(Posanezna tevdta a vinarjev.) V Trsta, v torek 9. oktobre »17 Lasnih. XIII l/hfija v&ok Uciu, tudi ob nedeljah In praznikih, ob o zjutraj. L l Ivr Sv frsiifislu AsiSkega št 20, L n.idstr. — Val - -p: -: .1 ->e jK.'iljajo uredništvu lista. Nefraukirans pisma se ne sprejcir.ijo iu rokopisi se ne vračajo. Izć jate!) Jr odgovoriti urt-dnik Štefan Godina Lastnik konsordj Tisk tiik :-!e .Edinortl*, vpisane zadruge s o- }mi■ stvora v t ( u'fca Sv. frančiška Aai^ke^a 20. i'tlef'n . ^-liii "t\ - in uprave 5ter. 11-57. N* a r o * nini znaša: Za celo leto....... K 31 20 ** P< ........... za tri incstcc .......... zrn nHeljsko I zda j* ca celo Ido . *• pr I Kta........... . 1560 • 630 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v birokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in cbrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih vodov ............. Og'asi v tekstu lista do pet vrst .... \saka nad-Ujna vrsta........ . mm po 20 vin. . K 20.— . . i— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek ,*:din-y»ti\ Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje ss izključno Jc upravi „Edi.iosti- — piača iu toii v trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega It JiO, — PoStnohranilnični rafmi St. 841.663. Zvezno armodna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 3. (Kor.) Uradno se razglaša: S. oktobra 1917. Oh Soči postal na številnih točkah tO!M)v.s!.i ogenj m^nejšl Narastel je po-svfiju ua planoti Ranjšice Sv. Duh. Do pehot.uh bojev je prišlo le v odseku Sv. Gabrijela, kier so bili ItalHan^ki sunki opolnoči odhiti. — Sicer nikjer posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMftKO. BfcROLLV S. (Kor.) Veliki slavni stan, 8. oktabra 1917. Zapadno bojiš če. — Armada kraljeviča Rti oreh ta: Bojno delovanje v F?m-dr"! je včeraj cd opoldne do večera n;eJ gozdom NouthouJstom in cesto Menin-pern znztno narahlo. V.očen bobnajoč t'^euj ie otvoril deiue angleške napade. Ki i-.li izvršeni na posamezne odseke bojne ri ne. Sovražne čete niso nikjer napredovale. Naša obramba jih je prisilila. -Ja so ostale na lijastem polju. — Armada r.ei .škega cesarjeviča: Na ^beh straneh ceste Lion-Soissoas se je vršil srdit topov s-i boi med AiHetom in planoto jn/no Pi?ru»i>. /večer je izvršilo pri Vauxallioau več francoskiii stoinij napa:*, ki je bil od-bit. V/hodno Moze so bile naše postojanki; jje med Satncg;ieuxom in Bs-zonvan^oni močno obstreljevani. Učinkovanje naše artiljerije je preprečilo jugozapadno Heaumonta pripravljajoči se napa.i i faHv«ki planoti sr-Jitejši bobnajoči ogenj artiljerije. V odseku Sv. Gabrijela so bili ponovni sovražni napadi gladko in naglo odbiti. Vzhodno Gorice smo z nenadnim napadom zboljšali de! lastne ; :>stojanke in se vzdržali v osvojitvah kliub srditim protinapadom. Na Krasu običajno delovanje artiljerij. Sovražne patruljne akcije so bile odbite. V noči »>d 3. na 4. t. m. je lin eno italijansko letalsko brodovje drzovito prii>luk> nad Kotor. Prevlečeni sovražu'k je odgovarjal me -^o. toda neredno. Naši letalci so ponovno zadeli v zalivu /hrane podvodil.ke in dosegli dobre uspehe. (Kakor poroča c. kr. kor. urad. je bil italijanski zračni nai ad na Kotor brez vsakega uspeha). 7. oktobra. — V ni>či od 5. ua 6. t. m. je izvršil sovražnik napad na eno našiti postojank v okolici Costabelle. S srditim laorilnim ognjem ic poizkušal preprečiti l rihod ojačenj in njihovo združenje z Jrn--•iiiii četa?ni in streLl ojpor posadke. Pognali sniu sovražnika v njegove izhodne ja'!i:ikuse proti postojankam pri Lirgerini, smo pregnali z ogniem. Južno Tolmina so ; .tse baterije energično obstreljevale šte-v ilne so\ ra/Tie avtomobilske M.lone. Vzhodno G riče so včeraj naši oudelki po krepki in ušesni topovski pripravi izvršil: napad na nekatere dupline na sever-ii. m pobočju Sv. Gabrijela in ujeli 1 oficirja in 2 > mož. s. oktobra. — Na vsej fronti pretežno i oovske akcije. Na Banjški planoti med F'odloko in severnim vznožjem čepovan--ke doiine sc. napravili naši poizvedovalci k<»li 10 ujetnikov. Na Krasu so bile so-\ ra/ne patnilje v okolišu Lokavca |K>-^nane v beg. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH N\J. (Kor.) Iz vojnega poročeval-stana se javlja: Italijansko bojišče: ') J 1'olmina lo morja ie včeraj oživel mino v-ki in topovski ogenj vseh kalibrov v velikih masah. Na več kratili Banjske pla-jcie je naraste! do bobnaiočcga ognja. V odseku Sv. Gabrijela smo odbili patruljne iiapade. Opolnoči se je povodom sunka P O P L I S_T JEJC. Miliionarv ki le izainil. Konian. Francoski spisat Ev|h Chavatti. Nato ie postavil na mtZ4» k napol izpraznjeni steklenici črešnjcvca še več vinskih steklenic, katerih vsebino je že prej v kleti izlil iz njih, da so bili v njih le še ostanki. Potem ie odšel v svojo sobo, da tam >ričaka dneva. Izvzemši ubogega kapitana, ki ga sedaj .i mogel več izdati, ni vedela fiva duša, Ja CoJard to noč ni zatisnil očesa. Sedaj se vendar ni bati več, da bi še otem, ko je bilo moštvo rešeno, potopili. Peruanska vlada je zahtevala radi tega kratkomalo zadoščenje in odškodnino, dočiin je nemška vlada vztrajala pri tem, da se mora vprašanje najprej odločiti na rednem konfiskacijskem postopanju, a izjavila obenem pripravljenost, da prične po končanem postopanju eventualna diplomatična pogajanja glede eventualnih mednarodnih ugovorov peruanske vlade. BEROLIN, 8. (Kor.) Vsled napetosti v nemško-poruanskih odnošajih je vojaški ataše tukajšnjega peruanskega poslaništva. stotnik Guerrero. zaprosil brzojavno za odpoklic. Vesti Iz Rušili. KOALICIJSKA VLADA NA RUSKEM. PEROGRAD, 7. (Kor.) Ob 3 popoldne se je vršilo pod predsedstvom Keren-skega posvetovanje članov vlade z odpo->!anci demokratične konference in zastopniki meščanskih elementov. Po poldrugo-urni konferenci je bil dosežen sporazum v vseh vprašanjih. Koncem seie ie izjavil Kcreti^kij. da namerava vlada takoj sestaviti popolen kabinet, da se potem nova vlada nemudoma posveti svojemu delu. Predpariainent. PETROGRAD. 7. (Kor.) Na tajni seji predparlamenta je naznanil Cereteli. da je bilo o priliki pogajanj med zastopniki demokracije, moskovskih industrijalcev in kadetov z vlado privoljeno v zahtevo demokratičnih odposlancev glede energičnih korakov za sklicanje konference aliiran-cev v dosego revizije pogodb ob udeležbi odposlancev demokracije. 2e javljena formula o značaju predparlamenta in ujego-vih pravicah ie bila sprejeta s 109 proti S4 glasovom: 22 odposlancev se je vzdržalo glasovanja. Kerenskii namerava odstopiti? STOCKHOLM, 7. (Kor.) Petrograjski list -Izvestja objavlja vest, da namerava Kereuskij odstopiti, ker ne vživa več za-upanja. Sta\ka železničarjev v Rusiji. PETROGRAD, 7. (Kor.) Dne 6. t. m. popoldne je izdal glavni odbor stavkujočih železničarjev okrožnico, ki zaukazuje, da naj se 7. t. m. opolnoči prične na vseh progah Splošaia stavka. Brzojavka poroča, da mora prenehati vsak osebni iu blagovni promet razven vojaškega in pro-vijantskih vlakov-. Vsi upravni uradniki naj ostanejo na svojih mestih in opravljajo le neobhodno potrebno delo. Rftlhsteg. BEROLIN. S. (Kor.) Državni zbor je rešil danes najprej nekaj manjših predlogov, nakar je stavil naprednjak Payer predlog, da naj se na dnevnem redu nahajajoče se nadaljevanje debate glede socijalistične interpelacije o vsenciuški agitaciji v armadi odstavi z dnevnega reda, isto tako tretje čitanje naknadnega proračuna, kjer se zahteva kredit za novi urad podkance-larja, in naknadni proračun sam zopet vrne glavnemu odseku. Pri utemeljevanju svojega predloga je govornik pripomnil, da je pretežna večina v naoelniškem klubu zastopanih strank mnenja, da je z ozirom na sedanji položaj potrebno, da se naknadni proračun še enkrat izroči odseku, pred-no pride do odločitve v plenumu. Dalje prevladuje mnenje, da je potrebno, da se, dokler se ne prično v '»dseku posvetovanja. odgodi istotako tudi v soboto prekinjena debata o interpelaciji. Sledila ie nato daljša poslovniška debata. Payerjev predlog je bil sprejet, nakar je predlagal Pa-yer tudi odgoditev seje. Sprejet je bil tudi ta predlog. PriJiodnja seja jutri z dnevnim redom: Nadaljevanje inteTpelacijske debate. BEROLIN, 8. (Kor.) Glavni odsek raihs-tL'ga bi moral danes doi»oldne razpravljati o položaju v zasedenih ozemljih. Začetkom seje je izjavil predsednik, da so z ozirom na dogodke v zadnji plenarni seji vse frakcije določile seje za dopoldne, vsled česar predlaga, da naj se seja glavnega rdseka prekine. Odsek je sklonil, da se po plenarni seji, ki bo v očigled po!ožaja kratka, zopet sestane. BEROLIN. 8. (Kor.) Ob 3 popoldne se je v navzočnosti kancelarja sestal glavni odsek k seji, da se posvetuje o naknadnem proračunu. BEROLIN, 8. (Kor.) Seji glavnega odseka rajhstaga, ki se je vršila danes popoldne, so prisostvovali razven kancelarja vsi državni tajniki, vojr.i minister Stein, številni pooblaščenci zveznega sveta in veliko število poslancev. Državni kancelar je na pritožbo, da uradniki na nedopusten način izvršujejo propagando na korist domoljubni stranki, odgovoril, da velja za vse uradnike svoboda političnega prepričanja in da zamorejo biti pristaši ktere-koli si bodi stranke, ako ni državi nevarna. Zlorabljanje službenega mesta v svrho, da bi kak predstojnik silil svoje podrejen-ce, da sc zavzamejo za kako stranko, je seveda nedopustno in tudi nikakor ne želim, da bi se to dogajalo. Ta načela v elja-j j tudi napram domoljubni stranki in bom tudi skrbel, da se bedo vzdrževala. Tudi v armadi bo izključena vsaka politična agitacija. V sledeči debati je izjavil zastopnik neodvisnih socijalistov, da se ne more zadovoljiti s temi splosnimi izvajanji. Konservativni govornik je naglašal, da se govor ni oziral na odseku vrnjeni naknadni proračun, za katerega edino gre. Zastopnik centra je ugovarjal temu, da zahteva naknadni proračun kredit na zakladne nakaznice. Konstatirati je treba, aii se bodo iz tega uporabljala sredstva za agitacijo v armadi. Napredni govornik je naglašai. da je bil naknadni proračun vrnjen odseku tudi radi tega, ker se hoče izvedeti, kaj naj se zgodi z ozirom na pritožbe v plenarni seji. Socialistični govornik je obžaloval, da se kancelar o pritožbah nad uradno agitacijo in zanašanjem politike v armado ni čisto nič izrazil. Neki naprednjak je izjavil, da je dokazano, da se vrši v armadi in od strani dela urad-ništva kljub sklepom rajhstaga nedopustna agitacija. Po izjavah državnega kancelarja in govoru državnega tajnika dr. HeUiericha se je položaj tako razjasnil, da se sedaj ne uiore več govoriti o kaki krizi. Nemški plen na zapadu od Julija do septembra. BEROLIN, 8. (Kor.) NVolifov urad poroča: Nemško armadno vodstvo naznanja ogromno število ujetnikov iu plena na za- padu od julija do septembra, iz česar ie Graienauerjevem. kjer se v današnjih raz-razvidno. da ima Hindenburg kljub defen-|merah ne moremo spuščati z Nemci v vtt.-t,; ♦-»Irfrtlr; t j? frrMiti vAlilfanclrp n«np- volilni hr»? zivni taktiki na tej fronti velikanske uspehe. Armada kraljeviča Ruprehta, nemškega cesarjeviča in Albrehta so ujele nič manj kakor ,437 oficirjev in 13..S12 mož in uplenile 41 minovk in 483 strojnic; vrli tega so bili uplenjeni 4 topovi in 11 It .al. končal dvoboj. Ko je našel Brichetovo sobo prazno, si je mislil takoj, da je Brichet z dc Lozeriloin iu Hanibalom po skrivnih stopnjicah odšel v drugo nadstropje. Splazil se je po skrivnih stopniieaJi navzgor in se je toliko približal vratom, da je natančno slišal vse, kar se je godilo in govorilo v sobi. I/daistA-a. vsled katerega je kapitan padel kot de Lozerilova žrtev, seveda ni mogel videti; videl pa je, da je de Lozerila prebodel Brichet sam. Ni se še popolnoma zdanilo, ko je neki služabnik, ves bled in prestrašen, potrkal na hišnpkova vrata. — Gospod Colard, kapitanovi gostje odhajajo, — mu je javil, tresoč se po vsem telesu. — Prav je, Frane; odpri gospodom vrata; ne morem si misliti, kako da te tako razburja njihov odhod. — je dejal Colard, ki se je mirno oblačil, kot bi bil pravkar vstal. — Ali še ne veste?.... kar so povedali odhajaje? — Ne, kaj pa? — je vprašal Colard s hlinjeno mirnostjo. — Da sta ponoči kapitan in baron drug drugega prebodla v dvoboju____gori ležita oba mrtva na tleh. Colard je z izrazom bolestnega začudenja tlesknil z rokama. — Da se nihče ne dotakne mrtvecev ali stopi v sobo. — je ukazal. — Ti teci hitro h gospodu de Badičreu, prej pa naroči o-stalim služabnikom, naj ne povzročajo hrupa, da se ne zbudi gospod Brichet, ki itak Še prezgodaj izve to strašno novico. Četrt ure pozneje je že prišel sodnik, in Colard ga je popeljal takoj v kapita-novo sobo. Prva beseda gospoda de Badi&rea, ko ie pogledal mrtveca je bila: — Zabodla sta drug drugega. Ko si je sodnik zabeležil vse, kar je po-tpcboval za zapisnik, je vprašal hišnika: Delovanja oiMcu. Dunaj, 6. okt. Begunski odsek se je bavil včeraj popoldne z razmerami v taborišču Wagna pri Lipuici. kjer ie bilo poklicano proti beguncem orožništvo na pomoč in je bil neki deček ustreljen. Posl. Bugatto je delegat za to taborišče in je poročal o tamošnjih razmerah. — Ne vem pa, ali je poročal o tem, da je tam desetkrat preveč poje duže v, ki imajo za nič dela dobre službe. Korupcija iu protekcija jc tu na višku. Tiste ženske, ki so tem ljudem pristopne, imajo vse ugodnosti in prednosti, druge ženske nikakih. Zanimivo jc bilo opazovati, kako tekmovanje je bilo, ku so prišli »sveži »Zuw achsi« (prirastki, t. j. novo došli begunci, med njimi mlada dekleta). Kar se je tu godilo, je težko opisati. — SkUtdiščarji so igrali vedno veliko vlogo; oddajali so posamičnikom živež »iu natura<. da so ljudje sami kuhali. Kdor je znal«, je imel vsega dovolj, drugi so stradali. Vsaka baraka ima po enega >capo< in več »sotiocapo«; v kuhinjah in skadiščih isto; četa vrsta je drugih nadzo-rovalcev in vseh vrst »uradnikov«. Vsi ti so imeli pred očui le to, da so dobro izhajali z vodstvom. Ako je prišel kdo »nadzorovat«, so bili okoli njega ves čas le taki — informatorji, ki so slikali razmere po svoje, a ubogi begunci niso prišli do besede. Ali je čudno, ako je končno zavrelo med ubogimi begunci? A ua »rvo demonstracijo so poklicali orožnike, ki so streljali. Begunski odsek je nameraval odposlali ijckaj preiskovalen odbor, toda od vladne strani so izjavili, da to ne gre: legislativa da se ne more vtikati v upravne posle!!! — Zato pojdejo v NVagno zasebno poslanci Pittoni, Degasperi in dr. Schurff v spremstvu dr. Bugatta in bodo poročali v prihodnji odsekovi seji. Ali ne le za Wagno, v vse tabore jc treba poslati zastopnike begunskega odseka. Z dosedanjim švindlom je treba obračunati! Preiskati je treba tudi, koliko so ta taborišča doslej stala državo, kdo in kako ie upravljal s temi ogromnimi svotami, kdo so bili liferanti in — kaj vedo begunci povedati o vseli teh razmerah! Preskrbeti >e treba, kdo vse je obogatel na račun bednih naših beguncev. Kam gre n. pr. mleko iz hlevov v Brucku in v Steinklammu itd. Finančni odsek. — Pododsek se je bavil s cesarsko naredbo o davku na vžigalice in druga prižigala. — Toda prišli so na sled velikim »neredom«. Zato je pododsek sklenil, prvič, da na podlagi novega poslovnika (§ 30.). uvede parlamentarno preiskavo in je pozval na zaslišanje ravnatelje družb »Solo in »Hehos« in sicer prihodnji torek. Zaslišani bodo za priče. Za njimi bodo zaslišani kot priče tudi zastopniki vlade in najbrže tudi bivši Iinan-čni ministri vitez Bilinski, baron Spitzmul-ier in baron Engel. — Parlament hoee torej primerno podrezati tudi v to gnezdo korupcije in špekulantstva. Einančni odsek se je postavil odločno po robu vladi tudi v vprašanju davka na prirastek na imetju in sploh o delni odda}s imetja državi (Vermogensabgabe). Finančni minister se je namreč zelo obzirno izjavil o tem vprašanju, češ: vlada je. tudi za to, ali šele — po vojni, torej tedaj, ko v t čina novih milijonarjev spravi svoje milijone na varno v inozemstvo!—na predlog dr. Kuranda se ustanovi pododsek, ki priredi enketc o teh vprašanjih. — Sprejeta je bila tudi resolucija posl. Lichta, naj vlada predloži odseku vse gradivo v zakonodaji o teh davščinah v drugih državah. V prxlodsek so bili izvoljeni: Benkovič. Godek. Hoinmer, Kraft, Kuranda. Licht, Lukaševič. Miklas, Renner, Steinvvcnder, Stranskv in Viškovsky. . Pravdni odsek. — Ta odsek se bavi z zakonito ureditvijo vzgoje, nadzorstva m sploh skrbi za dušni in telesni blagor mladine. J . . Vojna je prisilila vse merodajne kroge, da je treba nujno nekaj ukreniti proti strašni demoralizaciji in izprijenosti mladine, zlasti v velikih mestih. — Vse naj bi se vredilo potom zakona, da bi se zlo odvrnilo in doslej zagrešeno kolikor ic možno popravilo. — Tak je smisel novega načrta zakona. Imunitetni odsek dokonča morda ze prihodnji četrtek razpravo o vseh visečih zadevah obsojenih poslancev. — Ako bodo slovenski členi vsi navzoči in ostanejo nemški socijalisti dosledni, bo glasil sklep na zopetno veljavnost vseh mandatov. — Morda pa do tje vlada določi nadomestne volitve. O tej možnosti se za kulisami mnogo govori. — Seveda bo ta modus sprejet le tedaj, ako in kjer ne bo — volilnih bojev med več kandidati, zlasti v narodno mešanih okrajih. Načelo posestnega stanja hočejo obvarovati. — Za nas Sloveucc je to važno v volilnem okraju Govor poslanca it. OioRcrja Rybsfc v seji zbornice poslancev dne 2. okt. 1917. (L»al ei in kako je v šoli? V vseh obmejnih ozemljih in v prejšnjih časih celo na Kranjskem — notri do >rca slovenje kronoviue — so bile vse šole nemške in so še danes v velikem delu juž» ^ šr;»tt*r-ske; na Koroškem ie sploh ena sama slovenska ljudska šola. V vseh teh št-lah niso le učili nemščine, ampak se jc tudi stremilo za tem, da bi se mlademu Slovencu / t trla ljubezen do maternega jezika. Na Koroškem gre to tako daleč, da v ljudski šoli niti latinice ne uče v nemškem jeziku zato, da ne bi otrok vzel t adi slovensk 'h knjig v roko. Raba slovenščine se je direktno prepovedala in niso bile redke šole, kjer je učenec, ki je izustil v^nsko besedo, dobil na hrbet osla. ki ga je n • -ral potem ves dan okolo nositi. Že v otroka so poskušali vcepiti sovraštvo proti lastnemu maternemu jeziku, dosegli pa seveda, nasprotno: vzbudili so reakcijo, vzbudili so sovraštvo proti šoli in ob enem proti tistemu, ki je storil vse to, proti; Nemcu, istotako proti nemškemu učile j- , kakor proti nemškemu uradniku itd. In kako je bilo sedaj v vojni? 2e predi vojno je biio vse to v našem ljudstvu, se; pred vojno je občutilo naše ljudstvo iu zatiranje, to zapostavljanje, to nesposto-vanje od strani Nemcev. In potem je prišla vojna. In tedaj se jc zgodilo, kar ni nemškemu narodu v čast. Vetn prav dobro in v privatnih pogovorih se mi je to ,jrečkrat očitalo, rekli so mi: Ali. gospoda moja! Zakaj obdolžujete ves nemški narod? Sai to so le posamezniki; nočemo se identificirati s temi nemškimi uradniki, ki so tam divjali proti vam. Prepričan sem, da. so tisti, ki takogovore popolnoma l>oiia fkle in da jih v resnici boli, da so se v se tc strašne grozuvitosti izvajale tam doli i., da so to grozote tudi za njih. Ali, za vsemi temi uradniki, s katerimi je naša deze a preplavljena — kajti, kjer je kak ura«!, tam sedi prav gotovo tudi nemški uradnik, in kjer ni vladnega urada, tam so železnice in te so domena Nemcev; in kak duh preveva tc nemške železničarje, gospod i moja! Vsklik višega železničarja, našega tovariša Heinc-a tu v tej zbornici vam je pač še dobro v spominu, ta je značilen z t ves razred nemških železničarjev — za vsemi temi uradniki torej, pa naj so že vladni uradniki, ali železničarji, stoji povsodi nemški volksrat! Vsak tak uradnik je nemško posestno stanje, za katerega sj zavzemlje z vso močjo ves nemški volksrat tja gori do Dobe miga! Da, v čisto slovenskih krajih, kjer ni domačih Nemcev, je vsaka službeno mesto, kjer je kdaj sedel kak Nemec, že nemško posestno stanje, ki se ne sme več iztrgali Nemcem. Ali, to ni še najhujše, da so nemški uradniki divjali proti nam: saj to se je godilo po velikem delu — priznavam to do neke mere — zato, ker je bila želja od zgorai, da, ker se ie od izveš t ne strani celo ukazovalo. Ali, kar najbolj zamerkuno Nemcem, jc, da se je nemška inteligenca dajala porabljati za denuncijantske posle, in tu ni bilo v nemški inteligenci v naših krajin nobene razlike, kaiti učitelji, uradniki, trgovci, ali kdor bodi, so svoje kolege, svoje sosede denuncirali. Mogel bi, gospoda moja, navesti stotine in stotine slučajev, ali navedem Ic en slučaj, kako daleč je segalo to. Na eni nemških srednjih šol ie bil nameščen neki Slovenec kot katehet; toda, ne smete misliti, da je bil to kak jugoslovanski hujskač. Ne; tovariši moji, ki ga prav dobro poznajo, pot rde, da jc pripadal k tisti smeri, ki celo do neke mere pobija narodni moment v politiki. Bil ie enostavno katoliški duhovnik in nič dtn-gega, katoliški duhovnik slovenske n rodnosti, ne pa naroden r a/vnete/, za kn-kršr ;ga velja vsakdo, ki je pri nas iut-lodno zaveden. Ko ^e je zače kom vojne jiekak paraksizem plastil vseh in je bilo tuui v Trstu, kakor v drugih krajih, v navaden pozdrav »Bog kaznuj Anglijo!« — tudi v gostilnah je bilo čitati tak napis je kot katoliški duhovnik smatral za svojo dolžnost, da je opozoril učence, da ie iak pozdrav nepristojen in nekršćan s ki, ter tim rekel, naj bi se ne govorilo Bog kaznuj Anglijo! , marveč: Bog bodi milost-ijiv nam ubogim grešnikom! kajti vsi smo grešniki pred Bogom. Radi te izjave, ki hoče izraziti le katoliško misel, je b'l suspendiran in se jc uvedla proti njemu sodna preiskava (Ćujie! Ćujte!); zaprli so ga in je še danes suspendiran. In veste, gospoda moja, odkod se je izvedelo to? Njegovi kolegi so bili ovaduhi, njegovi kolegi, kakor toliki drugi n. pr. v Gorici, ua južnem Štajerskem, Koroškem itd. To je najžalostneje, kar smo doživeli v tej vojni, in ne smete se čuditi, če je v nas ostalo čutstvo grenkobe in če se je v ljudstvu razvilo tudi čutstvo sovraštva, ki, kakor veste, obstoji proti Nemcem po vsem svetu ravno zato, ker s takimi svojstvi prihajajo med tnie narode. (Pride še.) F Stran II. .TDINOST« ?!ev. V Trstu, dne 8. oktobra 1917. Raztte vesti« tteni^ktfi naerj^r*?!- ; Narodni Politika : našega mesta, ki jo: smrti na soški ironti pri nekem polku Kt>r-«>ja>kega režhn*! Ali, sp" n:«i se ne igrajo z ognjem! Zgod bi se utegnilo, d i bi drugim strankam posl; >ke zbori' ce prišle na misel vse drugačne odredbe, ki rc bi Nemcem sanirale nj*'* ^itiiacii.. (iover grofa Czernina na obedu v I3u-Jimpesti k^Hici t ra zagrebški Taefblatl v gla\ ciu na >!_dcji način: (jlavni stebri bodov-ega svetovnga reda nai b? bili: med-narodno popolno razoroženje, pripoznanje postopanja po mirovnih razsodb ifi v sporih med državami. svoboda odprtega inr-'-i. svobodno gospodarsko uveljavljanji, ki bi za vedno izločlo gospodarske vev.«■;•. Ce bi se vse vojskujoče se države sp; azt-melc za ta štiri načela, se odreče Av>tro-Ogrska vs -.kc teritorijalne izpre-membe. vsakep ic«rfU rijalnega povečanja. Sc\eJ s. mora tudi sovražnik umak-i z nastgii ozemlja. In če ne bi bil groi Cz. rnin — pridodaje zagrebški list — pozab { petega najvažnejega temeljnega ste-hr.< n vega svetovnega reda. ee ne bi hy \ G/egciii delu svojega govora zapustil vi-sc'.^^a iitvo-a, na katerem se je gibal prv> del govora, bi bil njegov budimpeštanski govor čin, ki bi nas mogel znatno približali mi m ter bi zaslužil po vsebini in oblik'. da ga postavimo ob stran slovitih \\ -o'iov:!i poslanic. Tako pa kaže ta govor b.tsiveno vrzel. skozi katero se iz- ziiravstvei.ii« naprav je izvwdcl deželni za dr. vitez pl. ikden. Pri tem so se, dasi se; ha Fajtovem hribu more rezultat te preiskave v ■ »značiti za zadovoljiv, glede trgov in jav skozi hrbet v puu splošnem' Izdihnil je svojo biago dušo dne 22. sepi. rv in jav- v bolnišnici v lvhemfcergu. Dobri, blagi otroci brez p< 'ika. Upanje je. da se šolski pouk d>ma vendarle v doglednom času zoper prične. Za vsako pojasnilo je vedno stranišč pokazale posamezne neprilič- Maiija! Padel si za domovino, ki si jo ta- tu na razpolago «— šolsko vodstvo, nosti, ki jih je dai vladni komisar tai.oj od-!ko fcL.reče ljubil kot državljan hi še pose-. Bedni pologa! — cficHsntov. Prejeli m'praviti. Odredilo sc je tudi strožje nadzi- bej kot naroden in zvest Slovenec. Velika «rr!o: Potnik ob Nilu se načudi, ko vidi je __ -anje živibkega prometa na trgih in uli-i je bila tvoja zvestoba do svojega rodu in jah po tr/.iiih nadzornikih ter se je usta-j ljubezen do svojega rodnega jezika. 1o kazal po-ga V isti namen se je nabralo v Bazovici med slovenskimi fanti »urlaubarji - kron 12*58. Denar hrani blagajnik. orjaške piramide. Kdo jih je sezidal? Dobro plačani delavci? O srečni Egipt! Ne! Žulja ve roke zaničcvaaega sužnja, s krvavimi sledi biča in paliee. Tudi danes še brez živi ponižna kasta ljudi. Dvigajo kamen 1 Kfl j «■ M&U OGLASI nn j 19 raanuAjo po 4 stat. cej»Ja. , L- H' Kritni tiiicaa« besede s« r»&K-J n»jo enkrat — N*j«anjia j Li i_1 j: pristojbin* u&ši 40 statink. . oa! □□ i □□j gublja pih besed velikih misli, da banalne \ jnc fraze drugega dela govora gla-ntie c: i:rajo v svet in utegnejo preglasen i v . v drugo. Banalne vojne fraze! Drugače ne moremo imenovati izrekov o »reviziji« našega programa, če bi ementa hotela nadaljevati vojno. Saj pravi "rof Czernin sam, da bi na daljevanje s svetov-r'm oboroževanjem tudi po sklepu miru i stenjalo gospodarsko pogubo za vse drži*-e! t Povsem praviltj ; pravi, da se je ; i pogubi izogniti le s tem, da pride do i . 'narodnega razoroženja. A potem do {lj p.iliki se prebivalstvu v njegovem last-neiii interesu ponovno najnujnejše priporoma, da bodi skrajno previdno pri za-nžlvanjti surovega s:;dja in surove zelenjave. Žal se vkljub vsem svarilom še zmerom opaža, da zlasti otroci po ulicah in trgih pobirajo ostanke pok varjenega sadja ter jih potem zauživajo, s čemur se naravnost pospešuje razširjanje legaria. Starši naj v tem oziru strogo pazijo na svoje otroke. Lastna hvala, če Je le le preveč......! i ržaški poslanci dr. Gasser, Pittoni in dr. Rybar ter član gosposke zbornice Escher so prošli torek posredovali pri ministrskem predsedniku, ministru za javna dela, finančnem ministru in ministru za ljudsko prehrano zaradi preskrbe Trsta z živili in kurivom. Posl. Oliva se ni mogel udeležiti teh razgovorov zaradi prometnih ovir. Ministrski predsednik in ministri so obljubili, da se je žc storilo in se še stori vse mogoče za preskrbo Trsta. — V našem listu nismo obešali tega posredovanja na veliki zvon, poročali smo o njem na kratko in stvarno po dolžnosti kronistov, dasiravno je povsod sodeloval tudi naš slovenski poslanec, kajti naše mnenje je pač, da je prva in glavna dolžnost državnih poslancev, da po svojih najboljših močeh skrbe za koristi svojih volilnih okrajev. Zato jih je ljudstvo vendar izvolilo, in če ne bi vršiii svojih dolžnosti, bi bilo bolje, da bi jih ne bilo. — Tako pa tudi nikakor ne moremo pojmiti, kako ie mogoče, da si dajo tr/aški soci-ialnodernokratski zastopniki v ri.avorato- Počivaj v miru v slovenski zemlji lepe,, a sedaj toli nesrečne vipavske doline! Iz uredništva. Raji preobilice gradiva smo morali odložiti razno gradivo. Prosimo potrpljenja. Nemci o italijanskih (furlanskih) beguncih. V nedeljski >,Tagesposti< je bilo objavljeno uradno poročilo grašk-ega na-nisstmštva o znanem dogodku v begunskem taboru v \\agni pri Upnici na Štajerskem. kjer je neki orožnik ustrelil enajstletnega dečka Antona Pucli (? — ee ni morda »Pucelj«?) List sam pa piše: »Po poročilih, ki smo iih prejeli iz Lipnice, vladajo v begunskem taboru v Wagni že nekaj Časa sem razmere, ki zahtevajo, da se odločno poseže vanje. Ze večkrat so bili stražni organi, če so hoteli vzpostaviti mir in red, zasmehovani, napadeni in obmeta-ni s kamenjem. Nekega hlapca po imenu Otona Fauland iz Wagn»e so pred kratkim brez povoda iztegnili z voza in ga tako pretepli, da je imel bunke po vsem životu in je krvavel na levih senčili. V oKolici taborišča so plenili po polju in ukradene sadeže v stoinsto zavojih pošiljali na Primorsko, v Dalmacijo itd. Jokaje so prihajale kmetice pred vhod v taborišče in so tarnale za svojim urađenim imetjem. — Znano je, da so se oblasti vedno prizadevale, da bi beguitski tabor kolikor le mogoče oskrbele z živili in drugimi potrebščinami, Tu se pogostoma čuje, da v našem mestu in na kmetih živi veliko ljudi, ki daleč niso tako ugodno preskrbljeni, kot in ga nosijo na zid visoke zgradbe, pote se, a njih pot ni plačan, ubogi kuli so. — Izdelovali so službeno pragmatiko; dolgo sta pela kladvo in sekira, predno se ve postavilo to moderno poslopje, kjer so našli zavetje državni uslužbenci. Osrečeni naj bi bili, kajti gospodar vedno skrbi, da je hlapec srečen in nima pritožb. Pod to streho so šli državni uradniki, pod kapom pa je ostal — oficiiant! Uboga para rnora delati, sposoben mora biti za vsak najtežji oddelek. Ima izpite, višje razrede srednjih šol, zna jezike, vodi delo v zadovoljstvo vseh in se trudi še čez ure. Tedai pa prihaja predstojnik z zlato zvezdo, in ga opominja, naj bo tiho in pokoren, kajti nad njim visi Demoklejev meč provizoričnosti. Ce srečno doseže starost bO let. dobi plače 200 K mesečno. Sedaj se gradi moderna Avstrija! Srce drhti človeku veselja. Toda, ali mi ostanemo nadalje brezpravni??? Ali se ne izbriše ta m^dež? Ali naj delamo samo še mi to žalostno izjemo? Težko bi bilo dobiti paralelo. Ce pri nam je zapisano na čelu, da smo za vedno izključeni iz vrst srečnih, nai ne visi to prokletstvo nad nami vsemi. Vsaj nekatere naj bi izbrali najpridnetše. najboljše m naj bi jim dali pogoje, da bodo mogli živeti. Naj se zahteva od nas to ali ono, ali reši naj se nas obupnega položaja. Gospodje poslanci! Plače imamo S K na dan. naše dijete znašajo tudi tri kome, če smo v tujem /. enim stanovanjem in z kosom re'nljišftm »šli se proda za 2t«j0 K. Naslov pove lus. odd. Edinosti. 1520 Mizarje se sprejme takoj za izdelovanje k *f Not-o popp-ebno podjetje (Naova Im. presa Funebri' Trst, Corso 47. 1521 Sode ▼inske knpnjem, plačam v šoke cene. —■ Bolle. srosti In a, Rojan 'ž. 14H1 Išče se vrtom). ml -jši postrežnica za nekaj nr popoldan. UL Galileo it. 8/IV. (Nad ljudskim B a (ll^tnfiVlCI4! 'a krooto^alcem naznanjam, da VrillUrjvlI! imam na prodaj tndi letos vel ko množino sadik bele in rnde&e čebule. — Aute Aljino ič, fav. Ivan »lica Braudežija i . iM i (3' U2 Anton .Terkifi pos'nje v sroiom ateljeja Trstu. Via delie Ponte *t 10. 407 Fotograf JADRANSKA BARKA i Trst« Via Cassa di Rlsparnslo 5 (Lastno potlepjt) Kapital In rezerva K 13,200.000.— F1LIJ ALK£ : Dumaj Tegethofstidsse 7-9, Dubicvnlk, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šfoenik, Zada". VLOGE NA KNJIŽICE -3 V.- od dneva vloge do dneva vzdiga. Hentni davsk p aCnje banka dvojega Obrestovanje vloj£ uh ;; tekočem in žiroračunu p o dogovoru - A Preleti i. t čeki :n nakaznice na vsa tu-in inozemsk i * rii5ća. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirjp, ¥ , ., . . . . • . j i - re. te. oV.i^aciie, sastavna pisina. prijoritete. Kratu. izposlujte nam V Visoki zbornici od- a Jeini-e, srečke, valute devi, e, promeso itd Daj« pomoči! Naj se ne zgodi več, da bo ofici- jnnt, ki je da! državi vse moči, na starost so begunci v taboru v Wagni. Usoda be- prisiljen iskati zaslužka po privatnih pi-gunškiii rodbin je gotovo zelo žalostna in {snrnah in celo prositi za mesto sluge. • UDIMl, O, » vmmvv V4v ■ » v... v -v S PREDI7JME na vrednostne papirje iu b'aro ? l«f.eče v javnih sklaliSćih. SAFE DEPOSIT3 / PR0ME8E.--Prod -ja srečk rarrcdna lote 4 r je Zavarovanje vaakovrcfnih papirjev proti t knrzni izrabi, revizija ireb. nja srečk i. t. d. uiti miru, pciem pcsiavimo aneksijonistič-iić mirovne poboje in borno zahtevali voi-r- odškodnine! Temu bi pa, naravno, sledile Želje po rcvanž! pri v-eh. ki so izgubili ozemlja in so morali plačati vojne odškodnine. O svetovnem razoroženju ne bi L'!o, seveda, več govora. Potem bi prišla — po besedah Czernina samega — poguba za vse države, torej rudi za — Avstro-Ogr>! o! Kai porečejo v sovražnem in<>-zen.stvu k tej logiki?! In Kai si bađo mislili narodi monarhije, ko bodo Cuii, da se morajo nadalje boriti, da b -do potem še le prav ruicirani?! Ne grui Czernin bi bil drugi dc! svojega govora lahko miriiO preCrtal! Disonahea med obema deloma pada ia!v ; v r t jc'le te/'ko razumeti, k: -. » >.» .:i»gle vzvišene ideje pr\ ega dela in ba!iaiiuwsti drugega priti od ene in iste )e. Aii pa ste ta govor sestavljale dve oi-bi: groi Czerum i[j kak nj pozna nec? Potem pa bi bilo bolje, da bi bil tisti ne-poznanec ali kak i irpitz (znani vojeviti nemški admiral), govoril drugi dc! govora. - K temu prihaja pa še vrzel med stebri Czvrninovega novega svetovnega S ..zi to vrzel se bržkone razlije drugi de! budimpeštanskegc» govora preko sveta. sovražnega dvozvezi. Oroi Czernin i.;ie preko pravice saiiiCdo-ločbe narodov, ! i mora tvoriti Klavni temtiini steber novega s>etcvues;a reda! Avstro-ogr.ski miti te za vaanje stvari oeividno ne prizna njegov položaj. Italijanski poslanci, ki vsled zgoraj omenjenega dogodka posetijo tržaško prebivalstvo v »Lavoratnru«, kake velikanske zasluge ima n. pr. dr. Pue-cher za preskrbo Trsta, ker je pisal posl. Pittoniju neko pismo o življenju v Trstu, in potem posl. Pinoni. in zopet Puecher in zopet Pittoni, skoraj dve celi koloni, da ta pravijo red.« — Razmere v begunskem ia ljenja. Organizacija \Vagno, da preiščejo stvar, bi mogli spre- r;iJ1] javjja: 13 t m jeti morda hvaležno nalogo, da pouče svo- v jruštve-iilli prostoi je rojake v tem smislu in v prkl vseiii na- 14, ] nadstr.. ra; iva gospoda naravnost Boga lahko hvalita, da nista iz polente ali sladkorja, ker b; ju tržašk<) prebivalstvo moralo pojesti od same ljubezni in hvaležnosti za toliko njuno skrb za blagor prebivalstva. Kar je res. je rc>, in kar je prav, je prav: tudi mi ; Ji priznamo, da se socijalnodemokratski ' attopiilki z vnemo zavzemajo za ljudske aOj isii. toda tako >ami pa vendar niso v tem delu, da bi bilo vse, kar se doseže, edino le njihova zasluga. Saj delajo tudi Jrugi v isti namen, z enakimi uspelii. samo da svojega dela. ki ga jim na;aga njihova zastopniška dolžnost ne dajo razbobna-vaii v svet s takim kramarskim krikom in vikom, koi delu Lavoratore^. Treba je res, da se občinstvo obvešča o delovanju poslancev, toda prav gotovo ne na tak samohvalen, celo resnico žaleč način, kot reda. j ravno čitamo v »Lavoratoru«, ki poročilo o omenjenem posredovanju začenja takole: »Dobivamo z Dunaja naslednje obširno poročilo o posredovanju socijalnodetno-kraiskih poslancev zaradi aprovizacije Tr-sta.c. Potem pa navaja poslance dr. Gas-seria. Pittomja in dr. Ryb;oa ter 2os:>oske zbornice Escherja. Ali so boru v Wagni nam sicer niso znane natančneje, vendar pa si jih lahko predstavljamo tako približno, ker poznamo precej dubro ono mržnjo, v katero je zlasti v alp-skiii deželah po izbruhu italijanske voine izprevrglo nemškonacijonalno časopisje svojo prejšnjo ljubezen napram svojim dotedanjim političnim zaveznikom, avstrijskim Italijanom. Nemško ljudstvo kot tako . ž* prej ni bilo nikdar naklonjeno Italija-1 ^^.j.tvo jav v oskrbnic vojniških sirot ob 5 pop. se bo vršii erih v ulici S. Lazzaro razgovor oskrbnic voj-11 s:71 ^ rot. Na ta razgovor s»> vabljene VoC one oskrbnice, ki žele kakih splošnih pojasnil, nanašajočih se na njihovo delovanja. Navzoči društveni funkcionarji bo- j le ob tej priliki podajali vsa zaželiena po-j j iasnila. — Taki razgovori se bodo odslej! f naprej vršili vsak mesec ter se prlhfdmi' j razgovor pravočasno naznani v časopis? . Tobak za nosijanje. C. kr. finančno rav-sreao. 10. .r^J- Uradne ura 3 Brzojiivi: od 9 sljani.j nom, kater« je poznalo le pod skrbno za- odmerIdh po g po 16 vin in si^er ^asiednjili tobaT arnah: ul. Massiniilia.ua 11: nI. Donota 27: ul. Beccheric 9: nI. S. Michcle 43; ul. S. Oiacomo in Monte 22: ul. de! Rivo 44; ul. Mcdia 15: ul. Ssttc Po n tane 22: ul. Areala 14: ul. Cliiozza 13 ; Rojan 8; ul. Boroević 3: ul. S. Francesco d' A s s: s i 8; ul. deli' Istituto 4: ul. dell'Ohno 14. — Za nakup tega tobai.a ni potrebna •tobc.Ci? izkaznica«. Opozarja se. da sej ta tobak prodajal le oclrastlim in da ga ie bo mogel nabaviti nihče več kot en! odmer*, k. Naioen je bil v ponedeljek, eiue 1. t. m., 1 J . vJ i 1 I, IVCtltlV Jfc \J\>1- nuiv -- aičliivim priimkom »Katzelmacherjev«, in :iuiskanje časopisja je to zaničevanje iz-premenilo le še v pravcato smrtno sovra-šivt>. Italijan — štajerski Nemec ne pozna tu nobene razlike med avstrijskim Italija-nom in renjikolom — je za takega nemškega trdoglavca najzaničljivejša, najoso-vraženejša stvar na svetu, katero bi bilo treba naravnost poteptati z nogo kot nadležen, ošaben mrčes. Štajerski nemški nacijonalec bi mogel bolj sovražiti kvečjemu edino te še Slovenca, »den wmdiscben Sauhund«. Po tem splošnem razpoloženju va te pravice narodov, (i- \ ,»ri le o >dr-!ctirie morda »deputati socialisti ? Ne, kar ie preveč, je preveč, in »Lavoratore s tako pisavo gotovo ue dela b.»gve kakšne časti sebi in svojim ljudem! Službena dolžnost 2a vojaško službo ne-spo«;>bnih oseh. K vesti, da namerava domobransko ministrstvo poklicati \ vojaško pomožno službo vse za vojaško službo nesposobne črnovojniške obvezance od lb. do 50. leta starosti, ali pa vsaj letnike ž;vul pravici samoJoloebe , kakor da bi bi;a istotako samoposebi umevna kot ta pravica narodov. SKusa marveč identificirati ti dve različni pravici, da-si je da-n> s jasno vsemu sveiu, da je ta avsiro-r ;rska državna, v resnici pa nemško-!:: diarska pravica državne samoduloebe z aikanie pravice do samodoločbe večine narodov Avsiro-Ogrske! Čemu igra grofi . . _ ^rnin še vedno tiea noja! Zakaj vtikal 1^91 do INjM, piše nedeljska »Arbeiter-1 čanje nemških listov o dogodkih v begun-giavo v res/ . da ne bi videl resnice, ki' zeitung «, da mnenje domobranskega mini-jjkih taborih. jo vendar že vidi vsakdo?! Zakaj vsiljuje! strstva, da sme z vsemi državljani teh Dmgje In v Trstu. V četrtkovi večerni s tako doslednostjo ne nemškim in ne-1 rojstnih letnikov svobodno in neomejeno j ^Tagesposti« čitamo: »Na trgih je bilo madjarski n narodom izpoznanje, da ni- razpolagati, ni utemeljeno v zakonu, in da danes mani živil kot včeraj. Zeleniadni trg kdar nt uresničijo svoje pravice do samo- se je tudi v Nemčiji moral za tako po-\nr ^penria inrrf* trom iP karal medel nrn- štajerskega nemškega ljudstva*laprainj R , dana Italijanom presojamo tudi podke v be- sc v našem uredni-! vsi ti gunskem taboru v Wagm. isaravnost ne- 1 sraiimo je po vsem tem, da se štajerski Nemci drznejo govoriti o gostoljubju napram beguncem v begunskem taboru, ko bcgunci nimajo od prebivalstva v okolici prav nič. ker niti prebivalstvo ne sme v tabor, niti begunci ne iz tabora, in smo prepričani, da bi okoličani okoli tabora bc-guncem svojo gostoljubnost najrajši z gorjačo napisali po hrbtu. Toliko smo hoteli pripomniti, da se bo prav umelo poro- v Trstu te je preselila na Corso št. 15 v h 1 vio zlatarnico O. ZertuniU A FlgHo. Velik* Izhera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cene zmerne. Cene zmerne. štvu. AleSJna zastavljalnica. V sredo, 10. t. 111., be bodo od 91 j dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 218.7» >1 do štev. 220.200; popoldne od 0V2 do 6 pa ncdragoceni predmeti, zastavljeni meseca decembra leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 48.401 do št. 51.400. monarli ]\? Mislimo, da je Asquith v Leed- 0. junija 1SS6. tičočem se erne vojske, edi-su dovolj jasno go-voril. In obžalujemo, da ni podlagi črnovojniške dolžnosti, za črno tuj; gro; Czernin spada k tistim ljudem, | vojsko niso obveza«! brez razlike vsi dr-ki po rajo celo tedaj, ko ht eejo zidati! I žavli..til, temveč »vsi za orožje sposobni cene. Kar se tiče zetenjadi, se tlobivajo kumare, redkev, ohrovt, solata, zelje v glavah, repa itd. Na Jakominijevem trgu prevladuje sadje. Češplje so po K 1T0 do s!a ot^iia. lice) 10 kjj na iz! aznico. - državijaui«. Spoiobn».:>i za orožje jc torej: 1'20. Bolgari dovažajo na trg velike mno-predpogoj za dolžnost rav no tako kot sta- zine karfijola. kilogram i>o K 2'40, para- štvV. 2S83- 2994 (o- tli laVtivkC - biJciu Henriku, u!. Bacchi I, štev. 1S95— 2094 (i.brob a štev. l)in šiev. 2<"»95— 220A U brobna itev. 1) dne 11. 10. (cena 50 vin. kg.) Bairfera vcc;hia: štev. 4795—1^19 (o-brobna štev. 1) Jae 10. 10. pri Ivanu Sim-c? Ji. ul. Risorta 17 (cena 54 vin. kg). rost; me manjši. Da pa državljanov, ki so dižnikov, repe, solate in veliko drugega.* pri štirih pregledovanjih r.spoznani za J— Tako je torej v Gradcu, kedar je — nesposobne« za črnovojniško službu, ni Imalo živil na trgu. Kaj nai pa porečemo mi v Trstu, ki že cele tedne gledamo popolnoma prazne trge in vidimo kvečjemu miti. Pritegnitev za orožje nesposobnih dr- nekoliko zelenih in piškavih jabolk in tu-žavi anov v črnovejniško službo se torej palam kako tako pregorelo, popolnoma DAROVI. Kot preostanek nekega računa daruje g. M. P. s Skalesante K 3 50 in K 20'— za moško podružnico CMD. Liječnik dr. Cega specijalist za unutrašnje i dječje bolesti primati će od 20. tek. Via della Raffineria br. 4, I. kat (Piazza Barriera vecchia) od 3-5 p. p. r&m* a« i (J iv iii+mi TTT^^, 12 U, Trst - «0 Stadion 10 - Trst i Odprt od O12 zvečer mul t'siopnlna K Z ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermi k v Trstu, ul. Posl« vecchl« 12, vogal ulico dollo Postu. Izdiranje zobov brez s-: bolečine. x Plombiranje, s-s UHETNI ZOBJE lesnato bučo. ki bi jc ne jedla niti živina? In potem še kriče v Gradcu, da nimajo kaj ne more izvajati iz zn . ia o črni vojski; ta pritegnitev ni izpolnjevanje črnovojniške dolžnosti. teiu\ eč uvedba neke nove jesti, da se jim slabo godi. Naj le pridejo ti uclžuc»ti. Novo dolžnost pa more naložiti 1 nezadovoljneži v Trst, pa bodo videli, kasarno zakon. Da sc morejo oni, ki pri pre- ka razlika je med »durchhaiten« v var-]% nc mesto: štev. 1762— lb\\ (obrobna giedovanjili niso bili potrjeni in so bili to- nem, z živili preskrbljenem zaledju m pa src v-. ') .n ml v. 716 -8r>5 (obrobna štev. 2 rej spoznani za nesposobne za orožje, pri-, oni 1 pri nas v Trstu, pred fronto, pod so-(dne 12. 10.) i cegniti v »voiaiko pomožiio službo«, moral vražaimi granatami In bombami in — Srev. ^'C—1065 (obrobna štev. 2 (dne ■ njihovo obveznost zato izreči zakon, i brez živil! 13. 10. ;::" i Henriku Lamfcckta, ul. Boro-'Ravno tako kot ju bii v Nemčiji za po- Bczimsk! oddelek deželnega odbora RO-ević 13 letna 50 vin. kg.) možno službo potreben nov zakon, je po- rlšl e^a. ki se jc aosedaj na'iajal na Dunaju trebeu nov zaki lu 11 v Avstriji. Pv !an- I. tl^rreijgassc 13, se je preselil v osmi du-..4T__ Iska zbornica bi torej tu morala napraviti naj.-ki okraj na sedež deželnega odbora: \s Di:nai Vflf. ScMesingerplatz 2/111. Van;ovjic < *bc pr« j I raz$trlar^*s le- ' Junaška s»n,i. Iz Bazt»\ icc rim pišejo: . 1" Sv. Krlfa pr! Tr^ti!. 0'asr>m odredbe :/in. Z cz r^411 . irja v z.tJnjcm Ca ;:i Jrcdil to. r^a so - sl. jaji le-! V vsej ..1 > • . 1 množi u je Križnu aneno prc:s> o cvc V 3 si i jc a svojega !;t:b!jeni /vlieiiia ml«./- doVi Maiiii 23 let. v ' TunaJke ii.wn.u-ji:;,. ia k;\ \ojaokij'i oblastnij se s 'sivti na znanj v., da se za nedoločen čas ti.kim.Ha šo!a ne otvori. Stariši, oziroma Daleč od domačih, ki smo ga srčno ljubili je izdihnil naš ljubljeni Ludvik Ivancli svojo blago dušo. Bil je v starosti 20 let Padel 6. avgusta t L na laški fronti. Pokopan je v Nabrežini. TRST, 9. septembra 1917. Josip in Marija Ivan čl č, star?! AKrfs, brat. — M&ršja in Ato*zljav sestre. . \ -T ^ iMZšZtt*... .i iau