JUTRA KSariborstzl Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 225 Maribor, sreda 3. oktobra 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja meeečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo lit uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati .po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Zločin ob desetletnici države Jo pred desetimi leti so živeli Srbi, Hrvati in Slovenci svoje posebno politično, gospodarsko in kulturno živ Ijenje. Med Hrvati in Srbi je bilo veliko več stikov in znanja kot pa med Slovenci in Hrvati. Najmanj stikov je bilo pa med Slovenci in Srbi. Ob nastanku naše države je prevladovala v prečanskih krajih želja po čim tesnejšem združenju, manjkalo je pa, kar je najvažnejše, medsebojnega znanja. Najbolj neznana je bila politična družba, ki vlada srbskemu narodu, ki ga tako drži, da se ne more ganiti. Ta družba je idejo in željo združenja in edinstva izkoristila v svoje svrhe, predvsem v prospeh svoje oblastiželj-nosti, da bi zavladala Jugoslaviji ravno tako, kakor že od poprej vlada Srbiji. Po delih se vsakdo spozna in tako je postala tudi beograjska oligarhija dobro znana. Danes sta v državi dva tabora: hegemonistična družba s svojimi pomočniki na eni strani, na drugi pa vsi pošteni, zdravi ter za narod in državo iskreno vneti elementi. Hegemonistov se je najtesnejše oklenila SLS in to ravno v dobi, ko so se popolnoma razkrili z vso svojo pokvarjenostjo in škodljjvostjo, v dobi, ko že davno ni. več izgovora, da se ne ve, kaj je radikalna stranka s svojimi Vukičeviči. Marinkoviči itd. Radič ni nikdar naslovljal svojih obtožb na srbski narod, temveč vedno le na korupcijoniste in nasilnike v Beogradu. Klerikalci so pa nekdaj grehe te družbe pripisovali Srbiji in Srbom. Kakor nekdaj v svojem vojnem huj-skaštvti, tako so tudi v Jugoslaviji me rili vedno na Srbe. Danes identificirajo tudi ali še vedno srbski narod z oblastniško družbo v Beogradu. To ni samo politični oportunizem, temveč zloben namen in premišljeno prizadevanje, da bi slovensko ljudstvo ostalo v istem neznanju glede srbskega bratskega živila kot je bilo pred desetimi leti. SLS se trudi na vse kriplje, da bi Slovence obzidala in zaprla. SLS je namenila Sloveniji avtonomijo ? bične in ignorantske ozkosrčnosti. Klerikalna agitacija iznaša med narodom .sledeče argumente in nazore : Vse, kar se je slabega dogodilo in sc še dogaja, je radi tega, ker so Srbi take narave, ker boljšega niso zmožni. Ker jih ne moremo predrugačiti, moramo skrbeti, da dobimo od njih. kar sc da dobiti, ali vsaj, da si jih ne nakopljemo na vrat. Naj se vrši nasilje kjerkoli, samo da se pri nas ne bo. Če teče kri, skrbimo, da ne bo tekla naša, če padajo batine, varujmo svoja pleča, če se krade, glejmo, da se ne bo naše in da, če mogoče, od tatvine še kaj dobimo. SLS'Časopisje ne iznaša teženj srbskega ljudstva o Hrvatih je pa že več krat tako pisalo, da so se zgražali sami hrvatski klerikalci ter ostro grajali svoje strankarske tovariše. Vse krivice, ki sc dogajajo v Srbiji ali na Hrvatskem, se prikrivajo ali pa predstavljajo kot malenkosti, radi katerih sc ni treba razburjati. Cinične izjave gospodarjev glavnjače. laži ko-rnpcijonistov in najtemnejše nakane zarotnikov najdejo polno odobravanje glasil SLS. — Primerov za to bi se lahko navedlo veliko število in to zlasti od krvavega 20. junija naprej. Razkritje ozadja umora v narodni skupščini VZNEMIRJENOST V PRIZADETIH POLITIČNIH KROGIH. BEOGRAD, 3. oktobra. Niti v pred-sedništvu vlade niti v narodni skupščini ni bilo danes nobenih važnejših dogodkov. Tudi na dvoru ni bilo nobenih av-dijenc. V političnih krogih razpravljajo o skorajšnjih izpremembah v. vladi v zvezi z reorganizacijo radikalne stranke, vendar so vse to samo verzije. Vlada odločno zanika, da bi se pripravljala rekonstrukcija kabineta. Mnogo pozornosti je vzbudila objava pisma novinarja Pantelije Jovoviča biv- Ravno ob desetletnici državnega ob stoja dela vladna družba najvnetejše na tem. da bi se Srbi, Hrvati in Slovenci če le mogoče še manj poznali, da bi imeli še manj stikov kot so jih šemu ministrskemu predsedniku Vukiče-viču, ki razkriva ozadje umora v narodni skupščini. V vladnih krogih vlada precejšnja nervoznost, ker ne morejo več zanikati avtentičnosti pisma, prizadeti politiki pa se vzdržujejo vseh izjav. Vedno bolj pa prihajajo sedaj tudi Vuki-čeviču nalonjeni politiki do prepričanja, da je postal Vukičevič po tem razkritju nemogoč in da je v njegovem lastnem interesu, da se čimprej umakne iz političnega življenja. imel! pred desetimi leti in da bi se vsi državljani vladni družbi podvrgli tako kot so srbske množice podvržene radikalom. no veliko dedščino. 311etni sin je kmalu nato zapustil svojo službo in se udal pijači. Mati in sestra sta imela radi tega ž njim ponovno ostre konflikte. V nedeljo ponoči sta polila sinovo postelj z bencinom in jo nato zažgala. Zavarescu se je skušal rešiti skozi vrata, ki pa jo je našel zaprta. Med tem je zavzel ogenj v sobi vedno večje dimenzije in je dobil Zavarescu tako težke opekline po vsem životu, da jim je takoj podlegel. Sestavil pa je še pred svojo smrtjo ovadbo na sodišče, v kateri navaja, da je videl svojo mater in sestro, ko se je hotel rešiti, pred vratmi. Obe ženski sta bili seveda takoj nato aretirani in so na potu v jefnišnico orožniki le z težavo preprečili, da ju ni razjarjeno prebivalstvo linčalo. Ueliki uiharji ob francoski obali PARIZ, 2. oktobra. Ob francoski obali divjajo že več dni težki viharji. Več parnikov in podmornic je prispelo z ve-' likimi zamudami v Cherbourg. V Cher-bourgu je odtrgal vihar v pristaniškem skladišču okrog 50 m dolg kameniti steber in ga potisni! v morje. 26 delavcev, ki so bili zaposleni v pristanišču, se je rešilo le z največjo težavo. Že dva dni ne more nobena ribiška ladja odpluti na odprto morje. Piratski napad na potniški parnik LONDON, 2. oktobra. Parnik »Ankingt, last kitajske paroplovne družbe, ki je dne 23. septembra odplul iz Honkonga s 1400 potniki na krovu, so v noči na 26. septembra napadli morski razbojniki, ki so bili preoblečeni v kitajske potnike. Razbojniki so vse moštvo vjeli, kapitana težko ranili, prvega oficirja in višjega inženjerja, oba rodom Angleža, pa ustrelili. Pirati so potem odvedli ladjo v pristanišče Hunghai, kjer so jo popolnoma • oplenili in oropali tudi potnike vseh dragocenosti. Župan — morilec VARŠAVA, 2. oktobra. V gališki vasi Trčiany so nepričakovano odkrilj tri umore, ki so v letih 1922—24 vznemirili prebivalce vse okolice, ne da bi se posrečilo izslediti zločince. Neka židovska gostilničarka, občinski komisar in neki železničar so izginili brez sledu. Kakor je sedaj dognano, so bili storilci v vseh treh slučajih takratni občinski župan, nje gov sin, svak in občinski stražnik, ki so izvršili vse tri zločine samo v strahu, da ne bi prišle na dan razne nerodnosti v občini. Ukradena kolesa. Kmalo pri vlomu pri mehaniku Gustinčiču v Tattenbachovi ulici so orožniki ustavili na cesti od Radgone proti Cmureku pet sumljivih kolesarjev, ki so kolesa pometali proč ter skušali zbežati Mislilo se je, da so ta kolesa od vlom« v Mariboru. Kofesa je vzela v shrambo carina, ker se je tudi sumilo, da so vtihotapljena. To se je tudi potrdilo. V torbicah je bil saharin in tudi tihotapci so priznali. Sedaj je pa došla vest, iz katere se da sklepati, da so Gustinčičeva kolesa na Hrvatskem. Orožniki v Vinici srez Varaždin so ugotovili, da sta dva kmeta kupila od nekega neznanca kote sumljivega izvora Neznanca fo* Zanimive aretacije v Plevliu SREZKI POGLAVAR IN TRGOVCI, KI SO PODPIRALI NEVARNO ROPARSKO TOLPO, KI JE OGROŽALA PLEVLJE IN OKOLICO. SARAJEVO, 3. oktobra. Kakor poročajo iz Plevlja, so bile včeraj tamkaj izvršene senzacijonalne aretacije. 2e svoječasno so bili osumljeni razni ugledni trgovci v Plevlju in okolici, da so v zvezi z roparsko tolpo, ki je med drugimi umorila tudi popa Nena-doviča. Sodišče v Plevlju je izvršilo svoječasno več aretacij, pozneje pa so bil vsi osumjenci zopet izpuščeni. Sedaj pa je kasacijsko sodišče razveljavilo odlok sodišča v Plevlju in odredilo ponovno aretacijo vseh prejšnjih osumljencev in še več drugih Uenizelos in fnarinkouič PARIZ, 3. oktobra. Grški ministrski predsednik Venizelos se je sinoči vrnil iz Londona, kjer je angleškemu zunanjemu ministru pojasnil smernice italijansko-grškega dogovora, zopet v Pariz. Zvečer je irpel ponovno sestanek z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Danes odpotuje Venizelos v Švico, kjer ostane nekaj dni na oddihu, nato pa se odpelje v Beograd, kjer se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev prijateljske in arbitražne pogodbe rned Jugoslavijo in Grško. Iz Beograda se Venizelos vrne v Atene, da prisostvuje otvoritvi jesenskega zasedanja grške zbornice. — 5tanje ruskega poli. ,..ka Legata PANČEVO, 3. oktobra. Zdravstveno stanje v Glavnjači težko ranjenega ruskega polkovnika Borisa Legata je še vedno zelo resno. Vse rane se močno gnoje, tako da se zdravniki boje, da nastopijo vsak čas komplikacije. ki dovedejo lahko do katastrofe. Za Legatovo stanje se zanimajo vsi ruski emigranti in je prišlo že tudi iz inozemstva več vprašanj o Legato-vem položaju. O rezultatu preiskave, ki jo je uvedlo notranje ministrstvo, še vedno ni ničesar slišati, čeprav je preteklo od prijave do danes že 10 dni. Tudi noben uradnik Glavnjače še ni bil poklican radi dogodka na odgovornost. oseb. Poleg 7 uglednih trgovcev je bil aretiran tudi srezki poglavar, o katerem je baje dokazano, da je podpiral to roparsko tolpo in bil ž njo v zvezi. Roparske napade, ki so jih pripisovali hajduku Boškoviču in njegovim pajdašem, je najbrže izvršila ravno ta roparska tolpa, ki se je rekrutirala iz uglednih meščanov in je že več let strahovala vso okolico Plevlja. Aretacije so napravile v mestu in okolici ogromno senzacijo in se je vse ljudstvo oddahnilo, da so prišli ti zločinci vendar enkrat v roke pravice. Izgradnja Italijanske mornarice RIM, 3. oktobra. Ministrski predsednik Mussolini je izdelal nov načrt za izgradnjo italijanske mornarice, po katerem naj bi postala Italija najmočnejša pomorska sila na Sredozemskem morju. Oboroževanje Italije na morju smatrajo politični krogi kot odgovor na angleško-francoski pomorski sporazum. V Franciji in Angliji je izzvala namera Italije veliko nezadovoljstvo. Spopad pri Skadru ATENE, 3. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da je prišlo sinoči v bližini Ška-dra do krvavega spopada med albansko in jugoslovansko obmejno stražo. Na albanski strani je bil 1 mrtev in 2 ranjena, izgube jugoslovanske obmejne straže pa znašajo 8 mrtvih in več ranjenih. Pouodenj u Belgiji BRUSELJ, 3. oktobra. Vihar, ki je div jal sinoči z veliko silo ob belgijski oba- li, je težko poškodoval jez med Zeebrii-ggom in Nieuportom. Voda je udrla v kanal Dikse in poplavila dolino Ysere. Povodenj je napravila ogromno škodo. Strašna rodbinska drama u Rumuniji BUKAREŠT, 3. oktobra. V vasi Čačiča v Rumuniji je bil izvršen strahovit zločin. Rodbina Zavarescu, obstoječa iz matere,- hčerke in sina, je dobila nedav- Pismo prebivalcem na Koroški cesti ,3ospo<3je! Dovolite, 'da vam pišem ob itej redki priliki, ko so popravili pločnik pred našimi hišami, par odkritosrčnih besed. Torej: »Ena se vam je želja izpolnila« >— pločnik so popravili. Gotovo ni to edina vaša želja. Zakaj dandanes so tudi v Mariboru taki časi, da imamo vsi mnogo želj, a se večini ne izpolni niti ena, pa naj je še tako vroča in pekoča. Zato se vi v tem oziru odlikujete in prijetno razlikujete od nas drugih someščanov, ki gOji-mo različne želje, a se nam niti ena ne izpolni. Zadovoljni ste lahko tembolj, ker go to željo, ki se vam sedaj izpolnjuje, gojili že dolgo vrsto let vaši predniki in hodili po zveriženem in kotanjastem pločniku tako, da so prebivalci vaših hiš 7. vami in vašimi predniki vred že od nekdaj sloveli po — kurjih očeh. Zgodo' vina sicer sramežljivo molči v čast dO' bremu imenu mesta Maribora, koliko pa-santov si je pred vašimi hišami polomilo noge. A na čast vašim prednikom je treba priznati, da so znali tudi temu priti v okom. Ker namreč niso dosegli pri kratkovidnih mestnih očetih popravila ploč nika, so segli po samopomoči in sprejeli kot stanovalce v pritličju največ zdravnikov za zlomljene podaljške nog. Drugi meščani, ki nimajo te kalamitete, jim pravijo — čevljarji. Pa dovolj o tem. Prav resno in aktu-elno pa je ob tej važni priliki, ko so popravili vam pločnik, vprašanje, kam se^ daj z zgodovinskim materijalom, ki so ga dvignili pri izkopavanju. Zakaj ravno sedaj se vidi, da imajo stare izglojene in na vse mogoče načine zverižene kame-nite plošče prav posebno vrednost ter jih je potreba oteti pozabljivosti. Pa kaj, ko današnji površni in moderni svet nima smisla za take in podobne častitljive starine. Ako jih ponudite kakemu zakot nemu hribovskemu zidarju, se vam bo še smejal. Naši starinarji, ki kupujejo in pro djajo vso mogočo staro ropotijo in ša ro, nimajo toliko umetniškega starinskega smisla. Po svoji tenkosti in trpežno-sti bi plošče sodile po mislih lajika jako dobro za — čevljarje, da bi ž njimi krpali — podplate. Ko pa sem to omenil mojstru in prijatelju Rogliču, me je ta samo začudeno in debelo gledal ter majal z glavo. Pač pa mi je pozneje Šinila izborna misel v glavo. Če že ne vsega starega pločnika, pa vsaj en del je na vsak način potrebno shraniti v — mestnem muzeju. Zakaj, naj vidijo še pozni rodovi, kako smo živeli in hodili mi, njihovi predniki, v Mariboru v XX. stoletju. Naša neprimerna potrpežljivost in požrtvovalnost v splošen občinski dobrobit Maribora naj jim sveti kot svetla luč ter naj jih bodri v vztrajnosti, da se ne izselijo, pa čeprav bi jih kedaj zadela usoda, da bi jih mestni očetje cela desetletja prav tako zanemarjali, kakor so zanemarjali vas, častiti gospodje, in kakor so zanemarjali vaše vsega spoštovanja vredne prednike. Torej na vsak način: v muzej s tem zgodovinskim materijalom ! Je pa še drugi vzrok, da vam pišem, gospodje. V javnosti se je namreč povdarjalo z velikim zadovoljstvom dejstvo, kakor-šno še ni zabeleženo v analih našega mesta, namreč: da ste vi sami dali pobudo občinskim gospodarjem za popravilo te zgodovinske kurijozitete v skrajno obrabljeni podobi pločnika s — cven-kom. S takimi stvarmi se jaz kot bodoči hišni posestnik in torej vaš kolega »in spe« nikakor ne morem strinjati in moram javno protestirati. Zakaj podkupovanja in korupcije je itak že preveč v naši državi. Pa kar lepo javno se o tem razpravlja, kakor da bi bilo to nekaj dobrega, zaslužnega in tradicijonalnega! Sicer se je pisalo, da vi prostovoljno nekaj prispevate k popravilu. To bi res kazalo vašo veliko požrtvovalnost in je naravna in podedovana posledica vaših prednikov. A koncem vseh koncev: pravilna ta novotarija le ni. Kedaj ste že čitali ali pa slišali, da so ekstra prispevali k popravilu pločnikov magnatje naše Gosposke, Aleksandrove, Glavnega in drugih trgov?! To postopanje je začetek nove ere v našem mestu, ki ne bo v čast ne mestu, ne občinskim možem, še manj pa tistim, ki nameravajo postati. Ne morem si prav tr^isliti, kaj je vas napotilo do tega za naše mesto usodnega koraka. Ali izvira vse to iz hvaležnosti do mesta, ki je vas puščalo toliko let v nemar in se ni prav nič brigalo za vaša kurja očesa in za polomljene pete vaših čevljev? Ali se je vas lotila lakomnost po posvetnem mamonu, da bi zdaj dražje prodali svoje hiše? Ali pa nameravate ta izdatek z dobičkom prevaliti na svoje stranke? ... Torej, kakor sami vidite, se vsiljuje vse polno vprašanj, ki so za mariborsko javnost same uganke. In vsemu temu ste krivi vi! Zdaj, ko ste ustvarili ta nesrečni pre-judic, imajo naši mestni očetje kaj lahko stališče. Kjer bo treba kaj popravil na pločnikih ali cestah, eto: hišni gospodarji naj prispevajo! Saj so tudi na Koroški cesti. Vaša »pretresljiva« Koroška cesta pa bo odslej samovala še bolj, ker nima več za soseda prav tako »pretresljivega« pločnika. Tako izginjajo zgodovinske kurijozitete starega Maribora, katere so prejšnji mestni očetje Nemci skrbno čuvali. Jugoslovanski Maribor pa, kakor vse kaže, nima za to smisla. Saj se celo govori, da se že resno misli ozdraviti Koroško cesto njene »pretresljive« bolezni. Peter Bajželj bivši kandidat za hišnega posestnika v Mariboru. Mariborski in dnevni drobil Kmetsko-demofcratska koalicija priredi v nedeljo, dne 28. oktobra ob pol 3. popoldne v Celju v veliki dvorani Celjskega doma manifestacijski zbor. Na zboru govorita voditelja Kmetsko-demokratske koalicije dr. Vladko Maček in Svetozar Pribi-čevič in drugi poslanci KDK. Somišljeniki, pridite v velikem številu manifestirati za močno državo enakopravnih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za dobro in čisto upravo, odstranitev korupcije in policijskega režima ter svobodne volitve! Živela Kmetsko-demokratska koalicija! Olajsaue uinogradnikom Veliki ž-upan v Mariboru razglaša: Vsled hladne spomladi, vsled hladne in deževne jeseni, deloma pa tudi vsled toče je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi sicer pospešujejo zorenje grozdja, toda glede na bližajočo Še' trgatev je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino najspo sobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vino gradnikom mariborske oblasti zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladiti se sme le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra v kraju pridelovanja ožiroma v njega neposredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je zabranjena. Sladkorja se me dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17% sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 1 mošta. Vsled splošne dovolitve zboljšanja mošta vinogradnikom, odpadejo prošnje za dovoljenje slajenja in naznanila o izvršenem slajenju. * Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega zakona od pristojne oblasti. Vina samorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih mešanic strogo zabranjeno. Vinogradnikom se dalje priporoča, da z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje naj se pobira poprej, z zdravim grozdjem naj se Čaka in izrabi jesensko solncc. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za '/*%> in več, ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo slajenja mošta na minimum, ali pa v slučaju trajno lepega vremena sladjenje sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmar nice itd. z vinskim moštom in slad; en je takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom