AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT F0RE1CN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER "NO. 233 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 4TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Japonska grozi z izstopom iz Lige narodov radi nasprotne kritike Tokio, 2. oktobra. Japonska! vlada, je danes izjavila, da če Liga narodov sprejme posebno sporočilo komisije, ki je preiskala položaj v Mandžuriji, da Japonski ne preostaja druzega, kot izstopiti iz Lige narodov in čuva-! ti svoje interese v Mandžuriji napram Ligi. Japonska vlada je [1 mnenja, da je komisija, ki je i Preiskovala položaj v Mandžu- i i'iji prekoračila svoje meje, in da je v vseh slučajih obdolžila le i, Japonsko, dočim o Kitajski ni nobenp slabe besede. Japonski zunanji minister se je izjavil: "Kitajska avtonomija v Mandžuriji je »nesprejemljiva za Japonsko. Predlog, da se razpusti i mandžurske armade in se podpi-! 1 se pogodba sporazuma in miru M med Japonsko, Kitajsko in Ru- . sijo glede Mandžurije je naravnost smešen. Tak predlog je enak predlogu če, bi Japonska 1 zahtevala, da se Evropa razoro- ; ži. Predlog, da se Mandžurija jI postpvi pod mednarodno kontro-;, lo, je neizvedljiv. Raje naj po-1 stavijo Kitajsko pod tako kontrolo. V vseh svojih odnosa j ih • do Kitajske Japonska ne bo nik dar vprašala Evrope za nasvet, Pač pa se bo pogajala direktno s Kitajsko." Kot je pričakovati bo Japonska popolnoma ignorirala poročilo mednarodne komisije in sledila svojim ciljem na isti način kot doslej. In iz tega se zna ustvariti slab položaj. -o- Delo, ne podpora Detroit, 3. oktobra. Franklin Roosevelt je včeraj govoril v tem mestu in izjavil, da kar ameriški narod potrebuje, je delo, ne pa podpora in miloščina.; Nadalje se je tudi izjavil za brezposelno zavarovalnino. Roo-; sevelt je izjavil, da ameriški narod polagoma prihaja do spoznanja, da mora dobiti brezposelno zavarovalnino zseno s starostno zavarovalnino. Detroit, ki je sicer republikansko mesto, ie priredil o|gromen sprejem Rooseveltu, in več tisoč ljudi ni nioglo v dvorano, kjer je Roosevelt govoril. Detroit je bil zad- j nja postaja za Roosevelta, ki je s tem skončal 9000 milj dolgo vožnjo po Ameriki, ko je govoril v vseh večjih mestih. Listnica uredništva A. J. Lastniki hiš morajo plačati za gotove poprave cest, ki vodijo mimo njih posestva. Do-tični stroški so priračunjeni k davkom, in se plačajo ob istem j času, kot davki. — Prijatelj. Obrnite se na Associated Charities, Federal Reserve Bank Bldg. L. P. Božič pride letos na nedeljo, enako tudi Novo leto. V Ameriki je postava, da če pride Božič ali drug praznik na nedelo, da je drugi dan postavni Praznik. — Naročnik. Poštnina za pošiljatev v Jugoslavijo je 14 centov od funta, poleg tega je pa treba plačati še neko gotovo pri-stojbino. Obrnite se na glavni Poštni urad za nadaljna pojasnila. Konvencija delavcev Včeraj je bila otvorjena konvencija državne delavske zveze države Ohio. Prvič v zgodovini zveze ne bo nobene politike na tej konvenciji. Delegati bodo obravnavali o delavski in starostmi zavarovalnini in o zavarovalnini za odškodnino delavcem v slučaju nezgod. * $12,000 so odnesli roparji b«nki v Holland, Mich. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V bolnici sv. Jožefa v Brook- ] lynu je preminul rojak Peter < Rutter. Jetika je zahtevala, svo- i jo žrtev. Ranjki je bil rojen v : Osilnici na Dolenjskem, kjer za- , pušča očeta in soprogo. ] V državi Illinois so zavrgli < vse dosedanje knjige volivcev- ■ državljanov, in kdor hoče letos ] voliti v Illinoisu, se mora regi- < strirati. En registracijski dan j je bil 1. oktobra, drugi in zadnji je pa v torek, 11. oktobra. . John M. Kočevar, veteran sve- ( tovne vojne v Porterville, Cali- , fornia, je pravkar sprejel iz -Washingtona, D. C. kolajno "Or- ; der of Purple Heart." To odli- j kovanje se podeli vojakom, ki so bili ranjeni v svetovni vojni. Ob- j enem prejema Mr. Kočevar tudi pokojnino po $25.00 na mesec. Dne 17. septembra se je v San . Franciscu obhajal vseslovanski dan za Calif orni j o. Med dru- J gim se je vršila tudi baseball borba, v kateri so slovenski fantje zmagali nad srbskimi. V San Franciscu je nagloma 1 umrl rojak Jože Cesar, star 53 ( let, doma iz Trnovca pri Metliki. 1 -o--h Mestni proračun i Pri včerajšni seji mestne zbor- i nice je župan Miller izročil mest- ] r.' zbornici svoj proračun za le- i to 1933. Praračun znaša $21,- ] 193,000. Miller je naslikal črno sliko glede mestnih financ za prihodnje leto. In dočim je mest- ' na zbornica sprejela proračun, , pa so se oglasili drugi, ki se ne , strinjajo s proračunom. Gre se namreč zopet za gasolinski davek. Mesto dobi od tega davka $675,000 na leto. župan Miller ' pričakuje, da bo mestna vlada ■ dobila ta davek za popravo cest, in da bo toliko oseb lahko dobilo 1 delo, toda A. C. Cannon, načel- : nik dobrodelnih družb, pravi, da ' ta denar nikakor ne gre v mestno blagajno, pač pa v blagajno dobrodelnih družb. Miller trdi, |da je mnogo boljše in bolj častno, če ljudje delajo in zaslužijo denar ter tako plačujejo svoje lastne stroške, kot pa če se zanašajo na podporo dobrodelnih družb. Miller je povdarjal, da je moral znižati proračun za policijo in ognjegasce za $1,580,000, in proračun za popravo cest pa za $1,190,000. Za ta denar, je dejal Miller, bi lahko 3,000 ljudi dobilo delo in si sami služili kruh, tako pa zahtevajo nekateri, da gre za dobrodelne družbe. 0 mestnem proračunu se bo še 1 nadaljevala debata drugi teden. Smrtna kosa V torek zjutraj je po kratki bolezni preminul Frank Hajd-nik, 449 E. 158th St., vogal Calcutta Ave. Star je bil 56 let. Tu zapušča soprogo in šest otrok, 5 v Clevelandu, enega v stari domovini. Ranjki je bil rojen na Pragerskem, štajersko. Tu je 'bival 28 let. Bil je član društva ■ sv. Janeza Krstnika, št. 37 J. i | S. K. J. Pogreb se vrši iz hiše ■' žalosti pod vodstvom Jos. žele in iSinovi. Dan pogreba naznanimo jutri. Naj bo ranjkemu ohra- - njen blag spomin. 3 Igra v Barbertonu i | Društvo Srca Marije št. 111 ijK, S. K. Jednote v Barbertonu, - Ohio, priredi igro "Turški križ." - Igralci te igre imajo skušnjo v - četrtek, 6. oktobra, ob 7. uri zve-v čer. Proi se jih, da so vsi navzoči. i * 148,000 mestnih uslužbencev ima mesto New York. Slab dan za davčne obtožence na sodnrn. Zagovorniki petih obtožencev, ki so obtoženi, da so poneverili davčni denar iz okrajne blagajne, so imeli včeraj slab dan na sodniji, ko je pričal ves dan James N. Main, načelnik državnih računskih nadzornikov, ki so pregledovali davčne knjige več mesecev. Silen udarec je bil za obtožence in za njih zagovornike, ko je nadzornik Main pričal, da je davčni urad dne 14. novembra, 1928, pod prisego izjavil, da se je nahajalo tedaj samo $122,000 denarja v davčni blagajni, in da je to svo-to predstojnik davčnega urada, Bernstein, izročil okrajnemu avditorju. Kajti, odvetnik Boyd, ki zagovarja Bernsteina, je prej izjavil, da so Maschke in tovariši dne 14. novembra, 1928, vplačali v davčno blagajno $177,000, češ, da so pokrili s tem denarjem slabe čeke njih prijatelja, sedaj umrlega Charles Rosen-blatta. Ako so v resnici obtoženci vplačali $177,000 v blagajno dne 14. novembra, 1928, zakaj tega denarja niso izročili, kamor bi moral postavnim potom iti, in je državni nadzornik isti dan našel samo $122,000 v blagajni? Main je pričal, da ko je v decembru, 1931, začel preiskovati davčne knjige, da je dobil raznih čekov v svoti $168,000. Nekateri teh čekov so bili že par let stari. Dalje so na domu umrlega Marc Goodmana, ki je bil blagajnik v davčnem uradu, dobili čekov za §64,000. Main je pričal na sodniji, da je to ne-odpustno in zločinsko delo. Kdorkoli plača davke, se mora plačilo takoj zapisati v knjige, in postava naklada blagajniku dolžnost, da vsak opoldne izroči i okrajnemu avditorju ves denar, ki se je nabral za davke tekom zadnjih 24 ur. Tega Bernstein očividno nikdar ni delal. Zagovorniki so skušali včeraj na vse načine zaplesti nadzornika Main v razna nasprotstva. Main je pa mirno, točno in pre-' pričevalno odgovarjal. Sodnik Dempsey, ki predseduje obravnavi, je večkrat sam stavil vprašanja nadzorniku Main, katera je slednji točno odgovarjal. Skratka, obtoženci so imeli včeraj slab dan. Danes bodo pričali drugi državni nadzorniki. Depresija je povzročila, da I je Cleveland najbolj zdravo mesto danes Cleveland. — Depresiji in krizi se moramo zahvaliti v Cleve- s jlandu, da imamo letos najbolj I zdravo leto, kar jih pomni zgo- S dovina mesta Cleveland. Manj 1 ljudi je umrlo v Clevelandu, od- t kar pomni zgodovina zadnjih 50 1 let, kot kdaj prej. Nalezljivih s bolezni skoro ni v mestu, umrlji- i vost otrok je najnižja v letih. I Niti enega slučaja koz niso imeli i i letos v Clevelandu, kar se prej r i še nikdar nI zgodilo. Kot poro- s ' ča mestni zdravstveni urad je c odgovorna za malenkostno umr- d Jljivost mestnega prebivalstva in d za splošno ugodni zdravstveni! r, [položaj — depresija in lepo vre- ci me. Dr. Knapp, načelnik mest- d nega zdravstvenega urada, trdi,11: da ljudje v času depresije Živijo k bolj konservativno, zmerno. Da-;ž si je v današnjih časih tisoče! v oseb, ki ne dobivajo dnevno do-jn volj hrene, pa zdravstveni urad ; s ni imel še enega samega slučaja, da bi kdo umrl radi podhrane, n pravi dr. Knapp. Izvanredno ma- Ig lo je slučajev influence in plju-jli čnice, teh dveh akutnih morilk š človeštva. Do pretekle nedelje s je v Clevelandu umrlo letos 7,- g 331 oseb, dočim je lansko leto v i J istem času umrlo 7,724 ljudi, p Lansko leto je umrlo 24 oseb ra- j t di mrzlice, letos ena sama. In-fluenca je pobrala lansko leto 129 žrtev, letos pa le 65. Temu nasprotno pa pravi dr. Knapp, i ^ da se je število rojstev v Cleve- g landu. zelo znižalo, pri čemur s ima najbrž besedo depresija. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo imeli v Clevelandu 10,284 rojstev, v istem času lanskega leta pa 11,153, kar pome-11 ni, da je letos 869 manj botrov jv' kct lansko leto. In dočim je lan-j f sko leto umrlo1 118 mater na po- 11 rodu, pa je to število padlo letos [P i na 52. Za jetiko je letos umrlo j ° j 119 ljudi manj kot lansko leto. * I Tako je iz tega poročila videti,; j" |da imajo tudi pogrebniki — de- I id ipresijo. i ! t --o------j ^ 5,000 na delo £ Pittsburgh, Pa., 4. oktobra. Po L dolgih mesecih brezposelnosti je r končno zavladalo veselje v stoterih domovih zapadne Pennsylva-nije, ko se je zvedelo, da so razne družbe poklicale 5,000 delav- j cev na delo. American Sheet and f Tin Plate Co. v Monessen je od- ( prla tovarne že v pondeljek, in , 1.200 mož se je vrnilo na delo. ] V Canonsburgu, Pa., je Standard <: Tin Plate Co. naznanila, da od- ( pre tovarne prihodnji pondeljek. ] 2,000 ljudi je zaposljenih v teh j, tovarnah. Pittsburgh and Lake ; ] Erie železnica je poklicala na de- j < lo 400 v popravljalnico za lokomotive, in v drugih delavnicah je dobilo delo nad 500 ljudi. ] Samo dva funta 1 V Emergency Clinic Hospital i je bila rojena včeraj deklica, ki je tehtala samo dva funta, ko je zagledala luč sveta. Zdravniki . so nežno "stvarco" zavili v kos : bombaža in jo položili v inkuba- • tor. Mati še ni videla otroka; • Mati otroka, je 'Mrs. Edith Bar-■ ber, 22300 Tracy Ave., Euclid. i j Mlada mati tehta samo 102 fun-1 i ta, dočim oče odvaga 175 fun-' tov. 3 Pozdravi Rev. A. Gnidovec, župnik slo-"> venske fare v Rock Springs, o Wyoming, pošilja pozdrave iz - gorate Colorado, kamor je šel », po uradnih opravkih. Lepa hvala. Mehikanska vlada ostro odgovarja besedam papeža glede vere v državi Mexico City, 3. oktobra. Predsednik mehikvanske republike Rodigruez je odgovoril na pismo papeža glede verskega stališča v Mehiki, da bo dal zapreti vse cerkve v Mehiki, ako bo katoliška cerkev nadaljevala s svojim dosedanjim stališčem napram mehikanskim postavam. Predsednik Rodiguez je označil nastop papeža napram verskemu položaju v Mehiki kot "nesramen." Papež Pij je namreč obsodil ukrep mehikanske vlade, da se nahaja v Mehiki le en sam duhoven za vsakih 33,000 vernikov. Predsednik Rodriguez sedaj grozi, da če bo papež nadaljeval s svojim nastopom napram postavam republike Mehike, da bo vporabil skrajno državno silo proti vsakemu pojavu uporniškega gibanja in da bo ukazal, da se cerkve v Mehiki spremenijo v delavnice in v šoli-. Prvi mehikanski predsednik, ki je bil izvoljen na podlagi splošne volivne pravice, Cal-les, je začel preganjati katoli ško cerkev v Mehiki, in za njim so nadaljevali isto delo vsi njegovi nasledniki. Državljani v Mehiki imajo sicer pravico izpovedovati sivoje prepričanje, toda so v tem zelo omejeni. -o- Društveni koledar! Prav vljudno opozarjamo vsa slovenska društva po vseh naselbinah države Ohio, da uvrstijo svoje prireditve v društveni koledar "Ameriške Domovine," Kjerkoli se nahaja, v državi Ohio ali pa v kateri drugi sosednji državi slovensko društvo, ki ima to ali ono prireditev, se po-zivlje, da nam sporočijo datum in prostor ter ime igre," ali pa povedo, če je plesna veselica ali druge vrste Jzlabafva. "Ameriška Domovina" uvrsti to v društveni koledar vsak teden enkrat brezplačno, kar je v korist društvu in v informacijo drugim di uštvom. Društveni tajniki vseh društev brez razlike se pozi vljej o, da tozadevno sporoče uredništvu "Ameriške Domovine." Vest iz domovine Mrs. Jennie Kavčnik je prejela vest iz domovine, da ji je po kratki bolezni preminul njen oče Matija Urbančič v častitljivi starosti 82 let. Umrl je na Brezovici pri Ljubljani. Zapušča soprogo, štiri sinove in hčer 'omoženo Slana, v Ameriki pa hčerko Jennie. Naj bo ranjke-jmu lahka domača gruda. Mrs. j Kavčnik stanuje na 7018 St. j Clair Ave. Važna seja Danes zvečer je seja podružnice št. 14 SŽZ v navadnih prostorih. Dvignil se bo tudi dobitek za lepo blazino. Prinesite vse članice svoje tikete nazaj, kar jih niste prodale. Računi za vodo Račune za vodo lahko še vedno plačate v našem uradu, kjer dobite pravomočni rezit. Enako je tudi z računi za elektriko, telefon in plin. Bodoči zdravnik Naš slovenski zdravnik, dr. Anthony Perko, je preteklo nedeljo dobil obisk vil rojenic, ki so ga obdarile s čvrstim sinčkom, Iskrene čestitke, doktor! Pozor za skušnjo! ! Igralci za igro "Mučeniškf ■ smrt sv. Neže" naj bodo noco. • točno ob 7:30 vsi pri skušnji n* odru S. N. Doma. Ne riskirajte denarja doma! Vložite ga v banko! Katera je danes najbolj varna in najbolj priporočljiva investa-cija v Ameriki? To je v današnjih težkih časih glavno vprašanje za vsakega, ki ima kak dolar, večjo ali manjšo vsoto, za katero je trdo delal in ki je edini denar, ki mu bo lajšal stara leta ali mu bo v pomoč v takih in enakih časih, kot smo jih imeli zadnja par leta. Odgovor Pa gornje vprašanje je eno, kateremu ne more nihče oporekati in to je: Najboljša in-vestacija je danes vloga v dobri, mečni in zanesljivi banki! Ako vložite svoj denar v zanesljivo banko, ste brez skrbi. Tam dobite redno obresti od svojega denarja, banka plačuje od vaših prihrankov davek. Tega denarja vam ne more vzeti nobena kriza, ga ne more uničiti ogenj, vam ga ne more vzeti tat in ne more vas preslepariti zanj brezvesten človek. Kje je torej vaš težko prislu-žen denar bolj varno spravljen in vam obenem nosi obresti, kot v zanesljivi banki. In ena takih močnih, zanesljivih bank je edina slovenska banka v Ameriki, North American Trust banka v Clevelandu, Ohio. Kljub težkim časom zadnjih par let, je North American Trust banka imela vrata odprta in točno izplačevala vlagateljem, kolikor in kadar so zahtevali in potrebovali denar. Banka, ki je • prestala zadnjo krizo, je gotovo vredna vsega zaupanja. Dobijo se še ljudje, ki nikomur i ne zaupajo in imajo doma skrit denar. Ali ti kdaj premislijo, v kakih nevarnosti so vsak dan za svoj denar? Dnevno čitamo, kako je ta, ali oni izgubil vsled svoje nepremišljenosti vse svoje težko prislužene dolarje. Nobena stvar ni teko skrita, da ne bi postala očita in zlasti za letošnjo zimo bodo brezupni sleparji in roparji poskusili vse, da pridejp do denarja. Ljudje božji, nikar ne držite denarja doma. Banka je edini | prostor, kjer naj bo vaš denar, ki vam bo nosil obresti in ki bo za vas varno spravljen. In vsak slovenski in hrvatski dolar naj bo spravljen v zanesljivi in varni slovenski banki, North American Trust Co. Marsikdo se danes bridko kesa, ki ni poslušal našega sveta, ko smo pisali in vabili naše ljudi, naj vložijo svoje prihranke v North American Trust banko. In danes ponovno in ponovno kličemo vse Slovence in Hrvate: vložite denar tje, kjer vam bo vsak čas na lazpolago in bo obrestonosno naložen, to je v edino slovensko banko v Ameriki: North American Trust banko. Poslušajte nas, ki vam svetujemo v vašo korist in ne boste se kesali. Kdor vloži denar v North American Trust banko do 10. oktobra (vključno), bo dobil obresti že od 1. oktobra. Nikav ne držite denarja doma in nikar ne tvegajte, da ga izgubite v eni sami noči. Dobra, močna in zanesljiva banka je edini prostor za vaš denar in to je gotovo North American Trust banka. Važna pojasnila državljanom glede volivne registracije; Menda ni bolj zaposljenega urada te dni v Clevelandu kot je državni volivni urad, ki ima svoje prostore v City Hall. Gre se za registracijo volivcev, in kot je videti, bodo državljani letos, v najhujšem letu depresije v večjem številu volili, kot pa še kdaj prej v zgodovini predsedniških volitev. Očividno je, da nameravajo volivci letos oddati svoj protestni glas proti obstoječim razmeram. Glasom nove volivne postave lahko 8. novembra vsakdo voli, kdort se je od leta 1930 naprej dal vpisati v volivno listo. Kdor se je pa preselil, ali pa v letih 1930 in 1931 ni volil, ali kdor je odtedaj postal državljan in še ni registriral, ali kdor je postal 21 let star, oziroma bo star ! do 8. novembra 21 let, ta se mo-I ra registrirati. Volivni odbor računa, da se je v letih 1930 in 1931 pa do danes najmanj polovica registriranih volivcev preselila. To je očividno iz knjig East Ohio Gas Company, The Cleveland Electric Illuminating Co. in mestne elektrarne. Ljudje se danes bolj selijo kot kdaj prej. Da se postreže vsem državljanom, ki ne morejo v mesto, pa bi se radi registrirali, jt volivni odbor odločil dva splošne registracijska dneva, in sicei dan 11. oktobra za predmestja in dan 13. oktobra za Cleveland^ Registracijski prostori, to je,^Ha-lašč za to izbrani prostori-, bodo ob teh dnevih odprti od 1. ure popoldne do 9. ure zvečer. Poleg tega so pa na razpolago uradi volivnega odbora vsak dan, in sicer od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah samo do opoldneva. Vsak volivec se lahko tam registrira, to pa samo do 18. oktobra. Pozneje se ne more nihče več registrirati. Sledeči posebni registracijski prostori bodo poslovali dne 11. oktobra za predmestja: Lakewood in Rocky River, mestna sodnija na Warren Road, blizu Detroit Ave. Za Cleveland Heights, South Euclid, Lyndhurst: mestna sodnija na 2953 Mayfield Road. Za East Cleveland in Euclid: City Hall na 14340 Euclid Ave. Za Bedford, Garfield Heights, Maple Heights, Solon: Maple Heights mestna zbornica, na Broadway lin Libby Road. Za Shakei Heights in Beechwood: Shakei Town Hall, Moreland Boulevarc in Lee Road. Za Parma, Broad way Heights in North Royalton Community Hall,' na Ridge ii : Ridgewood Road v Parma, i Za Cleveland so pa določen ■ sledeči registracijski prostori Prosimo ,da pazite na to pojasnilo. Izrežite si iz lista in shranite, da ne bo nepotrebnih vpraševanj. Za vardo 11 in 12: Tried Stone Church, 3752 Scovill Ave. Za 17., 18. in del 19. varde: Gid-dings šola, E. 71st St. in Central Ave. Za varde 13, 14 in 15: Broadway šola, na Broadway in Worley Ave. Za varde 16, 28, 29 in 30: Harvey Rice 'šola, vogal Euckeye Road in 116. cesta. Za varde 26 in 32: Collinwood High šola, 152. cesta in St. Clair Ave. Za varde 20, 21, 22 in 23: Wade Park šola, Wade Park in Addison Road. Za del varde 19, za varde 24, 25 in 27: Dean šola, E. 105th St. in Churchill Ave, Za varde 1, 2 in 33: Washington šola, W. 159th St. in Lorain Ave, Varde 8, 3, in del 1. varde: West High šola, 6809 Franklin Blvd Varde 4, 5, 6, 7 in 9: javna knjižnica na W. 25th St. in Maple dale Ave. Državljani iz 10. ii 31. varde pa morajo registrirat v uradu volivnega odbora v Citj j Hali. Kot že znano, se lahk< vsakdo registrira v uradu "Ame riške Domovine,' 'ako se je sami preselil. Vsi drugi pa moraj< registrirati v gori označenih pro štorih. Ako vam ni kaj jasne , vprašajte pri nas. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na letp $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. c^jg|j$tr>83 No. 233, Tue., Oct. 4th, 1932 Kako je v sovjetski Rusiji "Opisujem slučaje, ki sem jih sam videl. Vsakdanje malenkosti sestavljajo sliko splošnega življenja. Prej sem poznal novo Rusijo le iz časopisov in ta Rusija mi je bila zelo idealna. Zato mi je jako težko, da moram danes svojo prej-šno idealno sliko zamenjati s temi neprijetnostmi in nelepi-mi realnostmi. Ta večna borba, pomešana s korupcijo, je nekaj silnega in težko pojmljivega za deželo, ki hoče biti vzor delavske države in ki zahteva od delavstva vsega sveta, da ji sledi. "Po mojem skromen mnenju bi morali sovjeti naprej poskrbeti, da bi vsaj delavci in kmetje imeli dosti jesti, dovolj obleke in dovolj stanovanj. To troje je elementarno, najpotrebnejše za eksistenco človeka. Če tega ni — vse neha in življenje ni več življenje. Muka je. Po mojem mnenju so šli boljševiki predaleč s svojo petletko. Boljševiki so zabili milijarde rubljev za tovarne in druge ogromne naprave, ki ne bodo izgotovljene v petih letih. Medtem so pa zanemarili najpotrebnejše potrebščine za delavce in kmete. "Videl sem v Leningradu, Odesi in Moskvi tri in štirinadstropne palače — rezidence nekdajnih bogatinov in ple-mičev, ki so danes delavski klubi. Vse te palače so last države in pod absolutno kontrolo komunistične stranke, ki jih porablja za svoje prireditve in propagando. Eno samo nadstropje teh palač ima čez sto soib, in vse te sobe so prazne, oziroma se okupirane le ob gotovih urah. Lahko bi dali v vsaki hiši par sto sob najpotrebnejšim delavskim družinam .za stanovanja. "Te delavske palače radi kažejo turistom; zelo se ponašajo z njimi. Ali ne vidijo, da turist ni slep in lahko opazi razkošje na eni strani in pomanjkanje stanovanj na drugi? Nikakor ni pravično, da je toliko teh prostorov komunističnim organizacijam na razpolago, dočim se morajo tri in štiri družine stiskati v enem samem stanovanju. "To se mrazpisal radi tega, ker komunisti tako radi po-. meta jo povsod, le pred svojim pragom ne. In velika nadlega so tudi stanovanjski upravitelji. Ti so skoro vsi mladi Židi. Službe dobijo, ker so energični komunisti. Tem ljudem so stanovalci izročeni na milost in nemilost, in gorje mu, kdor se jim zameri. Pognan si iz stanovanja in navadno ne dobiš druzega. "Ljudje stanujejo nagnjeteni v velikih stanovanjih. Povsod imajo skupne kuhinje in skupne pralnice, v katerih je večen prepir med ženskami. Komforta ni nobenega. Take hiše imajo samo en zahod, ki je seve neprestano okupiran. Zahod je brez okna in luči, in prestati tam deset minut je huda .kazen. In kot se godi ruskim delavcem, je še huje z ruskim kmetom. Ti umirajo od gladu. Vse jim poberejo — živino, kokoši, orodje in pridelke. Nato jim vrnejo napol crknjeno kravo, starega konja in merico semena: ali, zdaj pa delaj rnužik! In mužik dela, ustvarja iz nič in strada. Bos hodi in na .zadnjici nosi kos žakljevine. Tem ljudem pravijo komunisti kulaki ali kmetski buržuji. Mnogo teh siromakov se je uprlo; nočejo več obdelovati kmetij. Prišli so v mesta in špekulirajo. Toda tudi to je mučna borba za kos kruha. Mužik je dober, ponižen in preveč pokoren. "Danes imamo v Rusiji nove privilegirance. Kdo popiva in pleše pozno v noč po najdražjih hotelih! Tujci niso, ker teh ni dosti in zahajajo v svoje hotele. Stare buržuazije ni več, plemičev tudi ne. Vsi ti sloji so mrtvi. A nekdo je tu, ki pije, pleše in se veseljači na naše stroške. Delavec ni, kajti on zasluži ponajveč osem rubljev na dan in ne more ,v hotele, kjer velja obed za eno osebo 15 rubljev, pač pa je to nova buržuazija, ki ima svoje sluge in služkinje, kot prej bogatini in aristokrati. Izvedel sem te podrobnosti o življenju teh delavcev. Videl sem jih pri delu v tovarni, videl sem jih na domu. Spoznal sem njih razmere, kakršne so danes. In ko sem vse to videl in slišal — sem zgubil veselje in voljo za delo v Rusiji. Gremo nazaj, odkoder smo prišli. . . parkrat vrgli, brez bojazni, če bo to boljši polovici všeč ali ne. žal, da smo bili tolikokrat pregnani ali po našem častniku, ali pa po sovražniku, kar se je nam vselej jako zamalo zdelo. Nekega dne so si poiskali štirje igralci, ki so bili kar mi*tvi na karte, prav primeren prostor in to jako od sovražnika na vidnem, da jih bodo parkrat vrgli. Ker je bilo naše geslo: preganjati mirne ljudi, se je tega pravila držal tudi naš sovražnik. Jako zamalo se mu je zdelo to, da ga njegov sovražnik tako izziva ter da nima nobenega rešpekta pred njim. Kmalu pošlje igralcem eno granato v pozdrav, misleč, da jih bo prepodil. Prileti druga granata in za njo še več in več, toda igralci se ne zmenijo za take malenkosti. Nesreča je hotela, da je ena granata udarila prav blizu njih ter enega ubila, tri pa nekoliko opraskala z drobci kamenja. Igranja še ni bilo konec, temveč prav po tržaško so začeli preklinjati sovražnika, ker jim je ubil soigralca ter igro pokvaril. Igrali so kar naprej, ne zmeneč se za topniški ogenj, dokler niso .dobili pritisk od vojakov, naj vendar nehajo z igro radi ljubega miru. Bolj lovski je podobna ta, ampak je resnična in za istinitost jamči očividec, stanujoč na Holmes Ave. Večkrat sem že čul, dostikrat tudi bral, kako navdušeni so nekateri slovenski marjašarji. Posebno Jaka se rad pohvali, koliko mu je do igranja kart. Jaz si mislim tole: Ako bi bili naj-navdušenejši igralci, kot: Jaka, žulich, Rakar, šepic .postavljeni v tako nevarnost, kot tile tukaj omenjeni, bi jih vsako veselje do igranja kart minilo za vse večne čase. Kaj si pa oni o moji sodbi mislijo, to je pa njih stvar. Prav lepo bi bilo in zelo hvaležne se bomo izkazali vsem onim, kateri nameravajo priti na igralni večer v sredo 5. oktobra v Slovenski dom na Holmes Ave. Ne pogum, pač pa prebrisanost bo veljala in vsi oni bodo deležni nagrad. Poleg tega pa bo prav nekaj posebnega razvedrila brez posebnih stroškov. Za malo vstopnino 25 centov, boste imeli prijetno zabavo. Vabi vse prijatelje petja cerkveni pevski zbor Ilirija. Frank Kovačič. SLOVENSKE ŽENE, UČIMO SE ANGLEŠČINE Cleveland, O.—Šolske počitnice so minile. Naši malčki so se zopet povrnili v šolo. Nekateri so jo že komaj pričakovali, a drugim je pa kaj neljubo capljati s knjigami obloženi v vsakdanjo šolo. Sčasoma se je tudi slednji privadijo in kmalu je šola njih dobra prijateljica. Vsak otrok, če se pridno uči, napravi s tem staršem največje veselje. Kaj pa me, slovenske žene in matere? Ali smo zmožne obvladati jezik, ki se ga naši otroci nauče po katoliških in javnih šolah? Ako ne, zavedajmo se in pojdimo tudi me v šolo, saj nudi se nam lepa in brezplačna prilika se kaj naučiti, da ne bomo, kar sem žalibog že sama slišala, da je mati, ki je tu že preko 20 let, "grinarca" pri svojih otrocih, ker je otroci, ki so odrasli, nočejo več razumeti v našem lepem slovenskem jeziku, a mati jih ne razume, ker ni imela prilike ali ne časa se naučiti angleščine. In v takem slučaju je mati tujka med svojimi otroci v domači hiši. Nihče ni prestar za to šolo in vsak je dobro došel. štiri ure na teden učenja nikomur ne škoduje. Zato vabim vse slovenske žene in dekleta, ki smo še "grinar-ce," da pojdimo v šolo, ki se prične 10. oktobra v javni knjižnici na 55. cesti. Ker sem bila dala en dopis v naš vsem ljubljeni list Ameriško Domovino, ko se je šolsko leto nagibalo h koncu in vzbudila marsikomu pozornost glede naše šole, — me je naša dobra učiteljica Mrs. Coe opomnila, da bi bilo jako primerno, da bi se se- daj zopet oglasila in vzbujala naše matere za šolo, da so počitnice minile. Smelo trdim, da me večina nismo imele se je smejalo veselja. Sneg je pomenil domov: sneg po sneženih 1 stepah z dedovim psom. Sneg je bilo neomejeno igrišče: sneg ■ je tako Čist, da ga lahko ješ, i sneg je tako mehak, da se lahko , v njega zavališ. Sneg je mrzel > in je gorak. "Ta sneg," je dejal ) Griša pri sebi, "piha Nemcem v i obraz." In ker je bil lačen, ,si 1 je prižgal svalčico in zadovoljno j kadil, čeravno ga je zeblo. Raz-? prostrl je svoj plašč, kateri mu 3 je služil za vzglavje, ter si ga - oblekel. "Tako, sedaj je bolje," i je pomislil zadovoljno. "Sedaj i me ne briga, naj se zgodi kar-i. koli." In nekaj se je zgodilo. Ni še pokadil tretjino svoje rumene j svalčice, ko je straža potrkala ;i na vrata celice. - "Ruski," je dejal glas. "Ti kadiš. Pazi, da te kdo ne zasa- o či. Radi mene smeš, a če kdo o pride, te bom obvestil." • "Pridi notri, odpri vrata, to-[- variš," je dejal začudeno Griša. i. "Kaj se dogaja v Mervinsku: !- Sneži, kajne?" "Tako je," je odgovoril oni. "Mar ne bomo delali danes: i- Ali je praznik?" i- "Tako je," je pritrdil zopel il glas za vratmi. Artur Polanlcs ti iz Choriner ceste v Berlinu je o govoril z jetnikom. "Da, praz .o nik je danes. Danes je refor k macijski dan. Seveda ne za te li be, saj ti si le malo boljši kakoi ,? pogan." 1. "Vse je tako tiho," je deja Griša. "Malo zajtrka bi mi n< v škodilo." 3- "Seveda je vse tiho, kadar j< kompanija kje drugje v službi Malo kave pa že lahko dobiš, če >o ravno bi jaz na tvojem mesti o- raje počakal do poldne. Saj j' v že skoro poldvanajstih." te "Kompanija je kje drugje ■ ž- službi?" je začudeno vpraša 1: Griša,. "Zakaj so pa mene tak' dolgo pustili spati?" [o Mož zunaj je molčal. Izgle u, dalo je, kakor da se ne more ta r- koj odločiti. Nato pa je deja a. tiho: "Povedal ti bom. Stari j o- šel včeraj na dopust." m "Kdo?" je vprašal Griša ne m dolžno. "Brettschneider?" je "O, ne, ta je tu. Menim tve ke jega starega, Lychowa. Mi p g. smo prejeli ukaz, naj te ne pi no stimo iz celice. To je samo p( letna celica, zato vidim, da zopet pritiskajo vate nož. In ker : ni tvoja zadeva še rešena, a ti nisi zagrešil ničesar novega, si lahko razrešiš uganko, kakor ihočeš, kajti jaz je ne morem." Griša je poslušal, nato si je obrazložil besede na lasten način. Na kratko se je zarežal nato: "živali! Maščujejo se nad menoj, ker je general stran. Potem pa bodo dejali, da je vse skup bila le pomota ali pa ukaz koga drugega." Ker ga, jetnik ni mogel videti, se je stražnik smehljal in dejal: "Veseli me, da stvar tako razumeš. Sedaj bom odklenil celico, da si jo lahko posnažiš — pa tudi da pride nekaj gorko-te vanjo. Danes popoldne ni dela, peči bodo vse gorele in če bo stražnji komandant zaprl eno oko, bomo pustili vrata pelice vse popoldne odprta, tako da boš imel vsaj nekaj družbe in da ti bo udobno in gorko." Griša se mu je zahvalil. In ko so prinesli jopoldne naokoli konzervirano meso in suho zelenjavo, je bila Grišina skodelica kopato naložena, a on je bil lačen in kosilo mu je izborno tek nilo. Nato je Griša stopil iz svoje pelice ter šel v stražnjo sobo, kjer so si domobranci baš prižigali pipe. Ko je vstopil L med nje, so ga nekateri pogledali, a takoj nadaljevali s svo-I jim opravilom: nekateri so kvartali, drugi zopet pisali pisma, j tretji pa čitali. Griša je nalil iz vrča na peči vrele vode v svojo skodelo ter je stopil proti . vratom, da odnese pomije v ve-j liki čeber, kjer so zbirali vse odpadke za prešiče. Ker je živel [ Lychow v bližini, so bili vojaki gotovi, da bodo deležni mastne pečenke teh ščetinarjev. Drugje je njih meso in mast šla vse kam drugam, kakor v želodce moštva. Ko pa je Griša baš ho- s tel prijeti za kljuko, je pristo-~ pil korporal Sacht ter mu de-; jal: .'Trenutek, Ruski! Pojdi s in operi skledo v vrču." ? f "Mar si pozabil na prešiče?" p je vprašal Griša smehljaje. .) "Danes se ne bomo brigali za tl prešiče, tovariš," je odvrnil kor-v poral resno. "Danes ne smeš •i ven. Za danes se boš prešetal 0 z ostalimi na dvorišču med dru-go in tretjo. Sedaj pa je naj- u bclje, da se zariješ v svojo slam-a njačo." " Iz teh besed in pa iz smrtne j tišine, ki je zavladala po njih, je Griša razumel vs£. Obstal je [j nepremično, njegova lica in ust-e ne so pobledele, ko se je zastr-a mel v človeka, ki mu je bil skoro prijatelj. M "Sedaj veš, kaj se bliža," je j- dejal žalostno korporal. !o "Da," je odvrnil Griša. "Vem, dobro." Odkašljal se je, a nail- to mirnih korakov odšel proti a. temnem hodniku, a nato v svoje i? celico. Pogledi vsih so mu sledili. Hermann Sacht ga je gle dal, kako odhaja, a nato stopi i? za njim. "Le pusti vrata odprta, Ru it ski, da ne boš zmrzoval. Če p£ te hočeš kaditi — nu, saj kadim: je tudi mi in nihče ne bo opazil." z- Griša se mu je zahvalil, r- Medtem se je sneženi vihar i e- Mervinsku razmahnil do popol w nega obsega. V celici je posta jalo temično. Griša se je zlek al nil na posteljo, se pokril z ode ie jo ter prekrižal roke na tilniku Pomislil je, da ni blazina, ki ji je napolnjena z oblanjčem, baš pri )i- jetno gorka za zimo. "Sedaj j e- vsega konec," je mislil, "in poj tu dem." je Le par trenutkov tega se j čutil na varnem, pod okriljen v čuvajoče ga roke, sedaj pa se j al približala nenadoma gotovos ko smrti, tako hitro in neizbežne medtem ko so bile njegove nog le- močne in zdrave. In obrnil s a- jo na postelji, kakor bi občuti 1 al ob svojem telesu mrzle stranic je truge. Grenka slina mu je pri šla v usta. "Nu, ne bo mi ža ie- ko bo vse končalo. Sedaj, kor čno bodo minile vse nadloge." 'o- Izmučen in obupan je lege pa usta široko odprta. Medtem k »u- mu je padla pipa iz roke, je glc jo- boko zaspal. Ljudje, ki pozns jo življenje in morajo prenašati stvari, katere sovražijo, ne potrebujejo brzojavov in uradnih navodil, da izvedo, kaj se ima zgoditi. Griša, ki je imel biti usmrčen in tudi kompanija, ki bo najbrž imela izvršiti usmrti-Lev, je vedel kaj se ima zgoditi, ?e predno je Schieffenzahn stopil k telefonu, da je po žici poslal neko gotovo povelje. Nekaj pred drugo uro je dejal Hermann Sacht, ki je šel tiho mimo odprtih celičinih vrat, stražnjemu korporalu: "Ruski spi. Meniš, naj ga pustiva pri miru?" "Radi mene že," je odvrnil ta. "A ukaz je ukaz: na vsak način mora na šetnjo." "Seveda, njegovo zdravje je zelo dragoceno," je dejal Hermann Sacht trpko ironično. "Morebiti pa bo vseeno še rad enkrat videl padajoči sneg in poslušal vrane na strehah in vrabce, ki se pode po vežbališču. Kdo pa ga bo spravil na oni svet, kaj misliš?" "Mi najbrž. To bo naše delo." "Saj res," je pritrdil Sacht in se bridko nasmehnil. "Ustreljen bo s puškami, ki jih je sam čistil." "Nu, da, bo vsaj gotov, da bo prejel čiste krogle," je odvrnil stražnji korporal. "Nam pa bodo ostali naboji za spomin nanj. dokler jih ne bomo vrgli stran." "Morebiti bi bilo dobro, da, bi skopali njegov grob čimprej. Či bomo čakali, da zmrzne zemlja nam bo opravilo dvakrat take težko;" "In tudi moramo pogledati dali je še kaka truga, nad katerimi sta se s starim Judom tako dolgo potila," "Seveda, da je truga," je de jal nekdo izmed kvartačev. "Sa, jih je vedno pet v rezervi in dv< izredno veliki. V eno teh bo gotovo šel." "Dve minuti do dveh," je dejal stražnji korporal začudeno, ko je pogledal na uro. "Zbudi ga — in dobro popoldne vsem!" Na vežbališču, ki je bilo pokrito, je veter nanašal sneg, in zmrzli dež baš skoro do notranje stene. Vrabci so brskali v vsakem kotu za zrnjem, ali pa čepeli kakor klopci pavole pod pristreškom. "Precej slabo vreme za sprehod," si je mislil korporal Sacht, medtem ko je korakal ob Grišini strani. Griša je tiščal roke v žepu, a noge so mu bile v velikih nemških škornjih precej gorke. Korakal je med lesenimi stebri, ki so podpirali streho, od enega konca do drugega in zopet nazaj: ravno devetdeset in dva koraka. In korporal Sacht je videl, da Griša premišljuje. Griša pa ni baš mislil: medtem ko je hodil sem in tja, je gledal sneg, oči so mu šle preko prahu na tleh, preko lesenih tramov, žebljev, gnezd, temnih špranj tamkaj, kjer so se bruna spajaia, ppazoval je (pajčevine in male vrabiče. In prisluškoval je grulenju golobov in škripa-1 nju stražinega usnjatega pasu. 1 Jn medtem ko je opazoval vsž ■ te stvari, se je vprašal: "Ali bo-• do vse te stvari ostale?" Kaj ' .pri j al mu je ostri zrak. "Kako i dolgo še," je pomislil, "bom vdi-s haval ta zrak?" Skušal, je poj , movati, kako človek vdihava ) zrak v svoja pljuča. Zgrozil se je, ko je pomislil, kako bi bilo, , ko bi človek ne mogel več diha- - ti. Po kakih dvajsetih minutah - se je okrenil k Hermannu Sach-tu, ki je v namenu, da ne bi Gri- - šo motil v njegovem premišlje-j vanju, hodil ob nasprotni stra-5' ni vežbališča, in čigar suknja j« bila mnogo lažja od Grišine ter je zato neusmiljeno zmrzoval, ter ga vprašal: "Ali naj greva notri?" Ni bilo to v resnici vprašanje, pač pa le prijateljski ukaz. Griša se je spremenil, čeravno se tega ni zavedal. Z glasom, v katerem ni govoril, odkar je bil pobegnil, in z gotovostjo starega vojščaka, je predlagal, kar je smatral najbolj umestnim. Hermann Sacht ga je dvomeče pogledal. "Treba se je šele privaditi temu vetru, to je res — a ti imaš pravico do ene ure razvedrila, Ruski." Griša je prikimal: "Je že res, a vseeno bo bolje, ako greva notri." "Da nisi poštenjiak," mu je dejal Sacht, ko sta hitela preko dvorišča proti poslopju, "bi me bil lahko zadrževal tu še dobrih štirideset minut, čeravno sem jaz hotel napraviti še nek zavitek in tudi napisati pismo ženi. Ti pa si poštenjak, dobričina," mu' je dejal, ko ga je sočutno pogledal, kakor bi hotel najti razrešitev uganke. "Resničen poštenjak, a vendar ti gre vse narobe." "O, kaj pa pomeni, dali sem poštenjak ali ne," je odvrnil Griša z glasom, ki je jasno kazal njegovo brezbrižnost za take pohvalo. "Kedaj pa je prišla razsodba ali ukaz?" "Obsodba?" je dejal Hermann Sacht, medtem ko sta korakala po hodniku, ki je vezal dvorišče z zapori in stražnjo sobo. "V zmoti, si. Saj ni še bila izrečena obsodba, niti ni prišel kak ukaz. Ničesar se ni se zgodilo." "Kako pa veš potem, da me bodo ..." (Dalje prihodnjič.) DOBER PREMOG! Točna postrežbal The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. Stari Clrapermanovl prostori IIEnderion 6791 FRANK ARKO, zastopnik 'Ji^"jf^LA" "It's toasted" Ta zavojček milih luckies