razvojne perspektive. Na omizju ob vhodu v dvorano v Narodnem domu so imeli udeleženci na razpolago Številne publikacije z mziskavami, ki jih je izvedel Slori o socioloških, jezikovnih in narodnostnih vidikih manjšine, kar vse je pripomoglo, da so gostje pobliže spoznali našo skupnost. bo v roku šestih mesecev postavila na noge perma-netno strukturo za posredovanje informacij o manjšinah za manjšine. Te informacije se bodo pretakale preko elektronske mreže internet. Za promocijo manjšin naj bi poskrbela agencija v evropskem merilu. Ze za to srečanje sta Primorski dnevnik in Slori izdala v sodelovanju z Evropsko komisijo brošuro s temeljnimi informacijami o sodelujočih manjšinskih dnevnikih. To publikacijo bi morali še razširiti, vključiti vanjo še druge dnevnike in tudi druge manjšinske Časopise in revije. Manjšinski dnevniki bi lahko tudi prispevali k turistični promociji svojih krajev in regij, ne v komercialne namene, paC pa predvsem v kulturne. Tudi na ta način bi promovirali manjšine. Velike pozornosti pa je bil deležen projekt o ustanovitvi tiskovne agencije v okviru Evropske unije, ki bi posredovala drugim medijem (in, seveda, tudi manjšinskim) informacije o življenju in delu jezikovnih manjšin. Vsak dnevnik bi imenoval svojega dopisnika, ki bi poročal agenciji za manjšino pomembne novice. Delo naj bi steklo s polno paro Cez leto ali dve. V prvi fazi naj bi preverili možnosti delovanja agencije s konkretnim poročanjem o položaju katalonske manjšine, to je velike manjšinske skupnosti, o kateri bi poročali trije dopisniki. Prisotni so ugodno ocenib ta naCrt, ki bo prebil sedanji komunikacijski zid med posameznimi manjšinami ter med manjšinami in večinskimi skupnostmi. Po dveh intenzivnih dneh so se udeleženci zasedanja sinoči na Opčinah srečali s predstavniki organizacij slovenske manjšine v Italiji. Tudi to srečanje je pripomoglo k še boljšemu spoznavanju kulturnih, političnih in gospodarskih značilnosti naše skupnosti. Danes si bodo gostje ogledali Slovenijo: Postojnsko jamo in partizansko tiskarno Slovenija. Pričakala jih bo tako, kot je večkrat Čakala partizanske novinarje in kurirje pred veC kot pol stoletja: s svojim nežnim belim zasneženim obličjem. Čeprav manjka do izteka prvega srečanja dnevnikov v manjšinskih jezikih še ta družabni dan, lahko že sedaj o njem zapišemo tisto, kar je zapisal milanski sodnik Ghe-rardo Colombo v svoji knjigi Pregreha spomina: »Vsakič, ko odkriješ sebi enakega izven lastnega plemena, storiš korak naprej.« Prvi korak je bil storjen v Trstu, naslednji so že bili nakazani z ustanovitvijo agencij in z napovedjo drugega srečanja, ki bo Cez dve leti v Bocnu pri južnotirolskem Dolo-mitnu. (M.K.) KONCERT / PRVIČ PO 78 LETIH Pesem v Narodnem domu PredsinoCnji koncert Tržaškega okteta v dvorani Visoke Sole modernih jezikov (na sliki) ni bil samo prireditev v Čast udeležencev srečanja dnevnikov manjšin, paC pa tudi simbolična vrnitev slovenske besede v Narodni dom. Poleg udeležencev in prirediteljev zasedanja, Slorija ih Primorskega dnevni-kater Zadruge Primorski dnevnik in Dzp-Prae, je koncertu prisostvovalo tudi nekaj redkih izmed Številnih povabljencev (zastopnikov vseh slovenskih ustanov, izvoljenih svetovalcev, predstavnikov političnega življenja, Šolstva, medijev itd.), in sicer državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, konzul Zorko Pelikan, senator Fulvio Camerini, podpredsednik deželnega sveta MiloS Budin, županja Tamara Blažina, deželni predsednik SSk Bernard Špacapan in občinski svetovalec Andrej Berdon, predsednik tržaške Skgz Branko Jazbec, predsednik Sdgz Marino PeCenik in direktor Ntkb Gianluigi Baldassi. Nastop Tržaškega okteta je bil kot običajno ubran, za prisotne pa je predstavljal dosti veC kot samo koncert v okviru evropske pobude našega dnevnika. Pod naslovom uredniki manjšinskih dnevnikov, ki izhajajo izven držav Evropske unije; spodaj pa četrtkov nastoplržaškega okteta v dvorani prenovljenega Narodnega doma (foto KROMA) Manjšinski dnevniki, ki izhajajo izven meja Evropske unija TRST - Na dopoldanskem zasedanju so imeli besedo predstavniki manjšinskih dnevnikov izven meja Evropske unije. Corriere del Tici-no je eden od treh italijanskih dnevnikov, ki izhajajo v Švici. Pred dvanajstimi leti jih je bilo sedem. Nekateri so prekinili izhajanje, drugi so se združili, je povedal posebni dopisnik Časopisa Dario Ballanti. V italijanskem kantonu je najbolj ugleden, v švicarskem merilu pa se mora soočati s tipičnimi problemi manjšinskega dnevnika: pri nas zlahka pridemo do političnih osebnosti, v Bernu moramo Čakati v vrsti, je pripomnil Ballanti. Tudi to je ena od splošnih značilnosti manjšinskih Časopisov. V Švici izhajata tudi dva albanska dnevnika: Rilindija in Bota Sot. Urednik prvega. Kalili Lukman, je obrazložil, da se je moral dnevnik »preseliti« s Kosova v Švico, potem ko je srbska vlada prepovedala njegovo izdajanje v Prištini, ker se ni hotel pokoriti restriktivnemu zakonu o informiranju. Rilindija je namenjena 500 tisoč Albancem, ki živijo širom po Evropi, cilj njene uredniške politike pa ostaja priznanje samostojnosti Kosova po mirni poti. Urednik drugega dnevnika Bota Sot (Svet danes), Sabit Gecaj, je spregovoril o apartheidu, ki ga je deležen albanski narod na Kosovu. Albanci so se zaceli izseljevati po represiji v letu 1989, ko je kar 70 odstotkov Albancev izgubilo delovno mesto v javnih službah. Tudi v tujini pa so potrebni informacije o dogajanju v domovini. Zato so nastali štirje albanski dnevniki v tujini in veC tednikov. Novinarji dnevnika so bili deležni pritiska srbskih oblasti, dnevnik pa je na Kosovu, v Srbiji in Črni gori prepovedan. Estonija je dnevnik ruske manjšine v tej pribal-tiški državi. Nacionalistična vlada, ki je prevzela oblast po osamosvojitvi. je v letih 1992-95 skušala prisiliti k molku sredstva javnega obveščanja ruske manjšine, kar pa ji ni uspelo, je obrazložil urednik Aleksander Shegedin. Manjšine predstavljajo kar tretjino prebivalstva. Ruščina je uradno drugi jezik v državi, a le na papirju; kdor ne obvlada estonšcine, tvega izgubo delovnega mesta v ja- vnem sektorju. To je okusilo že kakih 50 tisoC Rusov, ki so se nato izselili. Posledično se je začel ožiti tudi krog ruskih bralcev, kar je postavilo -ob krčenju javnih prispevkov - nova huda bremena dvema ruskima dnevnikoma in dvema mesečnikoma, ki izhajajo v Tallinu. Časopisi težijo k poudarjanju pomena večjezičnosti, in prav integracija različnih skupnosti so sanje, za katere Shegedin, in z njim številni manjšinci v Estoniji, upajo, da se bodo kdaj uresničile. Predstavnica dnevnika madžarske manjšine na Slovaškem Uj Szo, Edita Slezakova, je zastavila eno od vprašanj, ki se verjetno pojavlja v vseh manjšinskih skupnostih: ali mora biti manjšinski dnevnik prvi Časopis za elane manjšine, ali pa spremni dnevnik, po velikem večinskem časopisu? NaCela pa je še celo vrsto konkretnih dilem: na primer kako razbremeniti stroške distribucije, ki bremenijo kar 37 odstotkov bilance madžarskega dnevnika na Slovaškem. Tolikšen izdatek je razumljiv, saj so Madžari razkropljeni na 600 km dolgem območju. Srečanje je bilo za Edito Sleza-kovo vsekakor pozitivno, saj ji je dalo možnost, da se je seznanila z reševanjem številnih problemov, ki so značilni za manjšinske dnevnike, kot je na primer vprašanje nezadostne reklame. Vpogled v manjšinske dnevnike v državah tako imenovane tranzicije je sklenil odgovorni urednik reške La voce del popolo Mario Simono-vich. Dnevnik s stoletno tradicijo druži italijansko manjšino, ki je razkropljena v Hrvaški in Sloveniji. Namenjen je 30 tisoC Italijanom, ki jim še vedno preti asimilacija. Število je premajhno, da bi si lahko manjšina privoščili dva dnevnika, v vsaki državi enega. Zato daje dnevnik poudarek predvsem krajevnim manjšinskim zadevam, ne zapostavlja pa pogleda v svet, saj se zaveda pomena globalizacije. Časopis beleži upad prodaje; skušal jo je zajeziti s številnimi založniškimi pobudami, uspeh pa je bil zelo omejen. Simo-novich je ob koncu omenil recept, ki bo dnevniku omogočil preživetje: poudarek krajevnim dogodkom in podpora držav, predvsem matične Italije. (M.K.) VIDEM / PO 26 LETIH OD BEGA IZ ITALIJE VČERAJ OTVORITEV Petoveljski atentator Cicuttini za zapahi Prijeli so ga v Franciji - Obsojen je bil na dosmrtno ječo Slovenska galerija v Benetkah VIDEM - Iz Italije je zbežal leta 1972, po atentatu v Petovljah, sedaj so ga agenti videmskega Digosa skupaj s kolegi francoske policije prijeli v Toulousu: za desničarskim skrajnežem Carlom Cicuttinijem, doma iz kraja San Giovanni al Na-tisone, bi se morala za vedno zapreti vrata zapora, saj je bil leta 1990 obsojen na dosmrtno ječo skupaj z Boc-cacciom in Vinciguerro. Ci-cuttinija so sicer že dvakrat aretirali v Španiji, vendar so tamkajšnje oblasti zavrnile zahtevo, da ga izročijo Italiji. Med eno prejšnjih aretacij ga je zaslišal tudi javni tožilec iz Benetk Feli-ce Casson, ki je vodil preiskavo o pokolu v Petovljah. Cicuttinija so aretirali včeraj zjutraj, ko je zapuščal hotel v kraju Ramonville-Saint-Agne, blizu Toulousa. Kot se je izvedelo, ni bil oborožen in se tudi ni upiral, nakar so ga agenti, ki so v rokah imeli mednarodni zaporni nalog, odpeljali na glavni komisariat in v sodno palačo. Glavno beneško pravdništvo naj bi že pripravljalo novo zahtevo po ekstradicji, ki jo bo naslovilo francoskim oblastem. Zahtevo naj bi napisala glavna pravdnica Manuela Romei Pasetti. Do pokola v Petovljah je prišlo 31. maja 1972: v eksploziji avtobombe, fiata 500, so trije karabinjerji izgubili življenje, eden je bil ranjen. To pa je bil tudi prvi pokol v Italiji, za katerega so krivce odkrili in tudi izrekli dokončno obsodbo. Obsojeni pa so bili tudi nekateri drugi, ki so preiskavo skušali preusmeriti. Sprva so se namreč osredo- točili na kroge navadnega kriminala in na zatožni klopi se je znašlo šest Goričanov, ki so jih zatem oprostili. Kasnejša preiskava, ki jo je vodil Felice Casson, je privedla do resničnih atentatorjev, pripadnikov skraj-nodesničarske organizacije Ordine Nuovo: Carla Cicuttinija (ki je materialno pripravil atentat), Ivana Boc-caccia (medtem je umrl) in Vincenza Vinciguerro. Vsi trije so bili obsojeni na dosmrtno ječo, z dokončno razsodbo kasacijskega sodišča iz leta 1990. Casson je obenem prišel na sled nekaterim vidnim osebnostim, ki so preiskavo usmerjale na napačno sled: general Dino Mingarelli in polkovnik Antonio Chirico sta bila zaradi svojega početja obsojena na 3 leta in 10 mesecev zapora. Beneški sodniki so jih obtožili (kar je kasacijsko sodišče potrdi- lo), da so odgovorni za izginotje zapisnika o pregledu kraja atentata in potvorili neki drugi dokument o tulcih, ki so jih našli v Petovljah. Prizivno sodišče je zaradi istih prekrškov obsodilo karabinjerskega ma-rešala Giuseppa Napolija, vendar je kasacija razsodbo razveljavila zaradi zapadlosti prekrškov. Obsodbe so izrekli na drugem prizivnem procesu, potem ko je razsodbo s prvega prizivnega procesa (na katerem so bili oproščeni) kasacijsko sodišče razveljavilo. V obtožnici je bilo zapisano, da so karabinjerji namenoma preusmerili preiskavo, da bi podkrepili »rumeno sled« (torej kroge navadnega kriminala), in izključili »črno sled«, ki je peljala k videmski neonacistični celici. Slednja je izhajala iz »Grdine Nuovo« in so jo vodile ali vsaj ščitile tajne službe. Pri tem so se preiskovalci »srečali« z Gladiom, s katerim se je ukvarjal sam Casson, predno je akte zaradi teritorialne pristojnosti poslal v Rim.V prizivni razsodbi namreč beneški sodniki trdijo, da ao atentatorji imeli prosto pot do nekega skladišča Gladia, kjer so se oskrbeli z materialom za izdelavo peklenskega stroja. S poskusom preusmerjanja preiskave zato naj ne bi skušali ščititi krivcev zločina ali njihovih političnih botrov, temveč tajne in življenjsko pomembne strukture Gladia. BENETKE - Včeraj opoldne se je v središču Benetk, le par korakov od palače Grassi odvijala slavnostna otvoritev prostorov slovenske umetnostne galarije »A+A«. Predvidenih »najuglednejših« gostov, in sicer slovenskega ministra za kulturo Jožefa Skoljča, italijanskega vladnega podtajnika Piera Fassina in ostalih vidnejših vladnih osebnosti na včerajšnji otvoritvi sicer ni bilo, je pa zato slovesnost potekala morda v nekoliko sproščenem domačem vzdušju. Dobro zastopana je bila slovenska narodnostna skupnost v Italiji, saj so se otvoritve med drugim udeležili tudi deželni svetovalec Miloš Budin, predsednika SKGZ in ZSKD Rudi Pavšič in Ace Mer-molja ter predstavnica Slovencev v Videmski pokrajini Jole Namor. Zamisel o galeriji slovenske sodobne umetnosti v tujini se je rodila v prvih letih slovenske osamosvojitve, ko so slovenske obalne galerije podprle to zamisel in je bila galerija »A mas A« umeščena v Madridu pod vodstvom Lidije Šircelj. Po petih letih uspešne razstave v Madridu se je tako včeraj galerija pojavila v Benetkah z izborom celotnega madridskega razstavnega programa. Načrt, ki ima za svoj glavni cilj promocijo slovenske moderne umetnosti v svetu, sta ob privatnih sponzorjih finančno podprli slovenski ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve, izvajalci projekta pa ostajajo Obalne galerije Piran. Po uvodnem pozdravnem nagovoru direktorja obalnih gale- rij Tonija Biloslava, ki je poudaril velik pomen odprtja slovenske galerije v takem svetovnem kulturnem središču, kot so Benetke, je v imenu slovenske vlade spregovorila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Majda Sirca, ki je izhajala iz ugotovitve, da smo Slovenci po naravi preveč skeptični, negotovi, v stalnem dvomu, tako da so pobude, ki nas ponesejo v zunanji svet, nadvse pomembne. Izbiro Benetk kot drugo etapo potujoče galerije je utemeljila rekoč, da »so Benetke večna ve-trina, ogledalo, ki zrcali erupcijo umetniškega sveta«. Med glavnimi karaketistikami gele-rije pa je tudi poudarjanje različnosti, številnih in ne le slovenskih identitet. »Potujoča galerija torej kot neskončna zgodba, kot prostor, ki se stalno premika«, je zaključila vladna predstavnica. Pozdrav beneške občinske uprave je prinesla Cacciarijeva odbornica za kulturo gospa Ru-miz, ki je slovensko galerijo pozdravila kot nadvse dobrodošlega gosta, ki s ponujanjem sodobne slovenske umetnosti gradi kulturni most med Benetkami in Vzhodom, nenazadnje pa predstavlja dragoceno priložnost medsebojnega spoznavanja. Od danes imamo torej Slovenci svojo umetnostno izložbo tudi v večnih Benetkah, v prijetni dvonadstropni galeriji na naslovu Calle Malipiero 3073 Sansamuele, le par korakov od razstave umetnin znamenitega Pabla Picassa. Vredno je, da si jo čimprej ogledamo. (G.B.) SLOVENIJA / NA OBMOČJU, KI GA JE PRIZADEL POTRES Reševalne ekipe nameščajo bivalnike LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic Uprave RS za geofiziko so predsinoči zaznali dva močnejša popotresna sunka. Prvega, z žariščem 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane, na območju Lepene ob 19. uri in 21 minut, drugega pa ob 22. uri in 51 minut. Po prvih podatkih so potres čutili v večjem delu zahodne Slovenije, zlasti v Kobaridu in Bohinjskem kotu. Intenziteta prvega popotresnega sunka v širšem nadžariščnem območju je znašala med četrto in peto stopnjo po evropski merski lestvici (EMS), njegova magnituda je bila 2, 9, medtem ko je drugi sunek dosegel moč 2,1. Sicer pa so doslej zabeležili že več kot 360 popotresnih sunkov. Medtem so nadaljevali z aktivnostmi za izboljšanje razmer na prizadetem območju, ki jih še vedno otežuje slabo vreme. V nižjih predelih prizadetega območja je namreč pogosto deževalo, v višjih pa tudi snežilo. Zaradi razmočenih tal se je na tem območju povečala tudi nevarnost proženja skal ter zemeljskih zdrsov in plazov, to nevarnost pa še povečujejo stalni popotresni sunki. Med močnejšim popotresnim sunkom je v četrtek, 44 minut čez polnoč, prišlo do zemeljskih premikov oziroma do posedanja ceste med Kobaridom in Drežnico, od koder poteka tudi povezava z močno prizadetima krajema Drežniške Ravne in Magozd. Cesta ni prevozna za tovornjake, temveč le za osebna vozila, zato ni bil možen dovoz dodatnih bivalnih prikolic in bivalnih kontejnerjev. Za normalen promet naj bi cesto vsak čas znova usposobili, ko bodo preko poškodovanega cestišča postavili pontonski most. Se več dni pa je za ves promet zaprt odsek ceste Most na Soči -Pršeti, saj na kilometer dolgem odseku grozi padajoče kamenje. SSO za pomoč potresencem Odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji redni seji izrazil solidarnost s prizadetimi ob potresu v Posočju. Istočasno poziva vse, ki bi želeli pomagati rojakom v Sloveniji, da lahko oddajo svoje prispevke na naslednje naslove: - sedeži SSO v Trstu, Gorici in Čedadu, - Slovenska prosveta Trst, - Sklad Mitja Cuk, - uredništvo Novega glasa v Gorici. Vsa prispela pomoC bo izročena slovenski Karitas. Kot prvi prispevek so odborniki SSO zbrali 850.000 lir. Obvoz so uredili. Reševalne ekipe si prizadevajo, da bi čimprej zagotovili distribucijo in postavitev bivalnih prikolic in kontejnerjev ter vanje naselili prizadete prebivalce. V Bovcu so v Mali vasi pripravili lokacijo, kamor bodo postavili kontejnersko naselje. Uprava RS za zaščito in reševanje je na prizadeto območje že dostavila 68 bivalnih kontejnerjev, tri sanitarne kontejnerje in 32 bivalnih prikolic. V Bovcu nameščajo ljudi tudi v hotel Alp in v apartmaje Kaninske vasi, ki so jih posamezniki, organizacije in podjetja že odstopile v začasno uporabo. Na prizadeto območje je prispelo še 30 bivalnih zabojnikov in 10 prikolic, danes in jutri pa bo prispelo še 40 bivalnih zabojnikov. Vlada je že odobrila sredstva za nakup dodatnih 50 bivalnih kontejnerjev. Po opravljenih pregledih na objektih je državna komisija za popis poškodovanih objektov ob potresu ocenila, da škoda na objektih v občinah Bovec, Kobarid, Tolmin in Cerkno znaša nekaj več kot tri milijarde tolarjev. Komisija je pregledala skupaj 952 stanovanjskih in več gospodarskih ter javnih objektov in ugotovila, da jih je 311 začasno neuporabnih za bivanje. Od tega bo 130 objektov potrebno rušiti (92 v bovški, 19 v kobariški in 12 v tolminski občini). V teh objektih je prebivalo 710 ljudi, od tega 564 v občini Bovec. Lažje je poškodovanih tudi približno tisoč objektov. Na prizadetem območju je zaradi neurejene vodooskrbe in motnosti vode zaradi obilnih padavin še vedno treba prekuhavati pitno vodo. Slovenski parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje pa se je seznanil z dosedanjimi ukrepi za ublažitev posledic nedavnega potresa v zahodni Sloveniji ter pri tem ocenil, da je bila pomoč tako na državni kot lokalni ravni pravočasna in organizirana. V zvezi s pojasnili ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja o pripravi interventnega zakona za sanacijo in obnovo prizadetih območij je parlamen- tarni odbor izrazil pričakovanje, da bo vlada z nadaljnjimi ukrepi in omenjenim zakonom omogočila čimprejšnjo obnovo prizadetih območij ter ob tem zagotovila ustrezno finančno in strokovno pomoč prizadetim občinam. Poslanci so podprli vladno usmeritev, po kateri bo program obnove vseboval tudi razvojno komponento, pri čemer naj bi v največji možni meri upošteval ohranitev urbanistične in kulturne istovetnosti v posameznih krajih. Sicer pa je člane odbora z doslej opravljenimi ukrepi za odpravo posledic potresa poleg ministra Gantarja in ministra za promet in zveze Antona Bergauerja uvodoma seznanil tudi direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Uše-ničnik. Med drugim je napove- dal, da bo civilna zaščita (razen na najbolj ogroženih območjih) z delom prenehala v ponedeljek ali torek, do takrat pa bodo v najslabšem primeru zagotovili ustrezne pogoje za bivanje v vseh prizadetih naseljih. Za odpravo vseh posledic potresa bo po ocenah ministra Gantarja potrebnih okoli 5 milijard tolarjev, pri čemer bo natančno vrednost mogoče določiti šele po dokončni cenitvi. Zaradi slednjega bo vlada interventni zakon o odpravi posledic potresa posredovala v parlament v tednu ali dveh. Zakon bo med drugim predvidel finančne vire, pri čemer po ministrovih besedah za prva nujna dela zadostuje poldruga milijarda tolarjev iz rezerve. Člani odbora so med razpravo opozorili na nekatera vprašanja, ki jih je odbor povzel v svojih stališčih. Zanimala pa jih je tudi mednarodna solidarnost oziroma odziv tujin6 ob potresu. Predstavniki vlade pojasnili, da so Avstrija, Italija, Madžarska in Poljska takoj p° potresu ponudile pomoč. Velika Britanija "kot predsedujoča v Evropski uniji je ponudila pomoč pri organiziranju sirse akcije pomoči. Minister Gantar pa je dodatno pojasnil, da je EU že ponudila nepovratno pomoč, različne mednarodne finančne ustanove pa ugodne kredite. (STA) POLITIKA / REGULACIJSKI NAČRT POLITIKA / POLEMIKA PRED VOLITVAMI Občina Repenfabor čaka na sklep Dežele No zadnji občinski seji v glovnem le tekoče zadeve Tajništvo SSk odgovarja levici Župan llly je prelomil s preteklostjo Deželna uprava bi morala v kratkem dokončno prižgati zeleno luč za nov regulacijski naCrt Občine Repentabor. Tako vsaj upajo krajevni upravitelji in seveda občani, saj se problem urbanističnega projekta vleče kar nekaj let s pravim »ping-pongom« med Občino in Deželo. Župan Aleksij Križman je prepričan, da smo tik pred ciljem, oddahnil pa se bo Sele, ko bo videl odlok predsednika deželnega odbora. Prvo varianto regulacijskega naCrta je repen-tabrska uprava izdelala že v začetku devetdesetih let, ko je prišlo do prvega »kratkega stika« z deželnim tehničnim odborom, ki ima na področju prostorskega načrtovanja lokalnih uprav Široke pristojnosti. »Kolikor vem, te ovire niso bile politične narave, ampak šlo je za tehnične in Ce hoCemo Cisto birokratske zaplete, ki so sedaj menda premoSCe-ni«, nam je povedal župan. Nov regulacijski načrt bo stopil v veljavo z odlokom predsednika Dežele ter z objavo v Deželnem uradnem listu, do katere naj bi prišlo prihodnji mesec. Repentabrski občinski svet se je medtem na zadnji seji ukvarjal predvsem z izvajanjem t.i. zakona Bassanini, ki določa pravice občanov pri dostopu do uradnih aktov in dokumentov občinske uprave. Zakon določa tudi popolnoma nove postopke za odobritev sklepov ter za njihovo objavo. Vsi tozadevni sklepi so bili sprejeti soglasno. Občinski svetovalci so tudi podprli konvencijo s Pokrajino za ustanovitev Centra za ženske, ki so žrtve nasilja. Gre za zelo pomembno družbeno pobudo, ki je v nekaterih večjih italijanskih mestih že zdavnaj operativna, pri nas pa je bilo treba nanjo čakati kar precej let. Raje pozno, kot nikoli. Ustanovitev Centra dokazuje, da je ob tako koristnih pobudah še kako dobrodošlo sodelovanje med pokrajinsko upravo in posameznimi občinami. Skupščina se je nato ukvarjala z nekaterimi resolucijami, ki jih je predložil svetovalec Kartela svoboščin Guerra. Zadevale so poslovanje in prispevke za menzo za otroke iz občine, ki obiskujejo italijansko šolo na Opčinah in pri Banih, ter brezplačne avtobusne abonmaje za vi-šješolce in za univerzitetne študente. Resolucijo o prvem vprašanju so odobrili z nekaterimi popravki in dopolnili, drugo pa so zavrnili, Čeprav bodo problem skušali rešiti na drugačen naCin. Skupščina Oljke V Domu pristaniških delavcev (Trg degli Abruzzi) bo danes ob 10. uri skupščina Gibanja za Oljko, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega pokrajinskega koordinatorja. Nadomestiti morajo Micheleja Del Bena, ki je pred kratkim pristopil v gibanje bivšega sodnika in sedaj senatorja Oljke Antonia Di Pietra. Repentabrski župan Aleksij Križman (Foto KROMA) H V POLINSKrOBČINI h Danes osrednja pobuda ob dnevu odprtih mej S svečanostjo, ki je bila sinoči v dvorani dolinskega občinskega sveta, se je uradno zaCela letošnja izvedba Odprte meje. Pravzaprav gre tokrat za množinsko obliko poimenovanja pomembne pobude, ki je nastala v Bregu pred 17 leti in letos podaja roko na ono stran tržaške pokrajine, kjer se v prav tolikšni meri priljubljena odvija odprta meja med devinsko - nabrežinskim in komenskim območjem. Ob naklonjenosti vremena bo osrednja prireditev letošnje Odprte meje, ki sta jo oblikovali občini Dolina in Hrpelje - Kozina, danes ob 9.30 pred sprejemnim centrom za dolino Glinščice v Boljuncu. Prvi postanek bo v BotaCu, kjer bo udeležence pohoda Odprte meje okrog 10.45 sprejel Pihalni orkester Breg, pot bo nato vodila do Beke, kjer bo okrog poldneva na vrsti še zaključna prireditev z nastopom MoPZ Slavnik in domačih harmonikarjev. Kot običajno bo jutri prost prehod Cez mejne prehode v BotaCu, Prebenegu, GroCani in Dragi. Stranka Slovenske skupnosti si od svojega nastanka prizadeva, da bi manjšina dosegla pravično zaščito in samostojno politično zastopstvo, v okviru demokratičnih načel in pravil, ki jih priznavajo tudi evropske in mednarodne listine. Zato je strankino vodstvo štelo za umestno, da se poveže v okviru političnega tabora, ki bi omogočil, da se medijo odprta vprašanja manjšine. Ce ne bi SKP glasovala, -pi-latovsko in za svoje interese - skupaj s desničarskimi nacionalisti, proti zamajCenemu zastopstvu manjšine v deželnem svetu, bi se eden od problemov že rešil. Tajnik SKP Venier tega ne upošteva, ker menda ne gleda na strankarske interese. Tako se začenja tiskovno sporočilo tajništva SSk (podpisal ga je tajnik Močnik - na sliki), ki očita SKP kratkovidne napade na Illyja, ki nosijo le vodo na mlin nacionalistom, da rušijo prvega župana, ki je prelomil s preteklostjo in vzpostavil pozitiven odnos z manjšino in Slovenijo. Medtem ko SKP, ki zna tako energično nastopati s svojimi zahtevami v okviru vladne večine, do danes ni nastopila z isto silo v podporo zakonskega osnutka za manjšino. Tudi na to pozablja Venier«. Kar se pa tiCe političnega dna Močnik svetuje Venierju, naj pomisli na položaj v miljski občini, »kjer so Slovenci po štirih desetletjih komunistične uprave praktično izginili, tudi v vidnih znakih, saj je dvojezične table na začetku sloven- BRONASTA IN SREBRNA VEGOVA PRIZNANJA ROJAN / SPODLETELA KRAJA Tekmovanje v znanju malemafike Osem dijakov tržaških nižjih srednjih šol danes v Hrpeljah Lastnik presenetil tatiča, ki mu je vdrt v avtomobil Na hrpeljski osnovni ®oli Dragomirja BenCiCa-®rkina poteka danes 33. Področno tekmovanje iz Matematike za srebrno Rogovo priznanje, ude-Mžuje se ga tudi osem dijakov nižjih srednjih S°1 na tržaškem, ki so se Najbolje odrezali na tek-Movanju za bronasto Ve-§ovo priznanje. Od 0smih tržaških udeležn-Cev današnjega tekmo-vanja v Hrpeljah jih pet °piskuje drugi razred dižje srednje šole, in si-p6r Sara Magliacane (I. Dtuden-Nabrežina), Nlitja Nabergoj (S. Koso-Vel-Prosek)), Mitja Oblak Ciril in Metod), Gia-poiiio Vianello Premru ! * * * * v- Ciril in Metod) in 'patjaz Zaccaria (I. Gru- l^Mia Gantar (S. Kosovel-j PNue), Zinaida Kodrič J1 Andrea Matiacic (S. Misovel-Prosek). Ob penjenih, ki se bodo 31168 potegovali za višje ®n-Nabrežina), trije pa , lskujejo tretji razred, priznanje, pa prejme bronasto Vegovo priznanje še devet dijakov prvega in drugega razreda, Aleksij Budin (S. Kosovel-Prosek), Silvio Ferluga (I. Cankar-Rojan), Borut Jogan (I. Cankar-Sv. Jakob), Darja Kodrič (Sv. Ciril in Metod-Katinara), Katja Rupel (Sv. Ciril in Metod), Ljuba Sancin (S. Kosovel-Prosek), Fanika Starec (S. Kosovel-Opči-ne), Alja Sturman (S. Ko-sovel-OpCine) in Samo Žiberna (Sv. Ciril in Metod). Med dijaki tretjih razredov pa so si bronasto Vegovo priznanje prislužili še: Damir Cri-smancich (Sv. Ciril in Metod), Matej Rebula (I. Cankar-Rojan), Fabio Sulli (S. Kosovel-Prosek) in Anna Wehrenfenning (S. Kosovel-OpCine). Tekmovanja na srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah se je v dveh kategorijah (1. in 2. razred ter loCeno 3. razred) skupno udeležilo 68 dijakov (za prva dva razreda je tekmovalo 42, za tretji razred pa 26 dijakov), naloge pa je pregledala komisija, ki so jo sestavljali profesorji G. Bezeljak, M. Chemelli. D. Marchesich in A. Možina. Bronasta Vegova priznanja bodo dobitnikom podelili ob zaključku šolskega leta, vsi udeleženci pa bodo prejeli priložnostna darila. Kot že lani je tudi letošnje dijaško tekmovanje v znanju matematike na Opčinah finančno podprla Zadružna kraška banka. Dijaki, ki so se uvrstili v višji krog tekmovanja, pa bodo reševali nove matematične naloge od 9. do 11. ure, nakar jim bodo postregli z malico in jih nato odpeljali še na ogled gradu Socerb in Svete Jame. Rezultate tekmovanja bodo razglasili še danes, in sicer približno ob 13.30, nato pa bodo razdelili še priznanja in nagrade. Lastnik je tatica presenetil v avtomobilu, prišlo je do prerivanja, naposled je posegla policija, ki je 27-letnega Luco Boffo aretirala, medtem ko je 20-letno Ketty Pi-chel, ki je bila z njim, samo prijavila sodnim oblastem: Pichelova je trdila, da je noseča, Cesar zdravniki v bolnišnici »Burlo Garofolo« niso izključili. Boffa je z britvico prerezal platneno streho avtomobila alfa romeo GTV, ki je bil parkiran v Ul. Roiano, in zaCel brskati po notranjosti, medtem ko je Pichelova pazila, da ju kdo ni zaloti. Njuno početje je opazil znanec Fabia Puisse, lastnika avtomobila, in ga tudi nemudoma obvestil. Puissa je nepridiprava ustavil, pri Čemer se je lažje udaril (v glavni bolnišnici so ugotovili, da bo okreval v treh dneh), poškodovali pa so tudi steklo na vhodnih vratih poslopja s hišno številko 1. Medtem je neznanec poklical policijo, a tudi po njenem prihodui se je Boffa vedel agresivno do Puisse in mu je celo grozil s smrtjo z nožičem, ki so mu ga zatem zaplenili. Pichelova pa je agentom dejala, da je noseCa, odpeljali so jo v »Burlo«, kjer so jo na zahtevo agentov zdravniki pregledali in opravili vse potrebne izvide. Dokler ne dobijo rezultatov izvidov, take možnosti niso mogh izključiti. Lahko je odšla domov v Ul. Grego 46, medtem ko so Boffo, ki prebiva v Ul. Manuzio 2, odpeljali v koronejski zapor. Priklenila se je na občinsko palačo Mestni redarji so prepričali Ledo Z., ki se je priklenila na vrata občinske palaCe in zahtevala srečanje z županom, da se svoji nameri odreCe. Protestirala je proti odločitvi sodišča, ki ji je odvzelo 9-letno hčerko, katero laho sedaj sreča samo trikrat na teden: socialna služba je namreč svojcas opozorila pristojne oblasti, da v družini nihče ne skrbi za otroka. SodišCe je zatem odredilo, da zanj skrbi neka druga družina, sedaj pa je pri nunah. skih vasi pred kratkim obnovil župan Di Piazza, po posegu svetovalca SSk Savrona, ki je zaman to spraševal prejšnje župane. Ali pa na nabrežinsko občino, kjer v upravi, v kateri aktivno sodeluje tudi SKP, prav odbornica te sranke zagovarja azbestno odlagališče, proti volji dela svetovalcev, ki se morajo pokoriti strankarski logiki, in tudi seveda prebivalstva. Da ne govorimo o pristopu SKP do problematike uporabe teritorija s strani domačega prebivalstva, ki bi se moralo verjetno proletari-zirati«. Ce so to rezultati vključevnja v "veCetnične stranke", meni SSk, potem se sprašujemo, kako je mogoCe, da borci za osvoboditev našega naroda in pošteni ter zvesti Slovenci lahko še nasedajo podobni demagogiji, ki je morda razumljiva v volilni kampaniji, a našim ljudem ni prinesla razul tatov. Kar se tiCe tajnika LD (že DSL) Spadara, verjetno se pri njem po Močnikovem mnenju ponavlja nasprotovanje samostojnemu političnemu nastopanju Slovencev. Zanimivo, da ga ta pojav ne moti pri zajamčenih mestih italijanske manjšine v Sloveniji ali Hrvaški. To pa ga ne pooblašča, da žolčno napada SSk, Ceš, da gre itak za skupino nacionalistov, ki si želijo "etnični ekskluzivizem". »Radi bi vedeli, kaj to pomeni: ali je morda nasprotni pojem "multikulturnosti”, ali pa gre za neko tiho asimilacijo na političnem, Ce že ne na ostalih področjih? Tudi v njegovem primeru bi morala tako negativna stališča, ki se vsak dan ponavljajo, od tega odvračati slovenskega volilca. Nasprotovanje zakonski zaščiti, ki bi nas izenačila ostalim manjšinam v Italiji, zajamčenemu zastopstvu, politični subjektivnosti manjšine, upravi teritorija s strani domačinov, demokratičnemu ravnovesju med raznimi manjšinskimi ustanovami in še drugo so le nekateri primeri takšne politike. SSk, zaključuje MoCnik, tega rie more sprejeti. NOVICE Parkirišča: težave uslužbencev Krajevni tajništvi Filt-Cgil in Fit-Cisl opozarjata na velike težave uslužbencev družbe Italinpa, ki sodi v grupo M-Fintecna in ki ji je Občina Trst podelila koncesijo za upravljanje treh najveCjih mestnih parkirišč: bivši silos, II Giulia in Trg Ulpiano. V tiskovnem sporočilu sindikata trdita, da prihaja do hudega kršenja delovne pogodbe glede umikov, izmen, profesionalnih profilov, podjetje pa naj bi bilo gluho za zahteve, ki so jih postavili že pred dobrimi šestimi meseci. Uslužbenci so zato proglasili mobilizacijo (od 20. trn.), ki sovpada s trenutkom, ko se morajo v okvim širše reforme krajevnih javnih prevozov znova soočiti tudi s koncesijami. »Trieste in bicicletta« v dvomu Občina Trst obvešča, da bodo v primem dežja za teden dni prenesli jutrišnjo manifestacijo »Trieste in bicicletta« (Trst na kolesu). V tem primem bodo ostah nespremenjeni umik, proga, okrepčevalnice, priznanja in še zlasti namen: spomniti se na Unicef in pomagati organizaciji, ki izključno preko volun-tariata pomaga otrokom po svetu. Razstava likovne delavnice Danes ob 17. uri bodo v Nabrežini odprli razstavo knjig in risb, ki so jih otroci devinsko-nabrežinske občine izdelah v likovni delavnici za otroke »Mavrica v noCi«, ki jo je vodila ilustratorka Vesna Be-nedetiC. TeCaj se je odvijal v februarju in marcu; na njem pa so se mladi udeleženci seznanili z novimi slikarskimi tehnikami. TeCaj je lepo uspel, kar bodo imeli priložnost ugotoviti tudi starši sami in drugi obiskovalci. Knjige in risbe bodo na ogled v knjižnici od 26. aprila. Nastopili bodo tudi gojenci glasbene sole GM, razreda Irene Pahor. N.L. OPZ Venturini na tekmovanju Člani OPZ Fran Venturini se bodo danes predstavili na'6. reviji mladinskih pevskih zborov Slovenije, ki se je predvčerajšnjim začelo v Zagorju ob Savi. Za male pevke in pevce od Domja je to že tretji nastop na državnem srečanju slovenskih zborov. Na pot se je podalo skoro petdeset otrok, pod vodstvom zveste Suzane Žerjal, peli pa bodo ob klavirski spremljavi Vesne Zuppin. (dam) OB 30-LETNICI SKD TABOR / SINOČI PREMIERSKA UPRIZORITEV ARTAČEVE VESELOIGRE »Rusa riga črjez uograde« navdušila opensko občinstvo Veseloigro so z uspehom uprizorili že pred 20 leti - Tokrat je režijo prevzel Igor Malalan - Ponovitev danes in jutri v Prosvetnem domu Številno občinstvo je sinoči v openskem Prosvetnem domu z velikim navdušenjem pozdravilo premiersko uprizoritev veseloigre Ivana Artača v režiji Igorja Malalana »Rusa riga črjez uograde«. Kdor se še spominja prve uprizoritve istega dela pred skoraj dvajsetimi leti, ki je bila prav tako deležna zelo toplega sprejema, je lahko ugotovil, da je dramska skupina SKD Tabor z novo, dinamič-nejšo in poskočnejšo postavitvijo še presegla samo sebe. s katero KD Tabor nadaljuje praznovanje 30-letnice svojega delovanja, je že vse nared. Vsi nastopajoči - Viktor Sosič, Lilijana Hrovatin, Melita Malalan, Marko Piccini, Karla Malalan, Dolfi Purič, Loris Tavčar, Andrej Šuligoj, Dunja Sosič, Alda Sosič, Sandi Stefančič, Leo Krevatin in Mateja Piccini so bili deležni prisrčnih aplavzov. Zelo učinkovita je tudi scena Miloša Jugoviča. Ponovitev predstave bo danes, ob 20.30 in jutri, ob 18.30. JUTRI SREČANJE ORGANISTOV Dve glasbeni prireditvi v Rojanu Jutri ob 17. uri bo v rojanski župnijski cerkvi glasbeno srečanje mladih organistov. Na rojanskih orglah, ki so edini primer orglarske obrti iz 19. stoletja v našem mestu, bodo igrali Tržačani Andrej Pegan, Stefano Bembi, Manuel Toma-din in Ljubljančanki Anamarija Štrukelj in Barbara Pibernik. Sodeloval bo tudi flavtist Manuel Staropoli. Andrej Pegan, ki je diplomiral na konservatoriju Giuseppe Tartini, nastopa kot solist in kot član raznih instrumentalnih skupin. Kot organist sodeluje po naših župnijah ter nastopa tudi na množičnih glasbe-no-kulturnih prireditvah. Stefano Bembi je diplomiral na konservatoriju Tartini in se je izpopolnjeval na številnih seminarjih v Italiji in v tujini. Vodi mednarodno glasbeno ustanovo »Musiči artis« ter koncertira kot solist in kot član različnih komornih in instrumentalnih zasedb. Kot organist sodeluje pri slovenskem bogoslužju v Rojanu. Oba glasbenika, ki sta bila gojenca pri Glasbeni matici, sta naši publiki dobro znana in cenjena poustvarjalca. Manuel Toma-din je študij dokončal na konservatoriju Tartini. Pogosto nastopa v Trstu in v drugih krajih naše dežele. Sodeloval je kot predstavnik Italije na glasbenem srečanju v Bayreutu v Nemčiji. Je organist v cerkvi Marijinega brezmadežnega srca v Trstu. Anamarija Štukelj končuje 4. letnik Akademije za glasbo v Ljubljani pri prof. Hubertu Bergantu. Znanje o stari francoski glasbi je dobila na poletni orgelski šoli češke organistke Irene Chrybkove. Barbara Pibernik je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Huberta Berganta in se je izpopolnjevala pri profesorjih Gerhardu Wein-bergerju, Jaroslavu Tumi in drugih. Prejela je Prešernovo nagrado za študente. Flavtist Manuel Staropoli je dokončal študij na konservatoriju Tartini in ima že bogato koncertno dejavnost. Nastopa kot solist in kot član instrumentalnih skupin stare glasbe. Mladi umetniki bodo predstavili spored, ki obsega dela P. Cornete, G.B. Riccija, J. Stan-leyja, D. Bigaglije, G. Frescobaldija, J.S. Bacha, G.A. Homiluisa, B. Pasquinija, G. Bohma in G.F. Handla. Marijin dom v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, bo v soboto, 25. aprila, ob 19. uri gostoval dobitnike mednarodnega glasbenega natečaja »Al-fredo Marcosig«, ki ga organizira Delovna skupnost »Alpe Jadran« v Gorici za gojence violine in violončela glasbenih šol z alpskega in jadranskega območja. Nastopili bodo nagrajenke in nagrajenci iz Avstrije, Italije, Hrvaške in iz Slovenije. Ocenjevalno komisijo sestavljajo znani glasbeniki, med katerimi sta dirigent Alfrede Savelli in prof. Matteo Fanni Canelles, ki je že večkrat nastopil na naših Glasbenih srečanjih mladih. Glasbeni prireditvi prireja Slovenska glasbena šola - Koncertna pobuda Rojan. H.M. _________SLOVENSKI KULTURNI KLUB____________ Gostovanje ljubljanskih amaterjev Nastopili bodo z veseloigro Lumpacij Vagabund Ta teden, v katerem smo s težavo iz prazničnega razpoloženja prešli v trdi ritem življenja, bomo kaj radi zaključili s smehom in zabavo. Prav s tem namenom so mladi, ki se udejstvujejo v Slovenskem kulturnem klubu, Mospu in Finžgar j e vem domu ob podpori Radijskega odra povabili medse igralce sovrstnike iz Ljubljane, da bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 18. aprila, uprizorili veseloigro Lumpacij Vagabund. Igra prikazuje tri zabavne junake, mizarja, krojača in,pijančka, ki se jim sreča nasmehne, tako da zadenejo številke na loteriji in zmagajo lepo vsoto denarja. Od takrat pa jih nagajivi duh Lumpacij Vagabund zapeljuje, da bi ugotovil, ali ljudem prinaša srečo denar ali ljubezen. Igra je bila v preteklosti dostikrat uprizorjena na raznih odrih že od obdobja Avstroogrske dalje, v slovenskem kul- turnem prostoru pa je doživela tudi več zanimivih priredb, med katerimi izstopa tista, za katero je poskrbel slavni Frane Milčinski-Ježek. Med drugimi jo je pred mnogimi leti izvajal tudi Radijski oder za našo tržaško radijsko postajo. Danes bomo igro gledali v izvedbi mladih igralcev amaterske skupine, ki je nastala pri frančiškanih v centru Ljubljane. Tam se srečujejo študentje, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije, študirajo pa v Ljubljani. Amaterska igralska skupina je zrasla že pred leti, od takrat vsako leto naštudira po eno komedijo in potem z njo nastopa po celi Sloveniji. Igra Lumpacij Vagabund, ki je namenjena gledalcem vseh starosti, bo na sporedu ob 19.30. Po igri pa bo za vse mlade na vrsti družabno srečanje s prigrizkom in plesom. Breda Susič SMUČARSKI KLUB DEVIN VCERAJ-DANES Jutri pohod Praprot-Repen za memorial Mirka Škabarja Smučarski klub Devin bo jutri priredil pohod iz Praprota v Repen za memorial Mirka Škabarja. Na vrsti bo že dvanajstič, kar priča o njegovi priljubljenosti med ljubitelji planinstva. Odhod iz Praprota bo od 8.30 do 10. ure. Ob odhodu bodo udeleženci prejeli izkaznico, ki jo morajo nato obvezno predstaviti organizatorjem na dveh kontrolnih točkah. Izkaznica bo žigosana tudi na cilju. Pot je posebno markirana za to pobudo. Hoje je za približno tri ure, nagrajevanje pa bo okoli 14.30 v koči Pod Rup o. Med potjo in na cilju bodo udeleženci deležni toplega čaja, na cilju pa bo poskrbljeno tudi za okrepčilo. Udeleženec dveh pohodov bo prejel bronasto značko, štirih srebrno, šestih pa zlato, medtem ko bodo udeleženci devetih pohodov prejeli posebno priznanje. Nagradili bodo tudi najmlajšega in naj starejšega udeleženca ter najbolj številčno skupino. Za povratek v Praprot bo poskrbljeno z društvenimi kombiji. Organizatorji hkrati sporočajo, da je odpadel napovedani obisk jame Vodenice (pod vodstvom jamarjev SD Grmada), ker je jama neprehodna zaradi močnih padavin zadnjih dni. Oddaja o risankah Oddaja Brez meje bo danes posvečena risankam. Gosta Pavel Magnani, tržaški ustvarjalec, ki je že predstavil serijo svojih risank »Joe Banana« na slovenskem programu deželnega sedeža RAI in Koni Stembacher, ki že dolgo let ustvarja na Primorskem, se bosta pogovarjala o tehnikah izdelave animiranega filma. Oddaja bo na TV Koper, danes, 18. aprila, ob 18. uri. Danes, SOBOTA, 18. aprila 1998 POLON Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob 1.06 in zatone ob 10.42 Jutri, NEDELJA, 19. aprila 1998 JELKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,9 stopinje, zračni tlak 996,9 mb ustaljen, veter 6 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 84-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 2,6 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje. OKLICI: uradnik Cri-stiano Ferrazzo in uradnica Cristina Vittigli, uradnik Giorgio Albonese in študentka Diana Germani, upokojenec Adriano Mer-candel in pomočnica So-nia Pausin, kovinar Fran-cesco Montalto in uradnica Luisella Tancik, delavec Michele Lillo in delavka Gabriella Pescio, gasilec Fabio Cuzzi in trgovka Laura Totis, raziskovalec Francesco Russo in Solnica Francesca Ri-chetti, vodja podjetja Gio- vanni Loser in arhitekt Elena Dragan, policijski agent Carmine Vetrano in prodajalka Stefania CaseT la, asistent Marino Gran in raziskovalka Isabella Fontana, upokojenec Gio-vanni Cattaneo in trgovka Annamaria Fait, glasbenik Adamo Seli in socialna delavka Kristina Martelanc, vrtnar Alessandro Lo Vecchio in delavka Daniela Cavaliere, uradnik Alessio Salomone Don-garra in študentka Anto-nella Capone. I : LEKARNE Od torka, 14. do sobote, 18. aprila 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). Opčine - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, UL Commerciale 21, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. a PRIREDITVE PROSVETNI DOM NA OPČINAH - Gledališka skupina SKD Tabor. V počastitev 30-letnice društva bo danes, 18. aprila ob 20.30 ter jutri, 19. aprila ob 18.30 uri uprizoritev narečne komedije RUSA RIGA ČRJEZ UOGRADE v režiji Igorja Malalana. Igro je spisal prof. Ivan Artač leta 1973, nato pa jo je s sodelavci v opensko narečje prestavila gledališka igralka Leli Nakrstova. Vabljeni ste vsi, brez izjeme! V MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27, bo jutri, 19. aprila ob 17. uri nastopil dramski odsek prosvetnega društva Standrež z Molie-rovo komedijo SKOPUH. Toplo vabljeni! SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA - ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih organistov, ki bo jutri, 19. aprila ob 17. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Nastopili bodo Andrej Pegan, Stefan Bembi in Manuel Tomadin, ki so glasbeni študij dokončali na konservatoriju Giuseppe Tartini, ter Barbara Pibernik in Anamarija Štukelj, učenki prof. Huberta Berganta, ki sta diplomirali na akademiji za glasbo v Ljubljani. Sodeloval bo tudi flavtist Manuel Sto-ropoli. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE, PROSVETNI DOM Od 21.4. do 5.5.1998 razstavlja Matjaž Hmeljak svoje grafike. Odprtje razstave v torek, 21.4., ob 20.30. Predstavitev prof. Anna Maria Carminelli Gregori. Glasbeni inter-mezzo izvaja EDI MEOLA TRIO. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - koncertna sezona 97-98 - Kulturni dom, v torek, 21. aprila ob 20.30: Massimo Gon, klavirski recital (Debussy, Ravel, Musorgsky). MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM, TO JE KRIK VSEH NAS! - ZSKD v sodelovanju s KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in SKGZ vabi na koncertni večer partizanskih pesmi in poezij, ki bo v petek, 24. t. m. ob 20.30 v Sport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Ob 19.30 se zberemo pri krajevnem spomeniku padlim v NOB za krajšo spominsko svečanost. Prireditev bodo oblikovali MoPZ Rdeča zvezda, Godba na pihala Viktor Parma, MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Oton Zupančič, MoPZ Valentin Vodnik, recitatorji Olga Lupine, Nerina Švab, Drago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simoneta, Ve-ruška Kuk, Goran Obad, Igor Pison. Priložnostne misli bosta podala županja Tamara Blazina in predsednik ZSKD Ace Mermolja. Vabljeni vsi udeleženci NOB! DUO Dasha Dubrovina - violina, Cristina Sancin -klavir, v sklopu pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj v nedeljo, 26. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu J-Francaix, J. Rodrigo, P-Pessina in J. Brahms. KINO ARISTON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Anastasia«, risani film. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carly' le. AMBASCIATORI ' 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, 00.15 »La maschera di fer-ro«, i. Leonardo Di Ca-prio, Jeremy Irons, Gerard Depardieu, John Malkovi-ch, Gabriel Byrne. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, !• Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 2 - 16.30, 19.00, 21.45, 00.15 »Jackie Brovm«, r. Quen-tin Tarantino, i. Robert De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton. NAZIONALE 3 - 15.15’ 16.50, 18.30, »Anastasia«, risanka; 20.10, 22.30 »Sie] ra« i. Sharon Stone, Du stin Hoffman. NAZIONALE 4 - 15-4^ 17.10, 18.45, 20.30, 22.15’ 24.00 »George, re del a Giungla«, disnejeva pr° dukcija. , MIGNON - l5-4b’ 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Un topolino sotto stra to«, risanka. „n capitol - i6-0!: »Flubber in professore le nuvole« risanka; I®- ’ 20.00, 22.15 »II collezi ' nista«, i. Morgan Fre . man, prepovedan mladi pod 14. letom. „n ALCIONE - l8-3°i 20.15, 22.00 »II bacio serpente«, r. Ewan Gregor, Greta Scacchi, te Postlethvvaite. izleB a ra iL@¥llMBTO mmiM® ®tLE[E)^L0i©[i JAROSLAV HAŠEK DOBRI VOJAK ŠVEJK Režija Stanislav Moša PONOVITVE: danes, 18. t. m. ob 20.30 REDB jutri, 19. t. m. ob 16.00 RED C v sredo, 22. t. m. ob 20.30 RED D v četrtek, 23. t. m. ob 20.30 REDE v petek, 24. t. m. ob 20.30 REDE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije Primorska poje 98 jutri, 19. aprila 1998 ob 17. uri v obcinkem gledališču France Prešeren v Boljuncu pa-PeC, MoPZ Jezero iz Doberdoba in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. OBČINI DOLINA IN HRPELJE-KOZINA vabita na manifestacijo ODPRTA MEJA ’98 DANES, 18. APRILA 1998 ob 9.30 Zbiranje v Sprejemnem centru doline Glinščice • Pozdravi • Trobilna skupina glsbene šole Godbe iz Ricmanj # Predstavitev dejavnosti združenja UISP v Sprejemnem centru doline Glinščice • Godga na pihala Breg ob 12.15 Dobrodošlica na Beki • Moški pevski zbor Slavnik S Vleo Vatovec • Harmonikaša Peter Filipčič in Roman Mahne JUTRI, 19. APRILA 1998 PROSTI PREHOD V OBE SMERI PO MEJNIH PREHODIH: BotaC - Beka GroCana - Vrhpolje Draga - Mihele ob 17. uri Revija PRIMORSKA POJE v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu SOBOTA, 18. IN NEDELJA, 19. APRILA • Združenje UISP bo na razpolago za vodene obiske doline Glinščice • Fotografski krožek FOTO TRST 80 in Fotografska skupina MAVRIČNI MOST MLADIH prirejata 4. FOTOGRAFSKI MEDNARODNI EX TEMPORE SASA OTA barvnih diapozitivov na temo LJUDJE IN ODPRTA MEJA • Žigosanje filmov, oba dneva, od 9. do 16. ure v Občinskem gledališču F. PREŠEREN v Boljuncu in v kavarni EKPRESS na Kozini KMEČKA ZVEZA SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi na MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI OBČNI ZBOR RADIJSKI ODER JUTRI, NEDELJA, 19. APRILA 1998 ob 9. uri in FINŽGARJEV DOM v Prosvetnem domu na Opčinah Dnevni red: vabijo na ogled komedije 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. Poročilo predsednika JOHANA NESTOYA 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Pozdravi in razprava LUMPACIJ VAGABUND 6. Volitve 7. Razno Igrajo elani frančiškanske študentske skupine iz Ljubljane V drugem sklicanju - pol ure po prvem - je občni DANES, 18. APRILA 1998 ob 19.30 zbor sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Sledi zakuska v Finžgarjevem domu na Opčinah 3 SOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bodo v ponedeljek, 20. aprila na podružnici - Canestrinijeva ploščad 7 - roditeljski sestanki po naslednjem urniku: ob 17. uri za trienij trgovske in geometrske sekcije in ob 18. uri za bienij trgovske in geometrske sekcije. OB PRILIKI 200-LETNI-CE SOLSTVA NA OPČINAH bomo do 20. aprila 1998 na OS F. Bevk zbirali stare šolske potrebščine, stare zvezke, učbenike, spričevala, dokumente... in spomi- ne na šolska leta. Za informacije tel. na št. 211119 -gospa Maja. RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA F. Prešeren sporoča, da bodo v šolskih prostorih popoldanske govorilne ure v četrtek, 23. aprila (za bienij in klasično), ter v torek, 28. aprila (za trienij znanstv.) od 18. do 20. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carduc-ci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. E3 ČESTITKE Prišel je mali Ivan Z mamico Sandro in očkom Davidom se veselimo njegovega rojstva in mu želimo vso srečo v življenju nonoti Skerk in Roici, stric Andrej z Michelo in teta Rada z Massimilianom Dobrodošel Ivan Mami Aleksandri in očetu Davidu prisrčno čestita kolektiv NTKB lija bratec je postal, z Janino zdaj se bo igral. Skupaj bosta poskrbela, da Donatella in Jure ne bi dolgčas imela. Barkovaljnski pevci se veselimo, povečani družini vso sreCo želimo! Danes se poročita CLAU-DIO in VALENTINA iz Gro-pade. Vse najboljše, mnogo sreče, ljubezni in razumevanja jima želi družina Pečar iz Boršta. Z mamo Sandro in očkom Davidom se veselijo prihoda malega IVANA -Cvetka, Lorena, Roberto in Caterina. ~?3 OBVESTILA OBČINA ZGONIK ob- vešča, da je občinska knjižnica v Saležu začasno zaprta. JUS REPEN vabi na nadaljevanje akcije CišCenja ka-la Draga v Repnu, ki bo danes, 18. t.m. Najdemo se na licu mesta ob 14. uri. JK CUPA vabi danes, 18. t.m. ob 14.30 vse otroke od 6 do 10 let na »ex-tempore« na svojem sedežu v Seslja-nu. Nagrada je jadralni tečaj. Informacije na tel. 820502 ali 299858. Prinesti s seboj barvice. DANES, 18. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Podlonjerju v Ul. Masaccio 24 predvajanje diapozitiv Katje Kjuder o potovanju od Teherana do Pekinga. SEMINAR ZA MEN- TORJE ZA DELO Z OTROKI - danes, 18. t. m. bo o odrskem gibu predaval igralec in režiser Brane Završan. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, od 16. do 19. ure, za vsa pojasnila in vpisovanje se lahko obrnete do urada ZSKD (tel. št. 635626). PD SLOVENEC organizira jutri, 19. t.m., ob priliki odprte meje skupni pohod skozi mejni prehod v BotaCu na Beko. Kosilo iz nahrbtnika. Za pijačo bo poskrbljeno. Zbirno mesto ob 10. uri pred Srenjsko hišo v Borštu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel obvešča, da bo Zeleni center jutri, 19. aprila odprt. Obiskovalci bodo imeli možnost domačega prigrizka. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita v ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 na svečano podelitev nagrade VSTAJENJE tržaškemu pisatelju Marku SosiCu za roman Balerina, Balerina. O avtorju in delu bo govoril prof. Pavle Merku, odlomek iz romana bo prebrala igralka Lučka Počkaj. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB iz Skednja-Ko-lonkovca-Sv. Ane vabi prebivalce teh okrajev, ki jih zanima postavitev spomenika, na JAVNO ZBOROVANJE, ki bo v ponedeljek, 20. aprila ob 17.30 v dvorani KD Ivan Grbec (Skedenjska ulica 124). Na dnevnem redu bodo: poročilo o pretekli dejavnosti, izvolitev novega odbora, razno. Zaradi pomembnosti zborovanja se toplo priporočamo, da se ga udeležite! TABORNIKI RMV vabimo vse elane (v kroju), starše in prijatelje na prireditev dneva tabornkov, ki bo v sredo, 22. aprila ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD FRANCE PREŠEREN - Boljunec vas vabi na zanimivo predavanje, ki bo v gledališču France Prešeren v Četrtek, 23. aprila ob 20.30. Novinar Marko VValtritsch iz Gorice bo govoril o RAZPADU AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE in letu 1918 na Primorskem. Vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja v četrtek, 30. aprila t. 1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Začetek ob 20.30. Pridelovalci lahko prinesejo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila v Četrtek, 23. in petek, 24. t. m. od 19. do 21. ure na dom Marjana Gregoriča - Ul. Boveto 32. Tudi občinstvo bo sodelovalo pri ocenjevanju najboljših vin. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI - MOSP (Ul. Donizetti 3) obveščajo, da bo naslednje srečanje TEČAJA KNJIŽNE SLOVENŠČINE NA VISOKI STOPNJI v petek, 24. t. m. ob 20. uri. SK BRDINA vabi vse elane in prijatelje kluba na družabni veCer in društveno nagrajevanje ob zaključku sezone, v petek, 24. aprila ob 20. uri v dom Brdina na Opčinah. Zaželjene so prijave. ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na 30. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v soboto, 25. aprila in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila 1998 v prostorih Kraške hiše v Repnu z začetkom ob 20. uri. KD RDEČA ZVEZDA sklicuje v ponedeljek, 27. aprila 1998 redni občni zbor na sedežu društva v Saležu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila upravnega odbora, razprava porodi, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega odbora, razreš-nica staremu odboru in razno. Upravni odbor poziva elane k polnoštevilni udeležbi. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA TRST 85, KROŽEK ISTRIA in KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - v Četrtek, 23. aprila 1998 bo zgodovinar prof. Jože Pirjevec predstavil knjigo Rudija Uršiča ATTRA-VERSO TRIESTE - Un rivo-luzionario pacifista in una citta di frontiera. PREDSEDNIK SLOVEN- GODBENO DRUŠTVO PROSEK ZAHODNOKRASKI RAJONSKI SOSVET ZAIGRAJMO SKUPAJ NA PROSEKU Nastopata: Banda civica CITTA Dl M0NFALC0NE in OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE danes, 18. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZNANSTVENO RAZISKOVALNO SREDIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE - KOPER NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA JUŽNO PRIMORSKO KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK KULTURNI KLUB ISTRA prirejajo strokovni posvet JOSIP AGNELETTO KULTURNIK IN POLITIK V ISTRI IN TRSTU (1884-1960) danes, 18. aprila 1998, začetek ob 9.30 Trst, Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3 SKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne kraške banke, OpCine - Ulica del Ricreatorio 2. KD VALENTIN VODNIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, se javite ob uri kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primera tudi na ZSKD (Damia-na - tel. 635626). KRD DOM BRISCIKI sk- licuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila 1998 na sedežu društva ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOL- NILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lek-cije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, Članki, prti in dragi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, Ce nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili Cim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. SKLAD MITJA CUK ob- vešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Ca- SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. -3. 7.1998. Prijavnice dobite: knjigama TerCon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. SKD TABOR OPCINE -Ob 200-letnici openske šole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in draga roCna dela za razstavo, ki bo maja v šoli. Dela sprejemamo v Prosvetnem domu vsak Četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. št. 213945 od 16. ure dalje. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. me. Ob sobotah so uradi zaprti. MALI OGLASI tel. 040-7796333 VILO ALI KMEČKO HIŠO išCe družba S.A.R. Spa v okolici Goriških Brd ali Vrha sv. Mihaela. Ponudbe poslati na Palače Hotel -Corso Italia 63 - 34170 Gorica. Tel. št. 0481/82166, fax 31658. PRODAM Mercedes E 200 letnik ’94 v dobrem stanju. Cena 25.000.000 lir. Tel. št. 0335-6154391. PRODAM Fiat 500 ED, letnik ’92, prevoženih 29.000 km. Tel. št. 228821. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išCe moške uslužbence za začasno namestitev. Tel. 213274. GOSPODIČNA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 040/830452 (ob mah kosila). V PREBENEGU prodam novejšo dvonadstropno hišo z vrtiCem, garažo in parkirnim prostorom po zanimivi ceni. Tel. št. 040-228100 ali 040-232404. RESTAVRACIJA v Trstu išCe natakarico in pomočnika v kuhinji, minimum 22 let, z vozniškim dovoljenjem, tudi neizkušena za sezonsko poletno delo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Restavracija«. PRODAM MOTOR Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih mah. PRODAM domače belo in Cmo vino po ugodni ceni. Tel. št. 225115. PRODAM kataliziran Citroen AX 1.0 letnik '93, mo-dro-sive metalizirane barve. Tel. 040-335944. PRODAM Saab 900 tur-bo, letnik ’94, 185 CV, full optional, prevoženih 30.000 km. Tel. na št. 228989. OSMICO je v Logu odprla Kmetija KOMAR. Toči belo, Cmo in vitovsko. Za prigrizek nudi domačo slanino. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima v Storjah odprto do 26. aprila Franc Jelusic. OSMICO ima Frantioli v Slivnem. ToCi odlično belo in Cmo vino. OSMICO je v Samatorci odprl Max. OSMICO sta odprla v Križu Zmaga in Severino Sedmak. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Boris Škerk, Praprot. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. MILIC je odprl kmečki tmizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO je odprl Alojz Milic, Repen 49. Toplo vabljeni! OSMICO je odpri Stubelj v Sempolaju. PRISPEVKI Ob obletnici smrti predragega Piera Callina daruje žena Atiica s Silvijo in Rikardom 100.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Claudia Coslovicha darujejo družine: Riccardo Prani, Ottavio Pisani, Bruno Pisani, Adriano Pisani, Mamo Novak, Alma Ferlu-ga, Anamarija Debeljuh, Ina in Andrej Ferfoglia, Erika z družino, Ivanka Piščanc, Silvana Piščanc, Viktor PišCanc, Bernarda Piščanc, Nadja PišCanc, Flavio Gropajc, Mama Pi- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. schianz, Luisa Capitanio, Mario Capitanio, Mario Fa-bi, Anton Bole, Gianni Me-ton, Dario in Armida Pisani 400.000 lir za onkološki oddelek bolnišnice v Avia-nu. V spomin na Darija Emilija daruje družina 120.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela. Namesto cvetja na grob prof. Franca Škerlja daruje Bogdan Lovriha 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Dolini. V spomin na dr. Franca Škerlja darujeta družini Mikolj 100.000 lir za Dijaško Matico. V spomin na Marjana Medveščka daruje Cvetka 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov. t Zapustil nas je dragi Saša Rutar Svojci in sorodniki sporočajo, da bo pogreb danes, v soboto, 18. aprila ob 13.30 v devinski cerkvi. Devin, 18. aprila 1998 Žalovanju se pridružujejo družina Kocman Lucijan, družina Kralj Simon, družina Carli-Kralj Rajmond in družina Cogni Franko 18. 4. 1997 18. 4. 1998 Pred enim letom nas je zapustil naš dragi Sergij Požar Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Milena, sin David in brat Alex z družino Trst, 18. aprila 1998 GOSPODARSTVO / PRIZADEVANJA SGZ RIM / MESEČNIK »LETTERE« GORICA / KONCERT Aktiven posrednik v čezmejnih stikih Krepitev sodelovanja na različnih področjih ob upoštevanju spreminjajočih se razmer Nova kulturna revija pozorna do Slovencev Ponatisnili so pismo /. Komela Slovensko gospodarsko združenje že od ustanovitve nastopa kot posrednik med goriskim (deželnim) in novogoriškim gospodarstvom. V tej vlogi je združenje v lanskem letu sodelovalo pri uresničevanju različnih pobud v goriškem prostoru. Integracijski procesi in predvsem postopek za vključitev Slovenije v Evropsko zvezo, ki je v zadnjem času zadobil hitrejši ritem, so SGZ, ki želi prevzeti aktivno vlogo posrednika, postavili pred nove naloge. Tako ocenjuje dogajanje zadnjih nekaj mesecev ravnatelj združenja Igor Orel in ob tem navaja, kako so izvajali te nove naloge. Začetek novih odnosov je bilo srečanje z vodilnimi pri združenju trgovcev Ascom. Prvemu srečanju je sledil obisk v Novi Gorici in pogovori z Območno gospodarsko zbornico ter predstavniki Obrtne zbornice. Sprejeli so dogovor o ustanovitvi tričlanske delovne skupine o skupnem nastopanju in o stalnem informiranju o dogajanjih v goriškem prostoru. Naslednje pomembno poglavje predstavlja srečanje z občinskim odbornikom za čezmejno sodelovanje in evropske zadeve Amirantejem. Delegacijo SGZ je Amirante seznanil s podrobnostmi glede takoimenovanega načrta za spravo med mestoma ter o postopku financiranja. V začetku marca sta predsednik SGZ Vid Primožič in ravnatelj imela srečanje z novogoriškim županom Špacapanom. Govor je bil o gospodarskih vprašanjih, ki pobliže zadevajo čezmejno sodelovanje, pa tudi o predvidenih negativnih posledicah integracijskih procesov. Pravočasno se je treba pripraviti na razmere, ko bo Slovenija sprejeta kot polnopravna članica v Evro- NOVICE Števerjan: morebitno škodo zaradi potresa javiti na občini Nedeljski potres so na nekaterih območjih v Brdih občutili močneje kot drugod na Goriškem. Eno takih območij je tudi Števerjan. O ugotavljanju posledic potresa je bil govor tudi na torkovi seji občinskega sveta. Občani, ki so ugotovib škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih, na javnih objektih (npr. cestah, opornih zidovih itd), pa tudi premike tal v vinogradih in na kmetijskih zemljiščih, naj to sporočijo tehničnemu uradu na občini, kjer bodo prejeli nadalnja navodila. Tehnični urad pa bo poskrbel za pregled in ocenitev škode. Območje števerjanske občine je bilo, poleg Kr-mina, priznano kot izrazito potresno območje že po katastrofalnem potresu pred dvaindvajsetimi leti. Koncert pianista Giulia Piana V dvorani pokrajinskih muzejev na gradu bo danes predzadnji koncer Glasbene mladine v pomladanski sezoni. Ob 18. uri bo nastopil pianist Giulio Pian, Goričan, sicer pa študent inženirstva na Tržaški univerzi, ki je jeseni diplomiral na konservatoriju Tartini. Izvajal bo skladbe Beethovna, Chopina, Skrjabina, Chabriera, Debussiya. Zadnji koncert bo 9. maja, ko bosta nastopila pianista Patrizia Mazzolini in Antonio Stacul. Javno srečanje o volitvah 1948 Svetovalska skupina CDU v deželnem svetu prireja danes, s pričetkom ob 10. uri, javno srečanje na temo Volitve leta 1948 - zmaga krščanske demokracije in poraz ljudske fronte. Danes zmaguje Oljka, kaj pa KD? Srečanje bo v dvorani Pietro Cocolin. Zasedanje sinodalne skupščine V kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes, s pričetkom ob 15. uri, zasedanje sinodalne skupščine. Udeleženci bodo vzeh v pretres pripombe glede drugega dela dokumenta ter bodo glasovali o prvem delu besedila. Morda pa bodo uspeh "obdelati” in izglasovati celotno besedilo. Prvo srečanje za uresničevanje posegov ob jubilejnem letu Iz vsedržavnega sklada za financiranje uresničitve pobud ob jubilejnem letu 2000 bo v Gorico prišlo skoraj pet milijard lir. Štiri milijarde bodo namenih za ureditev muzeja zakladnice goriške stolnice (prostor bodo uredih v kompleksu nekdanjega samostana oziroma vojšanice v Ul. sv. Klare, kjer naj bi v kratkem pričeli s prenovitvenimi deh), preostali znesek pa bo služil za zgraditev in ureditev informacijskega urada (»vrata za Oglej«) na mejnem prehodu Standrež-Vrtojba. Predstavniki občine in nadškofije so se sestah na prvem srečanju kjer so se dogovorili o nadaljnem poteku nalog. Naslednji operativni sestanek bo v začetka maja. 11 psko unijo in odpraviti neskladja, ki bi pomenila izbruh divje konkurence. Pot je, so poudarili na srečanju, v povezovanju in usklajevanju, zato so pomembni skupni načrti čezmejnega sodelovanja in povezovanja, ki naj bi se financirali iz evropskih skladov. Črtomir Špacapan je sogovornike seznanil z ustanovitvijo skupnega urada med Občino in Območno gospodarsko zbornico prav glede specifične problematike in v predvidevanju, da se v kratkem oblikuje napovedani čezmejni teritorialni pakt za gospodarsko sodelovanje. Slovensko gospodarsko združenje je svojo aktivnost povezovanja in spodbujanja sodelovanja usmerilo tudi na šolsko področje in pripravilo predavanje o integracijskih tokovih v Evropi v povojnem obdobju, o evropskih skladih, o mejnem prehodu Standrež - Vrtojba ter o blagovnem terminalu. Sredi marca so v Rimu predstavili novo kulturno revijo, mesečnik »Lettere - il mensile dellTtalia che scrive«, ki jo izdaja založniška hiša »Pineider«, pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo. Odgovorni urednik je Igor Righetti, glavni urednik pa Enza Li Gioi. V uredniškem odboru so znana imena italijanskega kulturnega sveta, med katerimi gre omeniti Daria Foja, Mau-rizia Costanza, Giorgia Albertazzija, Margherito Hack, Maria Monicellija, Paola Rossija, Monico Vitti, itd. V tej prvi številki pa so pristopili k sodelovanju VValter Vel-troni, Elio Toaff, Carmen Moravia, Michele Serra in številni drugi... Revija je nadvse zanimiva in oblikovno privlačna, saj zajema aktualne teme italijanske družbe, ki segajo na versko področje, zgodovino, modo, družbene odnose, šport, re- cenzije, intervijuje itd. Bogata in obenem privlačna revija, ki se nekako oddaljuje od ostalih italijanskih revij, ki so nam na razpolago v raznih kioskih. Člani redakcije, kot so nam povedali, želijo posvetiti pozornost tudi et-nično-manjšinskim vprašanjem, saj je ta problematika v širšem italijanskem prostoru postavljena ob stran, a vsekakor je ne gre zanemariti. Prav s tem namenom so že v prvi številki objavili »pismo uredništvu«, ki ga je junija lani slovenski občinski svetovalec Igor Komel objavil v časopisu »II Piccolo« v zvezi s takratno polemiko »740 v slovenščini - atentat na italijanstvo«. »Pismo« v tej reviji objavljajo v rubriki »Societa« z odmevnim naslovom »Si, sono sloveno«, v podnaslovu pa je zgovoren citat »Amare la propria patria non significa odiare quella degli altri« (Ljubiti svojo domovino, ne pomeni svoražiti domovino drugega). Poleg omenjenega članka je objavljena tudi fotografija slovenskih mandolinistov iz leta 1920 povzeta iz knjige »Gorizia modema«, ki jo je izdala založba »Editri-ce Goriziana«. Prva številka revije »Lettere« je v teh dneh v prodaji v časopisnih prodajalnah in kioskih in to izjemoma kot priloga mesečnika »Carnet - La cultura del tempo libe-ro« (cena 7.500 lir). Naslednje številke pa bodo že od meseca maja dalje izhajale samostojno. Svet slovenskih organizacij napoveduje posvet o manjšini, identiteti in večkulturnosti Svet slovenskih organizacij bo prihodnji petek, 24. aprila, organiziral posvet na temo »Identiteta in manjšina - odnosi z matico«. S tem, pojasnjujejo organizatorji v sporočilu za tisk, hoče SSO dati svoj prispevek skupnemu razmišljanju, ki zadnje čase povzroča dokaj veliko hude krvi med pripadniki manjšine in ki do sedaj ni omogočil, da bi na zadevo začeli gledati bolj sproščeno in brez političnih predsodkov. »Sedanja raven diskusije ne zadovoljuje še zlasti, ker vnaša nemir in negotovost predvsem med mlajše generacije«, ugotavljajo pri SSO. »Dostikrat nejasno povedane misli o multikulturnosti in integraciji manjšine postavljajo na glavo mejnike, ki so za nas bili splošno sprejeti če ne celo samoumevni«. Posvet bo v mali dvorani Kulturnega centra L. Bratuža v Gorici z začetkom ob 16. uri. KRONIKA / VČERAJ ZJUTRAJ PRI LOCNIKU Težko ranjen 17-letni dijak Z mopedom je trčil v zadnji del tovornjaka za prevoz vagonov Za 17-letnega Diega Vitaleja iz Gorice, Ul. Max Fabiani 26, se je pot v šolo včeraj zjutraj končala malo po mostu čez Sočo na odseku drž. ceste 56-bis. Z motorčkom je silovito trčil v zadnji del posebnega vozila za prevažanje vagonov in pri tem dobil hude telesne poškodbe. Fanta so takoj po nesreči prepeljali na oddelek za intenzivno nego bolnišnice v Vidmu. Nesreča se je zgodila nekaj pred 8. uro. Tovornjak podjetja Caprara je vozil v smeri proti Majnicam. V isti smeri se je peljal tudi Vitale. Ob trčenju se je motorno kolo dobesedno zarilo pod industrijsko vozilo. Fantu je najprej skušal pomagati šofer, zatem so prihiteli gasilci, iz Ronk pa so poklicali helikopter službe za hitro pomoč, ki je dijaka prenesel v Videm. Zaradi nesreče je bil promet na odseku državne ceste dalj časa zaprt. Na sliM (foto Bumbaca) motorček je po trčenju obtičal pod tovornjakom Skupina »Nomadi« prihodnji petek v športni palači Praznujejo 35 let uspehov Šesterica današnjih članov ansambla »Nomadi« Med številnimi privrženci, ki jih skupina ima tudi na Goriškem, se že stopnjuje pričakovanje za koncert, ki ga bodo »Nomadi« imeli v goriški športni palači v Podgori v petek, 24. aprila, s pričetkom ob 21. uri. »Nomadi« so pravcati fenomen v okviru italijanske “angažirane” lahke glasbe, saj so pred kratkim v Novellari pri Reggiu Emilii pred 9 tisoč navdušenimi poslušalci praznovali 35 let neprekinjenega delovanja. Ansambel je namreč nastal leta 1963, ko je po ekonomskem boomu na stotine novih skupin začelo izražati čutenja in nelagodje novih generacij, kar je nato privedlo do množičnega gibanja leta ’68. »Nomadi« so prišli do prvih uspehov leta 1966, ko so izdali ploščo »Come potete giu-dicar« in začeli sodelovati s takrat še neznanim Francescom Guccinijem (»Noi non ci saremo«, »Dio e morto« in številne druge uspešnice). Skupina je v naslednjih letih zaslovela in na razliko od mnogih drugih ansamblov, ki so se po nekajletnem nastopanju razšli, nizala številne plošče in uspehe skozi vsa 70. in 80. leta. Pravi preporod pa so »Nomadi« doživeli v 90. letih, po tragičnem letu 1992, ko je v prometni nesreči umrl basist Dante Pergreffi, nekaj mesecev kasneje pa je po neozdravljivi bolezni za vedno utihnil glas priljubljenega liderja Augusta Daolia. Kij uh težkemu šoku je skupina na pritisk številnih prijateljev nadaljevala svojo glasbeno pot in se pri tem nenehno obnavljala. Beppe Carletti (edini od začetne sestave), Daniele Campani in Cico Falzone so začeli snovati nove načrte, pri katerih so se jim kasneje pri- družili še Danilo Sacco, Andrea Pozzoli in Massi-mo Vecchi, ki z njimi sestavljajo danes skupino. S svojo glasbeno in življenjsko filozofijo, ki jo sami označujejo kot »nomadski duh«, so osvojili tudi nove generacije, otroke prvotih privržencev. Koncerte (lani so jih imeli 150 z več kot pol milijona poslušalcev) povezujejo s številnim solidarnostnimi pobudami in turnejami, med katerimi lahko spomnimo na pomoč za Tibet (po srečanju z Da-lai Lamo leta 1994), za palestinske otroke, za učence na Kubi, za in-diose v mehiškem Chia-pasu, kjer so bili ob koncu lanskega leta skupaj z Lorenzom Jovanottijem-Številna doživetja in občutke iz teh in številnih drugih akcij v korist miru in zapostavljenih po svetu vsebuje tudi njihov najnovejši dvojni CD-live »Le strade, gb amici, il concerto«. Gre za 23. album dolge ustvarjalne poti, ki je v njem strnjena v 34 uspešnicah. Na tej poti se je v skupini in okrog nje marsikaj spremenilo, toda »Nomadi« so ostali zvesti izhodiščnemu glasbenemu in idejnemu projektu in prav v tem je najbrž ključ za razumevanje uspeh3 njihovih koncertov in plošč (zadnja je že presegla 200 tisoč prodanih izvodov). Vstopnice za goriški koncert so v prodaji v vseh agencijah Goriške hranilnice (CaRiGo), v knjigarni Antonini, trgovini Disco club in v Nevv west country pubu. moška oblačila |Pul. Carducci 24 tel. 537561 INSTITUCIONALNE REFORME / POSL. PRESTAMBURGO PROSTA CONA / MINISTRSTVO ZNIŽALO KONTINGENT »Dobro je vedeti, kdo ogroža Goriško« Goriški poslanec Oljke ugotavlja, da sta Fl in Liga kompaktno glasovali za delitev FJk Poslanec Oljke Mario Prestamburgo nam je včeraj posredoval informacijo in stališče v zvezi z ustavno reformo in posledicami na ureditev Furlanije -Julijske krajine ter bodočnost Gorice. Stališče zveni kot odgovor na nedavno izjavo goriškega župana Valentija, ki se je ogradil od poskusov delitve dežele, ki jih na deželni in parlamentarni ravni zagovarjajo predstavniki Forza Itaha, in dejal, da je osebno zahteval umik amandmaja v tem smislu. Prestamburgo obnavlja dogajanje v parlamentu, kjer je na osnovi besedila dvodomne komisije bila predvidena ohranitev Štirih dežel s posebnim statutom, vseh sedanjih razen FJk. Deželni parlamentarci Oljke (poslanci Di Bisceglie, Prestamburgo, Ruffino in senatorja Camerini in Volčič) so skušali ohraniti posebnost z amandmajem, v katerem so zahtevali Se večjo avtonomijo. Amandma je sicer bil zavrnjen, poslanec D’Alema pa je v imenu dvodomne komisije pri tem zagotovil, da se za dežele s posebnim statutom ne bo nič spremenilo. Cilj je s tem bil dosežen. Po drugi strani, piše Prestamburgo, pa je skupina poslancev FI in NZ predložila amandma za razdelitev FJk na avtonomni pokrajini Trst in Videm. Res je, kot trdi Valenti, da je poslanec NZ Bono nato umaknil amandma, nakar ga je osvojil ligaški poslanec Cavaliere, prav pa je, da se o tem umiku pove vsa resnica. Ko je amandma šel na zahtevo Lige na glasovanje, ga je kljub umiku podprlo 92 od 380 prisotnih poslancev, porazdeljenih takole: 1 od NZ, 10 skupine CDU-CDR, 67 od Forza Italia (88, 1% prisotnih poslancev te skupine) in 14 (100% prisotnih) poslancev Lige. Dobro je te stvari vedeti, ugotavlja Prestamburgo, zato da se ve, kdo in kako ogroža samostojnost in enotnost Goriške. Prva “Soška bitka” je dobljena, najbrž pa ji bodo sledile druge, zaključuje poslanec Oljke, ki zato vabi volilce naj na volitvah glasujejo - kogar pač želijo, vendar naj glasujejo -, da izpričajo voljo Gorice in vse pokrajine po političnem dostojanstvu. Bencin: neizrabljena 2,2 milijona litrov kontingenta! 997 Poleg pozitivnih učinkov je uvedba takoi-menovanega deželnega bencina po znižani ceni povzročila tudi negativne posledice v zvezi z uporabo kontingenta bencina proste cone. Po podatkih, ki jih je posredovala Trgovinska zbornica, je bil celotni lanski kontingent (1997) določen v količini 58.960.000 tisoč litrov. Na tej količini se je država odpovedala davščinam in drugim dajatvam v znesku 78,6 milijarde lir. Ob koncu leta so na zbornici ugotovili, da so se upravičenci (avtomobilisti) odpovedali 2.195.471 litrom goriva proste cone. Kontingent je bil torej izkoriščen le deloma. Razlogi so preprosti: ker so imeli avtomobilisti možnost nabave deželnega bencina, niso prevzeli go- riva proste cone. Medtem ko so v prejšnjih letih neuporabljeni del kontingenta le nekako uspeli, v dogovoru s pristojnimi organi v Rimu, prenesti na naslednje leto, so se stvari tokrat zapletle. Soglasja za tako operacijo ni. Po drugi strani pa je medministrska komisija predlagala zmanjšanje kontingenta bencina za okrog 500.000 litrov, kar pomeni za okrog 655 milijonov lir olajšav. Morda se bo našel dogovor, da bi teh 655 milijonov prenesli na kontingent metana. Manj sredstev pa bo imel tudi Goriški sklad, saj bo za 320 milijonov lir nižji dotok denarja iz takoimenovanega prelevmana na prodajni ceni bencina. Od vsakega litra bencina proste cone se namreč oddvaja 146, 08 lir v korist Goriškega sklada, za financiranje novih gospodarskih dejavnosti. To je tudi največji vir financiranja omenjenega sklada. V letu 1998 bomo torej koristili manj bencina proste cone, "shujšal” pa bo tudi Goriški sklad. O celotni problematiki bo v sredo, 22. t.m., razpravljal razširjeni odbor Goriškega sklada, ki bo med drugim določil količino bencina, ki jo bodo vsakemu upravičencu dodelili za drugo letošnje obdobje. Ge bodo držale napovedi, bodo količino bencina, ki jo avtomobilisti niso uspeli porabiti do konca aprila, stornirali v skupni kotel in nato opravili ponovno porazdelitev med vse upravičence. Premalo denarja za novo bolnišnico Iz Rima prihajajo te dni dokaj nespodbudne vesti glede sredstev za investicije v zdravstvene strukture. Medministrski odbor Cipe je namreč iz vsedržavnega sklada za nove gradnje dodelil Furlaniji - Julijski krajini vsega skupaj 51 milijard lir. Gre za sicer pričakovan znesek, ki pa nikakor ne zadošča niti za najpotrebnejše posege. Deželna uprava je svojčas na vrh prioritetne lestvice postavila novi bolnišnici v Vidmu in Gorici, za kar pa bi potrebovali več kot 400 milijard lir (predvsem za Videm, saj je za novo poslopje ob sedanji goriški bolnišnici potrebnih “le” kakih 70 milijard). Te vesti pomenijo, da denarja za novo bolnišnico, kot so najtrez-nejši goriški politiki že pričakovali, skoraj gotovo ne bo. Ge je to res, ostajata dve možnosti: še dodatno zreducirati splošno bolnišnico in jo preseliti v sedanjo bolnišnico Janeza od Boga, kot zahtevajo na deželi predstavniki Severne lige, ali pa odločnejše ubrati pot sodelovanja s Šempetrom za čezmejno bolnišnico, pri čemer bi lahko zaprosili za pomoč Evropske skupnosti. NOVA GORICA / JUTRI Posvetovalni referendum za ustanovitev novih občin Tako kakor v številnih drugih območjih v Sloveniji, kjer si prizadevajo za ustanovitev novih občin, bodo jutri tudi na novogoriškem območju izvedli posvetovalni referendum. Za avtonomijo si prizadevajo predvsem v Šempetru in Vrtojbi, nekoliko manj navdušeni pa so za samostojno občino na območju Grgarja, Banjšic in Lokvi. O izločitvi posameznih krajevnih skupnosti iz mestne občine Nova Gorica in ustanovitvi samostojne občine Šempeter - Vrtojba s sedežem v Šempetru bo glasovalo skoraj pet tisoč (4.998) upravičencev na območju Vrtojbe in Šempetra. Na tem območju bo odprtih sedem volišč. Na območju Grgarja, Cepovana in naselij na Trnovski planoti bo deset volišč, volilnih upravičencev pa je 2422. Glasovanje bo samo j utri o d 7. do 19. ure. Prvi rezultati bodo predvidoma znani že okrog 22. ure menijo na Upravni enoti v Novi Gorici. Referendum je posvetovalnega značaja in torej ni obvezujoč. Sicer pa vlada v Sloveniji prav glede ustanavljanja novih (malih) občin velika nejasnost, zlasti kar zadeva zagotavljanje finančnih sredstev za preživetje novih skupnosti. V številnih primerih se reorganizacija lokalne samouprave skuša izrabljati v strankarske namene. KVESTURA REVMA / NAJSTAREJŠE OBELEŽJE PADLIM Zbirka koles se povečuje Proslava pri spomeniku NOB Obeležili bodo 50-letnico, čeprav so odkrili, da stoji že 51 let Iz kvesture smo prejeli sporočilo, da hranijo, na razpolago zakonitim last-rdkom, pravcato zbirko ko-les in gorskih koles, ki so bila po vsej verjetnosti ukradena. Posebej navajajo, da gre v nekaterih primerih za kolesa v odličnem stanju in precejšnje vred-Rosti. Tako čaka na zakonitega lastnika gorsko kolo riiarnke "galett” različnih barv, gorsko kolo (moško) zriamke ”explorer atala” tarnno vijolične barve, žensko kolo rdeče barve, riramke "old line”, gorsko kolo (moško) modre barve rez oznake znamke, žen-sko kolo, bele barve, brez °znake znamke, opremljeno z napravo za prevažanje manjših predme- . interesenti si kolesa .ho ogledajo. Zglasijo aj se v vojašnici Massa-eiii (Pri Rdeči hiši), seve-a s kopijo prijave o kraji. V nedeljo 26. aprila bodo v Pevmi slovesno počastili 50. obletnico postavitve spomenika padlim v NOB. Gre za enega prvih tovrstnih spomenikov na Primorskem, sploh pa prvega, če upoštevamo sedanje zamejstvo. Spomenik - v obliki Triglava - stoji na osrednjem vaškem trgu in je grajen s sabotinskim kamnom. Posvečen pa je padlim borcem iz Pevme, Oslavja in Stmavra, to je iz treh malih vasi na desnem bregu Soče, ki so med NOB plačale strahovit davek, saj kar 45 njihovih sinov ni dočakalo svobode. Odločitev za gradnjo spomenika je padla pozno pomladi leta 1946, s samo gradnjo pa so pričeli konec novembra istega leta. V nekaj več kot mesecu dni je bil spomenik postavljen, otvoritvena slovesnost pa je bila v nedeljo, 12. januarja 1947. Vse to se je dogajalo dobrih devet mesecev pred razmejitvijo, to se pravi v času Zavezniške vojaške uprave. Letos poteka torej 51 let od odkritja pevmskega spomenika, domačini pa bodo počastili njegov polstoletni jubilej. Do zakasnitve je prišlo na dokaj neverjeten način. Čeprav se zdi skoraj nemogoče, ni ostal datum otvoritvenega slavja nikjer zabeležen! Niti še živeči graditelji spomenika se ga niso več spominjali. Sele po večmesečnem iskanju so se lani poleti končno dokopali do zanesljivih podatkov o gradnji in o samem odkritju spomenika. Daljši zapis o tem je v zadnji reviji Pretoki pripravil Vili Prinčič. Za počastitev jubileja so domačini sestavili pri- pravljalni odbor, ki deluje v sodelovanju s krajevnim rajonskim svetom, VZPI-ANPI ter kulturnima društvoma Naš prapor in Sabotin. Program proslave pa bo precej podoben onemu izpred pol stoletja. Slavje bo uvedla Godba na pihala "Kras” iz Doberdoba, nastopili bodo otroci osnovne šole "Jože Abram” s priložnostnim recitalom, zapela pa bosta moški pevski zbor iz Stmavra ter mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža. Slavnostna govornika bosta Igor Komel v slovenščini in Silvino Poletto v italijanščini. Uvodni pozdrav bo imel predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič, Vili Prinčič pa bo posredoval nekaj zgodovinskih podatkov o načrtovanju in postavitvi in odkritju spomenika. VIP GLASBA / NATEČAJ »MARCOSIG« Zmagoslavje Slovenije Slovenski violinisti najboljši tudi v C skupini V Gorici se izteka tekmovalni del letošnjega mednarodnega glasbenega natečaja »Alfredo Mar-cosig«, ki je namenjen gojencem violine in violončela glasbenih šol z območja Alpe Jadran. Danes se bodo nadaljevali tekmovalni nastopi violinistov D skupine (ob 19. do 24. leta starosti), ki bodo finalne nastope opravili še jutri zjutraj. Jutri popoldne pa bo za občinstvo najzanimivejši del tekmovanja, ki ga je priredilo glasbeno združenje »Musiča senza frontiere« (Glasba brez meja) s pokroviteljstvom Goriške pokrajine, Dežele Furlanije - Julijske krajine in delovne skupnosti Alpe - Jadran. V Fogarjem dvorani (Verdijev korzo 4) bo namreč s pričetkom ob 17. uri slovesno nagrajevanje zmagovalcev v štirih tekmovalnih skupinah za violončeliste in za violiniste. Najbolje uvrščeni gojenci bodo nato igrali na koncertu zmagovalcev ob spremljavi mladinskega orkestra* Alpe Jadran«pod vodstvom dirigenta Luigi-na Pistoreja. Orkester »Alpe Ja- dran«sestavljajo mladi glasbeni gojenci iz Veneta, Celovca in Zagreba, vsako leto pa se jim pridružijo tudi zmagovalci goriškega natečaja, ki skupaj z orkestrom opravijo koncertno turnejo po glasbenih dvoranah sosednih dežel. Jutrišnjemu Ikoncertu bodo tako sledili do 25. aprila še nastopi v Krminu, Benetkah, Celovcu, Salzburgu, Grazu in Trstu, medtem ko iz organizacijskih razlogov ne bo napovedanega srečanja za šole v Gorici. Sinoči nam je mednarodna žirija natečaja javila izide za tretjo starostno skupino za violiniste (skupina C, od 15. do 18. leta). Prve nagrade niso podelili, vse druge pa so šle v Slovenijo: 2. nagrado si delita 16-letna Matič Anzej in Žiga Brank, 3. je prejel 17-letni Janze Pod-lešek, 4. 16-letna Inga Ov-lokina in 5. 16-letni Matjaž Žižek.-Diplome je prejelo še pet zaslužnih violinistov, od teh trije iz Hrvaške, ena in Veneta in ena in Slovenije. Na sliki (foto Bumbaca) eden od včeraj nastopajočih violinistov ________________KINO GORICA VmORIA 1 16.45-18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. I. Robert Carlyle. VTITORIA 3 16.45-18.40-»Anastasia«. Risani film. 21. »Titanic«. Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. GORSO 17.30-19.45-22.00 »Sfera«. Dustin Hoffman in Sharon Stone. TR2IC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Aprile«. Nanni Moretti. ČEDAD RISTORI 21.00 »Full monty«. Si PRIREDITVE SKD KREMENJAK JAMLJE v sodelovanju z občinsko upravo iz Doberdoba prireja 5. Orientacijski pohod v soboto, 25. aprila. Zbirališče in vpisovanje bo pred gostilno Pahor v Jamljah od 12. do 13. ure, z odhodom ob 13.30. Vpisnina znaša 10 tisoč lir. SKRD JADRO vabi na srečanje s prof. Aldom Ruplom, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu predstavil svojo knjigo Skice Gorice. Prisoten bo tudi avtor ilustracij Hijacint Jussa. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO DOMAČO SALAMO bo v Standrežu v soboto, 18. aprila, od 16. ure dalje v domu Andreja Budala na Pi-lošču. Prijave pri Lojzku Paškulinu (tel. 21800) ah Davorinu Marvinu (tel. 21456). FjH OBVESTILA SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 28. aprila od 18. ure dalje v osmici pri Marjotu Pahorju v Jamljah družabno srečanje. Za veselo razpoloženje bo poskrbel harmonikar Vilko. KD OTON ŽUPANČIČ organizira šahovsko simultanko. Prijave in informacije: Brasil Bar, tel. 520120. KRUT prireja sedemdnevne počitnice na otoku Kreta (od 26.6. do 3. 7.). Informacije in prijave pri Anamariji -tel. 531644. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev v uradu Zveze v Gorici, ul. Malta, 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ali se oglasijo na telefonsko številko 531644. . : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL'MORO, Car-duccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete Angele Paulin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Makucu, so-maševalcema g. Bolčini in g. Zuconu, pevskemu zboru v Pevmi in zbom upokojencev, g. Černetu in Polezzu za ganljive besede slovesa ter g. Komelu, ki je spomin naše drage pokojnice počastil v občinskem svetu. SVOJCI Gorica, 18. aprila 1998 KULTURA Sobota, 18. aprila 1998 VIDEM / KNJIGARNA COMPRALIBRO Večer raznolike sodobne poezije Nastopil je tudi Miha Obit iz Benečije Knjigarne pogosteje postajajo prizorišče in pospeševalec, oziroma že kar prireditelj kulturnih dogodkov. Po eni strani izgleda logično, da je ta pristop v boju za nelahko tržišče knjige sestavni del marketinga, vendar gotovo ni samo to. Če bi namreč šlo samo za učinkovito reklamo, bi knjigarne najbrž tekmovale med seboj v prirejanju predstavitev in kulturnih ciklusov, a to se, kot vemo, ne dogaja. Ni namreč vse tako logično, kot bi izglodalo na prvi pogled. Za ustvarjanje kulturnih pobud, ki niso standardnega in potrošniškega značaja, so potrebne še dodatne motivacije. Najprej posebna občutljivost pobudnika, zraven pa tudi zavest, da je v velikem mestu razen »etablirane kulturne sezone«, ki gre po utečenih tirnicah, možno ustvariti še veliko pestrejšo ponudbo in jo skušati približati ljudem. Ideje so, možnosti tudi, kakovostnih ustvarjalcev, ki bi radi s svojimi deli prišli do javnosti pa tudi ne manjka. Spodbudno je, ko skuša nekdo te okoliščine izkoristiti. Tak občutek ima človek, ko prestopi prag videmske knjigarne »Compralibro«, ki se nahaja v centralni ulici Vittorio Veneto, v neposredni bližini videmske stolnice. Takoj po vhodu naletiš na izložbeno polico, ki bi jo (žal) težko zasledil kje drugje, naj si bo v Trstu, Gorici ali Vidmu. Kupec ima na razpolago lepo serijo del slovenskih ustvarjalcev, ki so izšla v italijanščini. Naslovi gredo od Bartolovega Alamuta, do Re-bulinega V Sibilinem vetru in esejev Mirana Košute Scritture parallele. Prisotni so tudi Marko Kravos, Dušan Jelinčič, Pavel Stranj, otroške izdaje beneške zadruge Lipa in še veliko drugih del, ki so znana vsakomur izmed nas. Za Videmčane pa so (lahko) odkritje, če imajo priložnost, da sežejo po njih. Knjigarna Compralibro je letos že drugič zapored tudi pobudnik ciklusa prireditev, ki se odvijajo pod imenom »Zonacentro«. Aprila, maja in junija se bo v večernih urah zvrstila vrsta razstav, literarnih nastopov, video-projekcij, inštalacij in drugih umetniških zvrsti. Tako je imel Videm lanske jeseni priložnost spoznati najnovejšo generacijo slovenskih pesnikov: Ste-gerja, Zupana, Pikala in Krambergerjevo. V sredo zvečer pa je bil v okviru letošnjih prireditev večer poezije, na katerem so se predstavili trije pesniki skupine »Koan«, kateri pripada tudi slovenski pesnik iz Benečije Miha Obit (na sliki). Seveda gre tu pojem pripadnosti jemati relativno, kajti gre za pesnike, prijatelje, ki želijo z združeno akcijo ustvariti priložnost za razmišljanje in zbranost ob poeziji. Drugače gre za zelo različne ustvarjalce, bodisi po slogu kot po pesniškem izrazu. V sredo zvečer so svoje poezije brali Videmčan Roberto Russo, Benečan Miha Obit in »ameriški« Goričan reNato alFresco (njegovo ime in priimek zapisujemo, kot je bilo napisano v napovedniku). Pesnike je predstavil lastnik knjigarne in založnik Marco Vittorio, Roberto Russo pa je v imenu skupine »Koan« izrazil željo in namen, da bi geografski položaj obmejne dežele tudi v poeziji postal močan vezni člen z osrednjo Italijo na eni in vzhodnimi kulturami na drugi strani. Ta načrt bo skupina pesnikov zasledovala bolj učinkovito, ko bo začela izdajati tudi kulturno revijo, katere izid je napovedan za letošnji september. (D.U.) GLASEBNA MATICA / ZAKLJUČNI KONCERT TR2AŽKE SEZONE Zadnji gosi znani pianist Massimo Gon Koncert bo v torek v Kulturnem domu Zadnji koncert letošnje abonmajske sezone Glasbene matice v Trstu je v celoti posvečen klavirju: v torek, 21. aprila bo v Kulturnem domu v Trstu svoj klavirski recital imel priznani goriški pianist Massimo Gon. Tržaški publiki se Massimo Gon, katerega je dolgoletna koncertna dejavnost povedla na najznamenitejše odre v Italijo (Teatro alla Scala, Teatro Regio, Filarmonica Romana, Teatro la Penice) in Evropo, pa tudi izven starega kontinenta v ZDA in Južno Ameriko, predstavlja z nekaj biseri klavirske literature, ki so sad različnih - tudi časovno in geografsko oddaljenih - silnic evropskega glasbenega ambienta; stično točko lahko morebiti najdemo v subtilni vezi med glasbeno in figurativno govorico. Večer uvajata francoska impresionista De-bussy in Ravel, ki sta ustvarjala na prelomu stoletja. Prvi dve skladbi na sporedu bosta De-bussyjevi prva zbirka Images (1905) in Isle joyeuse (1904), v katerih zasledimo avtorjevo tipično raziskovanje vseh možnih zvočnih odtenkov klavirja. Skladbi sta namreč nastali (in podobno druga zbirka Images, Masques in Estampes) kot prenos Debussyjevih raziskovanj zvočnosti v delih za orkester (naj omenimo le Noctumes) na klavir. Ravelov pianizem se nekoliko oddaljuje od Debussyjevega. S svojim leta 1908 nastalim triptihom Gaspard de la nuit je Ravel skušal doseči visoki tehnični nivo Lisztovih transcendentalnih etid. Vsak stavek namreč - naslovi »treh poezij za klavir« se nanašajo na literarno predlogo romantičnega pesnika Aloysiusa Ber-tranda - raziskuje določen tehnični problem, od tremola v »Ondine«, preko najrazličnejših zvočnih njans v »Le Gibet«, pa do kompliciranih veCzvoCnih prijemov v »Scarbo«; in vendar je vsem trem stavkom daleč pretesno poimenovanje etid - pred nami zaživijo zvočne slike najbolj prodorne poetične višine. V drugem delu večera se pomaknemo časovno nazaj na ruska tla. V dvorani bodo namreč zazvenele Slike iz razstave Modesta Mu-sorgskega, ki jih nekateri muzikologi pojmujejo celo kot vzor francoskim impresionistom. Ko so Slike izšle (1874), so povzročile pravi preplah v ruskem glasbenem ambientu, saj so napisane izven vsakršne klavirske dediščine in je njihov doprinos res edinstveno inovativen. Čeprav je delo ob izidu doživelo naval kritik (tudi v avtorjevem krogu - nerazumevanje je izrazil sam Rimsky-Korsakov!), je vendar s časom postalo prava stalnica v ruskem klavirskem repertoarju. Nastalo je leto dni po smrti avtorjevega prijatelja Viktorja Hartmanna kot poklon njegovemu slikarskemu opusu. Musogorsky je izbral deset Hartmanovih risb - ki naj bi po njegovem mnenju najbolj jasno izražale »rusko dušo« - in jih genialno poustvaril v glasbeno govorico. Od slike do slike se obiskovalec sprehaja. Vsaka promenada ne želi biti le odsev obiskovalca razstave, gre za opis učinka, ki ga nanj ima presenetljivo raznotera kopica slik v galeriji. Začenši z grotesknim portretom škrata, nam zato trubadur izpoje melanholično pesem - otožen pogled na minuli sij starega gradu. Po živahni sliki prepira otrok v pariškem parku Tuileries nam Musorgsky s prefinjeno tehniko naraščanja in upadanja jakosti prikaže počasno pomikanje vozu, ki ga težko vlači vol. In že se pred nami zvrstijo poskakajoča pišče-ta (označuje jih pretkana uporaba kratkih predložkov in trilčkov), za njimi pa žida Samuel Goldenberg in Schmuyle, antitetična narava katerih - nasproti si namreč stojita bogati in moledujoči - izstopa tudi v razlikovanju tehničnih posebnosti. Živahno razpravljanje žensk na tržnici nenadoma zaključijo Katakombe, v katerih izstopa moreča predelava poslušalcu dobro znane teme promenade, tem pa sledi Con mortuis in lingua mortua, vizija srhljivih lobanj, v katerih se svetlikajo rdeči zublji. Mrtvaško vzdušje prelomi naslednja slika, ki prikazuje Babo Yago, najbolj zlobno in okrutno rusko čarovnico, ki od svojega domovanja (kolibe na kurjih krempljih) leti v noč ob skovikanju sove. Zadnja slika predstavlja Kijevska vrata: tu se znana tema promenade prikaže ob procesiji ikon, koralu in bučnem pritrkovanju zvonov v vsem svojem blišču. SR Revija La vallisa objavlja pesmi Marka Kravosa Pred kratkim je izšla št. 47 - 48 revije La valbsa, ki izhaja v Bariju že sedemnajsto leto in sodi med ugledne in po vsej Itabji razširjene revije. V njej je pod zaglavjem Poesia slovena predstavljen pesnik Marko Kravos z izčrpno bibliografsko beležko in oznako ter s sedmimi pesmimi. Eno je prevedel pesnik sam, ostale pa Jolka Milic. Slednja ima, poleg kritično - političnih glos o kulturi slovenskih sodobnikov, velike zasluge prav pri ohranjanju vezi in literarnega pretoka med slovenskim in itabjanskim prostorom. To ni prvič, da revija La Vallisa objavlja iz slovenske literature, saj redno in s poudarjeno pozornostjo spremlja ustvarjalno klimo na nasprotni strani Jadrana. V tej številki je poleg poezije Marka Kravosa še poročilo o dogajanju na Vilenici 1997, ki ga je prispevala Anna Santobquido. Objavljen pa je tudi prispevek, ki ga je ta ugledna italijanska pesnica imela na vileniškem disputu. Naj omenimo, da je Anna Santoliqui-do obudnica in organizatorka ženskih književnic v okviru Mednarodnega združenja Donne e poesia, ki prireja v Bariju redna srečanja in nastope. Na njih sta med drugimi nastopili tudi Maja Vidmar in Zora Tavčar. V omenjeni številki La valbse je sicer še niz prevodov iz poezije srbskih, črnogorskih in albanskih avtorjev, poročila ter esejistični prispevki, ki obravnavajo ustvarjalne impulze mediteranskih kultur. Približno polovica od skupnih 128 strani pa je posvečenih sodobnemu ita-bjanskemu leposlovju in ocenam knjižnih novosti na domačem trgu. (mk) NOVA GORICA / KULTURNI DOM Občuten in vzvišen nastop dua Eisenmann-Steffen Po uspelem gostovanju pred leti, na katerem se je švicarski umetnik Olivier Eisenmann predstavil z orgelskim recitalom, se je v torek, 14. aprila vrnil v Novo Gorico v duu s flavtistko Vereno Steffen in na ta način obenem zaznamoval kulturno izmenjavo med Švico in Slovenijo. Slovenijo je Švici predstavljal organist Hubert Bergant, ki tudi letos odhaja na gostovanje v to državo. Priznana švicarska glasbenika sta za koncert v Župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika zelo premišljeno izbrala program, ki je občinstvo v uvodu povabil na prijeten glasbeni »sprehod« po partiturah dveh skladateljev severne Evrope. Le-ti s svojo poetičnostjo, ki se ni uklonila zakonom moderne glasbe 20. stoletja, ostajajo zvesti poznoromantični zvočnosti in tako vnovič prebujajo zavest o umetnosti dežele, ki predstavlja srce Evrope. V duhu te blagozvočnosti, zvočne širine, glasbene atmosfere, ki kot odsev narave, blagodejno vpliva na poslušalca in v duhu odtujenosti vsem disonancam in skrjanim kompozicijskim prijemom, je v izjemno čisti igri organista Eisenmanna zazvenela skladba »Introdukcija in passa-caglia« v h-molu, op. 4 norveškega cerkvenega skadatelja Arilda Sandvolda. Spevnost in nežen dialog sta koncertanta v preciznem komornem muzici- ranju razvijala v »Romanci« op. 24 švedskega skladatelja Otta Olssona, v skladbi, v kateri sta poustvarjalca zablestela z izjemnim prelivanjem zvoka obeh instrumentov in ustvarjala občutek zvočne enosti. Organist Olivier Eisenmann, ki je tudi pedagog in predstojnik Mednarodnega društva za novo glasbo - I.G.N.M. za osrednje območje Švice, je v nadaljevanju večera ponudil tehten izbor skladb nemških in švicarskih avtorjev (Otto Rebrn, Franz Lachner, Josef Garovi, Will Eisenmann, Heinz VVehrle), ki vsi - razen Franza Lachner j a - zaznamujejo orgelsko glasbo naše ere. Vrhunska glasbenika, z izjemnim darom za sestavo programa in komorno igro, sta - kljub neljubemu prepoznavanju, da novogoriške orgle izgubljajo blišč veličastnega koncertnega glasbila -navdušila kot interpreta, ki svojo poustvarjalnost gradita na čistosti zvoka in tehnični brezhibnosti in s perfekcioniz-mom oblikujeta glasbeno pripoved, ki - tudi v skrajnih for-tissimih ali dinamičnih kontrastih - ne razkriva nikakršnih odtenkov napetosti in zvočne agresije. Tudi v skladbah, v katerih avtorji uporabijo vse zvočne razsežnosti orgel, organist Eisenmann in flavtistka Steffen ohranjata mehkobnost in subtilnost glasbene izpovedi. Tatjana Gregorič PORTOROŽ / OD 3. DO 16. AVGUSTA že peti poletni tečaj slovenščine V organizaciji ZRS Koper in izobraževalnega centra Modra Znanstveno-raziskovalno središče v Kopru v sodelovanju z izobraževalnim centrom Modra letos pripravlja že pete poletne tečaje slovenskega jezika, ki so jih poimenovali Halo, tukaj slovenski Mediteran. Tečaji, ki bodo potekali v Portorožu od 3. do 16. avgusta, so HALO, TUKAJ SLOVENSKI MEDITERAN I S. . 5tk (Poletni 'I Summer tečaji slovenska jezif{a na StovensUj. obali -1 i namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje še izpopolnili. Tako kraj kot tudi izbrani termin pa udeležencem nudita prilož- nost, da preživijo dva prijetna tedna na morju. Kot z zadovoljstvom ugotavljajo organizatorji, je bil osrednji namen pobude v preteklih letih dosežen, saj so uspeli združiti koristno, se pravi spoznavanje slovenskega jezika in kulture, s prijetnim, se pravi s poletnim oddihom. Ob letošnji, jubilejni izvedbi so se organizatorji odločili za nekaj novosti, med katerimi je za udeležence se posebej mikavna možnost, da si za udeležbo zagotovijo štipendijo. Kot organizatorji navajajo v informativnem gradivu, je ministrstvo Slovenije za šolstvo in šport razpisalo nekaj štipendij za udeležbo na Poletnih tečajih slovenskega jezika na Slovenski obali. Prijave s kratkiij1 življenjepisom in po možnosti s prl( poročilom slovenskega društva ati organizacie v tujini morajo zainteresirani poslati do 15. maja na naslov ministrstva (Ministrstvo Republik® Slovenije za šolstvo in šport, Korru sija pri Službi za mednarodno sode lovanje, Ul. Stare pravde 6, 1000 Lju bljana). Prijavo na tečaj pa je seveiY treba poslati organizatorjem (ZE Koper - Poletni tečaji, prof. Vesna Gomezel Mikolič, Faribaldijeva 1 ’ 6000 Koper). Kot že rečeno, so tečaja namenjeni tako začetnikom kot stim, ki imajo že nekaj znanja, zaž® leno je le, da so stari najmanj 15 ... Ob dopoldanskih jezikovnih teCa^e_ so predvidena tudi popoldanska P davanja in delavnice, zvečer pa r ^ na srečanja in kulturni dogodki-dvotedenski program sodita tudi ^ ekskurziji, in sicer v Ljubljano i eno od slovenskih pokrajin. AVSTRIJA / JUTRI PREDSEDNIŠKE VOLITVE KOSOVO / NESPODBUDNE VESTI Thomas Klestil bo najbiž izvoljen že v prvem krogu Sedanji predsednik naj bi dobil vsaj 60 odstotkov - Še 4 kandidati Stopnjuje se napetost pn Djakovici Rugova za pogajanja DUNAJ - Nekaj nad pet milijonov Avstrijk in Avstrijcev jutri na neposrednih volitvah odloCa, kdo bo za nadaljnjih šest let zvezni predsednik. In vse kaže, da tokrat ne bo tako napeto kot leta 1992, ko sta bila za izvolitev prvega moža v državi potrebna dva volilna kroga. Vsi raziskovalni inštituti javnega mnenja namreč napovedujejo zmago sedanjega predsednika Thomasa Klestila (na sliki) že v prvem krogu. Dobil naj bi med 60 in 65 odstotkov glasov, torej znatno več kot leta 1992, ko je v drugem krogu s 57 odstotkov glasov premagal svojega socialdemokratskega tekmeca Rudolfa Streicherja. Klestilovi štirje sotek-meci, superintendantka evangeličanske Cerkve na Gradiščanskem Gertraud Knoll (na manjši sliki), ki je za Cas volilnega boja »zamrznila« opravljanje te funkcije, predsednica Liberalnega foruma in državna poslanka Heide Schmidt, gradbeni podjetnik Richard Lugner in privatnik Karl W. Novak, sicer še vedno upajo na Čudež, ki se pa očitno le ne bo zgodil. Gertraud Knoll po mnenju raziskovalcev javnega mnenja namreč lahko računa z največ 20 odstotkov glasov, Heide Schmidt, ki je že leta 1992 - takrat še kot namestnica vodje svobodnjakov Jorga Haiderja ' nastopila na predsedniških volitvah in zbrala 12 odstotkov, pa s približno desetimi odstotki. Richardu Lugnerju, enemu najbolj bogatih Avstrijcev, Prognoze napovedujejo nied šest in osem odstotkov, Karlu Novaku pa en sam odstotek. Odstotek neodločenih je teden dni pred volitvami znašal 14 odstotkov, volilna udeležba pa bo po vseh napovedih znatno nižja od leta 1992, saj volilnega boja za prvo mesto v državi skorajda ni bilo. Klestil je namreč tokrat - v nasprotju z volitvami leta 1992, ko ga je kandidirala ljudska stranka (OVP) - nastopil kot nadstrankarski kandidat, socialdemokrati (SPO) kot najmočnejša stranka v državi pa prvič v zgodovini druge avstrijske republike niso imenovali svojega lastnega kandidata. S tem, da sta se vodstvi obeh največjih strank bolj ali manj postavili za vladajočega predsednika (kar je v socialdemokratski bazi povzročilo dokaj moCne iritacije), Klestila pa je nazadnje podprl še desničarski populist Haider, se je volilni boj omejil na bitko malih strank proti »mogočnemu« Klestilu. Unisono so mu očitali, da je leta 1992 nastopil z geslom »Oblast potrebuje kontrolo«, šest let potem pa se je sam znašel v taboru, katerega je hotel nadzorovati. Močno kritiziran je bil Klestil tudi zaradi svojega »cezarskega« obnašanja: kot edini se namreč ni udeležil okrogle mize kandidatov na nacionalni televiziji, svojo odsotnost pa je utemeljil s tem, da mu to ne dopušča funkcija. Prav tako ni bil pripravljen spregovoriti o svojih družinskih težavah, konkretno o odnosu do svoje soproge, ki se je leta 1993 odselila iz predsedniške palače, ko je postala javna afera predsednika s sodelavko v predsedniškem uradu. Politično se Klestil ni opredelil z jasnimi izjavami, ne glede Nata in tudi ne glede drugih perečih notranjepolitičnih vprašanj kot npr. ali bi Haiderju poveril sestavo vlade, Ce bi svobodnjaki postali najmočnejša stranka. Edino jasno Kle-stilovo geslo: »Demokracija potrebuje varnost«. Najresnejša Klestilova tekmica, 39-letna evange-liščanska duhovnica in mati treh otrok Gertraud Knoll - njeno kandidaturo in skok na prvo mesto na volilnem lističu so s svojim podpisom omo-gicili državni poslanci iz vrst socialdemokratov, zelenih in celo tekmica Schmidtova - se je v volilnem boju predstavila kot »kraljica src«. Zavzela se je predvsem za socialno šibke, za manjšine, begunce - zahtevala je »veC toplote v politiki«. Predstavila se je tudi kot odločna nasprotnica populistične politike Jorga Haiderja in napovedala, da ga nikdar ne bi pustila na Celo neke avstrijske vlade. Prav tako se je izrekla proti pristopu Avstrije k Nato. Ali ji je v volilnem boju uspelo ohraniti oz. celo povečati prvotno široko simpatijo za njeno kandidaturo, se bo izkazalo v nedeljo. Iz vrst Klestilovih izzivalk/cev se je kot politični »profesionalec« še najbolj uveljavila predsednica avstrijskih liberalcev oz. Liberalnega foruma Heide Schmidt. Njeni oCitki na račun Klestilo-vega predsednikovanja so moCno odmevali v avstrijski javnosti, prav tako njen odločen »ne« Haiderju. V vprašanju co, da bi prikril svoje resnične cilje. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Prištini pa je vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova povabil vodstvo v Beogradu na pogajanja z albanskimi predstavniki, ki naj bi potekala na nevtralnem ozemlju in ob navzočnosti tretje strani. To je prvo albansko povabilo, potem ko srbski voditelji že mesec dni neuspešno vabijo albanske predstavnike, naj sedejo za skupno mizo. Kosovski Albanci zahtevajo neodvisnost pokrajine ali pa vsaj status republike ter vzpostavitev mednarodnega civilnega protektorata. Obenem zahtevajo pogajanja z jugoslovanskim in ne s srbskim vodstvom. vključitve v nove varnostne strukture v Evropi se je izrekla za pristop Avstrije k Zahodnoevrospki uniji -ne pa k Natu! Nadaljnje težišče Schmidtovega volilnega boja je bilo avstrijsko gospodarstvo, kot Knollova pa se je zavzela za pravice in integracijo obrobnih družbenih skupin. Izrazito stransko vlogo sta igrala dunajski podjetnik Richard Lugner, ki ni nakazal resnih perspektiv, Karl Novak pa se je Avstrijcem predstavil kot zavzet borec za avstrijsko nevtralnost in proti članstvu Avstrije v Evropski uniji. Po vseh napovedih bo novi avstrijski predsednik stari - Thomas Klestil. Napeto bo v Avstriji šele pri državnozborskih volitvah, ki bodo najkasneje jeseni 1999. Ivan Lukan Pol Pota bodo upepeljili BANGKOK - Tajske vojaške oblasti so včeraj potrdile, da bodo danes upepeljib truplo bivšega kamboškega diktatorja Pol Pota. Sklep izničuje zahteve vvashing-tonske administracije in vlade v Phnom Penhu o obdukciji, tako da bi ugotoviti toCne vzroke smrti, ker obstaja upravičen sum, da so Pol Pota ubiti. Tajski vojaki so včeraj pregledali truplo in potrditi, da je umrli res Pol Pot. Trdijo tudi, da je res umrl zaradi srCne kapi, kar pa je brez obdukcije skoraj nemogoče dokazati. VVashingtonska administracija navaja, da Pol Potova smrt ne bo ublažila naporov za aretacijo in sojenje njegovim sodelavcem v genocidu, ki je terjal smrt od 2 milijonov ljudi. Vatikan pa je vCeraj obtožil Zahod, da je molčal, ko je Pol Pot moril svoje ljudi, saj ga ni podpirala samo Kitajska temveč posredno tudi ZDA, ki so se bale vietnamske ekspanzije. Spet zapleti z Irakom NEW YORK - Varnostni svet OZN bi moral kmalu razpravljati o poročilu vodje posebne komisije Združenih narodov za nadzor baške razorožitve (Un-scom) Richarda Butlerja, ki bdi, da bak ne spoštuje vseh sprejetih obveznosti, tako da ne morejo preklicati gospodarskih sankcij. To je v nasprotju s bditvami šrilanškega diplomata Dhanapale, ki je bil zadolžen za nadzorstvo baških predsedniških palaC. TIRANA, PRIŠTINA -Na območju Djakovice vzdolž kosovsko-alban-ske meje vlada izredna napetost. Kot poroCa albanska tiskovna agencija Ata, sklicujoč se na krajevne vire, se je tudi vCeraj dopoldne podobno kot v Četrtek slišalo rafale iz avtomatskega orožja predvsem iz vasi Ponoševac in Morina. Po trditvah Demokratične zveze Kosova prebivalstvo beži iz obeh vasi. Tirana pa je vCeraj zavrnila beograjsko protestno noto o domnevnem Četrtkovem obmejnem incidentu, ko naj bi se jugoslovanska vojska spopadla z »albanskimi teroristi«, ki so prihajali z albanskega ozemlja. Tirana bdi, da Beograd napihuje in izkrivlja resni- NEMČ1JA / NA KONGRESU STRANKE V LEIPZIGU_________________ Geihard Schroder uradni kanlerski kandidat SPD Nemški socialdemokrati so prepričani, da bodo zmagali LEIPZIG - Gerhard Schroder bo uradni kandidat nemške socialdemokracije za kanclerja na prihodnjih septembrskih političnih volitvah. Na kongresu SPD v Leipzigu je Schroderja (na sliki AP) podprlo 479 od 515 delegatov, kar je 93, 4 odstotka. »Pripravljeni smo na prevzem naše odgovornosti za Nemčijo in Evropo,« je med drugim poudaril Schroder v svojem govoru pred delegati in vodstvom sbanke. Po njegovem je napočil Cas, da se dosedanji kancler Kohl kljub svojim nespornim zgodovinskim zaslugam umakne z oblasti. Politiko zastoja dosedanje Kohlove koalicije mora zamenjati politika, ki v ljudeh vzbuja optimizem in ne sbahu. V njegovem enostavnem programu je glavna skrb posvečena pridobivanju novih delovnih mest. Schroder je tudi prenehal biti evro-skeptik, ko je poudaril, da mora evropska monetarna unija postati opcija za bodočnost. Skupno evropsko valuto je še odločneje podprl nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, za katerega je evro v primarnem interesu vseh 80 milijonov Nemcev. Schmidt je tudi kritiziral »aroganco Kohlove koalicije« do evropskih partnerjev, predvsem do Cehov, Italijanov in Belgijcev. Nemci pobebujejo prijateljske odnose z vsemi svojimi sosedi. Schmidt je tudi poudaril, da so sedaj dani vsi pogoji za zmago SPD na septembrskih volitvah. S to oceno se sbinjajo tako delegati kot vodstvo sbanke, ki ne skrivajo, da si želijo vrnitve na oblast. RUSIJA / SPOR SE NADALJUJE Kirijenko tudi diugič ni dobil podpore dume Pred prihodnjim tretjim glasovanjem bi duma lahko spremenila stališče in Kirijenka podprla MOSKVA - Duma je vCeraj ponovno zavrnila kandidaturo Sergeja Kirijenka za položaj premiera. Za Kirijenka je glasovalo 115 poslancev, proti jih je bilo 271, enajst poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Kljub temu da je pred drugim krogom glasovanja Kirijenko poskušal pridobiti CimveCjo podporo, je tokrat dobil še manj glasov kot prvič, ko je zanj glasovalo 143 poslancev. Zaradi javnega glasovanja tokrat ni bilo »prostih sbelcev« temveč so se poslanci pokoriti sbankarski disciplini. Med tem pa je predsednik Boris Jelcin tudi za bet ji poskus izvolitve novega premierja ponovno predlagal Kirijenka. Duma naj bi betjic oziroma zadnjic o kandidatu za predsednika vlade glasovala Cez teden dni. Ruska ustava omogoča Jelcinu, da ob bet jem neuspehu izvolitve njegovega kandidata za premierja razpusti dumo in sklice predčasne volitve. To se pa, kot kaže, ne bo zgodilo, saj bo skoraj gotovo opozicija pred betjim glasovanjem spremenila svoje zadržanje. Vodja ko- munistov Genadij Zjuganov je za prihodnji četrtek (dan pred betjim in odločilnim glasovanjem) že sklical plenum partije. Zjuganov je tudi zahteval skupno zasedanje dume in sveta federacije, da bi na njem razpravljali o novonastalem položaju. Na novinarsko vprašanje, ati bodo komunisti tudi betjic zavrnili Kirijenkovo kandidaturo in s tem pristati na razpustitev parlamenta, je Zjuganov izjavil, da bodo sprejeti tako rešitev, ki bo državo rešila nereda. Kaj to pomeni, ni povsem jasno, a vzubuja sum, da bi lahko komunisti podprti Kirijenka. To naj bi storil tudi ulbanacionalist Vladimir Zirinovski, ki se je vCeraj ponovno premislil in volil proti Kirijenku. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je v včerajšnjem tradicionalnem petkovem radijskem nagovoru ljudi prepričeval, naj ne skrbijo zaradi vladne krize, ker se ta rešuje v skladu z ustavo in da zaradi tega se ne bo odpovedal, današnjemu in jubišnjemu neformalnemu srečanju z japonskim pre-mierom Hašimotom. MNENJA IN RUBRIKE Sobota, 18. aprila 1998 ODPRTA TRIBUNA Evropska pot Primorskega dnevnika Drago Stoka V prostorih nekdanjega Narodnega doma v Trstu (Balkana), v katerih je danes Visoka šola modemih jezikov za prevajalce in tolmače, je bilo 16. in 17. aprila prvo srečanje dnevnikov v manjšinskih jezikih Evropske skupnosti, v organizaciji Primorskega dnevnika in Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Ta dogodek je bil za pripadnike raznih manjšin v Evropi in še posebej za nas Slovence v Italiji nedvomno zelo važen, rekel bi celo zgodovinski, če se ne bi tega pridevnika osebno vedno izogibal, saj me pri tem pridevniku moti to, da je za nekatere že vsak majhen korak »zgodovinski«, vsaka pobuda »zgodovinska«, vsako manjše dejanje »zgodovinsko«.. Inflacija izraza »zgodovinski« torej pa večkrat z zgodovino nima nobenega opravka. Torej ne zgodovinski dogodek, ampak zelo važno dejanje pa je bilo to prvo srečanje vseh dnevnikov manjšin, ki jih je v celotnem evropskem proštom kar 32, med njimi naj omenimo le tri nam bližje iz več razlogov: Primorski dnevnik, »Dolomiten« v Bocnu in »La voce del po-polo« na Reki. »Današnje srečanje manjšinskih dnevnikov je prvi stik, ki ga bodo navezali ljudje, ki delujejo v približno enakih okoliščinah in se ukvarjajo s približno enakimi kadrovskimi in finančnimi težavami«, tako Bojan Brezigar v PD aprila. Istih misli tudi Emidij Susič, ravnatelj SLOKI, ki gornjo misel raztegne še na sociološko področje. Zame je to prvo srečanje vseh manjšinskih evropskih dnevnikov še nekaj več. Je shod, ki bo v razvoju današnje Evrope v jutrišnjo zgled in obenem upanje za razvoj in razcvet teh dnevnikov, brez katerih bi o veliki, novi in pravi novi Evropi sploh ne mogli govoriti. Grem nekoliko nazaj v naš zgodovinski čas. Se svež mi je spomin na konec šestdesetih let, ko so se plaho začela prava srečanja in bili tako postavljeni prvi vogelni kamni v naših krajih novi Evropi: mislim na srečanja Berzanti (dežela Furlanija-Julij-ska krajina) - Hans Sima (koroški glavar). Pa na prva srečanja Slovenije, konkretno Staneta Kavčiča, predsednika takratne slovenske vlade, s tema in drugimi obmejnimi deželami. Osebno ne bom pozabil prvih nastopov in govorov v deželni zbornici ljudi, ki smo bili za ta evropski projekt navdušeni od vsega njegovega začetka. Potem so prišle zavore Moskve in Beograda, ki nikakor niso gledale s prevelikim navdušenjem na novo nastajajočo Evropo. Danes je Evropa (ne glede na to, koliko je držav, med njimi je tudi Slovenija, ki še niso polnokrvne članice Evropske zveze) nedvomno veliko zgodovinsko dejstvo, ki ga morajo sprejeti vse svetovne velesile, med njimi tudi Rusija in ZDA. In v to novo evropsko realnost se je dalekovidno vključil s svojim pravkar zaključenim srečanjem tudi Primorski dnevnik. Da je to dalekovidno in zato tudi vse hvale vredno dejanje, je jasno vsakomur, ki p obliže ali tudi od daleč spremlja razvoj Evrope in njenih držav ter narodov. V ta razvoj so in morajo biti aktivno vključene seveda tudi narodnostne manjšine in njih pripadniki, ki jih je okroglo vzeto nad petdeset milijonov po dolgem in po čez vse Evrope. Med temi petdesetimi milijoni pripadnikov manjšin smo tudi mi Slovenci, ki živimo v mejah republike Italije. Primorski dnevnik in SLORI sta torej zorala v življenju Evrope novo brazdo, ki jo bo tehtno in objektivno presodil šele čas, ki je še ves pred nami, čas tretjega tisočletja namreč, v katerega stopamo naglo in suvereno tudi mi in Bog ne daj, da bi bili na to nepripravljeni. Zdaj je vrsta tudi na manjšinskih političnih strankah, krovnih organizacijah, verskih ustanovah, itd. Vrata so za vse pač odprta! Pa še nekaj mi da misliti pravkar minulo srečanje evropskih manjšinskih dnevnikov. Na poseg dr. Anne Marie Muolo, predstavnice Urada za informiranje in založništvo pri predsedniku italijanske vlade. Potem, ko je zagotovila, da bo rimska vlada še naprej finansirala manjšinske dnevnike, med njimi P.D., je jasno pribila, da morajo »biti odraz jezikovnih skupnosti«, torej ne političnih. Te, politične dnevnike namreč, italijanska vlada finansira na podlagi drugih zakonov in na drugačne načine. Dnevniki jezikovnih skupnosti (»mino-ranze linguistiche«, tak izraz je uporabila g. Muolo) so finansirani zato, ker so odraz in izraz določene skupnosti kot take, v našem primeru slovenske. Če hoče Primorski dnevnik torej smelo na pot jutrišnje Evrope, ne more in ne sme biti kako politično glasilo levih, naprednih ali demokratičnih Slovencev, ampak samo glasilo in izraz Slovencev v Italiji, oziroma deželi Furlaniji-Julijski krajini! O tem sedaj ni več- dvoma in ne sprenevedanj! Ne glasilo SKGZ, ne glasilo SSO, ne glasilo PDS ali SSk! Ampak samo glasilo Slovencev v Italiji, to mora biti odslej naprej Primorski dnevnik in nič drugega! Niti, če bi hotel, glasilo obeh krovnih organizacij, bi ne mogel biti, ker organizacije nastajajo, se spreminjajo in izginjajo, skupnost, narod pa ostane! To je izredno pomemben zaključek do katerega smo prišli vsi, ki smo objektivno in polni upanja v sebi sledili v Trstu prvemu kongresu manjšinskih dnevnikov v Evropi. Upajmo, da bodo temu prvemu srečanju sledila druga in to številna srečanja na poti gradnje Evrope držav, narodov in jezikovnih skupnosti. Danes v Vidmu srečanje treh obrambnih ministrov LJUBLJANA - Minister za obrambo Alojz Krapež in načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) polkovnik Iztok Podbregar se bosta danes in jutri, 17. in 18. aprila, udeležila mednarodne poveljniške štabne vaje Trilog-98, ki od 16. do 23. aprila poteka v oklici Vidma. Danes pa bodo obrambni ministri Ita- lije, Madžarske in Slovenije podpisali medvladni sporazum o ustanovitvi večnacionalne lahke kopenske enote MLF (Multinati-onal Land Force), so sporočili z obrambnega ministrstva. Omenjena enota bo zagotavljala hitro pripravljeno, visoko operativno lahko pehotno brigado, ki bo sposo- bna zagotavljati učinkovit vojaški odgovor na nastajajoče izzive pri zagotavljanju mednarodne varnosti, miru in stabilnosti. Vaja Trilog-98 - ki se je udeležuje 220 italijanskih, 53 madžarskih in 33 slovenskih častnikov in podčastnikov - poteka v okviru bilateralnega vojaškega sodelovanja. (STA) \ 50 let šentjakobskega zbora Prijetnih obletnic ne manjka. Na eno od teh nas je spomnil Miro Ivančič, zaveden šentjakobski Slovenec, ki pozorno sledi poročanju dnevnika, večkrat pa tudi sam prispeva s fotografijami iz življenja te tržaške četrti. Tako nam je pred nedavni prinesel fotografijo članov šentjakobskega zbora, ki so se leta 1948 nastavili objektivu fotoreporterja Maria Magajne. Zbor je tedaj vodil Vlado Švara. Miro se je potrudil, in nam posredoval imena pevcev, ki so se zbrali na na vrtu gostilne Jadran. V prvi vrsti s: Kravos, Lukovec Jaklič,Cergol, Gregorič, Ličen, Vlado Premru, Švara, Val/tič, Medved, Paulica, Anton Premru, Pečar in Može. V drugi vrsti so: Kante, Tršar, Riosa, Mesesnel, Birsa, Tence, Ček, Herman Birsa, Grbec, Udovič, Ivančič, Mezgec inVrbec. V tretji vrsti so Šušteršič, Boštjančič, Kralj, Magajna, Suban, Jankovič, Drago Kralj, Trampuž, Kreševič, Andi Premru, Lipovec, Klauza in Pestotnik. Na fotografiji ni treh članov in sicer Bana, Orla Jančarja in Ribariča. Šentjakobski zbor je veliko pet in nastopal pri nas kot tudi v bivši Jugoslaviji, gostoval je tudi v Skopju in na Ohridskem jezeru. To gostovanje je vodil pokojni novinar PD Rado Ravbar. Neva Lukeš PISMA UREDNIŠTVU Kako bi Travnik lahko postal privlačen nakupni center Ob počasnem umiranju Gorice in propadanju trgovske dejavnosti se človek zamisli. Mesto, ki je bilo še pred nekaj leti polno življenja in medčloveških stikov, postaja vse bolj podobno puščavi. Marsikaj se je v zadnjih letih spremenilo; prebivalci s sosednjega območja pa tudi iz bolj oddaljenih krajev v Sloveniji zahajajo po nakupih mimo Gorice. So morda za to krive cestne povezave, ki kot nalašč vabijo, da se gostje zapeljejo mimo Gorice? Toda tudi domačih kupcev (Goričanov) je čedalje manj v naših trgovinah. Zakaj? Moja stara, vendar še zmeraj veljavna zamisel je, da bi s Travnika, osrednjega mestnega trga, umaknili vsa parkirišča. V zameno bi za avtomobiliste uredili in opremili prostor ob ulici Bombig, na drugi strani predora. Seveda bi bilo treba primerno obnoviti in urediti sam predor pod gradom. Trgovci z območja Travnika bi se lahko povezali v zadrugo in tako ustvarili vabljivo in predvsem zanimivo trgovsko središče. Nakupovalci bi se, daleč od mestnega in prometnega vrveža v miru posvečali nakupom. To je le skromna zamisel, a ob primerni podpori lahko pomaga iz mrtvila, ki je zavladalo v naši lepi Gorici. Ljubica Butkovič Problemi parkiranja in prometa v Trstu Sem Tržačan in sem živel v ZDA precej let. Skoraj vsako leto sem prihajal na obisk v Trst in med drugimi spremembami sem najbolj občutil stalno poslabšanje v prometu tako v samem mestu kot - in morda še hujše - v predmestju. Ker sem zdravnik, primerjam cirkulacijo na cestah z obtokom krvi v žilah: Trst gotovo boluje ad arterioskleroze, kjer so arteri-osklerotične ploščice avtomobili, ki ne cirkulirajo, ampak zaustavljajo obtok s tem, da so parkirani po cestah, pločnikih in še malone povsod. V vseh ameriških mestih, ki jih poznam, avtomobili lahko parkirajo samo na privatnem lastništvu ali v prostorih, kjer je parkiranje dovoljeno, večinoma proti plačilu. Ta enostavna pravila bi olajšala tudi prometne probleme Trsta, v središču in v predmestju. Vsa vozila, ki niso parkirana na privatni lastnini, bi morala pla-x čati za uporabo v parkirne namene javnih cest, trgov, pločnikov in drugih površin. Nalepek, kakor ga uporabljajo v Švici, prilepljen na gornji levi kot zadnjega stekla parkiranega vozila, bi bilo lahko kontrolirati. Nalepek s številko evidenčne tablice in datumom zapadlosti, bi občina izdala za šestmesečno zapadlostjo (lir 600.000) ali za eno leto (lir 1.100.000) za osebna vozila in (lir 900.000 odn. lir 1.700.000) za dostavna vozila. Drugi važen faktor so zakoni in pravila, ki sedaj kaznujejo odgovorne voznike, ki parkirajo na lastnih površinah in ne na javnih cestah, medtem ko nimajo nobenih stroškov in niti razloga za spremembo oni, ki pustijo vozila na cestah in zadušujejo promet. Kdor želi danes namreč graditi parkirališče odnosno garažo, ima nešteto stroškov in birokratskih težav za prošnje, dovoljenja, dolgo čakanje, veliko stroškov za izgradnjo in nadalje še visoke dodatne davke za novoi-zgrajeno garažo. Zakoni in pravila morajo biti del rešitve problema in ne del samega problema, kot se dogaja danes. Prošnje in dovoljenja za gradnjo parkirališC in privatnih garaž do 5 vozil bi morala biti poceni in izdana v roku nekaj tednov, medtem ko bi morale biti garaže oproščene vseh davkov za 10-15 let. Ta enostavna dejanja bi kmalu privedla do uporabe praznih dvorišč, garaž in skladišč. Nadalje bi vzpodbudila gradnjo novih parkirišč in garaž in s tem povečala zaposlitev in prodajo gradbenega materiala. S tem bi se povečal obtok denarja in bi bila pozitivna injekcija za tržaško gospodarstvo. Z rešenjem parkiranja bi rešili tudi problem prometa v središču Trsta in okolici. Občina bi tudi prišla do svojega s popolnoma upravičenimi dohodki od prodaje nalepk in dovoljenj za parkiranje vozi na javnem prostoru samo na površinah, ki so namenjene za parkiranje. V nobenem slučaju hi nalepke dovolile parkirati kjerkoli na cestah ali trgih, kjer ni odobreno parkiranje. In - nazadnje -bi tudi pešci prišli do svojega in se spet lahko lepo sprehajali na pločnikih in bi celotno mesto spet oživelo. dr.LeoCok Ob 85-Ietnici Viktorije Skok Ko sem v sredo, 15. april3 odprla Primorski dnevnik, sem se zelo razveselila, ker sem vl' dela sliko svojega prvega razreda osnovne šole pri Domju. Zagledala sem svojo prvo učiteljico Viktorijo Skok, ki je pre, dnevi praznovala svoji 85. rojstni dan. Tudi jaz bi ji rada voščila se mnogo let zdravja in veselj3> imam jo v lepem spominu. Ne danja učenka Modra Stefani, Pr va na desni strani na sliki. Lepo pozdravljeni in hvala Modra Stefani Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. HZ O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 j TRGI / OMEJEN PADEC V MILANU Po tednu močnih nihanj naj bi končno prišlo do prečiščenja Popoldanski dvig končno selektiven MILAN - Po novem tednu močnega nihanja, ki se je včeraj končal z veliko manj negativnimi indeksi kot je kazalo v prvem delu borznega sestanka, si je Piazza Aflari oddahnila in se preusmerila v bolj selektivno trgovanje. Sestanek je bil sicer pod vplivom tehničnih zapadlosti, monotonijo pa je preganjala le Banca di Roma, ki je bila predmet govoric o načrtih za nove strateške povezave. Mibtel, ki je izgubljal tudi 2, 5%, je na koncu omejil nazadovanje na 0, 48%, prav ta močan zasuk pa je bil po mnenju analitikov prvi res zdrav in selektiven dvig po dolgem času nebrzdanih in velikokrat neutemeljenih vzponov. Z včerajšnjim vnovčenjem zaslužkov je prišlo na trgu do temeljitega prečiščenja, o selektivnosti popoldanskega dviga pa govori napredovanje delnic Fiat, ki so dopoldne izgubljale kar 2, 5%. Okrog 15.30, ko so iz Rima prišle novice o možnosti uvedbe spodbujevalnikov za proizvodnjo ekokoloških avtomobilov in gospodinjskih strojev, so Fiat »poletele« za 3, 7%. Sicer so teden končale negativno praktično vse evropske borze, Wall Street pa je odprl zmerno pozitivno. V ponedeljek bo Milan začel nov borzni teden tudi s pogledom v Luxembourg, kjer bo še zadnje srečanje ekonomskih ministrov EU pred majskim vrhom o evru. KOROŠKA / CELOVŠKI SEJEM »Prosti čas Celovec 98« samo še danes in jutri Sejem letos še obsežnejši kot prejšnja leta - Več kot 200 razstavljalcev iz vsega sveta - Veliko zanimanje CELOVEC - Največji koroški spomladanski sejem za vso družino »Prosti čas Celovec ’98« je v četrtek v koroški prestolnici odprl svoja vrata. Mednarodno prireditev je odprl koroški deželni glavar Christof Zernatto in je tudi letos polna dinamike in dopustniškega vzdušja. Sejem bo odprt samo še danes in jutri, je pa vsekakor vreden ogleda. Ponudba sejma »Prosti čas Celovec ’98« je še obširnejša od prejšnjih let. Obiskovalci bodo med drugim lahko izbirali med turističnimi ponudbami iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, itd, sejem pa upošteva tudi aktualne tren- de v športu in igri. Vnovič je na sporedu tudi Koroški avtomobilski salon, na katerem so predstavljeni najmanjši, najhitrejši, najvarčnejši, najvarnejši in predvsem najlepši avtomobili. Na enem mestu je možno videti 30 različnih avtomobilskih znamk. Kot v preteklih letih je na sporedu tudi sejem »Sam svoj mojster«, razstava, ki je zanimiva za vse, ki gradijo, obnavljajo ali predgradujejo hišo v lastni režiji. Več kot 200 razstavljalcev je predstavilo obsežno paleto proizvodov na temo narčrtovanje, gradnja, stanovanje, oprema, varčevanje z energijo in finansiranje. Na sejmu »Prosti čas Celovec ’98« razstavlja 530 razstavljacev iz številnih evropskih držav, Amerike in Azije. Največ razstavljalcev je -poleg avstrijskih - iz Italije in Nemčije, število razstavljalcev iz Slovenije in Hrvaške pa je bolj skromno. Organizatorji sejma »Prosti čas Celovec '98« pričakujejo približno 55.000 obiskovalcev - od tega nekaj tisoč iz Furlanije-Julij-ske krajine in iz Slovenije. Sejem pa je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, zabaviščni park pa do polnoči. Vstopnica za odrasle stane 75 šilingov, za otroke in mladino pa 35 šilingov. Ivan Lukan It tl NOVICE Švica najbogatejša država na svetu, najrevnejših pet v Afriki VVASHINGTON - Švica je s 44.350 dolarji brate domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v lanskem letu postala najbogatejša država sveta. To kažejo podatki, ki jih je objavila Svetovna banka. Luksemburg, ki je bil več let na vrhu lestvice najbogatejših držav, je z nje izpadel, saj lestvica sedaj navaja le še države z več kot enim milijonom prebivalcev. Na drugem, tretjem in četrtem mestu so Japonska (40.940 USD na prebivalca), Norveška (34.510) in Danska (32.100). Sledijo Singapur, Nemčija in Avstralija. Združene države so zdrsnile za eno mesto in so sedaj z 28.020 dolarji BDP na prebivalca osma najhogatejša država na svetu. Kar pet najrevnejših držav na lestvici 130 držav sveta je v Afriki. Tanzanija, Cad, Demokratična republika Kongo, Etiopija in Mozambik so imele lani 80 dolarjev BDP na prebivalca. Sicer pa so razlike v razvoju na afriški celini ogromne. Tako je Bocvana med leti 1965 in 1996 z 9, 2-odstotno rastjo BDP na prebivalca zabeležila najhitrejšo rast na svetu. Sledita Južna Koreja (7, 3 odstotka) in Kitajska (6, 7 odstotka). Po trditvah poročila so bili ljudje lani bolj zdravi, siti in izobraženi kot kdajkoli prej, vendar pa je napredek zelo neenakomerno porazdeljen. Tako se je umrljivost otrok v celoti zmanjšala, vendar pa je v Sierri Leone lani umrlo 174 od tisoč novorojenčkov, v Nemčiji pa v istem času pet. Medtem ko povprečen Šved doseže starost 79 let, moški v Malaviju umrejo pri 43 letih. NASLEDSTVO SFRJ / MEDNARODNA POGAJANJA Slovenija sprejema VVatfsov predlog Slovenski pogajalec Miran Mejak ga predlaga vladi in parlamentu v ratifikacijo LJUBLJANA - Slovenska delegacija za pogajanja o nasledstvu v celoti sprejema zadnji mini memorandum o nasledstvu, ki ga je pripravil sir Arthur Watts, je po včerajšnjih pogovorih z mednarodnim pogajalcem za nasledstvo nekdanje Jugoslavije sirom Arthurjem VVatt-som povedal vodja slovenske po-Sajalske skupine Miran Mejak. Watts pa je slovensko stališče do memoranduma ocenil kot pozitiv-Uo in zelo spodbudno ter dodal, da je tudi stališče Makedonije podobno slovenskemu. Dopoldne sta Natisa sprejela tudi minister za zunanje zadeve Boris Frlec in državni sekretar Ernest Petrič, popoldne pa 8a je sprejel še predsednik vlade Janez Drnovšek. Sir Arthur VVatts je v Ljubljano Pripotoval iz Skopja, obiskal pa bo Se Zagreb, Beograd in Sarajevo. Po končanih obiskih v prestolnicah držav naslednic nekdanje Jugosla-'dje bo pripravil poročilo o stanju nasledstvenih pogovorov za visokega predstavnika mednarodne skupnosti za uresničevanje daytonske-8a miru Carlosa VVestendorpa. Čeprav mini memornadum ne rešuje nekaterih zadev popolnoma zadovoljivo, smo ga pripravljeni podpreti in ga predlagati vladi in parlamentu v ratifikacijo. Pokazati smo maksimalno kooperativnost, da zadeve razrešimo, je povedal Miran Mejak. Za Slovenijo je po njegovi oceni tudi zelo pomembno, da je v mini memorandumu naveden en datum, ker je napredek v pogajanjih o nasledstvu možen le, če je omenjen en datum. Mini memorandum, kot je znano, navaja 1. junij 1991. Po VVattsovih besedah pa je potrebno določiti en datum tudi iz praktičnih razlogov, zato je bil njegov namen pripraviti predlog datuma, ki bi se obnesel v praksi, denimo pri arhivih. O tem, ali mini memorandum omenja vse nove države naslednice, pa je VVatts povedal, da jih brez kakršnihkoli opredelitev navaja samo po imenih. Po besedah Mirana Mejaka je za slovensko delegacijo glavni problem v tem, da ZRJ ne spoštuje stališč in odločitev mednarodne skupnosti, med katerimi so mnenje Ba-dinterjeve arbitraže in sklepi Varnostnega sveta in EU. Slovenija ozi- roma štiri države naslednice namreč ne morejo pristati na to, da Jugoslavija obdrži kontinuiteto, ki jo na mnogih točkah skriva skozi pogajalsko situacijo. Kot primer je Mejak omenil četrtkovo objavo ZRJ, da bo omogočila vstop v arhive do 31. decembra 1990. Pri tem ostaja še vedno sporno vprašanje, kaj je skupno po razpadu države. Ce to rešimo, so tudi vse drage zadeve rešljive, je povedal vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak. Kot je povedal VVatts, ne bo pred koncem poti v preostalih treh državah naslednicah dajal nobenih sklepnih ugotovitev o memorandumu. Upa pa, da se bodo z mini memorandumom strinjale tudi preostale tri države naslednice. Uskladitev o mini memorandumu je namreč prvi korak na poti pogajalskega procesa o nasledstvu. V tem procesu je sicer še veliko problemov, kot sta na primer definicija državne lastnine in določitev ključa za delitev premoženja, vendar pa so vsi problemi po VVattsovem mnenju rešljivi, seveda pod pogojem, da jih države naslednice želijo rešiti. (STA) r LJUBLJANA / KOMISIJA DZ ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU h Projekt (Ne) znano zamejstvo Pobudnik projekta je člane komisije seznanil s cilji načrta LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bi morala na včerajšnji seji razpravljati o predlogu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za določitev kriterijev in načina delitve sredstev za financiranje dejavnosti organizacij Slovencev v zamejstvu, vendar so poslanci zaradi nesklepčnosti opraviti krajši informativni pogovor z državno sekretarko Mihaelo Logar. Pred tem so se navzoči člani komisije seznanili s projektom (Ne) znano zamejstvo. Kot je povedal pobudnik in koordinator projekta Slavko Mežek, segajo zametki projekta v leto 1996, ko se je na sejmu Gostim v Mariboru predstavilo Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple. Zaradi ugodnega odziva javnosti so na lanskem sejmu Gostim predstavitev zamejskih Slovencev še razširiti. K sodelovanju so bile povabljene vse kulturne in gospodarske ustanove zamejskih Slovencev od Trsta prek Celovca do Monoštra. Tako je nastal projekt (Ne) znano zamejstvo, ki se je oktobra lani predstavil na Gost-tmu. Se posebej uspešna je bila okrogla miza Kultma - turizem - novi mostovi med sosedi. Februarja letos je bil oblikovan koordinacijski odbor projekta, v katerem so predstavniki kulturnih in gospodarskih organizacij z obeh strani meja. Odbor, ki bo deloval v okvim Turistične zveze Slo- venije, vodi Jože Osterman, pooblaščeni koordinator pa je agencija Agens iz Žirovnice. Osnovni namen projekta je predstaviti kultumozgodovinsko in naravno izročilo obmejnih pokrajin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in tudi na Hrvaškem, kjer živijo Slovenci. Hkrati žeti ustvariti organi-zacijsko-programske povezave, ki bodo omogočale sodelovanje slovenskega kul-tumo-gospodarskega potenciala z obeh strani meja ob odkrivanju in promociji skupnega slovenskega kulturnega prostora, tudi med večinskimi narodi. V letošnjem programu projekta (Ne) znano zamejstvo so med drugim novinarska delavnica o Železni Kapli, oblikovanje informativno-medijskega programa, programski dosje projekta po kriterijih PHARE, oblikovanje konkretnih programov sodelovanja v obmejnem turizmu itd., je še povedal Slavko Mežek. Državna sekretarka Logarjeva je projekt označila kot zelo pozitiven. Financiranje projekta (Ne) znano zamejstvo za zdaj še ni urejeno, saj večina doslej opravljenega dela počiva na začetni dotaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in vlaganjih Agensa. Organizatorji pričakujejo podporo pri umestitvi programskih delov v programe pristojnih ministrstev, pa tudi v progarme Evropske unije, kot sta PHARE in Interreg. (STA) 5 17. APRIL 1998 v URAH Š 5 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1768,00 1794,00 oo N nemška marka 980,00 996,00 funt Sterling 2995,00 3050,00 £ 0 švicarski frank 1174,00 1199,00 N u belgijski frank 46,83 48,83 (5 W O) nr = h francoski frank 289,00 299,00 $ 3 danska krona 254,00 264,00 norveška krona švedska krona 232.00 225.00 242.00 235.00 ■e S Qr TJ kanadski dolar 1222,00 1262,00 co ■ portugalski eskudo 9,13 10,03 N nizozemski gulden 861,00 886,00 6 avstrjski šiling 138,30 142,65 n: španska pezeta 11,12 12,22 N grška drahma 5,38 6,18 ■: / lrx irski Sterling 2447,00 2527,00 gl ir japonski jen 13,00 13,90 1 avstralski dolar 1113,00 1183,00 T J madžarski florint 7,00 9,00 F hrvaška kuna 255,00 275,00 "--J slovenski tolar 10,30 10,55 17. APRIL 1998 v Ul 1AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1768,00 1796,00 nemška marka 980,00 998,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 888,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt Sterling 2967,00 3057,00 irski Sterling 2446,00 2541,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 5,50 5,96 kanadski dolar 1223,00 1258,00 švicarski frank 1175,00 1200,00 avstrijski šiling 138,40 142,90 slovenski tolar 10,25 10,50 MILANSKI BORZNI TRG 17. APRIL 1998 INDEKS MIB 30: +0,61 delnica cena var. % delnica cena var. % 17. APRIL 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1783,730 EKU 1960,320 nemška marka 988,490 francoski frank 294,860 funt Sterling 3009,150 nizozemski gulden 877,730 belgijski frank 47,889 španska pezeta 11,639 danska krona 259,210 irski Sterling 2489,200 grška drahma 5,698 portugalski eskudo 9,648 kanadski dolar 1245,360 japonski jen 13,564 švicarski frank 1192,730 avstrijski šiling 140,500 norveška krona 238,160 švedska krona 230,750 finska marka 325,650 Alleanza Ass. 26.229 -0,24 Bca di Roma 3.357 +4,80 Bca Fideuram 12.346 -1,94 Bca Pop.M 1 16.994 -3,19 Benetton 41.140 -2,15 Comit 9.538 -1,11 Credit 10.146 -1,80 Edison 16.794 -2,96 Eni 11.952 -2,70 Fiat 8.374 -1,16 Generali 56.516 -2,81 Imi 27.438 -1,17 Ina 5.912 -3,77 Italgas 8.870 -2,67 La Fondiaria 12.909 -1,84 Mediaset 12.089 +0,30 Mediobanca 26.151 -1,96 Montedison 2.584 -2,38 Olivetti 2.508 -2,41 Parmalat 4.423 -0,22 Pirelli Spa 6.609 -2,36 Ras 28.349 -2,10 Rolo 45.153 •4,69 Saipem 10.996 -1,23 San Paolo To 25.076 -0,59 TIM 10.993 -3,09 Telecom Ita 14.847 -3,40 O ljubljanska banka Podružnica Milano FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 18. t. m., ob 20.30 (red B) ponovitev komedije Jaroslava Hašeka »Dobri vojak Svejk«. Režija Stanislav Moša. Ponovitve: jutri, 19. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 22. t. m. (red D), v četrtek, 23. t. m. (red E) in v petek, 24. t. m. (red F), ob 20.30. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 18. t. m., ob 20.30 (reda C/F): gostuje Teatre Sistina - Garinei & Giovannini »Un paio d’ali«.» Režija Pietro Garinei. Nastopata Maurizio Micheli in Sabrina Ferilli. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča, možna je tudi rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un matrimonio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja; samo abonenti gledališča lahko že sedaj rezervirajo vstopnice za predstavo Monija Ova-die »Perche no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V torek, 21. t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava: G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. Ponovitve bodo: v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 (reda F/B), v petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja), v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918). Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 20. t.m., ob 18. uri bo prof. Jtirgen Maehder predstavil Puccinijevo opero »Tosca«, katere premiera bo v torek v gledališču Verdi. Predstavili bodo tudi dirigenta, režiserja in pevce, ki sodelujejo pri predstavi. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 19. t. m., ob 20.30 ponovitev Molierovega dela »II borghese gentiluomo«. Režija Filippo Cri-velli. Nastopata Ernesto Calindri in Liliana Feld-mann. Gledališče Miela Gledališka prepletanja: jutri, 19. t. m., ob 21. uri predstava »A me frega niente«. Kino Alcione l. Pregled novega slovenskega filma: v torek, 21. t. m. , ob 20. uri otvoritev s koncertom filmske glasbe. Sledil bo pozdrav predstavnika Konzulata Republike Slovenije in predstavitev prireditve; ob 22. uri film »Ekspres, ekspres«. Prireditev prireja Progetti d’allegria v sodelovanju s Clubom Antha-res in pod pokroviteljstvom Konzulata Republike Slovenije v Trstu. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. t. m., ob 11. uri gostovanje gledališča La Contrada z delom R. Kiplinga »ll piccolo elefante«. Nastopata Gualtiero Giorgiai in Nikla Panizon. GORICA Kulturni dom V petek, 24. t. m., ob 20.30 gledališka šolska predstava: »Palio teatrale 1998«. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine 11., 12., 13., in 14. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro slabile delFUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guar-nieri. Teatro Contatto - Avditorij Zanon Danes, 18. t. m., ob 20.30, Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capitolo II ovvefo: Enrico t. m. LATISANA Gledališče Odeon Do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro comico oggi«: V četrtek, 23. t. m., ob 20.30: Ge-melli Ruggieri »La stirpe dei Ruggieri«. SLOVENIJA VI«. Režija Antonio Syxty. Zadnja ponovitev jutri, 19. KOPER Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Od 20. do 24. t. m. bodo na sporedu Slovenski dnevi knjige. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 18. t. m., ob 19.30 (za gledališki abonma): gostuje SLG Celje s predstavo B. Shavva »Pigma-lion«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 18. t. m., ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma (za abonma Sobota A in izven): Milan Jesih »Kobila«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 18. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: L. Steger »Labodi (Re-mix)«. Režija L. Steger, nastopajo Laura Dame, Douglas Grew in Lavvrence Steger. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 18. t. m., ob 19.30 (izven in konto): gostovanje PG Kranj »Policija«. Mala scena MGL: danes, 18. t. m., ob 21.30 (izven in konto): »Kontrabas«. SNG - Drama Danes, 18. t. m., ob 19.30. uri (izven in konto). P-Calderon de la Barca »Življenje je sen«.. Mala drama: danes, 18. t. m., ob 20. uri (izven in konto): H. Pinter »V prah se povrneš«.. Lutkovno gledališče Danes, 18. t. m., ob 11. in 17. uri: Zlatko Kirilič »Jajce«. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 V torek, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu: recital Massima Gona. Na sporedu Debussy, Ravel in Musorgsky. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 koncert Tria Kali-chstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert. Gledališče Miela Gledališka prepletanja: danes, 18. t. m., ob 21.30 koncert belgijskega ansambla Present. Predstavili se bodo v rock izvedbi »No plase for you Angels«. »Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. Športna palača V soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Parson’s Project - prvič v Italiji. Stadion Grezar V sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds. V nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Sim-ple Minds. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren Jutri, 19. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo MPZ Lopar, 2PZ DU Idrija, Vokalna skupina Sovodenjska dekleta -Sovodnje, MePU Rupa-Peč, MePZ Jezero - Doberdob, MePZ Lojze Bratuž - Gorica. PROSEK Kulturni dom Danes, 18. t. m., ob 20.30 prireja Godbeno društvo Prosek pod pokroviteljstvom rajonskega sosveta in Zadružne kraške banke koncert mestne godbe Citta di Monfalcone in Občinskega pihalnega orkestra Trebnje. OPČINE Prosvetni dom - Openski glasbeni večeri V nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bo nastopil duo Da-sha Dubrovina (violina) in Cristina Sancin (klavir). Na programu J. Francaix, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms. TRŽIČ Občinsko gledališče Od 21. aprila do 5. junija bo na sporedu Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine 5. maja ob 20.45 gostuje Akademija antične glasbe iz Moskve z delom B. Galuppija »II re pastore«. Dirigent Tatjana Grindenko. 9, maja ob 20.45 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta z Puccinijevo opero »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes 18. t. m., ob 24. uri (dvorana reggae) koncert Adriana Shervvooda. Jutri, 19. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Ozric Tentacles. V četrtek, 23. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Elio e le storie teše. ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Kulturni dom Danes, 18. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo Pevska skupina Mandrač - Telmont, Pevska skupina Kantadori -Gradin, 2PZ Rože Majave - Rezija, Pevska skupina Savrinske pupe in ragaconi - Šmarje, ZPS Stu ledi - Trst, Pevska skupina Hrušiški fanti - Hrušica, Bistriške škuorke. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V petek, 24. t. m., ob 18. uri koncert Orkestra Slovenske Vojske. Vlorek, 28. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo svetovno znani kitarist David Russell. Izvajal bo dela M. Ghiulianija, A. Jose in M. Llobeta. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V ponedeljek, 20. t. m., ob 20. uri gostuje SNG Opera in balet iz Ljubljane s predstavo S. Prokofjeva »Romeo in Julija«. Kulturni dom V soboto, 25. t. m., ob 20.15 v veliki dvorani koncert Simfoničnega Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Marko Letonja; solistka Dunja Vejzo-vič (sopran). DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo V petek, 24. t.m., ob 20. uri koncert londonskega kvarteta »The Chilingirian Quartet«. TRENTA Info center TNP Jutri, 19. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo Septet Rožmarin -Temnica, Indrijski oktet, DePZ Devin, MePZ St. Maver, Cerkveni pevski moški zbor Zagorski zvon - Zagorje, MePZ Postojna. LJUBLJANA SNG Opera in balet Danes, 18. t. m., ob 19.30 (abonma sobota, izven in konto); L Stravinski »Oedipus Rex« in C. Orff »Trionfo di Afrodita«. Dirigent LorisVoltolini. Ponovitev v četrtek, 23. t. m., ob 19.30 (abonma četrtek, izven in konto). Cankarjev dom Jutri, 19. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani gle' dališki koncert - Nekoč, bili smo v maju. V spomin Borisu Lesjaku. Avtor glasbe ter dirigent Mojfflir Sepe. V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 se bo v Linhartovi dvorani predstavil Joe Ely (rock, country, fla' menko, tex-mex). ______________HRVAŠKA______________ ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. »Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45. Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904). Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Do 2. maja je na ogled fotografska razstava ob 25-letnici društva »Giulio Viozzi«. Palača Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4); danes, 18. t. m. ob 19.30 otvoritev razstave slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Night«. Razstava bo na ogled do 20. maja. Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«. La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 8): do 23. t. m. je odprta razstava slik malega formata - Pomlad 1998. Na ogled so izdelki 150 umetnikov. Urnik: 10-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigitte Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago. Turistična ustanova (Ul. S. Nicold 20): do 21. t. m. razstavlja Marc o Miot »Moji prijatelji Troll«. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o Skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. OPČINE Prosvetni dom: v torek, 21. t. m., ob 20.30 odprtje razsto do 5. 16. do 20. uro. NABREŽINA Župnijska dvorana: danes, 18. in jutri, 19. t. m. bo v popoldanskih in večernih urah na ogled tradicionalna velikonočna razstava - 300 risanih pirhov in vrsta slik zelenih planjav. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na ogled je razstavne Davida Pintarja. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. Avditorij (Ul. Roma): na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Urnik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13. ve Matjaža Hmeljaka. Razstava bo odprta vse maja s sledečim urnikom: ob delavnikih od RONKE Razstavišče letališča: dane si, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Erne Ferjanič Fric. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka. VIDEM Centro iriulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): danes, 18. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Maria Della Ricca. TOLMEČ (Videm) Palača Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Urnik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): danes, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnika Irvinga Pe-tlina. Palača Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. MILAN Arheološki muzej: v četrtek, 23. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave »II volto di Diocleziano«. Razstava bo odprta vse do 17. maja s sledečim urnikom: 9.30 - 17.30 (v ponedeljek zaprto). ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij: v soboto, 25. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA . Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tap serije Silve Horvat. Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: n ogled je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC-Mala galerija: na ogled je razstava slik Iva Stojana Rutarja. ŠTANJEL k Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bi J »Maske«. KROMBERK ta. Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij3 rej še umetnosti in kulturnozgodovinski 0°c*et0 Urnik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaPr AJDOVŠČINA je Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): odprt3^ razstava »Ajdovščina 2000«. Razstava je P°sV6ka-na štirim urbanističnim delavnicam, v okviru g terih so skupine študentov arhitekture obdei različne dele mesta. LJUBLJANA Moderna galerij ne galerije; do 2 I. Marušiča. t 0., Mala galerija Moderne galerije: še jutri, 19-razstavlja Ingeborg Luscher. a ješ Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Prinčič. klii- Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava gija Spazzapana. .. . Qdprta Narodni muzej Slovenije: do 7. junija l^uzej je razstava dr. Janez Bleivveis in njegov čas. 1g. odprt vsak dan, razen ponedeljka med 1 uro, ob četrtkih do 20. ure. , a raz- Muzej novejše zgodovine: na ogled je s 0d stava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je 0 10. do 18. ure. a: na ogled je stalna zbirka ka . junija je na ogled razstava DEŽELNI SVET / PREUREDITEV BANČNEGA SISTEMA CELOVEC / SOSVET ZA SLOVENCE Opozicija zahteva odstavitev Degrassija Renzo Travanut (LD): Tipična predvolilna poteza Seja brez članov Narodnega sveta Marjan Sturm zahteval, naj parlament omogoči umestitev novega sosveta TRST - Deželni svet se bo prihodnji teden ukvarjal z nezaupnico podpredsedniku deželnega odbora in odborniku za finance Micheleju De-grassiju (na sliki) , ki so jo skupno vložili svetovalci Kartela svoboščin, Severne lige in Giancarlo Pedronetto (LAF). Predstavniki opozicije očitajo Degrassiju, ki pripada Levim demokratom, da ni naredil nic v okviru preureditve deželnega bančnega sistema, ki počasi prehaja pod nadzorstvo bank iz sosednjega Veneta. Zahteva po odstavitvi Degrassija je v političnih krogih vzbudila vrsto različnih in tudi nasprotujočih si reakcij in odmevov. Pobudniki nezaupnice so seveda prepričani v njeno umestnost, pri Oljki pa menijo, da gre za tisto predvolilno pobudo, tudi zato, ker ima Dežela na področju bančništva točno začrtane in v marsičem omejene pristojnosti. Zaradi razprave o nezaupnici je bil pred- sednik Dežele Giancarlo Cruder prisiljen odložiti torkov portoroški sestanek s slovenskim zunanjim ministrom Borisom Frlecem. V zvezi z nezaupnico je načelnik svetovalcev Levih demokratov Renzo Travanut prepričan, da bo vrh vsega ta razprava prikrajšala deželno skupščino za dragoceno razpravo o mnogo bolj aktualnih ter pomembnih zadevah. Travanut v tiskovnem sporočilu navaja zakone o kmetijstvu, o mednarodnem sodelovanju in o reformi lokalnih uprav, da ne govorimo o zakonu, ki je povezan s proračunom. Razprava o tem se vije že nekaj mesecev, odobritve zakona pa še ni videti na obzorju. Travanut zato predlaga, da bi se deželni parlament sestal tudi v prvi polovici maja, Čeprav so se načelniki skupin načelno sporazumeli, naj se skupščinska dela končajo 30.aprila. Pri tem dodaja, da je sedanja skupščina formalno pol-nomoCna do M.julija, to se pravi do predvečera umestitvenega zasedanja deželnega sveta, ki bo izvoljen 14.junija. Travanut bo ta predlog iznesel na prihodnji seji načelnikov skupin. Po vsej verjetnosti se bodo torej deželni svetovalci sestajali še prvi teden v maju, po tem datumu pa se bodo zbrali le v izrednih in nujnih primerih. Od 10. do 13. maja morajo namreč stranke predložiti kandidatne liste, Čeprav je volilna kampanja dejansko že v polnem teku. CELOVEC - 16-elanski narodnostni sosvet za Slovence pri uradu zveznega kanclerja se je včeraj popoldne sicer sestal v Celovcu, toda brez štirih elanov Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kot smo poročali, je predsednik NSKS Nan-ti Olip v pismu uradu zveznega kanclerja odsotnost štirih elanov NSKS utemeljil s tem, da NSKS noče storiti nezakonitega koraka, kajti po zakonu o narodnih skupinah se je mandatna doba sosveta uradno končala konec novembra lani. »Ce bi NSKS šel na sejo, bi pristali na nezakonito telo in zvezna vlada bi lahko nadaljevala s samovoljo v nedogled«, je še podčrtal Olip. V izjavi za tisk NSKS še poudaja, da sklic seje sosveta sploh ni bil potreben, ker sta se ZSO in NSKS v začetku tega tedna dogovorila za skupen predlog glede proračuna za finančne podpore avstrijske države slovenskim organizacijam, ustanovam in društvom za leto 1998. Predsednik starega sosveta Marjan Sturm je na tiskovni konferenci po seji sosveta dejal, da je telo pozvalo Državni zbor, naj odpravi blokado za konstituiranje novega sosveta, ki je nastala zaradi še vedno nerešenega vprašanja štajerskih Slovencev. Ti naj bi bili v novem sosvetu zastopani s sedežem in glasom, Čemur pa odločno nasprotuje štajerska deželna vlada. Na seji sosveta so govorili tudi o finančnem proračunu za slovenske organizacije, ustanove in društva za leto 1998 ter o aktualnem vprašanju dvojezičnih otroških vrtcev, je še povedal Sturm. Ivan Lukan Za kulturno sodelovanje ob tromeji CELOVEC - Graški univerzitetni profesor Friedrich Zimmermann je te dni v koroški prestolnici predstavil projekt kulturnega sodelovanja ob tromeji, ki naj bi zajel obmejne občine na Koroškem, v Sloveniji in v Furlaniiji-Julijski krajini in katerega sofinan-sira Evropska unija. Konkretno gre za koordinacijo skupnih kulturnih ponudb obmejnih občin oz. odgovor na vprašanje, kakšen vpliv naj bi imelo Čezmejno sodelovanje za kulturno področje ter kako bi se kulturne posebnosti posameznih regij bolj učinkovito promovirale -npr. v obliki skupnega turističnega paketa. Projekt bo znanstveno spremljala graška univerza, v prvi fazi uresničevanja projekta pa je bilo kontaktiranih 80 obmejnih • občin v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Zaenkrat naj bi se izvedli štiri pilotni projekti, ki bi zajeli kultur-no-zgodovinsko ponudbo, kooperacijo galerij, izdajo kulturnega in gastronomskega vodica ter skupnega koledarja prireditev v vseh treh regijah. (I.L.) Po mlad-Po let je < .. ^ ; - \ , ____________________________________________________________________- Nov letni čas? Zakorakajmo vanj | - Družinska izbira. Cesta Videm - Tricesimo REANA DEL ROIALE (UD) Odprto torek • petek 19.00- 12.301 15.00- 19.301 V soboto NON - STOP |9.00| 19.301 nttč detla ralzatura PITTARELLO Korzo Italia, 25 TRST ex Beltrame Odprto torek • petek 19.00- 13.001 15.30- 19.301 V soboto NON - STOP 19.00| I9.30| NEW YORK / NA SEDEŽU VARNOSTNEGA SVETA KOŠARKA / DREVI DOMA PROTI ISTRANI Generalni sekretar OZN Koti Annan sprejel slovenskega olimpionika Leona Štuklja Štukljev recept za dolgo življenje kot vodilo konference o drogah Jadran Nuova kreditna z zmago že v »playoffu« NEVV YORK (STA) - Slovenski olim-pionik Leon Štukelj se je na sedežu OZN v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem svetovne organizacije Ko-fijem Annanom in mu na njegovo proSnjo najprej izdal skrivnost dolgega življenja. Annan je Štuklja vprašal, kako mu je uspelo preživeti 100 let, slovenski olimpionik pa je naštel sestavine svojega "recepta". Skrivnost dolgega življenja Leona Štuklja je življenje brez cigaret, zmerne količine hrane in alkohola, ter vsakodnevna telovadba. Kofija Armana je odgovor tako navdušil, da se je odločil Štukljeve nasvete uporabiti kot vodilo pri zasedanju generalne skupščine o mamilih, M bo ha sporedu junija letos. Med pogovorom Štuklja s Koli jem Ananom sta bila prisotna tudi slovenski veleposlanik v OZN Danilo Tuerk in Štukljev spremljevalec, državni sekretar za turizem, Tomaž Zajc. Slednji je generalnemu sekretarju OZN predal darila - slovensko čipko, knjigo o Sloveniji, serijo olimpijskih znamk in fotografijo Novega mesta. Poleg tega je Zajc izkoristil priložnost in uradno povabil Kofija Armana na obisk v Slovenijo, Generalni sekretar OZN je dejal, da si je Ljubljano že ogledal lansko leto med potjo proti Italiji, vendar obstaja možnost, da se bo ustavil tudi za uradni obisk. Slovenski olimpionik si je nato v spremstvu Danila Tuerka ogledal še dvorano Varnostnega sveta OZN ter prostore generalne skupščine. Štukljev obisk na sedežu OZN je izzval zanimanje vseh, ki so bili tedaj v zgradbi svetovne organizacije. Predsednik Varnostnega sveta Japonec Owada Hisashi, čigar hčerka je poročena z japonskim prestolonaslednikom, je z velikim zanimanjem poslušal Štukljevo zgodovino in mu čestital na živahnosti, glede na njegovo starost. Leon Štukelj si po obisku OZN še vedno ni mogel odpočiti, saj ga je zvečer čakal sprejem v organizaciji slovenskega konzula v New Yorku Vojislava Suca. Štukelj je prejel priznanje predsednika mestnega sveta New Yorka ter novo ustanovljenega kluba ameriških prijateljev Slovenije. Slovenski olimpionik pa je bil najbolj vesel srečanja s svojim nekdanjim učencem. Na sprejemu se je namreč pojavil gospod Paul Laric, nekdanji učenec Leona Štuklja, ko je bil slednji telovadni trener v Mariboru. Laric že pol stoletja živi v ZDA, Leon Štukelj pa ne, da se je spomnil samo njega ampak, mu je znal povedati nekaj besed tudi o njegovih starših. Sprejem v slovenskem konzulatu se je zaključil z odprtjem velike steklenice 100 let starega vipavskega vina, ki je dokaj hitro izginilo med okrog 400 gosti. Pri odpiranju častitljivega šampanjca je Leon Štukelj doživel nepričakovano "tuširanje", ki pa ni imelo hujših posledic, razen nekaj razlitih dragocenih kapljic. Danes čakata Štuklja še obisk vojaške akademije West Point, kjer študirata tudi dva Slovenca, ter ogled gimnastične prireditve v kraju Mohegan Lake, kjer mu bodo dijaki telovadne šole pripravili telovadno predstavo. Robi Poredoš (STA) Štefan Samec bo igral! NOVICE KOŠARKA / V MOŠKI D LIGI JUTRI NA 1. MAJU OB 18. URI Biaggi najhitrejši tudi v Maleziji JOHOR - Italijan Max Biaggi (Honda) je bil najhitrejši na prvem treningu motociklistov za veliko nagrado Malezije v Johoiju v kategoriji do 500 kubičnih centimetrov na dirkališču. V četrtlitrskem razredu je bil prvi njegov rojak Valentino Rossi (Aprilia), v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov pa Japonec Noboru Ueda (Honda). Novi trener za Pivovarno Laško CELJE - Sead Hasanefendič bo vodil rokometaše Celja Pivovarne Laško v prihodnji sezoni. Hasanefendič je doslej opravljal delo selektorja švicarske reprezentance, pred tem je vodil več ekip v tej državi ter v Franciji, s sarajevskim Seljezničarjem pa je osvojil naslov prvaka v nekdanji Jugoslaviji. Utah spet zmagal NEW YORK - Rezultati včerajšnjih tekem v košarkarski figi NBA: New York - Toronto 108:79; Utah - Sacramento 99:86; Portland - LA Clippers 99:90; Vancouver - San Antonio 97:110; Golden State - Dallas 88:82. Nogomet: Kras bo tekmo prali ekipi S. Andreo odigral že danes v Repnu Bor Radenska mora dobiti skok z Interjem Kontovel je za današnjo tekmo z Lego »mobiliziral« vse razpoložljive sile - Cicibana jutri Za napredovanje ali za obstanek: vse tri naše peterke v košarkarski D ligi v teh dneh stiskajo zobe, njihova usoda pa bo bržkone negotovo vse do konca. V rdeči skupini za napredovanje čaka Bor Radensko zelo zahteven mestni derbi z Interjem 1904. Tekma bo jutri (v nedeljo) ob 18. uri in pričakovati je, da se bo na stadionu 1. maja zbrala množica navijačev obeh taborov. Borovci so v tekmi prvega dela druge faze zmagali s točko prednosti, tudi jutri pa se obeta dokaj izenačen boj, saj je Mer v preteklem kolu z zmago proti vodilnemu Arteju pokazal, da še vedno razmišlja o napredovanju, čeprav ga od plavih ločijo štiri točke. Lestvica pri vrhu daje sledečo sliko: Arte in Bor Radenska 14, Goriziana 12, Inter 10, v zadnjih petih kolih pa je na vrsti še lepo število tekem med temi ekipami, pri čeme je treba vedeti, da bosta v C2 ligo napredovali dve peterki. Trener Radenske Luka Furlan je bil zadovoljen s potekom treningov. Plavi so tudi odigrali dve tekmi za trening z Jadranom. Potrdili sta, da so borovci dobro pripravljeni. Jutri bi lahko bil odločilen skok. »Moramo dobiti skok pod svojim košem in razviti čimveč protinapadov, ker je njihova obramba zelo čvrsta,« razmišlja Furlan. Borov trener ima na voljo igralca več, »tum over« bo jutri prizadel Rasmana. V beli skupini za obstanek bo Kontovel že danes igral proti Legi nazionale. Tekma bo ob 18. uri v telovadnici v Ul. della Valle. Pri Kontovelcih so po porazu v derbiju s cicibonaši sprožili alarmni zvonec in odredili pravcato »mobilizacijo« igralcev. Komandant Vremec bo lahko računal na stebra Civardija, ki zaradi službenih obveznosti že dolgo ne igra, po dveh tednih »nabora« se je na hitro usposobil tudi Ivo Emili, v ekipo pa se po poškodbi vračata tudi Borut Pertot in Boštjan Starc. Lega nazionale je v tej skupini doživela doslej samo en poraz in je že na varnem. Bo tudi manj motivirana? V Kontovelovem taboru si glede tega ne delajo utvar, oboroženi z novimi municijami pa seveda računajo na zmago. Gabona Pref. Marsich bo dvoboj s Termoidraulico odigrala po tekmi borovcev, torej jutri ob 20.30 na 1. maju. Trener Rich Battilana je izračunal, da sta za obstanek potrebni najmanj še dve zmagi. Juhi jim bo precej trda predla, čeprav ima nasprotnik na lestvici dve točki manj. Pri dnu je položaj sledeč: Romans in Cicibona 10, Termoidralica, Bennigahs in Isontina 8, Kontoevl 6, The Duke Pub 4. Iz lige izpadeta dve ekipi, (ak) DEČKI Santos A - Polet Metra 65:78 (31:36) POLET METRA: Mitja Suhadolc 5, Matjaž Suhadolc 4, Peric 10, Guštin 31, Švab 11, Piccini 7, Ferfolja 6, Ferluga 1, Jerman 2, Pavat 1, Berdon. PM: 14:26. Tri točke: Piccini (1). Poletovim dečkom se je na tej tekmi poznalo, da jih je poraz v menda odločilni tekmi za hetje mesto (in uvrstitev v drugo fazo) proti Italmonfalconeju precje poti. Zaigrah so nekoliko preveč lagodno, kljub temu pa niso imeh proti objektivno slabšemu nasprotniku nobenih težav, da zmagajo, čeprav z manjšo prednostjo, kot bi lahko. Do konca prvenstva čakajo poletovce lažje tekme, nasprotnikov pa ne smejo podcenjevati. Jadranovi košarkarji bi si lahko drevi z zmago v domačem nastopu proti Istrani Basket lahko že matematično zagotovili nastop v končnici za napredovanje, za osvojitev končnega 3. mesta, ki v »play offu« omogoča boljši izhodiščni položaj, pa bo potrebno bržkone počakati na konec rednega dela. Kakorkoli že, vse sile jadranovcev so usmerjene v današnji dvoboj, ki jim lahko na stežaj odpre vrata v končnico, s čimer bi Vatovčeva vrsta tudi že izpolnila cilj, ki si ga je zadala pred pričetkom sezone. Ge pomislimo na pesimizem, ki je spremljal prve Jadranove korake v letošnji sezoni, lahko mirno govorimo o podvigu združene peterke, ki ima očitno res neskončno »število življenj«. Vendar še ni čas za proslavljanje, prej je treba odstraniti zadnjo oviro. Istrana ima na lestvici 20 točk. Po prvem delu je kazalo, da ji usoda namenja izpad iz lige, preporod moštva pa se je začel ravno po katastrofalnem porazu proti jadra-novcem (naši so zmagali s 30 točkami naskoka) in posledični zamenjavi trenerja. Odtlej je Istrana šestkrat zmagala in je zdaj že na pragu obstanka. Ker pa ga še ni dosegla, bo danes prav gotovo dala vse od sebe, tako da jadranov-ci pred sabo ne bodo imeli »krotkega« nasprotnika. Vatovec bo na tem srečanju vsekakor lahko računal tudi na Stefana Samca, ki si je na ponesrečenem gostovanju v Coneglianu težje poškodoval ličnico. Ker jadra-novci na dosedanjin ključnih tekmah sezone še ni so odpovedali, lahk° na drevišnje srečanje vsekakor gledamo z oph' mizmom. Krasovi nogometaši bodo tekmo 3, amaterske lige z moštvom S. Andrea odigrali že danes popoldne, s pričetkom ob 17. uri v Repnu. Tekma je še posebej važna za goste, ki na vrhu lestvice še vedno lahko ujamejo Campanelle. Toda v Repnu jih čaka zelo motivirano moštvo. Krašovci so namreč v povratnem dleu zelo razpoloženi, saj so izgubili samo proti San Vitu, za sabo pa imajo ta čas serijo devetih zaporednih pozitivnih nastopov. Zato si lahko tudi danes računajo na celoten izkupiček, s katerim bi svojega nasprotnika tudi ujeli na 2. mestu. Namizni tenis: v vrsti FJK tudi krasovki Giada Videni in Roberta Zavadlal Konec tedna poteka v Isernii 18. pokal dežel. Vsakoletno tekmovanje je pokazatelj potencialne moči naraščaja posamičnih regionalnih delov Italije, saj je namenjeno ping-pongašem pod starostno mejo 14 let. Letošnjo tričlansko reprezentanco Furlanije-Julijske krajine, sestavljata predstavnici Krasa Tehtal Giada Vi doni in Roberta Zavadlal ter Mauro Moro iz videmske pokrajine pod vodstvom Katje Milič. Tekmovanje za najboljšo deželno ekipo poteka po sistemu evropske lige, vko-likor pa ekipe ne posežejo v polfinalne boje, pa je tem igralcem dano, da se izkažejo v individualnih tekmovanjih. (J.J.) GORSKO KOLESARSTVO / SK DEVIN Obetaven začetek sezone V ekipo so se vključili novi tekmovalci - Jutri v Sacileju Naokrog je že mesec dni odkar se je pričela sezona gorskega kolesarjenja v naši deželi. Kolesarji društva SK Devin se v letošnji sezoni predstavljajo v novi preobleki. Poleg Christiana Leghisse, Daniela Bergamasca in Marca Colamarie so k odseku pristopili še mladinec Jay Klun, sportsmen Niko Golemac ter ma-sterji Alessandro Radovani, Maximilian Kralj in Marino Glavina. Novim prihodom v ekipi je botroval tudi nakup novih tekmovalnih dresov, za kar so prispevali zavarovalnica Unipol Trst, podj. gradbeni materiali TAC, pohištvo Pupis, bar Marillion in trgovina O asi naturale. Do sedaj so se naši tekmovalci udeležili kar pet deželnih tekem. Najbolje sta se do sedaj odrezala Alessandro Padovani, ki je dosegel nekaj dobrih uvrstitev v kategoriji master 1 in Jay Klun, ki kot novinec preseneča v kategoriji mladincev. Dobro kolesarijo tudi ostali člani, čeprav niso še dosegli optimalne forme. Devinove kolesarje čaka kar naporna sezona, saj imajo pred sabo še nešteto tekmovanj na deželni ravni in poleg tega planirajo tudi udeležbo na tekmovanjih, ki jih prirejajo V sosednji Sloveniji. Jutri je na sporedu zanimivo tekmovanje v Sacileju, ki velja za točkovanje Top Class. Upanje je, da s prihodom novih tekmovalcev bo sezona potekala plodovito in po možnosti z osvojitvijo nastavljenih ciljev. PRAVILNIK ŠPORTNIH IGER ’98 Po številu ljudi, ki vprašujejo po informacijah, lahko sklepamo, da vlada za pobudo SD Sokol o obnovitvi Športnih iger (od (25. junija do 3. julija) veliko zanimanje, zato smo se odločili, da bomo objavili pravilnike posameznih panog. NOGOMET Ekipe so sestavljene iz 7 igralcev + 3 rezerve; čas igre: dvakrat po 30 minut + 10 minut odmora; vsaka ekipa lahko igra najmanj s petimi igralci, sicer je izključena iz tekmovanja. Vsaka ekipa mora poskrbeti za enega stranskega sodnika. Menjave: prosto in sicer, ko je akcij3 prekinjena. Off side-velja samo v malem kazenskem prostoru. Upošteva se golden goal. Za igralce, ki s° vpisani v federacijo, m nobene omejitve. Prijavnice dobite: TRST - knjigama Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Na rodna in študijska knjižnica Trst; GORICA knjižnica Damir Faige , Katoliška knjigarna, športna trgovina K2; GE DAD - sedež Novega Prijave sprejemamo 5. maja 1998. Matajurja. Prijavite s lahko tudi po telefonu, na št. 0347-760283 • MOŠKA BI LIGA / VAL V VERONI »Lahko zmagamo« Trener De Marchi meni, da Boomerang ni nepremagljiv S kakšnim občutkom se valovci podajajo na prvenstveno gostovanje v Verono proti ekipi, ki jim je v sredo v Gorici dejansko zaprla pot v finalno fazo italijanskega pokala? Vdani v usodo? Trener Paolo De Marchi je prepričan, da ne. »Lahko zmagamo. Fantje se dobro zavedajo, da Boomerang ni nepremagljiv., Mogoče zveni paradoksalno, a pokalni poraz je to zavest še utrdil. V sredo smo žal naleteli na črn dan nekaterih igralcev, distribucija podaj pa je bila zelo pomanjkljiva, tako da je bil njihov visok blok vedno na mestu. S hitrejšo igro se jih vsekakor da premagati. Točki bi bili zelo dobrodošli, kajti v naslednjem kolu igramo z Mestrami. Z dvema zmagama pa bi si tudi zagotovili obstanek v ligi in bi lahko začeli razmišljati o prihodnji sezoni«, pravi Valov trener, ki pokalnega poraza še ni povsem prebavil. »Obžalujem, da v klubu niso pravilno razumeh pomena uvrstitve v finalni pokalni četveroboj. Okoli ekipe je bilo premalo pritiska. Verjetno je skrb za obstanek še vedno dominantna, pa vendar je bil zdaj pokal za nas zelo važen cil,« meni De Mar-chi, ki ekipi vsekakor zdaj postavlja novo nalogo. »Zavedati se moramo pomanjkljivosti naše ekipe. Mi edini v ligi imamo mlada podajača. Rigonat je lani igral v C ligi, Simon Černič je brez pravih izkušenj, isto pa velja tudi za Florenina, ki prvič letos igra v standardni postavi. Vrh tega je naš glavni tolkač prekvalificirani center. Visoka končna uvrstitev zato mogoče niti ne bi odražala realnega potenciala ekipe, bi pa pomenila pravo plačilo za ogromen trud, ki so ga fantje vložih v letošnjo sezono. Približujemo se 200. treningu. Mislim, da v tem nismo zaostali za nasprotniki, čeprav gre pri njih v večini primerov za čiste profesionalce,« poudarja Valov trener, ki od svojih igralce zato pričakuje borben konec sezone. Točke so važne, gre pa navsezadnje tudi za čast! ŽENSKA B2 LIGA / DREVI V REPNU Slogašice proti novemu liderju Castenefto je prav v preteklem kolu na vrhu prehitel Vignolo - Vsekakor optimisti Čeprav je Castenetto Sedie svoje odlične nastope v povratnem delu ženske B2 lige prav v preteklem kolu kronal, tako da je na vrhu lestvice dohitel Vignolo, ga morajo igralke Koimpexa Nuove Kreditne drevi v Repnu nujno premagati. Nasproti si bosta stali izredno motivirani šesterki. Furlanke, pri katerih igra tudi slovenska Goričanka (bivša igralka 01ym-pie) Erika Brisco, so na dobri poti, da dosežejo drugo zaporedno napredovanje, vendar pa tega cilja še niso dosegle, saj imajo pet kol pred koncem »le« štiri točke naskoka pred Albatrosom in cordenonsko Otti-co. Po drugi strani je lepa zmaga v Corlu spet okrepila upanje slogašic v obstanek v ligi. Trener Franko Drasič se zaveda, da čaka njegove igralke zelo težka naloga, vendar pa ni pesimist. »Pričakujem, da bomo igrali dobro, ker smo redno trenirali, začetna šesterka je v dobri formi, vsa dekleta pa so na treningih pokazala veliko voljo.« Položaj slogašic v boju .za obstanek ostaja zelo resen, po vsej verjetnosti pa je njihov glavni tekmec še naprej Conegliano, proti kateremu so nesrečno izgu-bilev 18. kolu. Drasič meni, da bo za obstanek potrebno doseči najmanj štiri zmage. Tako v boju za obstanek v ženski B2 ligi GIOVOLLEY(18) Granarolo Otlica Gamsi Vignola Teodora DOLO (18) Baricella Conegl. Castenetto Corlo Otlica CONEGL1 AN 0(16) Corlo Dolo Albatros Granarolo Oma KOIMPEK NTKB (14) Castenetto Orna Otlica Albatros Granarolo TEODORA (14) Ottica Albatros Oma Camst Giovolley BARICELLA (10) OMA (4) Legenda; v mastnem tisku tekme doma. Iz lige izpadejo štiri ekipe. Vrstni red: Castenetto sedie in Vignola 34, Albatros in Ottica Tomasini 30, Granarolo 26, Camst in Corlo 22, Giovoliov in Dolo 18, Conegliano 16, Koimpex Nubva kreditna in Teodora 14, Baricella 2000 10, Oma 4. MOŠKA B2 LIGA / KOIMPEX V NOVENTI PD -i Cilj jeli. mesto Koimpexovi odbojkarji so zamudili že vse vlake za direkten obstanek v ligi. Čeprav jih matematika še ne obsoja, so se z izpadom že sprijaznih, saj jih od neposrednih tekmecev loči šest točk, do konca pa manjka pet kol. To pa ne po-Rieni, da se je prvenstvo za slogaše že končalo. Preostaja jim namreč še en cilj, ki nikakor ni postranski: doseči končno ll- mesto, kar pomeni biti na vrhu sez-riama moštev, ki lahko upajo v ponovno vključitev v B2 ligo v primeru, da se ji kdo odpove. Ah je ta cilj še dosegljiv, bo Pokazalo že današne gostovanje v No-Venti Padovani, saj je prav Noventa tista ®kipa, ki jo slogaši realno še lahko dohitijo. Šesterka iz Veneta je v hudi krizi. V Povratnem dleu je osvojila samo eno zmago, za sabo pa ima serijo osmih zaporednih porazov. V preteklem kolu pa je v neposrednem dvoboju za obstanek proti Sisleyu zbrala v treh setih samo deset točk. Kaže, da je njen najboljši tolkač poškodovan. Jasno je torej, da se slo-gašem tokrat ponuja enkratna priložnost za zmago, ki pa sama po sebi še ne prinaša učinkov. Če jemljemo kot gotovo zmago 24. kola proti že izpadlemu Pon-telongu, morajo slogaši v preostalih treh tekmah premagati eno od teh treh ekip: Oderzo, Lagunalight ah Cordenons. Prvi dve se borita za napredovanje, Cordenons, ki bo igral prihodnji teden v Repnu, pa še ni rešen. Naloga Božiča in tovarišev je torej težka, vendar morajo do konca verjeti v svoje možnosh. DEŽELNE LIGE 'Deklice / sloga pizz. veto na deželnem finalu Nastop kot nagrada za Imd V pokrajinski fazi so slogašice izgubile samo enkrat V kraju Zoppola v por-tienonski pokrajini bo jutri tieželni finale v prvenstvu tieklic, na katerem se bodo štirje pokrajinski prvaki iz naSe dežele potegovah za Naslov deželnega prvaka. '7Jt edini slovenski pred-5avnik bo tržaško pokraji-zastopala Sloga Pizzeria Slogašice so si pokrajin-ki naslov povsem zasluži-,e’ saj so dokazale, da so tie malodane brez konku-':nKe. V svoji izločilni sku-so vseh deset tekem sv°jile brez izgubljenega ®la> v posameznih tek-C!lti Pa so svojim nasprot-tnS01 Izpustile bolj malo °Ck. V zaključnem troboju 0 ^jprej z gladkim 3:0 odpravile Triestino Volley, nato še Kontovel, ki jim je kot prva ekipa odvzel set Nato so s 3:1 drugič premagale tržaško ekipo in si s tem tudi že matematično priigrale pokrajinski naslov. V zadnji tekmi, povratnem derbiju s Konto-velom, ko je bilo že vse odločeno, so doživele svoj prvi letošnji poraz s tesnim 2:3. 2e osvojitev pokrajinskega naslova predstavlja za našo ekipo velik uspeh, še zlasti če pomislimo, da je v njej kar nekaj igralk, ki so mlajše od dovoljene zgornje starostne meje za to kategorijo (letnik 1982). Nastop na deželnem finalu zato lahko pojmujemo kot nagrado za požrtvovalno delo med vso sezono. Sloga Pizzeria Veto bo jutri nastopila povsem neobremenjeno, brez vsakega pritiska, saj gre že nastop sam po sebi jemati kot uspeh. Zal si je v sredo na treningu Hiena Prestifilippo poškodovala gleženj zato je njen nastop še pod vprašajem, vendar v Slogi-nem taboru vsi upajo, da bo do jutri vendarle nared. Razpored tekem: 9.30: Vohey Bali Gemo-na - Gan Assicurazioni (PN); sledi Sloga Pizzeria Veto - GS Farra (GO); 15.30: za 3, mesto; sledi za 1. mesto. Tekme bodo v športni palači v Zoppoh. (INKA) Odločilna tekma za Naš prapor V Remanzaccu za obstanek - Oba ženska tretjeligaša na domačih tleh Deželna odbojkarska prvenstva se že nagibajo h koncu. V C2 ligi morajo odigrati še pet kol, v D ligi pa bodo po današnjem zadnjem kolu odigrah le še dvoboje za končno razvrstitev. V moški C2 ligi se je po Eltorjevem porazu proti Rojaleseju spet razvnel boj za napredovanje in res škoda je, da je 01ympia Agraria Terpin v tem boju prehitro vrgla puško v koruzo. Goričani bodo danes igrah v Vhli Vicenh proti ekipi, ki letos ni izpolnila pričakovanj, a je vsekakor vedno neugoden tekmec, ki pa je v prvi tekmi v Gorici klonil po štirih setih. Se težja je naloga Soče Unitecno v San Vitu, kjer se bo pomerila z drugouvrščeno Amalteo, ki gotovo ne bo hotela izpustiti iz rok nove priložnosti za napredovanje. Ker pa so zdaj dobro razpoloženi tudi sočani, se obeta zanimiv dvoboj. Sočani potrebujejeo še nekaj zmag za gotovo obstanek, v zadnjih kolih pa jih čakajo tekme z zasledovalci. Danes bo spet igral tudi Damjan Lutman. Bor bo na 1. maju gostil tretjo silo Buio, ki tudi še ni odrezana od boja za vrh in si v Trstu ne sme privoščih spodrsljaja. Vsak dokler obstaja še nekaj teoretičnih možnosh, morajo na vso moč igrah tudi dekleta 01ympie Kmečke banke. Danes bodo goshle skromno Farro, ki je z eno nogo že v nižji ligi. Go-ričanke loči od vrha šest točk, z osemnajsto zmago pa bi obdržale drugo mesto na lestvici. V Fani so zmagale s 3:0. Na domačih tleh bo igrala tudi hnsa Zadružna kreditna banka So-vodnje, njen nasprotnik pa bo Cassacco, ki je po jakosh in položaju na istem kot Farra. Furlanke lahko samo z zmago še upajo v obstanek, Jerončičeve igralke pa se jim bodo skušale maščevah za nepričakovan poraz (1:3) iz prvega dela. Vendar njihova naloga ne bo lahka, če vemo, da bodo nastopile brez sester Tomasin: Monica je diskvalificirana za eno kolo, Michela pa je poškodovana in je njeno nadaljnje nastopanje v letošnji sezoni pod vprašajem V ospredju pozomosh moške D lige bo nastop Našega pra-porja v Remanzaccu. Brici si tam nikakor ne smejo privoščih poraza. Remanzacco bi jih namreč dohitel na lestvici in jih zaradi boljšega količnika v nizih tudi prehitel. »To je dvoboj med nami in njihovim odličnim otlkačem Pegoraraom,« pravi trener Bricev Sandro Leghissa. To pa bi za Leghissove fante pomenilo izpad, s katerim pa so se že morali sprijaznih mladinci Vala Koimpex v B skupini, katerih sile morajo zdaj bih usmerjene v dodatne tekme za končno 13. mesto. Gre namreč za iskanje najboljšega izhodišča v primem kasnejše ponovne vključitve v četrto hgo. Danes bo Val Koimpex igral proh Fiume Venetu, kateremu bi zmaga prinesla napredovanje. V ženski D ligi je kar se naših ekip tiče že vse jasno. Obe sta na varnem. Bor Friulexport že nekja kol, Sloga Sava pa od preteklega. Slogašice bodo igrale v Štarancanu proh ekipi, ki mora nujno zmagah, če hoče na dragem mestu prehiteh Gonars in igrah dodatne tekme za napredovanje. Borovke se bodo pomerile z zadnjeuvrščenim Sgt, z zmago pa bi se uvrstile v razvrstit-veni boj za končno 7. mesto. domači šport Danes Sobota, 18. aprila 1998 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Briščikih, Ervath: Jadran Nuova kreditna - Istrana Basket MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: Lega nazionale -Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Miljah, Pacco: Momo Gio - Breg NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Kontovel; 18.00 v Briščikih, Ervatti: Polet - Dom Kmečka banka DEČKI 18.00 v Dolini: Breg - Dardi PROPAGANDA 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Kontovel ODBOJKA MOŠKA BI LIGA 20.45 v Veroni, telovadnica CONI: Boomerang -La Goriziana Kmečka banka MOŠKA B2 LIGA 18.00 v Noventi Padovani: Noventa Padovana -Koimpex ŽENSKA B2 LIGA 20.30 v Repnu: Koimpex Nuova Kreditna - Castenetto Sedie MOŠKA C LIGA 20.30 v Villi Vicentini: Latterie Friulane - 01ym-pia Agraria Terpin; 20.30 v San Vitu al Taglia-mento: Amaltea San Vito - Soča Unitecno; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Ideal Sedia Buia ŽENSKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Imsa BCC - Cassacco; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Kmečka banka - Farra ŽENSKA D LIGA 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Sgt; 20.30 v Staranzanu: Staranzano - Sava MOŠKA D LIGA 17.00 v Standrežu: Val Koimpex - Fiume Venelo; 20.00 v Remanzaccu: Pav Remanzacco - Naš prapor 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 na Opčinah: Mirna Eurospin B - Volley club A 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.00 na Proseku: Kontovel Nuova kreditna -Prevenire; 20.30 v Dolini: Breg Altra Trade - Al-tura 2. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Kontovel; 19.00 v Romansu: Pro Romans - 01ympia Multiservice NARASCAJNICE 17.00 na Proseku: Kontovel A - Sgt 84 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 17.00 v Repnu: Kras - SanFAndrea DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Standrežu: Juventina - Capriva POKRAJINSKI MLADINCI 16.00 v Križu: Vesna - Latte Carso; 16.00 na Pa-dričah: Zarja Gaja - Domio; 16.00 na Proseku: Primorje - Lucinico NAJMLAJSI 16.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax S. Anna -Sovodnje Jutri Nedelja, 19. aprila 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Standrežu: Juventina - Monfalcone; 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Ponziana; 16.00 na Proseku: Primorje - San Luigi 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Edile Adriatica; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Futura 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trstu, Ul. Carnaro: Chiarbola - Breg; 16.00 v Villanovi: Villanova - Primorec; 16.00 v Zagraju: Sagrado - Mladost 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Pieris B; 16.00 v Dolini: Breg B - Campanelle NARAŠČAJNIKI 10.30 v Repnu: Primorje - Lucinico ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Roianese; 10.30 v Gradišču: Itala San Marco A - Juventina KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Inter 1904; 20.30 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich -Termoidraulica NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Pall. Go-rizia ODBOJKA DEŽELNI FINALE DEKLIC 9.30 v Zoppoli: nastopa tudi Sloga Veto DEŽELNI FINALE DEČKOV 9.30 v Sovodnjah: prireja OK Val NARASCAJNICE 11.00 v Dolini: Breg - Sgt 85 TENIS MOŠKA B LIGA 10.00 v Faenzi: Club Atletico Faenza - Gaja Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice Med prebivalci Andov GOSPODIČNA AMAUJA Na obzorju mojih rosnih let predstavljajo ženske večino odraslih. Moški se čez dan porazgubijo za svojimi opravki: v mestu, na njivah, po delavnicah. Mama, razne tete in botre, sosede, vse so okrog mene in me nenehno ogovarjajo, me učijo pozdravljat, me kregajo, ker sedim v prahu ali na vroči skrli. Ves čas se vtikajo vame! Pa saj so res velike in pomembne. Največja med njimi je gotovo naša učiteljica, gospodična Amalija. Ko nas, šestletnike, sprejme, da bi nas skozi pet razredov uvajajala v svet učenosti, jih ima že preko sedemdeset. Sive lase si pretika z dolgo Spilo in ima jantarne oči. Drži se zravnano, nekoliko leseno. Ko nam drug za drugemu nagne glavo in pogleda, če imamo čista ušesa, pa je njena roka mehka. Je iz podlonjerske učiteljske družine in z avstroogrsko predanostjo poklicu, kar pomeni tudi odpoved zakonskemu življenju in lastnim otrokom. Vrsto let prej je učila na Cirilmetodovi šoli, dokler je slovenski pouk še lahko bil. Potem je bila dolgo brez službe, ker ni hotela na dodeljeno mesto daleč v Italijo. Vse neizživeto zato vlaga v naš šumeči panj. Meni ne gre vse zlahka: tanko gor, debelo dol. Skoraj vedno s peresca kapne packa, ki jo včasih razmažem z rokavom črnega predpasnika: saj zato je črn! A zato se packa razpotegne v zmaja. Njegov rep seže vse do ušesa, ki se mi ves čas viha na spodnjem vogalu strani. Velikokrat me mora gospodična Amalija opomniti, naj ne pišem z nosom in naj se pri poslušanju držim ravno, z rokami na hrbtu. Poštevanke si ne znam ne predstavljati ne zapomniti. Ko berem, se mi zatika. Pravkar prebrana beseda mi namreč mežika in me s svojimi pomeni vabi k sebi. Ko recitiram pesem na pamet, me obide, da je rima sekira, ki seka med besede, prav tja, kjer se njihovi pomeni trdno držijo za roke... Mama in gospodična Amalija se kdaj pa kdaj pogovarjata o meni: da sem razstresen, nervozen in šibek, ker sem rojen v konfinaciji. Meni se zdi najhuje to, da ne znam povedati niti svojega rojstnega kraja, ko me n.pr. pri cepljenju sprašujejo po njem. Montecalvo Irpino v pravici Avellino bo obstal v mojem spominu šele na nižji srednji. Vse se je sčasoma z vajo in mamino pomočjo uredilo. Glede šolskega uspeha sem nekje v sredini. Nekaj pa potem usodno stopi na mojo pot: rdeča račka! Nekoč sem mami pofulil sto lir iz denarnice: strašno sem si zaželel rdeče račke iz celuloida, ki se je bleščala v izložbi bližnje drogerije. Kupil sem jo in jo skril med skladovnico opek na dvorišču. Pa je stvar, ne vem kako, le prišla na dan. Sramota, kesanje, solze. Ko je gospodična Amalija nekoč dala za domačo nalogo, naj popišemo kako krivico, sem se spomnil nanjo: vsaj k nečemu naj pride prav tisti moj nesrečni nakup. Mama je bezala iz mene, kaj moram povedati najprej, kaj v sredi in kaj pride na konec. Potem še ni zadovoljna s tem, kako moja zgodba zgleda na umazano. Zato vse na novo sestavi sama, jaz pa moram potem njen spis prepisati v zvezek. Nič čudnega, če sem moral nalogo prebrati pred razredom. Očitna dvakratna kraja: prvič denarja za račko in drugič še tujega perja! Pri drugi tatvini mi je celo lastna mama držala žakelj. Počutil sem se kot pes na konju. Res se ni dobro končalo: nalogo sem moral, poln slabe vesti, znova izpisati na poseben list. Učiteljica Amalija jo je še izpopolnila z vejico ali dvema, in že je Rdeča račka romala na nižjo gimnazijo, kjer so izdajali tiskane Literarne vaje. Spis je tam izšel in oče ga je - sramota na sramoto! - na glas prebiral, komurkoli se je v njegovi krojačni-ci ljubilo poslušati mojo tatinsko zgodbo. Sloves, da sem umetniško rahločuten, se me je potem držal do konca šolanja. Težko se je bilo izogniti spodbujanju in pričakujočim očem: no, da vidimo, kako se je našemu pesniku zapisalo. Nič posebnega, bi človek rekel. Zato pa jeod tedaj v meni sum, da vidijo ljudje travo rasti zato, ker prenapeto poslušajo in gledajo. Tako sem zašel v srakopersko druščino. Stvar niti v osnovni šoli ne prinaša časti, še manj koristi. Samo zaradi mame in gdč. Amalije skušam biti vlogi kos. Na začetku poti stoji torej rdeča račka in izvirni greh... Potem pa... No, gotovo niti Gre-gorčjča ne bi bilo, če ne bi imel svoje mame in kake gospodične Amalije! Se nekaj se me je pritaknilo v šolskih klopeh pri gospodični učiteljici: da se ljudje ne delijo na rdeče in bele, kakor je bilo takrat največ slišati, ampak na Slovence in Taljane. - Kdor od naših gre v italijanske šole in zataji svoj jezik, je izdajalec. Italijanske šole so “pokakane” šole, - nam z gnevom v glasu izda gdč. Amalija v drugem razredu, ko se je po letu 48 tretjina našega razreda prepisala k italijanskemu pouku. Kominformi-sti so namreč bobnali, da so slovenske šole titofašistične. Učiteljica nam je razlagala, kako so nedolgo nazaj pri Sv. Ivanu Taljani tepli in ustrahovali ljudi, ker so ljubili slovensko šolo, peli svoje pesmi in rabili svoj materni jezik. Bili so zelo grdi, sama hudobija jih je bila. Kdo bi imel v ustih tak jezik? Kot bi imel v ustih kače. Te kače ga pikajo do srca, ker je lastno mater zatajil. Pozneje sem zvedel, da je to storil Ivan Cankar. Jaz bi si zaradi tistih kač kaj takega nikoli ne upal. Svet je bel in črn: mi smo na svetli poluti. Ob tej strašni zapovedi pa se ni vedno vse izšlo, niti v moji pameti ne. Predvsem sem vedel, da bi ta ali oni oče izgubil občinsko službo, delo pri tramvaju ali železnici, če bi njegov otrok nosil slovensko ime in hodil v slovensko šolo. Nekateri otroci so hodili tedne objokani okrog nas, ker so jih dali v tisto pokakano šolo. Samo eden je dosegel, da so ga znova prepisali in se je vrnil k nam. Nekaj punc in fantov v našem sosedstvu govori trijestinščino, ker so pri njih Italijani, ali vsaj eden od staršev. Sploh ni videti, da bi bili posebno “pokakani”. Samo malo bolj žlobudrajo in iz nekoliko bolj revnih družin so. Naši Taljani so kar priljudni in mule še bolj zanimive, ker se znajo lepše odpravit. Ta črni Italijani so torej lahko samo dol pri morju, v uradih, in tisti, ki nosijo uniforme. In seveda v starem mestu, kjer so sploh vsi zelo pokvarjeni. Včasi še naletiš na takega pokakanca. Kdaj pa kdaj se razkrije na pločniku, v kaki trgovini ali na tramvaju. Nek tak tič je Alenko, ko se je peljala s tramvajem v šolo pri Sv. Jakobu, oklofutal, ker je klepetala po slovensko. Doma smo bili globoko poparjeni ob njenih solzah. Zato meni niti na misel ne pride, da bi domačim potožil, ko neka gospa pljune name in ko nekoč drugič dobim brco v rit zaradi svojega “maternega” jezika. Do dna duše sem užaljem, ker je nekdo našo svetinjo onesnažil, a kako bi mogla mama ali oče to oprati? Seveda se zato težje otresem tega, da je treba Taljane sovražiti, ker da so vsi po vrsti poredni do nas Slovencev. Naš oče ne kuha zamere in odpora do Italijanov: pravi nam zgodbe o tem, kako smo živeli kot konfniranci na jugu Italije. Vsi priprosti ljudje tam so bili prisrčni in so nam radi pomagali. Z vsemi je treba živeti, mi polaga na srce mama. A mržnja dolgo tiči v meni. Sele daleč od Trsta, ko bom študiral v Ljubljani, se bo v meni zbistrilo glede Italijanov v mojem mestu. Odtlej šele mi tudi italijanščina gre bolje z jezika. V velikem in zmešanem Trstu sem se zaradi tistih kač v ustih dolgo počutil premalo doma. Gospodična Amalija bi, kot jaz o rdeči rački, lahko kdaj pisala nalogo o črnih kačah. Pa kaj bi ji delal krivico. Naj najprej v sosednji, italijanski šoli pišejo prosti spis o kuhanih štrukljih in da ni lepo, da jim rečejo strucolo ščavo, če se jim že zdi tako dober. Za povrh pa bi lahko zapeli skupaj eno našo, recimo Marko skače, ko se je bodo naučili. In ne samo tisti pripev: bunda-bunda, aj aj -ajajaj! Gospodična Amalija je še dolgo poučevala. Oblast na šolskem uradu ji ni priznala nekdanjega cirilmetodovega poučevanja in pravice do pokojnine. Ce je torej svojo grenkobo in izkušnjo še napreje vsajala v mlade rodove, so si ta pokakani Taljani sami krivi. PROTI DOMU Začela se je moja dolga pot proti domu. Najprej sem imela kakih 20 ur vožnje do meje s Čilom, nato še dobrih 30 ur udobnejšega avtobusa za Santiago, za konec pa še 20 ur letala. Naslednje jutro sem navsezgodaj zgodaj iz Cusca vzela avtobus za Arequipo. 2e prejšnji dan, ko sem rezervirala sedež, je bil avtobus skoraj poln. Dodebb so mi najslabši sedež, v zadnji vrsti, kjer avtobus najbolj poskakuje. Kot sem predvidevala, je bila pot zelo mučna. Spet smo se vozili po prašni poti, polni lukenj, in strašno je treslo. V avtobusu je bila tudi skupina študentk iz Lime, ki se je vračala domov po šolskem izletu iz Machu Picchu. Imele so strašno tresenje kot zabavo in se vsakič zelo zasmejale. ZaCelo je postajati zelo vroCe. V avtobusu seveda ni obstajala klimatska naprava, okna pa se tudi niso odpirala, tako da so potniki kmalu zaceli protestirati. Voznik se za to sploh ni zmenil. Poleg tega je ob poti pobiral ostale ljudi, ki so v natrpanem avtobusu morali stati ati sedeti na tleh. Na zadnjih 5-ih sedežih nas je sedelo kar 7. Blizu mene je sedela gospa s hčerko v naročju. Bila je iz Lime in vračala se je z nekega seminarja o zdravstvu v Cuscu. Govorile smo o tako slabih prevoznih pogojih v Peruju in o nic boljših cestah, kljub temu, da je tu avtobus eno izmed bistvenih prevoznih sredstev. Skoraj poldne je že bilo in se še nic nismo ustaviti. Nekateri ljudje so zaceli opozarjati voznika, naj se vendar nekje ustavi, saj morajo ljudje tudi na stranišče. Dobre pol ure se je delal, kot da ne sliši, potem pa se le za kratek Cas ustavil kar na sredi obsežne, gole pokrajine, saj daleC naokrog ni bilo nobenega naselja. Večina nas je izstopila. Moški so se brez obotavljanja porazdeliti okrog avtobusa in hitro opravili fiziološko potrebo. Zenske pa smo morale steči za bližnji grič, da nas je vsaj nekoliko zakril. Nekaj po eni uri smo prišli do večje vasi in se ustaviti za kosilo. Glavna ulica je bila spremenjena v tržnico, kjer sem si nakupila nekaj hrane. Nato sem vstopila v bližnjo trgovinico, kjer so prodajali malo vsega, tudi kavo. Naročila sem kavo in povprašala po ceni Čokolade. Avtobus je bil na tem, da odide, a kave po 10-ih minutah še ni bilo. Rekla sem, da bom kupila le čokolado, a mi je prodajalec povedal višjo ceno od prejšnje. Takrat je bilo moje potrpežljivosti konec. Odšla sem, ne da bi kaj kupila. MuCna vožnja je trajala še ves popoldan. Proti mraku se je avtobus nenadoma ustavil. Voznik je izstopil in kmalu nato napovedal motorno okvaro. Vsi, ki so Peru že obiskali, so mi napovedali, da so okvare prevoznih sredstev na dnevnem redu. Sedaj sem imela dokaz. Več kot uro smo čakati, da voznik popravi avtobus. Na pomoC so priskočiti še nekateri potniki. NoCilo se je že in postajalo je hladno. KonCno smo odpotovati in ob 10-ih zveCer prispeti v Are-quipo. Dobila sem takojšnjo zvezo s Tacno, tokrat po večinoma asfaltirani poti, da sem lahko tudi nekoliko zadremala. V Tacno smo prispeti zgodaj zjutraj. Iz Tacne ni bilo težko dobiti poceni kolektivni taksi za Arico. Se zadnjic sem skozi oknao opazovala prodajalke, ki so se mi krepko zasmilile. Njihove žalostne oči so otožno in brezupno iskale maloštevilne kupce, saj so vedele, da se bodo zvečer vračale domov s zelo skromnim zaslužkom. Na meji s Čilom so me cariniki po pregledu potnega lista vprašali le, ali poznam Cilenskega igralca Zamorana. Vesela sem bila, da sem spet v sodobnejšem in bolj razvitem Čilu. Razlika med Perujem in Čilom je res zelo velika. Čakala me je eno noC dolga vožnja do vasi San Pedro de Atacama, kjer sem pustila svojo prtljago in kjer sem se zadržala poslednja dva dni. Slovo od prijateljev Atakamov iz San Pedra, s katerimi sem preživela veliko lepih dni, je bilo težko in žalostno. Tisto jutro, ko sem dokončno zapustila to očarljivo vas, so me na avtobusno postajo prišli pozdravit kar vsi po vrsti: go- spodinja Mari, natakar Herman, kuhinjska pomočnica iz Bolivije in vsi ostali personal in gostilne Chiloe, Marijev brat Lucio, uslužbenec turistične agencije Juan-Carlos, posebno pa prijatelj Juan. tako ponosen na njihovo kulturo in ki mi je toliko zanimivega povedal o njihovi zgodovini, običajih in tradicijah. V Calami sem vzela avtobus za Santiago, razreda »cama«. Čilski Avtobusi se po udobnosti delijo v tri razrede. Razred cama je najbolj udobna in tudi najdražja varianta, vsekakor bolj poceni kot kak navaden avtobus po Evropi. Ce je že navaden avtobus izredno udoben, je avtobus cama pravo razkošje. Sedeži, ali bolje reCeno fotelji, so široki in se ponoči spremenijo v prave postelje. Avtobus se prav zaradi tega imenuje cama, kar pomeni postelja. Video skoraj neprekinjeno deluje, potnik pa ima na razpolago slušalke za dve varianti: video ali glasbo. V avtobusu je še klimatska naprava, odeje, blazine, luksuzno stranišče, avtobusni stevvard, ki stalno skrbi, ati je s potniki vse v redu, celo majhna zasilna ambulanta. V ceni so vključeni tudi glavni obroki in pijača. Spomnila sem se na italijanske avtobuse na dolge proge in pomislila, da je v nekaterih stvareh Čile res naprednejši od nas. Peljala sem se kar 22 ur nepretrgoma in se zaradi udobnosti nisem niti zavedala, kdaj smo prispeti v Santiago. Obupna vožnja po Peruju je bila le še spomin. V Santiagu sem se napotila v hotel Carribe, kjer sem prebivala, ko sem v Južno Ameriko pred dvema mesecoma komaj prišla. Gospodinja se me je spomnila. V zadnjih par dneh, ki so nu ostali do odhoda, sem jih porabila za zadnje nakupe in za obisk slovenski znancev. Pozdravila sem tako Ivota Jeretič, Dušana Tur el in Angela vaCiC. Slednji me je zadnji dan p°va bil na kosilo na njegov dom. Sp° minjam se, da sem ga Čakala več K eno uro. Čilske netočnosti sem se tako navadila, da se mi je ura čakanj zdela nekaj skoraj normalnega. P° ic šilu me je s svojim ogromnim avt°^ mobilom prijazno pospremil d° }etf • lišča po najbolj stranskih uticah, da se Čimbolj izognili velikemu prom6 ; Poleg veliko lepih vtisov in dožive na tem delu sveta, sem spozna -kako je na tem svetu še veliko dom in človeških ljudi (na sliki slovo ^ vedno nasmejanih Čilencev), ki nekaj ponudijo, ne da bi sploh p° .. stili, kdaj jim boš tisto poplačal; ^ ne, ki jih v našem konzumisticn6^ svetu počasi pozabljamo. Iz te sem se še enkrat ozrla na Ande m njihove ljudi, ki tam živijo, od kate ^ sem se veliko naučila. Prijazni in ^ prti Atakami, skrivnostni Ajmari v lu, revni in nezaupljivi Ajmar Kečui v Boliviji ter v Peruju, vsi s° .. nekaj pustiti in me notranje O*30®aoj-In že se je čarobni andski sve daljeval. - Konec - 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: Deški pevski zbor »Vesela pomlad* z Opčin TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 9.30 10.10 10.30 11.30 12.25 13.30 14.00 15.20 15.50 16.50 18.00 18.10 18.30 19.30 20.00 20.40 23.15 23.20 0.15 0.35 2.10 Euronews Nan.: Pacific Station - Japonska - ZDA 0 proti 0, Vrni se, Woody Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Pika nogavička, risanke in nan. Punky Brevvster Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Oddaja o televizijskih programih: Oblo - La Raichevedrai Variete: Disney Time Oddaja o zdravju: Check-up (vodi Livia Azzariti) Vreme in dnevnik Dnevnik Aktualna oddaja : Made in Italv (vodi Federico Fazzuoli) Sedem dni v parlamentu Aktualno: Predstavitev svetega sindona Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaain Quack Pack Dnevnik Nabožna oddaja: A sua immagine Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Fantastica italia-na (vodita Giancarlo Ma-galli in Roberta Capua) Dnevnik Izžrebanje lota Dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napoved, filmske novosti Sobotni klub - Film: La vera vita di Antonio H (kom., It. ’94, r. E. Mon-teleone, i. Alessandro Haber, Giuliana De Sio) Film: I cuori infranti RAI 2 6.45 7,00 7.05 10.05 11.05 11.30 13.00 14.05 15.40 16.00 16.35 18.20 19.05 20.00 20.30 20.50 22.35 23.45 1.20 Pregled družbenega tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -(vodita Tiberio Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Aktualno: Domani e un altro giorno Dok.: Evropski dnevi Variete: V družini Dnevnik, 13.25 Dribbling Film: La nonna Sabella (kom., It.-Fr, ’57) Tvoj bližnji Komični filmi Aktualno: La giornata particolare Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshall Rubrika o lotu Dnevnik TV film: Un amore ri-schioso - Tainted Love (thriller, ZDA ’95, i. G. Ames, T. Ashford) Gledališče: Testimoni -Priče (A. Longoni, i. A. Gassman, G. Tognazzi) Dnevnik, vreme, Oblo Nan.: Inšpektor Tibbs RAI 3 Film: Aida (glas.. It. ’52, i. Sofia Loren) Prestavitev TV programov: Laraichevechai Film: Susanna tutta pan-na (kom., It. ’57) 11 viaggiatore njffi Tgr Kmetijstvo Dnevnik Film: 11 sospetto (krim., ZDA ’41, r. A. Hitchcock, i. Cary Grant) Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: VN Malezije v motociklizmu, odbojka, 17.30 tenis Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e, 20.20 Report, 20.30 Blob Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik in deželne vesti Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Tenis: Federation Cup Filmske novosti Fuori orario §2 RETE 4 ITALIA1 fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 6.00 8.35 10.00 11.30 11.40 13.00 14.30 15.30 18.00 18.55 19.30 20.35 22.331 0.35 1.10 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Arome de Cafe, 8.15 Pregled tiska Nan.: Vendetta d’ amore, 9.30 Sei forte, papa Variete: Sabat o 4 (vodi Patrizia Rossetti) Dnevnik Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreCe, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Aktualno: Chi c’e c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto? Es medicine a confronto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Colombo Film: Squadra antifurto (krim., '76. i. T. Milian, L. Garati, R. LVebber) Parlamente in (vodi Pie-ro Vigorelli) Pregled tiska B CANALE 5 6.00 8.00 8.45 11.00 11.30 13.00 13.30 13.45 15.55 17.55 18.30 20.00 20.35 21.00 23.15 0.00 1.30 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Magnifica ossessio-ne (dram., ZDA '54, r. Douglas Sirk, i. Jane Wy-man, Rock Hudson) Aktualno: Anteprima, 11.15 Affare fatto Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Ivo il tardivo (kom., It. '95, r.-i. Alessandro Benvenuti) TV film: Caro maestro 2 (kom.. It. '95, r. R. Izzo, i. Marco Columbro, Elena SofiaRicci) Aktualna odd.: Nonsolo-moda (vodi Afef Jnifen) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Variete: A tutta festa (vodita Lorella Cuccarini in Marco Columbro) Aktualno: Šali e Tabac-chi - Potovanje po Italiji Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department -Nasilje v Manhattnu, 1.00 NoCni dnevnik Striscia la notizia Otroški variete, vmes ri- Napovedniki sanke, Ciao ciao mattina, Oddaja za otroke: Zgodbe La posta di Ciao ciao iz školjke, 8.30 ris. nan.: Filmske novosti Čarobni šolski avtobus, Film: Missili per časa 9.00 nad.: Moj prijatelj (kom., ZDA ’93, i. S. Arnold, 9.25 ... Hensley, H. Hogan) Film: Dva zločina Šport studio, 12.25 Odpr- (Mehika) ti studio, Fatti e misfatti Koncert komornega orke- (vodi Paolo Liguori) stra Slov. filharmonije Šport: Vodic nogometne- Tednik ga prvenstva Poročila, vreme, šport Risanke Vremenska panorama Aktualna oddaja: Arniči - Tedenski izbor: Prisluh- Prijatelji nimo tišini, 14.15 Pol- Variete za najmlajse: Bim nočni klub Bum Bam in risanke Oglasi Aktualna odd.: Tempi mo- Film: Mister Jericho (VB derni (vodi Daria Bignar- 1970, r. S. Hayes, i. P. di) MacNee, C. Stevens) Šport studio, 18.30 Odpr- Obvestila ti studio Obzornik, vreme, šport Nan.: V osmih pod isto Oglasi streho (i. Reginald Vel 50 let AFS France Marolt Johnson, Telma Na vrtu Hopkins), 19.30 La tata - Ozare (i. Juliet Mills) Dokumentarna serija: Ve- Variete: Sarabanda like pustolovščine Film: Non c’e due senza Risanka quattro (kom., It. ’84, i. T. Oglasi Hill, B. Spencer) Dnevnik 2, vreme, šport Nan.: Renegade (i. L. La- Utrip mas, B. Richmond) Oglasi Inviato speciale Res je! Italija 1 šport Oddaja o turizmu: Homo turisficus Dokumentarna serija: S TELE 4 Bettyjino potovanje (VB) Oglasi Poročila, vreme, šport Film: Le neuvieme jour 23.00 Dogodki in odmevi (Fr. 1996, r. David Del- Nadaljevanka rieux, i. Jean-Pierre Cas- Glasba: Musichiamo sel, Michel Voita) Zoom šport Oddaja TV Maribor: Na 'iflK Triestina News vrtu La sfera di cristallo Napovedniki "SE Osebnosti in mnenja ! j*® Gospodarski tednik Film: Soldato di ventura TV PRIMORKA ® MONTECARLO , Km 13.00 Videostrani Videospot dneva 19.30, 23.40, 1.55 Dnev- EkmE Film ruk, 19.50 TMC Šport Nad.: Sosedje (15. del) Glasba: Top Parade DomaCe živali Film: Viaggio in fondo al Progr. za otroke: Čukec mare (fant., ZDA ’61) in Rozi (3. del) Film: L’ uomo dalle due Videostrani ombre (dram., Fr. ’70) M® Videospot dneva Glasba: Forte fortissima Duhovna misel Film: I cannoni di Nava- B«® Parada humorja (2. del) rone (vojni, ZDA ’61, i. Gregory Pečk) Film Film: L’ ultimo colpo in canna (vestern, ZDA ’68) 0.35 Teletekst Vremenska panorama Zlata šestdeseta: -Nostalgija z avtorji: Mojmir Se-pe Tedenski izbor: Oddaja TV Koper: TV Poper to Glasba za Montserat Šport gg Oglasi BES Videoring rasj Oglasi Film: Memento mori (VB 1992, r. Jack Clayton, i. Michael Horden, Maggie Smith, Thora Hird) Oglasi V vrtincu Sobotna noc Napovedniki SU Koper 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.05 20.30 22.05 22.20 Facciamo festa - Praznične prireditve Histria jazz: Andre Brai-do Trio Vsedanes aktualno Dokumentarna oddaja Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Progr. v slov. jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Divje živali Dok. oddaja: Odmev Film: Devica orleanska (ZDA 1948, r. V. Fleming, i. L Bergman, J. Ferrer) TV dnevnik, vreme SP v hokeju na ledu: Slovenija - Nizozemska Vsedanes - TV dnevnik 'A Radio Trst A 7'00,13,00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Dobro jutro po naše, V|Ties Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Vzhod ni daleč; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert: Filharmo-hični orkester iz Vidmai; 11.45 Filmi na ekra-nih; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski 9las, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 Kul-turna kronika; 17.10 Mi in glasba. Naši diplomanti: harmonikar Adam Selj; 18.00 Mala Scena: Boljše življenje (F. Tomizza, dram. J. Tavčar, r. J, Babič); 18.30 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ] 1-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, ^2.30, 18.30 Poročila v ital.,10.00 T°yer; 13.00 Lestvica slov, moderne gl ; 5'00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru Tlakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) fO- 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 7'30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; PO Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen-oijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre- me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6,00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti, koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14,00 Kino-bluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.40 Glasb, oddaja J. VVebra: C. G. Brovvn - Koncert Druge godbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr,; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 19,30 Opera; Puritanci; 21.45 Do polnoči. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699. fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r „. SREDIŠČE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA „ _. SRED1SCE HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 8.22 najnižje -31 cm, ob 15.58 najvisje 11 cm, ob 20.23 najnižje 4 cm. Jutri: ob 1.50 najvišje 16 cm, ob 10.02 najnižje -27 cm, ob 18.11 najvišje 18 cm, ob 0.11 najnižje 1 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c 500 m.............10 1000 m..............6 1500 m..............1 °C 2000 m............-2 2500 m ......i.....-5 2864 m............-7 ZBOFV01 OD PONEDEUKA DALJE RAZDEUEVANJE IZKAZNIC ZA NEOBDAVČENO PUNSKO OUE V ponedeljek, 20. aprila, se bo začelo sprejemanje prošenj in istočasno razdeljevanje magnetnih kartic za kontingent plinskega olja oziroma dizelskega goriva po znižani ceni. Razdeljevanje bo trajalo do vključno petka, 15. maja, pravicodo kontingenta pa imajo vsi lastniki (tako zasebniki kot podjetja in ustanove) vozil na dizelski pogon, ki imajo stalno bivališče v tržaški pokrajini in vozilo (tudi motorna kolesa) vpisano v register PRA. Razdeljevanje kartic bo potekalo pri okencih tržaškega avtomobilskega kluba ACI (Ul. Cumano 2) po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter od 15.00 do 16.30. Obrazci za prošnje so na voljo neposredno pri avtomobilskem klubu in na sedežu Trgovinske zbornice (Borzni trg 14). Trgovinska zbornica pa tudi opozarja, da bodo številna podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga in so prošnje oddala že v preteklih mesecih, poklicana po telefonu za dogovor o datumu izročitve magnetne kartice. Kartice - z omejenim kontingentom, ki se bo zmanjševal ob vsakem polnjenju goriva (za zasebnike je na kartici na razpolago 500 litrov goriva, za podjetja pa so glede na vrsto vozila na razpolago različne količine) - bodo razdeljevali ob istočani predložitvi zahtevane dokumentacije, ki je za zasebnike omejena na izvirnik prometnega dovoljenja (ali enakovreden dokument), osebni dokument prosilca in v primeru pooblastila za tretjo osebo tudi dokument lastnika in osebni dokument pooblaščene osebe. Pooblastilo mora biti napisano na nekolkovanem papirju. Precej bolj obsežna je dokumentacija za podjetja in je različna glede na sektor dejavnosti. Vsako podjetje lahko dobi kontingent neobdavčenega plinskega olja za največ 7 vozil, pri čemer obstajajo nekatere izjeme. Te zadevajo proizvodne dejavnosti (industrijski sektor, ki ni vpisan v seznam obrtnikov, je pa vpisan v seznam podjetij pri Trgovinski zbornici s kodeksi Istat od 15 do 37), izposojanje in linijski javni potniški prevoz (z vsaj eno končno postajo v tržaški pokrajini) in podjetja za prevoz blaga, ki bodo lahko dobila neobdavčeno plinsko olje za vsako vozilo. Za podjetja in ustanove velja tudi določilo, da mora biti vozilo, za katerega se zaprosi za kontingent neobdavčenega plinskega olja, »pokrito« z ustreznim vozniškim dovoljenjem, ki je izdano na ime lastnika ali družabnika, upravitelja, uslužbenca, družinskega sodelavca ali vajenca (to kritje je obvezno za eno vozilo manj kot znaša skupno število vozil podjetja). Da bi lahko predložili svoje vozniško dovoljenje kot »kritje« za določeno vozilo, morajo biti družabniki vpisani v ustanovnem aktCi podjetja ali v knjigi družabnikov podjetja, medtem ko morajo biti uslužbenci, družinski sodelavci ali vajenci vpisani v vpisni register podjetja in v zavod INPS v Trstu. Posamezno vozniško dovoljenje lahko predstavlja »kritje« le za eno vozilo. Da bi lahko dobili kontingent neobdavčenega goriva, morajo biti transportna sredstva, ki so last individualnih podjetij ali družb (vpisana pa na ime posameznih družabnikov), vpisana v knjigo amortizacijskih sredstev. Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga, morajo biti zato, da lahko dobijo kontingent goriva, lastnik ali najemnik ustrezne površine (pokrite ali na prostem), ki je urejena za opravljanje zgoraj omenjene dejavnosti in tudi točno omejena v ozemeljskih mejah. Ta podjetja morajo biti funkcionalno organizirana za opravljanje prevoza blaga in morajo imeti v tržaški pokrajini svoj glavni in upravni sedež, poleg tega pa so se morala najmanj 12 mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev neobdavčenega plinskega olja konkretno ukvarjati s to dejavnostjo. To (površina in vsaj 12-mesečno delovanje) pa ne velja za transportna podjetja, ki zaprosijo za kontingent goriva za največ dve vozili, izpolnjevati pa morajo določilo o tem, da je uradni, upravni ali operativni sedež podjetja v tržaški pokrajini. Občasne kontrole s preverjanjem izpolnjevanja zahtevanih pogojev bodo lahko opravljene pri naključno izbranih podjetjih, tudi s pomočjo pregleda taho- grafov in najrazličnejših prevoznih, upravnih ter knjigovodskih dokumentov podjetja in vozila. Kar zadeva vozila na leasing ali v najemu, morajo biti v prometnem dovoljenju navedeni podatki tako o najemodajalcu kot o najemniku. Ti podatki so lahko navedeni tudi v pogodbi o najemu vozil brez voznika, overjana kopija pogodbe pa mora biti vložena v Pokrajinskem uradu za civilno motorizacijo (v tem primeru, mora biti naje-modajalska dejavnost podjetja razvidna iz registra podjetij). Podjetja morajo za vsa vozila, za katera bodo zaprosila za dodelitev kontingenta neobdavčenega plinskega olja, ob predložitvi prošnje pokazati tudi izvirnik prometnega dovoljenja (ali enakovreden dokument) in izročiti njegovo fotokopijo. Poleg tega bodo morala izročiti izvirnik ali kopijo vizure registra podjetij Tržaške zbornice, ki ne sme biti starejša od 6 mesecev. Podjetja, ki se ukvarjajo z izposojanjem vozil z voznikom morajo še posebej predložiti tudi ustrezno licenco. Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga, bodo morala izročiti tudi originalni spisek vozil, za katera se zahteva kontingent goriva (ta ne pride v poštev zgolj za polvleko ali vleko). Temu je treba priložiti izjavo, ki jo podpiše zakoniti zastopnik, in v kateri se potrdi, da so omenjena vozila last podjetja, da so v voznem stanju in da so zavarovana z ustrezno polico R.C. Ta seznam mora biti potrjen na Pokrajinskem uradu za civilno motorizacijo, kar pa ni potrebno za vozila, katerih skupna teža ne presega 60 centov. Poleg tega morajo ta podjetja predložiti tudi fotokopijo prometnih dovoljenj, veljavnih zavarovalnih polic R.C., pooblastila za opravljanje prevoza za tretje osebe ali licence za prevoz blaga za svoj račun vseh vozil, za katera se zaprosi za kontingent oziroma izjavo Pokrajinskega urada za civilno motorizacijo, ki navaja številko pooblastila ali licence (to ne velja za vozila s skupno težo manjšo od 60 centov), vpisa v Vsedržavni seznam avtoprevoznikov blaga za tretje osebe (za podjetja, ki se s tem ukvarjajo), izjavo, ki jo podpiše zakoniti predstavnik, o datumu vpisa v register podjetij pri Tržaški trgovinski zbornici, o kraju glavnega, zakonitega in upravnega sedeža, o lastništvu ali najemu nepremičnin in končno original ali fotokopijo vizure registra podjetij pn Tržaški trgovinski zbornici, iz katere je razvidno, da se podjetje ukvarja z avtoprevoz-no dejavnostjo. V naslednjih letih po prvi odobritvi kontingenta ne bo treba več vlagati nikakršnih dokumentov, če se podatki, ki so navedem na prvi vlogi, ne bodo spremenili. Vsako spremembo (sprememba občine stalnega bivališča ali sedeža, odselitev iz pokrajine, zamenjava-uničenje-izguba posesti ali črtanje transportnega vozila, zapadlost pooblastila ali licence itd.) Je potrebno takoj sporočiti Trgovinski zbornici. Imetnik pravice do neobdavčenega pl|rh skega olja je dolžan sporočiti vse zgoraj omenje podatke, poleg tega pa mora takoj javiti morebitno krajo, izgubo ai poškodovanje magnetne kartice. V bodoče bo lahko imetnik kartice s pomočjo terminala ROS na katerikoi^ črpalki v tržaški pokrajini spet »napolnim kartico. To velja tudi za morebitne dodatne dodelitve neobdavčenega plinskega olja med letom. Ce imetnik kartice med letom te ne bo »napolnil«, bo kartica razveljavljena, imetnik pa se bo moral javiti v zborničnih uradih, kjer mu bodo kartico ponovn aktivirali, ali pa jo bo moral vrniti. Poleg tega Trgovinska zbornica opozarja, da bi zaščitila imetnike pred nezaK nito uporabo kartice, da je dovoljeno naj več dvakrat dnevno oskrbovanje z 9or.lV°ie na črpalkah. Prepovedano je tudi dajan kartice drugim, oskrba z gorivom Pa J možna le za vozila, ki imajo enako re9lS sko tablico, kot je tista, ki se prikaže na t minalu POS. Točenje goriva v ročke druge podobne posode ni dovoljeno. Z dodeljevanjem kontingenta neo davčenega plinskega olja upravlja pes no podjetje Azienda Speciale Trieb Benzina Agevolata pri Tržaški trgovin zbornici. tudi 3eaia«Esiieae®eBai«eewaaBSBSBai®*ae*SB»ie>ser«B@ee?si n "rwr*1