LetO LXVII	roSInlna plačana T gotovini. \
V Ljubljani, v letrtek, dne 14. septembra 1939
olev. 210 a
Cona 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-gtTo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111

Telefoni uredništva In sprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40-04, 40-05 —1 izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni rsčnn Ljubljana številke 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6«.
Štirinajst dni vojne
Že znameniti nemški general Schlieffen, naslednik prvega Moltkeja, kot poveljnik nemškega generalnega štaba, je zastopal stališče, da je bliskovita vojna edino uporabno sredstvo proti grozeči sovražni premoči. Proti sovražniku je treba uporabljati napad, kakor blisk in strelo, ki podoben uničujočemu naravnemu pojavu udari na nasprotnika tako hitro, da ni nobena pomoč več mogoča. Zato so leta 1014 po Schlieffenovem načrtu nemške armade kakor vihar preko Belgija planile v Francijo in se globoko zarile v njene severne pokrajine in prodirale dalje in dalje, ne da bi umikajoče francoske čete mogle priti do sape, dokler ni Moltke II. po svojem opolno-močencu podpolkovniku Hentschu izdal povelja, da naj se prodiranje ustavi, ker so prodirajoče armade prišle narazen, kar je nato v posledicah rodilo »čudež na Marnic.
Tudi proti Poljski uporabljajo nemški generali bliskovito vojno. Tudi na vzhodu je Nemcem ta- taktika dosedaj prinesla velikanske uspehe. Sicer se je prej v Berlinu govorilo, da bo Poljsko mogoče v petih dneh vreči ob tla. To se sicer ni zgodilo. Toda v štirinajstih dneh, kar divja divja vojna na vzhodu, je Nemčija s svojimi 98 divizijami in približno 1,000.000 možmi vendarle zasedla nad eno tretjino poljske zemlje. Velik del nemške armade je motoriziran, kar ji omogoča hitro napredovanje. Pravijo, da samo v veliki bitki pred Varšavo v prostoru Plonsk-Ciechanov-Lomža stoji v boju nad 700.000 nemških vojakov, ki so prodrli iz vzhodne Prusije. Druga nemška armada je prodrla iz Šlezije proti Lodzu in ga tudi zasedla. Tretja armada, ki je prodrla najdlje, pa operira iz Slovaške čez Krakov proti Pšemislu in Lvovu. Na pohodu je torej ogromna in izvrstno organizirana ter vodena armada, kateri v mnogih ozirih mlada poljska vojska ne more biti dorasla. Tudi čas za napad je bil premišljeno izbran. Septembra in oktobra vlada navadno na Poljskem velika suša, ko kot bron trda poljska zemlja naravnost vabi k operacijam motoriziranih čet. Pozneje, ko se prične jesensko in zimsko deževje in ko se pota spremene v blatne potoke, bi šlo napredovanje mnogo teže izpod rok. Potem bi tudi številna in odlična poljska konjenica dobila večji pomen.
Sedaj je vprašanje, če bo teorija o bliskoviti vojni tokrat prinesla nemškemu generalnemu štabu popolen uspeh. Prvi veliki vojaški uspeh je zaenkrat v tem, da je vzpostavljena suho-zemska zveza Nemčije z vzhodno Prusijo. Drugi, nič manjši vojaški in gospodarski uspeh pa je dosežen na jugu, ko se je Nemcem posrečilo zasesti vsa večja središča poljske industrije, nemško prodiranje v Galicijo pa bo Poljake oropalo njihovih petrolejskih vrelcev, ki bodo seveda prišli v prid nemški armadi, ki nafte tako zelo potrebuje. Toda uničenje poljske armade zapadno od Varšave se nemškemu generalnemu štabu ni posrečilo. Z nepopisno hrabrostjo so poljske čete zadržale v večdnevni bitki na Narevu severno nemško armado, da se ni mogla združiti z od juga prodirajočimi četami in da se je tako iz orjaških klešč izmuznila do 250.000 mož številna poljska armada, ki se je v hitrih pohodih umikala s Poznanjskega. Po zadnjih poročilih se je tej armadi posrečilo, da se je preko Lodza prebila proti vzhodu in morda dospe še pravočasno, da poseže v veliko, odločilno bitko na Visli. Zaenkrat se torej Nemcem ni posrečilo, da pripravijo Poljakom poraz, kakor ga je pred pet in dvajsetimi leti Ifindenburg Rusom pri Tannenbergu. Pravimo zaenkrat: kajti usoda poznanjske armade kljub proboju pri Lodzu še vedno ni popolnoma odločena. Bil bi res skoraj čudež, ako bi se mogla pravočasno umakniti za Varšavo in Vislo. Po nemških poročilih stoji tudi pri Radomu nekaj poljskih divizij, ki so obkoljene od nemške vojske. Poljaki računajo z možnostjo, da bo umikajoča poznanjska armada mogla potegniti za seboj tudi pri Radomu zajete divizije.
Položaj poljske armade se je zaradi tega, ker se je posrečilo zadržati severno nemško armado na Narevu, zadnje tri dni torej nekoliko popravil, vendar je še vedno negotovo, če bo mogla vzdržati na Visli in ob Sanu naval nemških armad. To "je namreč tista črta, na kateri bi Poljaki hoteli zadržati nemško prodiranje. Pri tem pa jih nevarno ogroža prodiranje Nemcev v Galiciji, ki so prišli že v bližino Pšemisla. Največja slabost poljske vojske je pomanjkanje letalstva, ki ne more varovati poljskega zaledja pred neprestanim bombardiranjem nemških letalcev, ki zelo otežujejo zbiranje in urejanje poljskih čet na novih položajih.
Medtem ko vidimo na vzhodu velikansko premikanje armad, ima vojna na zapadu popolnoma drug značaj. Mnogi se čudijo, da je po desetdnevnih borbah uspeh francoske ofenzive minimalen. Osvojiti si je mogla le nekaj sto kvadratnih kilometrov Posaarja. ne dn bi snloh prišlo do napada na pravo Siegfridovo črto. Svet ima v resnici vtis, da se Francozi zaenkrat niso preveč angažirali. Gotovo je, da Francozi dosedaj še niso poslali v boj niti ene cele divizije. Tudi o letalskih bojih ni nič slišati, razen bombardiranja nemškega zaledia z letaki. In mnogi dvomijo; da bi zaradi 20 km fronte v Posaarju bili Netnci v resnici že prisiljeni umikati svoje čete na Poljskem in hiteti na pomoč Siegfriedovi črti. saj je mnogo bolj verjetno, da imajo Nemci na zapadu vsaj toliko vojaštva kakor na vzhodu. Zato so vesti o premikaniu nemških čet s polj-skerra boiišča na zapad le bolj propagandnega značaja. Res je na tudi. da bo na zapadu neprimerno teže doseči kake vidne uspehe. Tu namreč ni niti govora o premikanju armad, kakor na vzhodu, amnak gre dejansko za obleganje posameznih utrdb, kjer ima odločilno besedo težko topništvo in tehnične čete. A tudi na zapadu je mir le navidezen. Ni mogoče nobenega dvoma, da oba tabora mrzlično pripravljata velikanske sile in kopičita topništvo in strelivo za prihodnje boie, v katerih se bodo merile najboljše armade sveta — ako se diplomati ne usedejo prej za zeleno mizo. Odločitve bodo padle vendarle na zanadu in tega se zavedajo tako Francozi in Angleži — kakor Nemci.
Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje.
Poljaki ustavili prodiranje proti Varšavi
Nemci prodirajo zdaj na Lvov proli romunski meji, proti Brest-Litovsku in pa na Bug — Velika bitka pri Radomu
Poljsko vojno poročilo:
Poznanjska armada se jo prebila skozi nemški obroč In se združila z glavno poljsko silo — Iztrgala je Nemcem Lodž
London, 13. sept. AA. Reuter. Iz verodostojnih poljskih virov se je zvedelo, da so Poljaki snoči ponovno zavzeli Lodž. Tudi poročajo, da so se poljski oddelki, ki so bili obkoljeni v poznanjski pokrajini, združili z jedrom poljske ormade, ki je zbrano blizu Kutna, južnozahodno od Varšave.
London, 13. sept. AA. Reuter Poročila, ki potrjujejo, da so poljske armije, ki se nahajajo v koridorju v poznanjski pokrajini, ponovno dobile zvezo z glavnimi četami, pravijo dalje, da se je četam iz Pomorja (koridorja) posrečilo približati se pri umiku Modlinu, kjer so dobile zvezo z glavno poljsko armado. Poljski vojski iz Poznanja se je prav tako posrečilo v štabih borbah s sovražnimi silami, ki so hotele preprečiti um>k proti vzhodu, ponovno priti v zvezo s poljskimi silami, ki se nahajajo jugovzhodno od Varšave. Na osnovi tega se je Poljakom ponovno posrečilo zavzeti Lodž. Varšavska vojska je izvršila veliko število posrečenih protinapadov. Na ostalih bojiščih so nemške sile prav tako ustavljene. Aktivnost nemških letalskih sil je popustila.
London, 13. sept. AA. Reuter. Uradno ooročilo, izdano v Varšavi, potrjuje, da se je Poljakom res posrečilo spet zavzeti Lodž. Prav tako potrjujejo vest, da sta se obe poljski armadi, ki jima je v Poznanju in na Pomorjanskem grozilo zajetje, posrečilo združiti se z jedrom poljske armade. Sporočilo pravi na koncu, da so Poljaki na vseh drugih frontah ustavili nemško prodiranje.
Pariz, 13. septembra. AA. Havas: Journal piše o nemških operacijah na Poljskem ter pravi, da so Nemci vodili napad v prvi iazi zato, da dosežejo viden efekt, k: ga je bilo relativno lahko doseči. Druga faza pa bo brez dvoma težja. Težave se bodo pojavile ne samo zaradi močnega odpora, m obrambe, temveč tudi zaradi tega, ker bo treba vzdrževati povsod na zasedenem ozemlju zveze ter jih zavarovati. Poljaki so tako po svoji sili, kakor junaštvu ostali enako močni ter bodo šele zdaj nastopili c polno akcijo.
Junaški branilci Varšave
Curih, 13. septembra. AA. Havas: V Švici so dobili tele podrobnosti o obleganju Varšave: Motorizirani oddelki so se nekoliko umaknili, da urede svoje postojanke in počakajo na pomoč. Obramba mesta je v rokah generalnega komisarja Stasinsfcega, ki ima pod seboj tri vrste čet; več divizij redne vojske, civilno vlado in delavsko obrambo, ki so jo sestavili sindikati. V obeh poslednjih formacijah so v glavnem starci in mladeniči, ki še niso zreli za vo;sko, ter ženske. Vse prebivalstvo gradi z občudovanja vredno hrabrostjo barikade, podira tramvaje in vagone ter postavlja nasipe ob železniških progah iz kamenja od porušenih hiš in vreč peska. Prebivabi, ki so zbežali iz mesta, se smejo vmiti samo, če so sposobni za obrambna dela. Varšava |e v stalni telefonski zvezi z mestom, kjer ima sedež vlada.
Pariz, 13. sept. b. Poljski radio poroča, da so poljske vojne sile izza Varšave sestavljene iz 30 divizij. Tem silam se je z uspehom posrečilo zadržati nemške čete. Poljske čete so v lahnem protinapadu in potiskajo počasi nemško vojsko, ki je hotela z naglimi operacijami zavzeti poljsko prestolnico, nazaj proti zahodu. Zadnje deževje je pravi zaveznik poljske vojske. Poljaki pa računajo. da jim bo dež v bodoče še bolj koristil, ker se bodo ogromne poljske ravnine spremenile v velikansko blatno področje. Prav tako Poljaki poročajo o uspešnih protinapadih v zahodnem predmestju Varšave, kjer so se morale nemško čete naglo umakniti 10 km nazaj.
Prihajajo pa poročila o nemškem prodora, s severa. Poljakom se je posrečilo ustaviti tudi napredovanje Nemcev ob Visli in so uspešno odbili napade pri Lomzi in Przemyslu. Vsi znaki kažejo na to, da je namen sedanjih nemških operacij prodreti proti Lvovu in presekati zvezo med Poljsko in Romunijo ter tako preprečiti eventu-
elen umik Poljakov v Romunijo. Same nemške radijske postaje javljajo, da je sedaj končana stopnja naglega prodiranja na Poljsko in da je treba računati tudi s poljskimi protinapadi. Nemško letalstvo deluje daleč v ozadju izza sedanjih poljskih obrambnih črt.
I.inndon, 13. sept. h. Uradno poljsko poročilo zatrjuje, da so poljske čete blizu trdnjave Modlin vzpostavile zvezo z glavno poljsko armado, ki je bila v hudih borbah z nemškimi četami. Poznan-ska armada se umika t redu in je neprestano v bojih z nemškimi četami, ki prodirajo na vzhod. Tudi ta vojska je vzpostavila zvezo z glavnimi silami jugozahodno od Varšave in je r protinapadu zavzela Mdz. Varšavska armada je izvršila celo vrsto uspešnih protinapadov, tako da so morali Nemci zapustiti zasedene postojanke pr«d Varšavo. Tudi nemško letalstvo je v zadnjih dneh utrpelo hude izgube.
Varšava. 13. sept. c. Nemška letala so danes močno bombardirala Kremenice. kamor se je iz Varšave zatekel ves diplomatski zbor.
Moskva, 13. sept. b. Po poročilih iz Varšave, je poljska vojska i uspehom izvršila svojo nalogo in preprečila padec poljske prestolnice. Nemška vojska, ki prodira preti severovzhodu, se je znašla v težkem položaju, ker ji je zmanjkalo goriva za njene motorizirane enote. Nemške čete so ustavljene na vseh poljskih bojiščih.
Po informacijah iz ruskega vira je nemški generalni Stab sprejel nov sklep, namreč da bodo nemške čete odslej predvsem prodirale pri IiOmzi in na jugu pri Radomu s ciljem, da čimprej prodrejo do Brest-Litovskega. — Po ocenah poljskih vojnih krogov operirajo Nemci s 5000 letali, od katerih je 3000 bombnih letal.
Vojska na vzhodu je pravo klanje
Kopenhagen, 13 septembra, c. List »Politi-ken« piše, da se je njegov dopisnik v Berlinu sestal z nekim nemškim častnikom, ki )e bil pri tankih na Poljskem m «e je trenotno vrnil v Berlin. Častnik je izjavil, da ie na Poljskem nemški tank sijajno vzdržal, toda klanje je strašno. Nemški tanki so odlično opravili svojo nalogo, toda za kakšno ceno. Poljaki so silno junaški borci. Zasedba Poljske ne bo lahka, katji treba bo ubiti poprej V6e poljske vojake, preden ee bo Poliska mogla vdati.
Nemško vojno poročilo:
Naše čete prispele do Lvova — Poljaki se niso mogli prebiti do Varšave — Prodiranje čez Vislo _
Berlin, 13. sept. A A. DNB: Vrhovno vojno poveljstvo sporoča: Dne 12. septembra je nemška vzhodna vojska na svojem južnem in severnem krilu z naglico nadaljevala s preganjanjem sovražnika in prodirala na obeh straneh Prze-mysla. Zavzeli smo Sam bor in Javorov. Naše prednje čete so prispele dn Lvova. Poljske čete, ki so bile obkoljene južno od R a d o m n , so prenehale obstojati. Ogromen plen in ogromno število ujetnikov se sedaj prešteva. Prav tako se preštevajo topovi in ostali vojni material vseh vrst.
Poskusi poljskih 5 divizij in 2 konjeniških brigad, ki so obkoljene v pokrajini Kutna, da bi se prebili proti Varšavi, so ostali brez uspeha.
Zbiranje in protinapad naših divizij je v teku. Prav tako smo vzhodno in jugovhodno od Varšave prestopili cesto med Varšavo in Sjedlci, kakor tudi železniško progo pri Sjedlcih z močnimi četami.
Na skrajnem vzhodnem krilu stoje motorizirane čete 40 km severno od Brest - Litovska. Nad Rugom je bila za fronto zaustavljena 18. poljska divizija, ki se je prekasno začela umikati iz Poljske proti jugu.
Nemške letalske sile so napadale v teku včerajšnjega dne z velikim uspehom ceste, mostove in železnice vzhodno od Visle. Na postaji Krir stinopol gore trije vlaki. Letališče v Lucku je težko poškodovano. Letalska tovarna v mestu Bjalapodlask se prav tako nahaja v plamenih. Uničenih je bilo 14 sovražnikovih letal. Izvidniška delavnost v zraku je dala odlične rezultate, ki so zelo važni za vodstvo operacij.
Berlin. 13. sept. A A. DNB: Nemške čete na južni fronti hitro prodirajo proti Lvovu. .lužno-vzhodno od Przemysla so gorske čete zavzele mesto Samdor in tako dospele do Nnjestra. Gorske čete so zavzele tudi Hrkovjec, severnovzhodno od Przemysla.
Nemci bombardirajo zveze Poljske z Romunijo
Černovice, 13. septem. AA. Reuter: Posebni Reuterjev dopisnik javlja s poljsko-romunske meje: Nemške letalske sile stalno uničujejo vse pro-
Kaj mislita Turčija in Rusija?
Zavrniti poizkus priti Poljski na pomoč?
Bukarešta, 13. sept. Dogodek najvažnejšega pomena za nadaljni razvoj politič in vojaškega mednarodnega značaja je napovedano potovanje turškega zunanjega ministra Saradžogluja v Moskvo. Sicer od te poti ne pričakujejo, da bi Turčija zapustila svoje dosedanje stališče pazljive nevtralnoati, vendar pa bo prišlo v Moskvi do razgovorov, ki bodo mogoče povzročili nek preobrat v turški politiki, ki bi pomenil izgubo za ecio in dobiček za drugo vojskujočo «e stranko. Značilno je, da posebno v Bolgariji pozdravljajo obisk, ki ga bo napravil turški zunanji minister v Moskvi. Bolgraski tisk meni, da bo pri tej priliki prišlo do novega prijateljskega sporazuma med Rusijo in Turčijo, kar bi pomenilo, da ie Turčija nekoliko popustila od svoje, Anglije prijazne politike in se misli vsaj v neki meri prilagoditi smernicam sovjetske politike.
Razume se, da se v zvezi « tem obiskom širijo še druge bolj predrzne domneve, ki si obetajo iznenadujočega preobrata, vendar pa |e tre-bs vss to sprejeti z velikimi pridriki v času, ko se izvajajo na obeh strsnsh politični msnevri, ki imsjo namen potegniti nevtralne države v območ-
je enega ali drugega izmed vojskujočih se taborov. Kljub temu ostane obisk Saradžoglua v Moskvi političen dogodek velikega pomena.
Pozornost je zbudila vest, da Rusija namerava Turčijo podvzeti za skupne korake in varnostne ukrepe, da ne hi morebiti kakšna država, ki hi hotela priti Poljski na pomoč preko Romunije, oziroma Črnega morja, skušala kršiti nevtralnosti jugovzhodnih držav,
Romunija
je v hudih skrbeh
Bukarešta, 13. septembra. AA. Havas: V Bukarešti poučujejo prebivalstvo, kako ss obvsrujs morebitnih letslskib nspsdov. Trsmvsji so it sivo pobsrvsni. V mestu prirejajo mnogo predavanj o zaščiti pred strupenimi plini. Pripravlja se izselitev otrok is prestolnice na deželo.
metne zveze med Poljsko in Romunijo ter ceste med Stanislavom in mejo. Istočasno nemška letala stalno streljajo s strojnicami na te prometne zveze ler je zato potovanje po cestah zelo nevarno. Na vsakem koraku se da videti številne avtomobile, ki so preluknani s streli iz strojnih pušk ter leže zapuščeni oh cestah. Lvov je bil v zadnjih dneh večkrat težko bombardiran. Nekateri krogi trdijo, da ves Lvov brani le ena protiletalska strojna puška, tako da nemška izvidniška letala lahko bombardirajo mesto iz najmanjše višine. Posamezna letala lete nizko nad hišami ter mečejo bombe in streljajo iz strojnih pušk, ter se jim ni treba bati nobene obrambe.
Kakor prihajajo sem vesti, je bil bombardiran tudi Snjatin. Romunski kmetje, ki prihajajo na sejni v Černovice, dostikrat vidijo nemška letala. kako bombardirajo ozemlje na oni strani meje. Izve se. da je o priliki zadnjega bombardiranja železniške zveze pri Lublinu našlo smrt 20 oseb, ki so potovali z vlakom. Na romunski meji je uvedena stroga kontrola za begunce iz Poljske.
Nemčija napoveduje brezobzirno vojno proti četašem
Berlin. 13. sept. AA. DNB: IGavni stan vodje rajha sporoča: zadnji čas so čedalje bolj pogosti primeri, da pozivata poljska vlada in poljsko poveljstvo prebivalstvo odprtih in nezaščitenih mest. naj se z orožjem v roki upre nemškim četam, ko zasedejo mesta, trge in vasi ter naj napada okolico teh mest. V Varšavi je bilo prebivalstvo pozvano z letaki, po radiu in z raznimi proglasi, naj se udeležuje četniškega bojevanja. V zvezi s tem sporoča vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile: »Prevelika obzirnost nemškega topništva in nemških letalskih sil v napadih na odprta mesta, trge in vasi je slonelo na pričakovanju, da sovražnik ne bo sam proglasil teh krajev za bojišče in da se jih ne ho posluževal kot bojišč. Poljska pa je brez ozira na lastno prebivalstvo odklonila, da bi spoštovala ta načela. Zato bodo odslej nemške oborožene sile zlomile odpor v takih krajih z vsemi sredstvi, ki jim bodo na razpolage. Nemške letalske sile bodo skupaj z nemškim topništvom izvedle tiste vo-faške ukrepe, ki bodo v najkrajšem času pokazale prebivalstvu takih mest t vso jasnostjo, da njihov odpor ne bo rodil nobenega uspeha. Za posledice, ki bodo zadele prebivalstvo, ki že itak težko trpi, bo odgovorna izključno poliska vlada in njeni prav tako nesposobni kakor brezvestni vojaški poveljniki.«
Bitka pri Radomu
Berlin, 13. sept. AA. DNB: Glavni stan vodje vojske general v. Braiirhitsrh je včeraj oripoto-vajg na bojišče k četam, ki sodelujejo v bitki pri Radoniu.
Vrhovni poveljnik na zapadu Gamelin
London, 13 .septembra, c. Vsi londonski listi pišejo danes zelo obširno o tem, da je bil na včerajšnji seji vrhovnega vojaškega sveta general Gamelin imenovan ta skupnega poveljnika francoskih in angleških čet na tapadni fronti. Listi podčrtavajo, d« je hi| Osmetjc imenovan t» Ob začetku vojne na tisto mesto, ki ga je pokojni maršal Foch dobil šele leta 1917,
Po stari navadi *
Pod tem naslovom prinaša »Slovenski narod« od 13. t. m. tale člančič:
»V težkih časih iivimo. Če kdaj, danes bi se morali zavedati vsi, da nam je v sedanjih razmerah bolj kakor kdaj v zgodovini potrebna narodna strnjenost in enotnost. Človek bi mislil, da se tega zavedajo vsi, prav vsi člani slovenskega občestva, zlasti oni, ki imajo, ali vsaj hočejo ipieii vidno vlogo v našem javnem življenju. Toda žal! Le poslušajte, kaj piše Skerbčev »Gorenjec« na uvodnem mestu v svoji zadnji številki: »Težke misli obhajajo tiste naše izkoreninjence, ki so hoteli naše slovensko ime izbrisati iz zgodovine in naš slovenski jezik iztrgati iz narodovih ust. Ti izkoreninjene!, ki so vedeli, da nimajo med narodom zaslombe, so vseh 20 let našega skupnega državnega življenja prodajali za skledo leče naše narodne interese. Trepetajo pred dnevom, ko ho banovina Slovenija popolnoma urejena z uredbo ter prenešeni vsi posli na banovine... Na eni strani izjavljajo s kislim obrazom, kako se vesele sporazuma, na drugi strani pa klevetajo naše voditelje, češ da po njihovi krivdi Slovenija še ni dobila uredbe, kakor jo je dobila banovina Hrvatska. Vsak narodni izkoreninjenec pač izgubi tudi moralo. Nič mu ni svetega in vsaka laž mu je dobra, samo da bi škodoval narodu, iz katerega se je izkoreninil. Ko pa so bili napori naših voditeljev, da se doseže s Hrvati sporazum, končno venčani z uspehom, pa so naenkrat postali tudi programatični prijatelji dr. Mačkove skupine. Sedaj je bil že Zagreb dober za odskočno desko, s pomočjo katere bi se radi zavihteli na konja. Odskočna deska pa ni funkcionirala. Zagreb le predobro pozna naše izkoreninjence ...«
Ko smo včeraj to prebrali, smo šli takoj gledat zadnjo številko »Gorenjca«, ki naj bi bila to prinesla. Pa smo videli, da zadnja številka »Gorenjca«, ki je izšla 9. t. m., nima niti besedice o tem. Torej je »Slovenski narod« citiral kak starejši »Gorenjčev« članek, da ga svojim bralcem servira v teh težkih časih. »Gorenjec« je sicer prav napisal, »Slovenski narod« pa je v težkih časih napak storil, da je neko staro zadevo znova pogrel, gotovo z namenom, da bi s prstom pokazal na tiste, ki v težkih časih kale domači mir. Njegov očitek pa pada nazaj nanj.
JNS In sporazum
JNS je imela v Splitu sejo širšega izvrševal-nega odbora, kjer je bilo sklenjeno, da stranka .JNS še nadalje vstraja na načelu državnega in narodnega edinstva, na katerem naj se še za naprej zbirajo vsi, ki so istih misli. Dalje je bilo sklenjeno, da ho JNS v ustanovitvi banovine Hrvatske gledala rešitev važnega državnega vprašanja, seveda če (bo to res pomirilo duhove. Sicer pa je rečeno v sklepu, da je JNS odločena odločno delovati v političnem življenju države in banovine in da bo tudi v novih razmerah služila istim načelom, ki so njen temelj in opravičilo obstanka. — Zagrebški »Obzor« dodaja tem sklepom skromno pripombo, ki se glasi: »To rezervirano stališče JNS do ustanovitve banovine Hrvatske v splitskih političnih krogih tako razlagajo, da je v vrstah te stranke'več poklicnih politikov, ki se zdaj boje, da je njihove politične karijere konec.« Tako tudi je! Stranka, iti njeni predstavniki na eni strani hodijo posedat v predsobo dr. Mačka, na drugi strani pa pri vsaki priliki in nepriliki intrigira zoper sporazum, jasno kaže, da hoče ohraniti na vse strani možnost političnega življenja svojih poklicnih -politikov. Tako je drugod, tako je pri nas, je bilo in je. Samo, da jenesarje in njih voditelje pri nas od te strani že dolgo poznamo, drugi pa jo še le spoznavajo.
Kaj bo s hrvatskim Sokolom
V	ponedeljek se je zbralo v Zagrebu kakih 50 bivših članov Hrvatskega Sokola, da se pogovore, ali naj se Hrvatski Sokol znova ustanovi. Del navzočih je bil odločno za to, da se znova poživi Hrvatski Sokol, ki je bil svoj čas oblastno razpuščen. Drugi del pa je bil zoper to ter je zahteval, naj bi se vse članstvo združilo v Hrvatskem Junaku, kateri se je na novo ustanovil. Prva skupina je vztrajala na tem, naj se najprej ustanovi znova Hrvatski Sokol, kateri naj potem svobodno sklepa, kdo naj dobi premoženje bivšega Hrvatskega Sokola. Nazadnje so izvolili ožji odbor, ki naj v 8 dneh to vprašanje reši, nakar bo nov sestanek znova sklepal. — Kakor smo poročali, se je predsednik dr. Maček odločno izrekel /oper Sokola, češ da je bil zgolj za parade, ter je priporočal, naj se ustanovi Hrvatski Junak, ki bo docela drugačen.
Hrvatski Junaki ža nastopajo
V	nedeljo 17. t. m. bodo zagrebški Hrvatski Junaki imeli v Zagrebu svoj prvi nastop, ko bodo v cerkvi v Trnju blagoslovili zastavo tamkajšnjega odseka. Popoldne bo javna telovadba, kjer l>odo nastopali Hrvatski Junaki iz Zagreba, Belovara in Siska. Na koncu bo slovesna zaobljuba mladino po govoru bivšega orlovskega voditelja dr. Pro-tulipca.
Izjava ministra Bešliča v Subotici
Iz Novega Sada se je 12. septembra minister Bešlič pripeljal v Subotico, kje je imel večji sestanek z vodstvom JRZ. Pri tej priliki je minister Bešlič povedal: »Naša država je sklenila prijateljstvo z vsemi sosednimi državami, z drugimi bolj oddaljenimi pa je podaljšala že obstoječa prijateljstva. Tako je bilo do zadnjega časa, dokler se niso nad svetom zgrnili črni oblaki. Interes naše države in naroda zahteva, da bodimo nevtralni. Zato v tem velikem spopadu velikih sil nimamo nobenega vzroka opredeliti se za eno ali drugo stran. Zakon zdrave pameti nam veleva, da ostanimo ob strani. Tako je treba razumeti zadnji oklic naše vlade in vsi državljani naj vlado v tem podpirajo. Toda nihče naj ne misli, da bi ta nevtralnost utegnila pomeniti našo slabost. Mi še nikdar nismo bili vojaško tako močni kakor smo danes. Do skrajnih mej varujemo svoje, tujega nam ni treba. Nato je spregovoril nekaj besed o sporazumu ter dejal: »Hrvati žele, da bi tisto, kar *o nekdaj Imeli, imeli tudi sedaj. Tudi Hrvati so del skupne države kakor so drugi deli države. In tisto, kar banovina Hrvatska ima, moremo dat! tudi drugim. Zato verujemo bratom Hrvatom, da bodo ta sporazum lojalno izvajali v interesu boljše prihodnosti vse naše države.
Vojska bo dolga
in neizprosna
Tako so sklenili v Londonu in v Parizu
Nemčija pravi, da jo sprejme
Pariz, 13. septembra. AA. (Havas.) Po včerajšnjem sestanku and Daladierom in Chamber-lainom jo izšlo sporočilo, ki izreka predvsem ponovno priznanje berojstvu poljske vojake in vnovič slovesno potrjuje, da sta Francija in Velika Britanija trdno odločeni izkazati Poljski vso pomoč, s katero razpolagata. To je najboljši odgovor na nemške manevre, ki jim je namen odtrgati Poljsko od njenih zaveznikov. Komunike pravi dalje, da bosta Francija in Velika Britanija napeli vse sile, da dobila vsiljeno jima vojno. j>omneva o omejeni akciji je torej izključena. To potrdilo dobi ves svoj pomen v trenutku, ko je vsakomur jasno, da se je Velika Britanija v celoti pridružila Franciji in Poljski, kakor je znano, se je pa njej pridružila tudi Kanada, ki je napovedala vojno Nemčiji in izglasovala kredite, kakršnih ne pomni njena zgodovina. Tudi Nova Zelandija je začela že zbirati prostovoljce, Indija je pa dala vse svoje vire na razpolago Veliki Britaniji. Mobilizacija se tudi vrši v vseh delih francoskega imperija in sicer v najpopolnejšem tempu. Tudi enutsnost nastopa v gospodarski vojni je popolnoma dosežena. Francoski strokovnjaki v Londonu se posvetujejo s svojimi britanskimi tovariši, da bi zagotovili svobodo oskrbe obeh držav in desorganizirali oskrbo sovražnika. Britanski finančni minister Simon je poslal francoskemu finančnemu ministru Reynaudu osebno pismo, v katerem mu zagotavlja, da bo britanska državna blagajna sodelovala s francosko državno blagajno vse do konca vojne. Ta okoliščina ima velik pomen, ker potrjuje, da ostane trojni dogovor v veljavi, kakor je potrdila tudi ameriška vlada, in zato vojne posledice na finančnem polju ne bodo prizadele Francije in Velike Britanije.
London, 13. sept. AA. Reuter. Snoči je izšlo uradno sporočilo o konferenci vrhovnega vojnega sveta na francoskih tleh med Chamberlainom in lordom Chatfieldom kot zastopnikoma Velike Britanije in Daladierjem in generalom Gamelinom kot zastopnikoma Francije. Namen sestanka je bil medsebojna izmenjava misli o sedanjem položaju in o ukrepih, ki jih je treba izdati v najbližji bodočnosti. Na sestanku se je doseglo popolno soglasje o ukrepih, ki jih bosta obe državi izdali v odgovor na vsiljeno jima vojno in v pomoč Poljski, ki se »ako hrabro upira brezobzirnemu napadu na svoje ozemlje. Okoliščina, da se je ta sestanek vrhovnega vojnega sveta med zastopniki Velike Britanije in Francije vršil že 10 dni po začetku vojne, je očiten dokaz, kako tesne so zveze med britansko in francosko vlado in kako popolno zaupanje vlada med njima. Ta že prej dogovorjeni sestanek med vodstvom obeh držav ima namen pokazati, da bosta obe vladi odločno sodelovali pri izvedbi načrtov, ne da bi izgubiti niti minute. Vtis, ki ga je napravila vest o sestanku vrhovnega vojnega sveta, je še povečala druga vest o prihodu britanskih čet na francosko ozemlje, ker je to potrdilo prepričanje, da bodo zavezniki vztrajali v svojih vzajemnih naporih.
Berlin, 18. septembra. AA. DNB: Nemška politično-diplomatska »Korespondenca« piše: Zdi se, da vliva otoški položaj Velike Britanije britanskim državnikom nevaren ponos. To se je moglo ugotoviti v najnovejših političnih fazah, ko so Poljski sugerirali velik podvig prav v trenutku, ko je pri njej prevladovala bojevita struja. Ta carte blenche* Poljski je to deželo popolnoma razumljivo pripeljala v vojno. In medtem ko je ta zaveznik izpostavljen nemškemu protinapadu, in sicer tako, da je njegov vojaški položaj že zdaj obupen, so na Angleškem prepričani, da se bodo njihovi zavezniki morali boriti proti skupnemu nasprotniku in da bodo imeli časa za zmagovito vojno. Velika Britanija izjavlja, da je pripravljena na triletno vojno. Žrtve, ki jih zahteva od svojih zaveznic, so ji malo mar, ker je prepričana, da bo medtem dobila celo vrsto drugih zaveznic, da tudi nje žrtvuje, »ako da bo šele tedaj stopila iz svoje rezerve in izvršila odločilni udarec. Ta ideja je pa neizvedljiva. Anglija se zanaša na to, da bo koncu koncev ona zmagala. Toda drugi imperiji so trajali stoletja in stoletja, pa so na koncu vendarle propadli. Otoški položaj Velike Britanije si je treba danes razlagati popolnoma drugače kakor prej, ko še ni bilo podmornic in ko je bilo letalstvo šele v povojih. Anglija misli tudi danes kakor zmerom doslej, da bo premamila še nekatere narode, ki pa razumejo njene sebične načrte. Tiste, ki se upirajo tem njenim načrtom, pa hoče črtati iz zemljevida. Toda utegnejo se dogoditi tudi podobni proti-udarci. Velika Britanija želi nadaljevanje vojne in odklanja drugo alternativo. Velika Britanija priznava, da je njih vojni cilj vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Če torej Anglija želi neskončno in uničevalno vojno, jo bo ludi imela, kakor je rekel Goring. Nemčija sprejema to odločitev.
Nemške priprave za dolgotrajno vojno
Haag, 13. septembra, c. Dopisnik nizozemskega lista »De Telegraph«, ki živi v Berlinu poroča svojemu listu, da se je sedaj že tudi Nemčija začela pripravljati na dolgo vojno. Sicer so skladišča še vsa zelo polna, ker so bila pripravljena in napolnjena tudi za primer dolge vojne, vendar pa se iz novih odredb vidi, da nemška vlada resno računa tudi s tem, da bodo Nemci morali vzdržati tudi dolgo vojno.
Tako so oblasti odredile, da morajo po vseh poljih pospraviti ves krompir in to na vsak način, dasi bi ee ponekod lahko izgovarjali, da ni dovolj delovnih moči, ker so obvezniki odšli v vojašnice. Ves krompir mora priti na varno s polj in nemške oblasti bodo znale to tudi izvesti.
Včeraj ie zboroval v Bremenu kongres vseh nemških lovskih društev. Na kongresu je bila sprejeta stroga rcsolucija, ki naroča vsem nemškim lovcem, da morajo vkljub vojni, v kateri se
I nahaja Nemčija, opraviti ves svoj redni jesenski in zimski lov, kar te tudi divjačina važno hranilno sredstvo za nemiko ljudstvo.
Prav tako se že izdeluje cela vrsta hranil in olj na tehnični in kemični način. 2e več tovarn izdeluj mast iz atarih kosti. Prav tako izdelujejo ža razna olja čisto tehnično. Prav tako je odrejeno, da perice ne smejo več prati z milom ali ga pa uporabljati le v malih količinah. Pač pa se naj pere perilo a kemičnimi pralnimi proizvodi, ki še hitreje opravijo svoj posel kot pa milo.
Iz Prage poročajo, da se tudi že tam poznajo odredbe, kako bo Nemčija izdržala dolgo vojno. Iz trafik v Pragi je izginil skoraj vec tobak in v vseh trafikah so nabili lepake, ki pravijo, da ni več cigaret. Posebno ne bodo več prodajali cigaret »Vlasta«, ki 60 bile na Češkem najbolj razširjene in najbolj priljubljene. Trafika prodajajo sedaj samo dnevnike, vžigalice in cigare.
Nemčija grozi z letalskim napadom
Kodanj, 13. septembra. AA. (Havas.) Berlinski dopisnik »Berlingse Tibende« poroča: Nemčija bo na angleško blokado odgovorila s tem, da bo poslala 3000 bombnikov nad angleške luke.
Rusija proti Angliji
Stockholm, 13. sept. A A. DNB. V tukajšnjih krogih izjavljajo, da ima sovjetska vlada, kakor vse kaže, namen odpovedati trgovinski dogovor z Veliko Britanijo.
Nov poziv papeža Pija XII.
Castel Gandolfo. 13. sept. b. Pri izročitvi pn-verilnih pisem belgijskega poslanika bo sv. oče v svojem govoru izrazil željo za omejitev spora in za humanizacijo vodstva vojne. Poslal bo apel, naj se nezavarovana mesta ne napadajo in naj se v vojni ne uporabljajo strupeni plini, i jetniki pa naj se postopa človeško. Ta apel sv. očeta smatrajo kot prvi korak k splošni konferenci za mir.
Na lapadu hud topniški ogenj
Minska polja v akciji - Prod ranje neznatno
Pariz. 13. sept. AA. Havas. Glavne operacije na fronti med Renom in Moselo potekajo še zmerom na kakšnih 20 km dolgem odseku vzhodno od Saare.
Pariz. 12. sept. AA. Havas. Sporočilo 12. septembra zvečer se glasi: Na fronti, kjer smo včeraj napredovali, se je napredovanje danes nadaljevalo. Močan odpor je nudilo zlasti sovražnikovo topništvo.
Pariz. 13. sept. AA. Havas. »Petit Parisien« piše, da oddelki francoske vojske, ki prodirajo v smeri proti Saarhriirknu, ogrožajo v največji meri to industrijsko mesto, ki je že sedaj obsojeno na padec. Sporočilo, ki ga je včeraj javil nemški radio in katero je sestavil sam nemški generalni štab, sporoča, da je francosko topništvo bombardiralo mnoga velika mesta. To je sicer priznanje, vendar pa ni popolnoma resnično. Francozi so že 24 ur prej bombardirali vso pokrajino severozahodno od letališča pred samim mestom. Potem takem je treba reči, da so vsa predmestja Saarbrilckna vse do malega mesta San Arnuala, ki leži zahodno od Saarbrilckna, pod stalnim ognjem francoskega topništva. Francosko poveljstvo pričakuje, da se bo vse nemško vojaštvo iz Saar-brticiina umaknilo na postojanke, ki so precej daleč od mesta.
Pariz, 13. sept. AA. Havas. Sporočilo od dne 13. septembra zjutraj se glasi: Ponoči se je nadaljevalo streljanje sovražnega topništva. V teku včerajšnjega dne sta letalstvi na obeh straneh razvili veliko aktivnost.
Berlin. 13. septembra. Glavni generalni štab poroča: Na zapadu so nemške predstraže izvršile protinapad na Birnberg, ki se nahaja jugovzhodno od Saarbrilckna. Sicer pa so tam neznatne borbe predstraž. Letalskih napadov na ozemlje ni bik).
London, 13. septembra, b. Napredovanje na zapadni fronti se tudi danes vrši pod vodstvom francoskih inženirskih čet, zlasti vzhodno in zahodno od Saarbriickna. Francoske baterije srdito bruhajo ogenj na nemške postojanke, pri Čemer jih podpirajo tudi znatne francoske letalske sile? Francozi so napredovali zopet nekaj sto metrov v globino na področje miniranih polj. Pomena tega napredovanja, ki izgleda sicer neznatno, ni mogoče presoditi. Vojna, ki se vodi na zahodni fronti, je mnogo strašnejša, kakor naskoki z nožem proti vidnemu sovražniku, na katerega se lahko strelja. Francoski ranjenci izjavljajo, da na zemljišču sploh ni mogoče videli miniranih polj, ki jih sprožijo Nemci bržkone is Tolike daljave. V teku včerajšnjega dne in pretekle noči se nemški napadi niso ponovili. Nemške izgube v borbah pri Sierrku so zelo velike. Francosko topništvo je obsulo z ognjem nemške oddelke v saarskem področju, zlasti pri Follmunstru in Saarbrilcknu. Zlasti hudo je bilo obstreljevanje nemških čet, ki so se zbirale v teh področjih.
Pariz, 13. septembra, b. Uradno poročilo vrhovnega vojnega poveljstva z dne 13. septembra se glasi: Stalna reakcija sovražnega topništva v
pretekli noči. V teku včerajšnjega dne so bile letalske sile obeh sovražnih taborov zelo aktivne.
Newyork. 13. septembra, b. Dopisnik »Asso-ciatet Pressa« poroča, da so Nemci evakuirali področje okrog Trierja na luksemburški meji. Prav tako so izpraznili mesto Aachen. Iz Kolna so odpeljali vee žene in otroke.
Nov belgrajski župan
Belgrad, 13. sept. m. S kr. ukazom je razrešen dolžnosti dosedanjega belgrajskega župana Vlada Ilič. Za belgrajskega župana je imenovan bivši finančni minister Vojin D j u r i č i č.
Osebna novlea
Belgrad, 13. sept. m. Na ljubljanski univerzi so napredovali: na filozofski fakulteti za izrednega profesorja za katedro geologije in paleontologije 4-1 dr. Rakove c, na juridični fakulteti za izrednega profesorja za katedro ustavnega prava in teorije o državi 4-1 dr. Gorazd K u š e j, za izrednega profesorja za pastoralno bogoslovje 4-1 dr. Ciril Potočnik.
V 4-11 je napredoval Franio Čoš, sodni predstojnik okrajnega sodišča v Mokronogu, in Franc Gorenjec, starešina okrajnega sodišča v Gor. Radgoni.
Z odlokom prometnega ministra je bila sprejeta odložitev mesta, za katero je prosila Alojzija F a b j a n č i č.
Belgrajske vesti
Belgrad, 13. sept. m. Na predlog ministrskega predsednika so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim je imenovan za bana vardarske banovine Aleksander Andrejevič, kasacijski sodnik v Belgradu. Novi ban je večino svoje službe prebil v južni Srbiji ter se smatra za človeka južne Srbije. Na svojih službenih mestih se je udejstvoval v kulturnih in narodnoobrambnih organizacijah ter jo aktivno sodeloval pri dvigu kulturnega in gospodarskega stanja v teh pokrajinah. Njegovo imenovanje za bana bodo v južnih krajih pozdravili z velikim odobravanjem.
Belgrad, 13. sept. m. Prometni minister je podpisal uredbo o spremembi navodil za sprejem delavcev v oddelku za gradnjo železnic. Po tej spremembi imajo vsi delavci pravico do dnevnic za časa vojaških vaj.
Belgrad. 13. sept. m. Na predlog glavnega ravnatelja državnih železnic je davčni oddelek finančnega ministrstva proglasil avtobusno linijo Zlebiče—Ljubljana za konkurenčno linijo državnih železnic.

fldresa slovenskih rezervnih častnikov
Belgrad, 13. septembra, m. Zastopstvo slovenskih rezervnih častnikov je bilo sprejeto pri vojnem ministru, generalu Nediču. Ob tej priliki mu je izročilo v imenu slovenskih rezervnih častnikov naslednjo adreso:
»Klanjajoč se v globoki pobožnosti nesmrtnim manom velikega kralja Osvoboditelja in viteškega kralja Zedinitelja, pod čigar vodstvom je naš narod s silo orožja in z največjimi žrtvami ustvaril svoje stoletno hrepenenje po svobodi in zedinje-nju, in v večen spomin neznanega junaka kot simbola najvišje žrtve in svetal vzor požrtvovalnega izvrševanja dolžnosti v službi kralja in domovine — rezervni častniki dravske banovine ponavljamo v duhovni zajednici z vsemi našimi tovariši vse prostrane domovine pred vami, gospod minister, svečano zagotovilo: da bomo sledili primeru neštetih borcev, ki so v teku stoletnih borb neustrašeno darovali svoje življenje za svobodno in nedeljivo Jugoslavijo; da hočemo kot vojaki in državljani storiti vse, da se naš narod v teh resnih trenutkih zbere v slogi, moči in edinstvu in da ojekleni vse svoje moči, da bo mogel povsod, vedno in v vseh situacijah braniti z orož-
jem svojo svobodno državno neodvisnost in neokrnjenost rodne grude s težnjo za izpolnitvijo svojih končnih idealov; da ne bomo nikdar zapustili svetih znamenj vojaške zastave in da bomo vse svoje telesne, duhovne in moralne sposobnosti posvetili čim častivrednejšemu in uspešnejšemu izvrševanju zaupanih nam vojaških starešinskih dolžnosti, v globoki prepričanosti, da bo vsak Jugoslovan svojevoljno sprejel vsako žrtev da bo naša narodno vojska moralno in materialno sposobna za obrambo ljudstva in države.
V neomajni veri v vojaške vrline hrabrega jugoslovanskega vojaka in zaupajoč v vodstvo nase proslavljene vojske vas, gospod minister, naprošamo, da našemu vrhovnemu poveljniku, Nj. Vel. kralju sporočite naše iskrene želje in čestitke, da ga zagotovite o naših globokih čustvih zvestobe, edinstva in naše odločne pripravljenosti, da se vedno odzovemo njegovemu klicu na branik domovinf.
Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.!
Naj živi ves kraljevski dom!
Naj živi Jugoslavija in njena nepremagljiva vojskaU
Prodajna oentrala za sladkor
Belgrad, 13. sept. A A. Finančni minister je predpisal pravila prodajne centrale za sladkor. Po teh pravilih so člani centrale vsi pooblaščeni proizvajalci (tovarne) sladkorja v državi. Naloge in dolžnosti prodajne centrale sa sladkor so sledeče:
da na splošno določa rajone in površino zasaditev sladkorne repe in da jo podeljuje proizvajalcem sladkorja tako. da se v celoti pokrije potreba domače potrošnje sladkorja in stvorijo potrebne zaloge v državi;
da izključno ona opravila celoten promet in prodajo proizvodov sladkorne industrije v državi in da vodi skladišča sladkorja v državi za prodajo in za vzdrževanje zalog;
da določa proizvajalne stroške pri vsakem proiivajalru sladkorja ter določa ceno pri vsakem proizvajalcu. Obenem proučuje vse činitelje v sladkornem gospodarstvu in da se briga za napredek tega gospodarstva;
da vodi pregled o prevoznih stroških za slad-
korno repo in sladkor in da te stroške razdeljuje enakomerno na vse proizvajalce sladkorja;
da vodi pregled nad cenami sladkorne repe; da na zahtevo finančnega ministrstva poda svoje mišljenje glede določevanja prodajne cene sladkorja v vsej državi po njegovih vrstah in načinu prodaje in da poda finančnemu ministrstvu mišljenje o vseh strokovnih vprašanjih ki zadevajo sladkorno industrijo. Prodajno centralo za sladkor predstavljajo in obvezno podpisujejo predsednik ali podpredsednik ali dežurni član skupno z ravnateljem ali njegovim namestnikom. Celotno posredovanje prodajne ccntrale pa stoji sicer pod stalnim nadzorstvom finančnega ministra.
Prodajna centrala za sladkor prodaja sladkor samo za gotovino ali pa na kredit i zadostnim jamstvom. Noben proizvajalec sladkorja ne more prodati nobene količine sladkorja neposredno kupcu brez naloga prodajne centrale za sladkor. Stroški za vzdrževanje prodajne centrale za sladkor se razdele na vse proizvajalce sladkorja po prodanih količinah sladkorja.
Pomembna stiriletnica dela
Ljubljana, 13. septembra.
' Danes so potekla štiri leta, odkar je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen prevzel težko in odgovorno mesto bana slovenske banovine. Takoj ob svojem, nastopu je določil splošna vodila za delo, po katerem naj bi vsi uradi banske uprave delali za nar predek in razvoj Slovenije v kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. To, kar je g. ban začel ie kot predsednik ljubljanske oblastne samouprave, je z uspehom nadaljeval v preteklih štirih letih kot predstavnik najvišje državne oblasti v Sloveniji. Vsa naša javnost lo tudi z odobravanjem priznava in si je edina v tem, da pomenjajo zadnja štiri leta za nas Slovence v javnem življenju najbolj živahno dobo uspehov in napredka.
Zadnja štiri leta pomenijo posebno veliko za razvoj našega kmetijstva, ki ga je zadnja svetovna kriza vrgla popolnoma ob tla. Ban dr. Natlačen je poleg neštetih podpor in pomoči v vseh panogah kmetijstva s posebno vztrajnostjo gradil in ustvaril sodobno kmetijsko in gospodinjsko šolstvo, v katerem se bo vzgajal naš kmečki naraščaj. Napredku podeželja in smotrnejšemu gospodarstvu v kmetijstvu je služila tudi vsa velika elektrifikacijska akcija, ki je zlasti na Dolenjskem odprla cele predele najcenejšemu viru energije. Hkrati pa je ta elektrifikacijska akcija, ki jo je g. ban izredno podpiral, važna postavka za osamosvojitev našega gospodarstva in za povzdigo življenjskega standarda našega podeželja. Velikansko uslugo pa je storil g. ban našemu kmečkemu živi ju s tem, da je omogočil rešitev našega zadružništva, čigar likvidnost je poživil s tem, da je omogočila banovina našim zadrugam veliko posojilo. Vzporedno z vsemi temi velikimi deli pa je šel pod vodstvom bana dr. Natlačena razvoj velikih javnih del
V krstu krvi
Angležu je svet tovarna, Francozu salon, Nemcu vojašnica; kdo ga smatra za tempel božji? Anglež hlepi za dobičkom, Francoz za slavo, Nemec za oblastjo; kdo hrepeni za žrtvijo? Anglež hoče od človeka proiitirati, Francoz mu hoče imponirati, Nemec pa ko-mandirati; komu ni mar ničesar drugega, kakor samo bratovske ljubezni? Ta bratovska ljubezen je evangelij bodočnosti. Ona je velika nravstvena protisila latinski ideji o nadčloveku in državi, ki sloni na sili. Samo tisti krščanski človek, ki je nositelj evangeljskega solidarizma, je tisti, ki more osvoboditi človeštvo zmote človeka, ki je nad vsemi drugimi, in zmote množice, ki je enaka živalski čredi. Ta krščanski človek, čigar podoba še danes sveti skozi časovne zmote na vzhodu, bo premagal malika tako imenovane avtonomne osebnosti, ki ga je postavila na tron renesansa. Ta krščanski človek zanikuje prisilno družbo ljudi in ji postavlja nasproti svobodno občestvo duš, ki so združene z Bogom in po Bogu z vesoljstvom.
Naš čas primerjajo mnogi misleci s koncem starega Rima. Po pravicil Pri tem pa se n« smemo ozirati samo na sence, ki so skupne oni dobi in naši. Imamo tudi svetle podobnosti Tudi takrat so se merile sile zapada in vzhoda z usodno močjo. Grški in egiptovski nauki so prodrli do Partov in Kitajcev. Staro-indska modrost je prekoračila Nil, blagovest Jezusa Kristusa pa je dospela do prestolnice vsega sveta, sedeža vse pokvarjenosti. Kakor takratna doba, je tudi današnja doba nasprotij, tokov in protitokov, razpadov in prehodov, pokvarjenosti in umiranja, pa tudi mesi-janskih obetov in pričakovanj. Bliža se obsodba sveta, potem pa njegovo vstajenje.
Človek, ki se je ▼ svoji prešernosti oddaljil od svojega večnega izvora, da bi dosegel vrh z golimi svojimi prirodnimi silami, je zaznamovan od smrti, ki je začela svoj krvavi ples na vseh frontah. V krstu krvi se poraja vnovič krščanski človek, kakor je počival na prsih božjega Učenika.
v Sloveniji. Zadnja leta vidimo v vseh delih Slovenije tako veliko in pomembno gradbeno delavnost, kakor še nikdar poprej. Ne mislimo pri tem le nadvse važne izpopolnitve
in modernizacije prometnih zvez, ampak tudi številne regulacije in melioracije, zlasti pa graditve belokranjskega in suhokranjske-ga vodovoda. Na polju prosvete pomenjajo zadnja leta razvoj, kakršnega še nismo doživeli. Vsepovsod se gradijo nove ljudske šole in gimnazije. Na pobudo bana dr. Natlačena se je začela velika modernizacija ba-novinskih socialnih in zdravstvenih ustanov. Že danes so banovinske bolnišnice najlepše urejeni zdravstveni zavodi pri nas in če bomo dobili končno tudi prizidek kirurgičnega paviljona v ljubljanski splošni bolnišnici, je to v veliki meri njegova zasluga. Ne glede na vse velikanske stvarne potrebe, ki jih ima naša banovina, pa je ban dr. Natlačen s posebno ljubeznijo spremljal ves čas tudi vsa kulturna stremljenja v banovini ter podpiral umetniško udejstvovanje. Tudi ljudska pro-sveta je ves čas našla v njem dobrohotnega pokrovitelja in zaščitnika. Kljub obilnemu delu pa je g. ban dr. Natlačen našel tudi vedno čas za tegobe in težave našega malega človeka in zalo je razumljivo, da se danes vse slovensko ljudstvo s hvaležnostjo spominja najvišjega predstavnika državne oblasti v Sloveniji. Z vsem slovenskim narodom vred želimo tudi mi, da bi ban dr. Marko Natlačen še dolgo let vodil našo slovensko banovino v korist Slovencem in v napredek vse naše jugoslovanske države!
Nekaj političnih in vojaških opazk k položaju ob Visli
Vojaški opazovalec lista >L'Avvenire d'ltalia<, ki «e odlikuje po vestni nepristranosti in *e od
nekdaj s svojimi simpatijami nagiba na stran katoliškega poljskega naroda, sodi o začetku vojne med Nemčijo in Poljsko sledeče:
Na Poljskem so sedaj tri velika bojna polja: zapadno od Visle, vzhodno od Visle in južno polje, ki je Galicija. Položaj je zelo jasen. Čete ogromne nemške armade, ki so z vseh smeri pritiskale koncentrično na Varšavo, so v prvotnem zaletu na motorjih oh skrajno ugodnem vremenu silno napredovale in se v pravem pomenu besede zaletele, tako da so motorizirane predčete dospele že pred Varšavo. Po prvem tednu nemškega bojnega pohoda se je zdelo, da bo Varšava sama zavzeta, toda začetek drugega tedna je prinesel nek preobrat, ki obstoja v tem, da se je poljski armadi posrečilo sovražnika zaustaviti, tako zapadno od Visle kakor severno in severozapadno od nje, dočim na jugu nemška armada koraka nevzdržno dalje in že ogroža Lvnv, kar bi moglo imeti za posledico, da bi se Poljska odrezala od Romunije, ki tvori danes edina vrata, skozi katera dobiva Poljska pomoč od svojih zapadnih zaveznikov, ker je Rusija zaprta in neprijazna.
Zadnja poročila zaznamujejo celo velik poljski uspeh na zapadu od Varšave, ker se je poljski armadi, ki se je bojevala v zapadnih pokrajinah ter v koridorju, posrečilo, da se je, ako so poročila točna in nepretirana, prebila skozi nemški obroč in se je celo v svojem junaškem zaletu polastila Kutna in Lodza, ki ga je bila nemška armada že zasedla, tako da se sedaj ta poljska armada more nasloniti na Varšavo, ki je postalo glavno oporišče poljske glavne sile. ki se zbira sedaj v tri-kotu, katerega tvorita Visla in Bug ob njecovem izlivu v Vislo blizu poljske trdnjave Modlin severozapadno od Varšave.
To je pač po tako hudem udarcu, ki je zadel poljsko vojsko v prvem tednu, zelo velik uspeh,
Kaj dela tiha fronta?
Katoliški »L'Avenire dltalia« priobčuje v svoji številki od 12. septembra uvodnik o »tihi fronti«, v katerem pravi med drugim sledeče:
Značilna poteza sedanjega krvavega konflikta je to, da je odprto veliko polje diplomatični akciji. Medtem, ko se bijejo ljute bitke v junaški, pa nesrečni Poljski, se v ostali Evropi bije bitka med obema taboroma za vpliv v državah, ki še ni60 zapletene v vojno. Predvsem se obrača pozornost na politiko nevtralnih držav, ki tvorijo politično in gospodarsko zvezo med vojujočima se strankama in so posebno dragocene za Anglijo, ki snuje veliko gospodarsko blokado svojega nasprotnika. Za končni izid vojne bodo zelo važne poteze, ki jih obe 6tranki delata na šahovski deski nevtralne Evrope.
Prvo iznenadenje je bila Rusija. Ali mu bo mogoče sledilo drugo inzenadenje? Kaj 6e na primer godi v Turčiji? Pretekli teden so beležili razgovore med turško vlado in sovjetskim poslanikom v Ankari. Znani von Papen je najel stanovanje na Bosporu. Kratko poročilo iz Moskve je reklo, da tam pazljivo sledijo turški politiki, od katere pričakujejo važnih odločitev. V nedeljo pa so naznanili, da bo turški zunanji minister odpotoval v Moskvo, da vrne obisk, ki ga je napravil pred meseci v Ankari g. Potjomkin, ki je svoj čas bil eden največjih ruskih aristokratov, danes pa je pomočnik komisarja za zunanje zadeve Molo-tova. Na vsak način je Turčija zelo odvisna od Sovjetske Rusije. Na drugi strani vemo, da Nemčija zelo pazi na Romunijo in da njena južna armada zato tako zelo hiti, da bi si osvojila Galicijo, da izvrši močan pritisk na svojo nezanesljivo romunsko prijateljico, ki ima nevšečnega 6oseda tudi na občutljivi besarabski meji. Očividno gre tu za to, da bi Nemčija dobila prosto pot, ki naj bi segala iz Črnega oziroma Sredozemskega morja tja v Nemčijo.
Živčni vojni je sledila vojna z letaki. Britanski poizkus, da bi se nemško ljudstvo odpovedalo Hitlerju in njegovi politiki, je imel za poslcdico oster odgovor Goringa. Na ta napad pa Anglija odgovarja s tem, da naznanja svetu, da se je tako vojaško, kakor gospodarsko pripravila za vojno, ki naj bi trajala tri leta ali še več. V tej zveai je razumeti tudi poročila iz Londona, da tam računajo na človeški material iz Kanade in iz Indije in da imajo razen modernega brodovja pripravljene tudi ladje, ki so dozdaj počivale po raznih pristaniščih celih 40 let.
Na kakšen način more Anglija pomagati Poljski? Jasno je, da na bregovih Temze računajo z veliko vojsko vseh imperijev in da v tem okviru Poljska ni več kakor samo pomožen element, ka-Kor je bila leta 1914 Belgija. Ali so torej naši upi na diplomatično akcijo za mir ali vsaj pa premirje nesmiselni? Na britansko poročilo o vojni, ki naj traja tri leta, so v Berlinu takoj odgovorili, do eo tam vojaško in gospodarsko pripravljeni na vojsko 10 let... Ali se moramo torej odpovedati svojim nadam, ki se spričo vsega tega zdijo gole utvare ?
Krščanska duša se nad to možnostjo zgraža. Očividno se poglabl|amo bolj in bolj v ognjene vice (ki jih latinska in slovanska beseda imenuje očiščevališče vojske. Pred nami ge stopnjema odpira pot v kraljestvo trpljenja in žrtev in železno ozračje se stopnjuje. Vojska na poljski fronti se razširja v veliko bilko. Branilci Varšave dajejo junaški odpor, kar priznavajo tudi Nemci, ki go-
vorijo o krvavih izgubah in zgledi Gdynje m We-sterplatte so zelo zgovorni. Čudovito junaštvo, o katerem ne vemo, ali bo zmagalo ali podleglo, ker tehnična in številčna premoč nemške vojske je preveč očitna. Tudi na zapadni fronti so Francozi in Nemci pustili veliko mrtvih med Maginotovo in Siegfridovo linijo, ki je prava dolina smrti. Kaj še bo, če bi se vojska razširila v potop, ki bo zagrnil pod seboj vso Evropo in še ostale celine zemlje? Ali nihče ne misli na to, koliko življenj in koliko dobrin bo uničenih, tako da bi te moral že danes vsak s strahom spraševati, ali se bodo vse te žrtve svetu izplačale?
Nato govori člankar o Italiji in pravi:
»Italija vztraja na zavzetem stališču. Tiho delati, to je geslo, ki ga je izdal njen vodja. Nepristransko zadržanje našega časopisja, neprestani razgovori s tujimi diplomati v Rimu, redno mirno delo, ki 6e vrši modro in resno, bodri ves svet in ga sili k razmišljanju. Na Sredozemskem morju se ni dvignil še noben vihar. Celo dela za svetovno razstavo v Rimu se nadaljujejo in v Siciliji se dela na socialni reformi, kakršne Apeninski polotok še nikoli ni videl. Odredbe izdane za varnost države so zadostne in bodo tako ostale. Italija ne bo dala sama od sebe nobene pobude za kakšno vojaško akcijo.«
Članek »L'Avenire d'Ita!ia« je zanimiv in značilen. Ne more pa seveda docela rešiti tiste uganke, na katero bi nevtralne države Evrope najraje vedele odgovor..,
Mussolinijeva zasluga
Bukarešta, 13. septembra. AA. Štefani: List »Curentul« objavlja članek v katerem pravi, da je Mussolinijeva zasluga, če požar ni zajel vse Evrope. Nato pravi članek, da se Mussolini ni zadovolji! samo s tem, da je omejil požar, temveč 6e trudi tudi za obrambo civilizacije in tisočletne zahodne kulture.
ki ne dokazuje samo junaštva od vseh strani obkoljene poljske armade na zapadu in severoza-padu, ampak omogoča Poljakom, da se njihova glavna sila zbere v dobro zavarovanem in mogoče tudi že več ali manj utrjenem trikotu. kjer bi mogla dati nemškim armadam učinkovit odpor in vojno na prostem spremeniti v pozicijsko vojno. To vse velja seveda pod predpostavko, da bi se posrečilo Nemce zaustaviti tudi na jugu in na severu, kjer nemške armade sedaj prodirajo tudi iz Kuvalkijev, to ie iz najsevernejšega kota vzhodne Prusije, da bi na ta način prišli osrednji l>oljski armadi v obliki klešč v bok ali za hrbet ne samo z juga. ampak tudi s severa. Zato se moramo zaenkrat še vzdržati sodbe o pomenu, ki ga ima posrečeni umik poljske zapadne armade, kar je gotovo zelo dvignilo ugled Poljske, kateri je zaradi dogodkov prvega tedna brez dvoma nekoliko trpel.
Medtem ko moramo čakati izida na glavnem bojišču, ki je v trikotu med Vislo in Bugom ter nekoliko severneje potekajočim Narevom, je dobro, če se spomnimo, kakšen je bil prvotni vojni načrt, o katerem se je bil poljski maršal Rydz Smigly dogovoril s francoskim generalom Gamelinom. Gamelin je takrat pregovarjal Poljsko, naj v primeru vojne pusti skozi svoje ozemlje armado Sovjetske Rusije, o kateri so Francozi mislili, da se bo postavila njim v bok proti Nemčiji, pa je zaradi nespretnosli in nedalekovidnosti ter ozkosrč-nosti Anglije sklenila pakt z Nemčijo. Rydz Smili I y pa je takrat odločno odklonil pomoč rdeče armade, kateri Poljaki na noben način ne zaupajo, ampak je pristal samo na lo, da bi smela preleteli poljsko ozemlje rdeča letalska armado in da bi seveda Rusija s svojimi poljskimi in indi jtrij-skimi izdelki pomagala Poljski. Pač pa se je zanašala Poljska na to, da ji l>o mogla Francija priti direktno na pomoč skozi Romunijo, Turčijo in Grčijo, upajoč, da se bo Angliji in Franciji posrečilo, da to pot popolnoma osvobodi za svoj prehod. Ker se pa francoskim in angleškim diplomatom v Moskvi ni posrečilo pridobiti Rusije : vo.o stran in ker tudi Romunija in ostale b; ,ske države niso hotele iz svoje rezerve, je I oljska 1. septembra bila brez pravega vojnega načrta in jo je nemški vdor zadel skoro popolnoma nepripravljeno.
Vprašanje je, koKtso mož je imela Poljska mobiliziranih, ko so planile na njo s štirih strani nemške armade. Statistika, ki jo vodi Društvo narodov, je trdila, da more Poljska postaviti na bojno polje 6 in pol milijona mož. Francoske vojaške revije 6o cenile poljsko armado na 5 miH-jonov mož, čisto resne cenitve pa ji niso dale več kot 4 milijone. Toda danes so vsi evropski generalni štabi prepričani, da je Poljska ob trenutku, ko so vdrle vanjo nemške armade, imela kvečjemu na razpolago dva milijona mož, od katerih pa se je nahajala na bojišču samo ena polovica. Ljudje pa, ki cenijo stvari prekomerno trezno, menijo, da Poljska ni imela v tem trenutku več kot 800.000 mož na bojnih poljih, kar pa ni verjetno, ker je Poljska že v mirnem času imela pod orožjem 300.000 mož in se je v zadnjem letu ntočno obo-roževala.
Za pravično presojo dogodkov na vzhodnem bojišču je treba vedeti tudi, da poljska armada tehnično ni na višku in da bi sila njenega izvrstnega konjeništva, ki pa v moderni vojni ne pomeni več tega, kar je pomenilo prej, moglo priti proti motorizirani nemški armadi uspešno do izraza samo ob prilikah, ki bi bile za njo terensko ugodne.
Položaj glavne poljske sile v trikotu med Vislo in Bugom oziroma Narevom po sodbi italijanskega vojnega poročevalca ni preveč ugoden, ker se tam poljska armada pač lahko sijajno brani in prizadene nasprotniku ogromne izgube, bi pa lahko postala za poljsko armado ogromna past, v katero bi mogla biti zajeta in Iji ji bil umik na jug ali jugovzhod zelo otežkočen. če se namreč Nemcem posreči zavzeti Lvov in okreniti svojo armado na sever.
Seveda velja tudi v vojni to, kar pravijo o Bogu, da generali in strategi ter vojni poročevalci obračajo, usoda pa obrne in tako se zna tudi sedaj zgoditi, da bo tisti, ki upa na zmago, doživel neuspeh.
Kako se bore na vzhodnem bojišču
Rim, 13. sept. c. Italijanski list »Tribuna« ima na nemško-poljski fronti posebnega vojnega dopisnika, ki pošilja poročila iz prvih vrst spopadov in borb. Dopisnik poroča sedaj, da je v Poljsko prodiral obenem s tisto kolono motorizirane nemške divizije, ki je
Erva vdrla v Krakbv in nato oddrvela proti Kielcam. lopisnik poroča, da se nemški tanki in oMopni avtomobili s poljskimi četami, ki so bile oborožene s strojnicami, navadno na hribovitem ozemlju, niso spuščali v borbe. Vsa motoma vozila so poiskala način, da so prišla oddelkom, ki so sipali ogenj iz strojnic, za hrbet. Prave borbe med tanki in poljskimi četami skoraj n: bilo, ker so motoma vozila posamezne poljske oddelke odrezale od zaledja, nato pa so pridrvela nemška letala, ki so z viJka obsipala s svojimi strojnicami poljske vojake z njihovimi strojnicami. Pogosto so nemška letala obsipavala poljske oddelke tudi z letaki, v katerih opozarjajo Nemci Poljake, da je vsak odpor zastonj.
Za poljske vojake pa poudarja dopi«nik »Tribune«, da se bore izredno junaško in drzno. Nikakor ni lahko poljske čete poraziti Dopisnik poudarja, da jih z ognjem in jeklom sploh ni mogoče premagati. Nemci jih hočejo zato omehčati z letaki, v katerih opozarjajo poljske vojake na to, da so jim pred vojno poveljniki obliubljali, da bodo že čez 14 dni v Berlinu.
Madžarska ostane pri miru
Važna vloga Italije
Budimpešta, 13. sept. TG. Madžarski vladni krogi I sebno pa v Budimpešti cenijo »tališče Italije Stališče
j. m Jx___i ■ - i______l__: !_!_..l:_i: Tl.l.l^	Am u mi«li Italija drrjlti nh
mislijo, da Madžarrki ne bo treba posebej izjavljati, da bo v tem sporu ostala nevtralna. Madžarski politični krogi podčrtavajo samo, da bo madžarska politika ostala nespremenjena, ker se razvija v tem okviru:
Madžarska ve, da je Nemčija prevzela poroštvo za madžarske nove meje. Zato mimo čaka na razvoj dogodkov. Prav tako pa so v Budimpešti tudi prepričani, da se bo Nemčiji posrečd trud. da sedanji spopad omeji, tudi če bi bila prisiljena po zmagi nad Polisko obračunati še s Francijo in Anglijo.
Odnošaji Madžarske do Italije in Nemčije so zato kljub silno naglemu razvoju ostali nespremenieni. Po-
Italije namreč ne pomeni, da te misli Italija držati ob strani dogodkov v Evropi. Italija prav tako kakor Madžarska stop na tvojem mestu s puško ob nogi Italija ima vse svoje sklepe m zadeve trdno v svojih rokah, dočim gleda Madžarska, k: je majhna in manj oborožena, z zaupanjem na svoji velika prijatelja v Evropi
Zato madžarski vladni krogi zelo cenijo Mussoli-nijev trud, da hoče vojno v Evropi čimbolj omejiti. V Budimpešti so prepričani, da ne bo brez Italije v Evropi sprejet r.oben sklep. S svojo veliko politično ta vojaško močjo je Italija še naprej v polni moči prisotna na zapadu, na Balkanu ta aa vzhodu.
Prav tako so jim pravili, da je nemška vojska nesposobna za napad, ker nima hrane, obleke in streliva. Dopisnik dodaja, da je bil vsak poljski vo;ak posebno zadnje čase usmerjen tako, da je bil prepričan, da bo sedaj v tej vojni poljski narod zadnjič zmagovito obračunal s svojim dednim sovražnikem. Sedaj je nenadno nemško prodiranje seveda razočaralo poljske vojake, ni pa zlomilo njihovega poguma in navdušenja za obrambo domovine. Izkazalo se je, da z orožjem Poljske ni mogoče premagati, dasi jo bo vojna vihra najbrž razdejala. Neštetokrat so se poljski vojaki te dni s puškami in bajoneti zagnali nad tanke, ki so jih s svojimi strojnicami pokosili in poljska konjenica je neštetokrat zdrvela naravnost v smrt v ogenj strojnic
ffTiha vojna" na morjiL
London, 13. sept. c. Angleško informacijsko ministrstvo objavlja dnevno vesti, da se na morju nadaljuje borba proti nemškim podmornicam. Vse edinice angleške vojne mornarice sodelujejo pri lovu za podmornicami. Do sedaj še ni bilo mogoče popolnoma ločno ugotoviti njihov način kri-žarenja, vendar pa ministrstvo poudarja, da bodo angleške vojne ladje tudi to nalogo dobro raz-vozljale.
Danes objavlja angleško informacijsko ministrstvo, da je bilo zopet na morju napadenih več angleških trgovskih ladij. Nekaj jih je sovražnik zopet potopil. Sedaj ministrstvo ne daje niti več imen potopljenih ladij, prav tako pa ne navaja kraja, kje je bila kakšna ladja napadena. Angle ško mornariško poveljstvo se je torej odloČilo, da bo na >tihi način« iztisnilo z morij podmorskega sovražnika.
Pač pa poudarja angleško mornariško mini strstvo, da »o sedaj z vseh morij izginile vse nemške tovorne ladje. Nemški pomorski promet se razvija samo še v Baltiku.
Angleška vojna mornarica strogo nadzira blokado Nemčije, vendar pa še nikjer ni bilo nobenega spopada na morju.
Amsterdam, 13. (ept.č b. Po nekem poročilu nemškega vojnega ministrstva bo Nemčija organizirala drugo rezervo, ki bo zajela vse sposobne ljudi od 41. do 55. leta. To rezervo bo nemško vrhovno poveljstvo uporabilo na nemškem vzhodnem bojišču.
ŠPORT
GjOApodaK&tvo
Gospodarski in finančni napori Nemčije
Prva uredba vsebujoča trideset členov, ki jo je izdal odbor za uaroduo obrambo pod predsedstvom feldmaršala Gtiringa, nalaga nemškemu prebivalstvu zelo težke žrtve. Ta uredba sloni na načelu, ki ga je objavil Hitler, in po katerem nemško civilno prebivalstvo ne sme bolje živeti kot pa vojaštvo. Kdor bo skušal obogateli med vojno — po izjavi Hitlerja — ne bo našel bogastva, ampak smrt. Uredba apelira na patriotizem vseh Nemcev, vzpostavila pa je zelo strog režim in bo zanimivo videti, kakšne uspehe bo imela.
Nemčija je vstopila sedaj v vojno gotovo pod manj ugodnimi okolnostmi kot pa leta 1914. — Nacionalni socializem je sicer izvršil velike stvari na polju javnih in vojaških del, je pa zelo oslabil finančno moč države. V letu 1914 so zlate zaloge Reichsbanke znašale 296 milijonov zlatih dolarjev, letos pa ne znašajo več kot 17 milijonov, je pa Nemčija prišla v posest avstrijske zlate zaloge, ki jo cenijo na 27 milijonov, češke, ki je znašala 37 milijonov, in tri milijone je dobila v banki gdanskega mesta. Verjetno pa Je, da te vsote niso ostale nedotaknjene in so vsaj deloma najbrže služile za plačilo znatnih nakupov surovin, ki jih je Nemčija zbrala v teku zadnjih mesecev. Zato je mogoče smatrati, da je bila zlata zaloga letos komaj osmi del zaloge iz leta 1914. Razen tega je bil trg kapitala v Nemčiji tolikokrat obdavčen, da bo težko izdajati nova notranja državna posojila. Nepotrebno pa je poudarjati, da je inozemski kredit Nemčije enak ničli.
Tako je Nemčija vkljub teorijam dr. Funka prisiljena, da se sedaj zateče k klasičnim metodam buržujskega gospodarstva: varčevanju in povečanju dohodkov in upa, da bo s temi dvemi
sredstvi dobila nekaj milijard letno. Davki na dohodke nad 2400 mark so povišani za 50%, mogli bodo znašati do 65% teh dohodkov. Dežele bodo bodo morule plačevati dodaten davek v višini 15%, občino pa 25% od njihovih dohodkov, ki jih imajo od raznih davkov, katere pobirajo, ne bodo pa smele davkov zvišati, ampak bodo morale doseči to z varčevanjem.
Na polju posrednih davkov bo na pivo, ki je narodna pijača, in na tobak vpeljana davščina v višini 20%, na alkoholne pijače dodatni davek v višini 100 mark na hektoliter alkohola, na peneča vina pa 1 marko na steklenico. Vlada skuša tudi zmanjšati konsum in se tako izogniti inflaciji, ki bi nastala zaradi velikega povpraševanja po blagu.
Poleg teh davčnih ukrepov vsebuje uredba tudi predpise glede delavskih mezd, glede cen in pogojev dela, kateri bodo imeli velik vpliv na gospodarsko in socialno življenje Nemcev. Vlada hoče znižati delavske mezde, poleg tega pa odpravlja med drugim plačilo nadur ter predpise glede dopustov. Zaradi kompenziranja težkih žrtev, ki jih nalaga nemškemu delavstvu, namerava odbor za državno obrambo znižati cene, podjetja so pozvana, da znižajo cene v istem razmerju kot so znižane delavske mezde .Ker je tudi država velik odjemalec, upa, da bo tudi na ta način nekoliko razbremenila svoj preračun.
Izkušnja bo pokazala, kakšni bodo rezultati tega programa, na podlagi katerega hoče vzdržati Nemčija vse vojaške napore. Od prebivalstva, čigar eksistenčni pogoji so itak zelo težki, zahteva ta program veliko; tisti, ki prejemajo majhne mezde, bodo trpeli pomanjkanje, v zadnjem času se že sliši o mezdnem gibanju pri rudarjih.
:. film (Marija Kožuhova) po romanu Luisa Hemona. I
MflRIfl CHflPDELEINE |
S prvo nagrado nagraien visoko umetniški franc. film (Marija Kožuhova) po romanu Luisa Hemona. Režija: JULIEN DUVIVIER. — Madeleine Renaud. lean Oabin, Jean Pierre Aumont KINO MATICA, tel, 21-24. Ob 16, 19 in 21
prvič v ameri-kem filmu, v Ona hoče - on pa noče...
zabavni vejeloig ri duhovitega	Pri tem filmu se boste od srca nasmejati! _humorja Predstave ob 16., 19 in 21 uri — Kine Union, 1*1. 33-21
rnmmmmm^^^m—mm^mmmmmmmmi^mamim^^mm
(Glej tudi poročila aa & Hrani.)
Pismo iz šole za telesno vzgojo
Nekajkrat sem slišal in Iz pogovorov razbral, da ljudje kaj malo vedo o šoli za telesno vzgojo in da naj bi iib kdorkoli informiral natančneje o tej tako potrebni in važni ustanovi, ki bi naj bila osnova lepšim dnem na prostranem polju telesne vzgoie. Zato sem se namenil napisati tele beeede;
Šola za telesno vzgojo je enoletna in je bila otvorjena 15. septembra 1938 v Belgradu, kar je itak bilo javljeno v »Slovencu«.
Namen šole je vzgojiti in izobraziti dovoljno število strokovnih moči in z njihovo pomočjo razširiti in dvigniti telesno vzgojo v državi na dostojno višino. Seveda tega ni mogoče doseči čez noč, pač pa je za to, kakor za vsako drugo gibanje, potrebna neka doba. A vendar, prvi koraki so storjeni, otvorjena je šola, ki bo vsakoletni vir novih moči, ki todo v šolah, kakor tudi društvih nosilci novodobDib telesno-vzgojnih načel.
Slušateljev v šoli Je 50, ki so iz vseh delov države in ki so bili sprejeti na podlagi praktičnih sprejemnih izpitov, kjer je moral vsak doseči predpisane rezultate iz posameznih športnih panog. Dalje je bil vsak zdravniško in rentgeno-loško pregledan. Slovencev nas je 20, torej nad tretjino vseh slušateljev.
Šola sama je urejena internatsko, t. J. vsi stanujemo skupaj in se skupaj tudi hranimo. V ta namen je ministrstvo najelo krasen dom od Sokola Malice, v katerem je dovolj za šolo potrebnih prostorov. Tu so: prostori upravništva šole, telovadnica s telovadiščem, dvorane za posebne panoge (boks, džiu-džicu, sabljanje), predavalnica, učilnice, spalnice, kopalnica, kuhinja in jedilnica. Vsi slušatelji smo enako oblečeni. Vso športno opremo smo prejeli od ministrstva.
Upravnik šole je univ. prof. g. dr. Alfred Pirhler, znan športni (in sokolski) delavec, njegov namestnik pa g. Branko Polič.
Predmetov je 27 — saj je v programu šole obdelati snov dveh let v enem samem letu. Predmeti so teoretični in praktični. In to: nauk o telesni vzgoji, anatomija, fiziologija, biologija, higiena, prva pomoč, metodika, pedagogika, psihologija, zgodovina telesne vzgoje, gradnja prostorov za telesno vzgojo, lahka atletika, težka atletika (boks, rokohorba, džiu-džicu), vojaški predmeti, igre (nogomet, košarka, rokomet, odbojka), petje, ples itd.
Vsak predmet se obdelava kar najbolj natančno — praktično in teoretično —, seva v kolikor dopušča to skopo odmerjeni čas.
Predavajo nam sami strokovnjaki: univerzitetni in srednješolski profesorji, naši absolventi inozemskih visokih šol za telesno vzgojo ln poznani športni strokovnjaki, ki se celo od daleč vozijo predavat (iz Zagreba, Subotice). Profesorji so: gg. Sovač, dr. Sljivič, dr. Arneri, dr. Smodla-ka, inž. Petrovič, Ulaga, Polič, Maranovič, Kavčič, Tadič, šuštič, Milin, Šepa, dr. Pire, dr. Rančič, Stanojevič, Jovanovič itd.
Pouk se vrši v domovi predavalnici, fhstitu-tih (higienskem in medicinskem), na telovadišču, v kopališču Krsmanovič in igrišču BSK-a.
Dnevni red : Red in disciplina spominjata na vojaščino — le, da je tu prosti čas dovoljeno uporabljati po lastni razsodnosti. Za red in točen potek vsega po predpisanem urniku skrbita po dva dežurna, ki se dnevno menjata. Poleg njiju opravlja dežurstvo tudi dežurni nastavnik. Dnevi nam potekajo v resnem delu, L j. vajah, predavanjih in učenju. Dan je točno razdeljen. Ob sedmih vstajenje, zatem kopanje in umivanje, ob 7.30 zajtrk, o<l 8—13 predavanja, nato kosilo, femu pa sledi do 17 odmor (lahko odidetno v mesto po opravkih), sledita spet dve uri predavanj, nato večerja, ob 22 pa življenje potihne... Pojioldnevi ob sredah, četrtkih in cela nedelja so prosti.
Življenje v šoli nam poteka kar prijetno, saj se vsi med seboj izvrstno razumemo. Prosti čas uporabimo za šiudij, obisk različnih kulturnih in športnih prireditev, za katere imamo posebne popuste (n. pr. nogometne tekme proste legitimacije — tribunski sedež). Prosti čas je daljo posvečen debatam, igram, čitanju, pa kdo bi naštel vse različnosti, ki nam izpopolnjujejo kratko odmerjeni čas. Priljubljene so posebno igre — košarka, odbojka in pa seve nogomet. Za vse te igre imamo močna reprezentativna moštva.
V zavesti, da nam šola v tem kratkem času ne zmore dati vsega potrebnega za naše bodoče delo med mladino, smo ustanovili svoje »Združenje študentov telesne vzgoje« s sledečimi sekcijami: prosvetno, socialno-ekonoinsko, športno in zabavno. Kot Združenje ima tudi vsaka od teh sekcij svoj program, vsaka prireja v svojem okviru predavanja in debate. Namen Združenja pa ni samo sedaj pomagati svojim članom, nego nuditi jim tudi po končanem študiju čim več, t. j. strokovne literature, nabavljanje opreme in jx>treb-ščin za telesno vzgojo in drugo... Ker nimamo pri nas dovolj strokovnih športnih knjig, oziroma jih za nekatere predmete, t. j. športne panoge sploh ni. smo si organizirali tiskanje skript po zbranih beležkah pri posameznih predmetnih predavanjih. Po trojica izdela posamezen predmet, napiše in razmnoži. To je prav za prav začetek naše strokovne literature iz vseh športnih predmetov, ki bo nam in zainteresiranim služila v bodočem delu.
Mladost hoče poleg resnega dela tudi razvedrila. Zato smo si kupili radio, tako imamo vedno dovolj muzike, novic Itd Tudi zapojemo, pa še prav čedno, saj je nas Slovencev 20. pa tudi drugi zapojo — naša lepa slovenska pesem tudi tu vžiga in harmonika nam privošči kako poskočno.
Konec januarja smo končali prvo polletje. Polagali smo izpite iz vseh predmetov. Uspehi so bili zadovoljivi, tako iz teorije kakor iz prakse. (Najboljši rezultat: tek na 100 m 11.3, met krogle 12,30 m, skok v višino 165 cm. plavanje na 100 m 1,12 min. — kar so za megleno in mrzlo januarsko vreme odlični rezultati.) Slovenci smo se kaj dobro držali.
Da bi mogli kot bodoči voditelji našega športa v Soli in izven nje, tudi pozimi popeljati mladino v prirodo koristiti njenemu zdravju, pokazati ji pri rodne lepote, obenem pa ji omogočiti telesno vežbanje v zimski prirodi in razširjati smučar-stvo po vseh naših zasneženih predelih, smo imeli na Pokljuki dvajsetdnevni smučarski tečaj, čigar uspehi so bili res veliki.
Važnost šole za telesno vzgojo In njenega dela Je predvsem v tem. da nam bo dala le[x> število praktično in teoretično usjx>sobljenih mladih delavcev, ki bolo v korist Soli in klubom, saj bo predvsem tu njihov delokrog. Z zdravo in telesno kot duhovno močno mladino p« bomo doprinesli kar največ narodu in domovint Pak.
Nacionalni teniški turnir v Celju
Vsakoletni teniški turnir, ki ga prirej« SK Celje za prvenstvo Savinjske doline in prehodni pokal celjske mestne občine bo letos v soboto,
Stanje naših kliringov
V stanju naših kliringov so od 31. avguata pa do 8. t. m. nastale sledeče epremembe:
Aktivni kliringi. Naša terjatev v kliringu z Madžarsko se je zvišala od 35.4 na 40.3 milij. din, povečala se je tudi terjatev v nemškem kliringu od 11.8 na 13.7 milij. mark. Občutno pa se je zmanjšala naša terjatev proti češko-moravekemu protektoratu, dočim je koncem avgusta ta terjatev znašala 21.5 milij. kč, je znašala 8. t. m. le še 10.5 milij. Oetali aktivni kliringi so ostali neiz-premenjeni in sicer turški e 17.7 milij. din, bolgarski z 1.2 milij. din in španski z 2.9 milij. pezet.
Pasivni kliringi. Med pasivnimi kliringi ni bilo tako velikih sprememb kot eo med aktvnimi. Naš dolg v italijanskem kliringu je narastel za 1.4 milij. din na 130.6 milij., narastel je tudi saldo v kliringu s Poljsko za 0.5 milij. na 26.8 milij. din, ter saldo romunskega kliringa za 0.5 a 4.5 milij. din. Ostali pasivni klirinški računi so ostali brez bistvenih sprememb, belgijski na 1.4 milij. belgov, in švicarski na 1.2 milij. švic. frankov.
Glavne spremembe v klirinškem prometu 60 torej v češkem kliringu, v katerem ee je naša terjatev znižala za 11 milij. kč in v nemškem kliringu, v katerem se je terjatev povečala za 26.4 milij. din.
Stanje Narodne banke
Za 8 september t. 1. izkazuje Narodna banka sledeče stanje (vse v milij. din, v oklepajih podatki v primeri z izkazom za 31. avgust t. 1.):
Aktivas zlato v blagajnah 1.974.5 (+ 61.8), zlato v inozemstvu 10.8, skujmo zlata podlaga 1.985.4 (+ 61.8), devize, izven podlage 509.7 (+ 1.9), kovan denar 318.8 (+ 21.9), posojila menična 2.048.3 (+ 136.7), lombardna posojila 207.7 (—12.6), skupna posojila 2.256.0 (+ 124.0), vred-dnoetni papirji 255.2 (—8.6), razna aktiva 2.541.3 (+ 247.2).
Pasiva« Obtok bankovcev '8.4865 (+ 500.3), obveznosti po vidu: terjatev države 19.7 (—0.4), žirovni računi 639.0 (—23.9), razni računi 659,4 (—65.1), skupaj obveznosti po vidu 1.318.2 (—31.5), razna pasiva 277.0 {—21.3).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu je znašal 9.8047 (+468.7), skupna podlaga s premijo 2.551.2 (+ 79.5). od tega je samo zlato v blagajnah s premijo 2.537.3 (+79.4), skupno kritje 26.01 (v prejšnjem izkazu 26.47%), od tega samo z zlatom 25.87% (26.32%).
V primeri z zadnjim izkazom je znatno narastel obtok bankovcev, kar je 6evcda deloma že posledica zahtev, ki jih je gospodarstvo stavilo na Narodno banko r ozirom na sedanje razmere na denarnem trgu. V prihodnjem izkazu bo to prišlo še bolj do izTaza, ker je Narodna banka v zadnjih dneh stavila denarnim zavodom na razpolago znatna sredstva za izplačevanje vlog. Nekoliko pa gre povečanje obtoka na račun ultima, ko so potrebe gospodarstva po denarju itak redno večje kot pa običajno.
16. in nedeljo, 17. t. m. Po došlih prijavah sodeč. bo to naš letošnji največji turnir. Poleg številnih prijav znanih igralcev In igralk iz Ma-riliora. Ljubljane in Zagreba so zagotovili svojo udeležilo predvsem naša državna prvakinja Kovačeva, zmagovalka številnih mednarodnih turnirjev, nadalje Celjanka Sernečeva, tretja na državni damski rang listi. Obljubljeno |e tudi sodelovanje Florjanove, ki pa še ni zagotovljeno. S nastopom te bi bila zbrana v Celju naša priznana damska državna reprezentanca. Vendar Že s sodelovanjem Kovačeve in Sernečeve je zagotovljen turnirju popoln uspeh. Od gospodov |e zagotovil svoio sodelovanje lanski zmagovalec turnirja Boris Smer-du, ki se je ravnokar vrnil iz zmagonosne turneje po Madžarskem, naš bodoči mušketir. Nadalje bo nastopil lanski finalist Friedrich ter veliko šlevilo mlaiših igralcev in igralk iz Slovenije In Hrvatske. Na to zanimivo tekmovanje opozarjamo vse Celjane. Turnir se bo pričel v soboto in nedeljo vsakokrat ob 8 v Mestnem parku.
Deffnltivni obračun kmečkih dolgov pri Pabu
Stanje definitivno prevzetih in obračunanih kmečkih dolgov je po stanju 1 .avgusta t. 1. bilo sledeč:
Prijavljenih je bilo »Pabu« skupno 779.190 dolgov v nominalni vrednosti 3.126 milij. dinarjev, upnikom je bilo vrnjenih 36.181 dolgov v nominalni vrednosti 301 milij. dinarjev, prevzetih in znižanih ie bilo 557.880 dolgov v vrednosti 1.729.8 milij. dinarjev. Na te prevzete dolgove so kmetje dolžni plačati »Pabu« 1.076.3 milij. din. Zavodom, ki so dolgove izročile, je odobreno v tekočem računu 1^64.3 milij. din ter 335.5 milij. v 3% nih državnih obveznicah.
Dosedaj so kmetje plačali Pabu 312.8 milij. din, kar predstavlja 29% celokupnih njihovih dolgov, ki jih imajo plačati.
Po podatkih Paba, 60 banke in drugi denarni zavodi, ki so izročili kmečke dolgove, prejele na račun prve anuitete 125 milij. din in na račun druge anuitete 51.5 milij., skupaj torej 176.6 milij. din.
Spremembe v predsedstvu Paba
Kot poroča »Jugoslovenski kurur« bo prišlo do spremembe v predsedstvu Privilegirane agrarne banke. Za predsednika upravnega odbora bo imenovan g. Dragiša Zdravkovič, advokat iz Belgrada.
Sedanji predsednik Paba je Hrvat g. Stjcpan Barič, bivši minister.
*
Dobave: Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 15. septembra ponudbe za dobavo te-rove lepenke; 16. armiranega telefonskega kabla, galvanskih zvoncev, konzol, vijakov, žebijev, pro-bijčev, raznih klešč i. dr.; 18. raznega telefonskega materiala, raznega orodja: žage, klešče, kladiva, 6ekire i. dr.; 19. motociklov s prikolicami; 21. zidarskega orodja, kant za vodo i. dr.
Dne 19 septembra bo v pisarni referenta in-ženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena pogodba za oddajo del za vodovodno inštalacijo v pralnici in kopalnici v Mariboru; 25. za napravo šupe v vojašnici »Kralja Aleksandra« v Ljubljani; 27. za postavitev vojnega objekta v Slovenjgradcu.
Dne 21. septembra bo v pisarni garnizonske uprave v Ljubljani zaključna direktna pogodba za oddajo prodaje sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanskega garnizona pod zakup.
Dne 25 septembra bo pri »Upravi Barutane« v Kamniku licitacija za dobavo gutaperke; 26. trakastega železa; 27. parafina.
Predmetni oglasi eo v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
JEGL1ČEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKl VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
Hrvatska športna sloga - zveza športnih zvez v hrvatski banovini
Hrvatska športna sloga je sklicala konferenco vseh športnih organizarij v Zagrebu. Na tej konferenci se bodo reševala razna vprašanja glede organizacije športa v hrvatski banovini. Hrvatska športna sloga namreč želi, da postane splošni športni forum za vse športe. Glede nato bo postala hrvatska športna sloga nekaka zveza športnih zvez v banovini Hrvatski.
Evropa proti Ameriki v boksu
Prihodnje lelo se bodo pomerili najboljši amaterski boksarji Evrope in Amerike. Tekmovanja bodo v Chiragu in predlagajo Amerikanci, da bi se vršila dne 12. aprila, tako da se bodo mogli evropejski tekmovalci Se pravočasno vrniti. Težko pa je verjetno, da se bo naSlo močno evropsko moštvo za omenjeno srečanje.
Borze
Dne 13. septembra 1939.
Deaar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 16 milij. din, kar je rekorden promet.
V	vrednostnih papirjih je promet na belgrajski borzi znašal 1.8 milij. din.
Med tečaji je znatno popustil tečaj obveznic vojne škode.
Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt ....... 176.90- 180.10
Pariz 100 frankov ...... 100.35- 102.65
Newyork 100 dolarjev .... 4368.00—4428.00
Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold. .... 2326.00—2364.00 Bruselj 100 belg...... 754.00- 766.00
Ljubljana — Svobodno	tržišče.
London 1 funt..............220.51— 223.71
Pariz 100 frankov ......	125.15— 127.45
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1239.34—1249.34
Amsterdam 100 goldinarjev , .	2898.97—2936.97
Bruselj 100 belg.......939.69— 950.69
Ljnbljana — Zasebni kliring.
Berlin 1 marka....... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring.
grški boni ....... 29.65-30.35 (30.24)
bolgarski čeki .. ....... . 90 blago
Belgrad — Zasebni kliring.
grški boni....... 29.15—29.85 (29.50)
Curih. Pariz 10.15, London 17.85, Newyork 442, Bruselj 76, Milan 23.10, Amsterdam 234.50, Stockholm 105.50.
Vrednostni papirji Vojna ikoda r
v Ljubljani 435—440 v Zagrebu 420 zaklj. v Belgradu 419—422 (419)
Ljubljana. Drž. papirji: agrarji 58—60, vojna škoda promptna 435—440, begi. obveznice 81.50 do 82, 8% Blerovo posojilo 95 - 97, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž, hip. banke 94 do 96. — Delnice Trboveljska 170—175.
Zagreb. Drž. papirji: agrarji 58 blago, vojna škoda proniptna 420 zaklj., 6% šum. obveznice 76 den., begluške obveznice 80 zaklj., dalm. agrarji 75 zaklj., 4% sev. agrarji 57 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 190 blago. Trboveljska 177 blago, Sladk. tov. Bečkerek 80 den., Isis 30 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 95 zaklj., agrarji 58—58.50 (58). vojna škoda promptna 419 422 (419), 6% šum. obv. 74—76 (74—76.75), begi. obveznice 77.75—78 (77.50—77.75), dalm. agrarji 74-75 (75-75.75). 4% sev. agrarji 56 zaklj., 8% Blerovp posojilo 92 zaklj., 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 98 den. — Delnice: Narodna banka 6900 zaklj.
2itnl trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Promet srednji.
Živinski sejmi
V	okraju Ljutomer dne 8. septembra t. 1. Telice III. vrste din 3 do 3.50, krave II. vrete din 2 do 3, krave III. VTste din 2 do 2.50, teleta II. vrste din 4 do 4.50, prašiči pršutarji din 6.50 do 7.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. vrste prednji del din 8, zadnji del din 10, goveje meso III. vrste prednji del din 6, zadnji del din 8, svinjina din 14, slanina din 16, svinjska mast din 14, čisti med din 15, goveje 6urove kože din 8, telečje surove kože din 9 za 1 kg. — Pšenica din 165, ječmen din 120, oves din 120, koruza din 140, fižol din 200, krompir din 80, seno din 45, slama din 30, jabolka I. vrste din 150, II. vrste din 100, III. vrste din 75, hruške I. vrste din 250, II. vrste din 200, III. vrste din 100, pšenična moka din 275 do 325, koruzna moka din 150 do 250, ajdova moka din 325 za 100 kg. — Drva din 80 do 90 za 1 m", jajca din 0.30 do 0.60 za 1 komad, mleko din 1.50 za liter, 6urovo maslo din 18 do 24 za 1 kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 4 do 5 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 6 do 9 za liter.
V	okraju Kočevje dne 5. septembra t. 1. Voli
I.	vrste din 6, voli II. vrste din 5, voli III. vrste din 3.50, telice I. vrste din 6, telice II. vrete din 5, telice III. vrete din 3.50, krave I. vrste din 5, krave II. vrete din 4, krave III. din 2 do 2<50, te« leta I. vrste din 7, teleta II. vrste din 6, prašiči špeharji din 9, prašiči pršutarji din 7 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste din 12, goveje meso
II.	vrste din 10, svinjina din 14, slanina din 15, svinjaka mast din 18, čieti med din 16 do 18, goveje surov« kože din 11, svinjske surove kože din 8 za 1 kg. — Pšenica din 200, ječmen din 200, rž din 200. oves din 165, koruza din 165, fižol din 300 do 400 krompir din 100 do 150, lucerna din 100, seno din 80, slama din 18 do 20, jabolka I. vrste din 500, II. vrete din 350, III. vrste din 200, hruške I. vrste din 600, II. vrste din 400, III. vrste din 200. pšenična moka din 325, koruzna moka din, ajdova moka din 500 za 100 kg. — Drva din 50 do 60 za 1 m", jajca din 0.80 za 1 komad, mleko din 1.75 do 2 za liter, surovo maslo din 24 do 32 za 1 kg. grozdje din 8 za kg.
Cene Kmetijskih pridelkov v Trbovljah dne 7. septembra t. I. Pšenična moka 3 din do 3.50 din, govedina 10 din, teletina 14 din do 20 din, svinjina 12 do 18 din, ovčje meso 8 din, sveža slanina 17 din, prekajena slanina 22 din in krompir 1.25 din za 1 kg. Mleko 2.25 din za liter in jajca 1 din za komad.
V	okraju Ptuj dne 4. septembra t. 1.: voli L vrete 4.25, voli II. vrste din 4, voli III. vrste din 3, telice L vrste din 4.50, telice II. vrste din 4, telice III. vrste din 3.25, krave I. vrste din 4, krave II. vrete din 3. krave III. vrste din 2, teleta I. vrete din 4.50. prašiči špeharji din 8 do 8 50, prašiči pšutarji din 7.25 do 7.75 za 1 kg žive teže.
Goveje meso I. vrate prednji del din 9, zadnji del din 11, goveje meso II. vrste prednji del din 7, zadnji del din 9, svinjina din 13, slanina din 16, svinjska mast din 18. čisti med din 16 do 20, goveje »urove kože din 10. telečje surove kože din 12, svinjake eurove kože din 7 do 8 za 1 kg
Pšenica din 150 do 160, ječmen din 160, rž din 130 do 140, oves din 130, koruza din 160, fižol din 300. krompir din 70, seno din 50 do 75, slama din 25 do 30, jabolka I. vrste din 300, II. vrste din 200. hruške I. vrste din 300, II. vrste din 200, pšenična moka din 325, koruzna moka din 225, ajdova moka din 350 do 500 za 100 k£
Tri dni v bombardirani Varšavi
Varšava, 2. septembra.
V	soboto dopoldne ni bilo zračnih napadov na Varšavo. Narod, globoko optimističen in otročje dober, je takoj začel šušljati da se »Nemci že pogajajo in da bo kmalu vojske konec.« Vendar se kmalu čuje o neprestanih hudih borbah na frontah in tudi o zračnih bombardiranjih v okolici Varšave in po V6eh železniških križiščih.
Ob 17 radio v francoskem in angleškem jeziku »za vse francoske narodne poslance in senatorje in za vse člane angleške spodnje in zgornje zbornice« zanika vest o prekinitvi sovražnosti, nasprotno Varšava je ravno predmet zračnih napadov.
V	Angliji in Franciji v tej uri torej odločajo o novi evropski vojni. Proti večeru se čuje o angleškem ultimatu v Berlinu. Takrat varšavski radio prenaša Iitanije z ljudskim petjem iz katedrale. Presunljivo je, kako se iz vseh hiš, dvorišč in ulic razlega ponižno petje preprostega zbora, s krasnimi starimi litanijami in refrenom »Sveta Mati .lasnogorska. Kraljica Poljakov, usmili se nas!« V tem hipu mi stopa v spomin tista nepozabna polnočnica v soboto 30. julija 1039, ko so tisočglave množice po vseh ljubljanskih cerkvah tako zbrano in goreče pele in molile za mir. Ne, taki narodi ne morejo propasti in ne bodo propadli. Kako mi je blizu Poljska v tej sobotni molitvi! Resnično, to so levi in levinje pred so-vragom, a krotki otroci pred večnim Gospodarjem vojnih trum.
Mlad letalski častnik je v zračnem boiu ranjen skozi roko; z drugo zdravo roko nadaljuje borbo, sestreli nasprotnika in se srečno spušča na tla pol nezavesten; ustavijo mu kri, takoj vzleti drugič in spravi še drugega nasprotnika dol; šele potem si da končno zavezati rano.
Pred Censtohovo so se danes, po včerajšnjem neuspehu, nemški tanki zbrali v gozdiču za drugi strahoviti napad; poljski bombniki v silnem številu, v dveh valovih, prihrumiio nad oklopne divizije in jim povzročijo ogromne izgube, seveda tudi s hudimi lastnimi izgubami.
Tudi 2. septembra «o bile vseoovsod borbe silno ogorčene. J1.	i ' v 1 '
.U' \ VVv. t * . «; , ..
\t • ' . . k k , V .	YH w 11
nemških pilotih so našli tiskane molitvice k bogu Votanu, »naj iztrebi ves poljski rod«; to je še hujše razjarilo kmete.
Večkrat Nemci spuščajo z letal padobranske odrede v poljsko zaledje, ampak poljske vojne oblasti ne priznavajo tega kot dovoljeno vojskovanje, temveč jih kratkomalo postrele kot vohune.
Ko pade mrak, se polašča mesta potlačenost, deloma zavolj napredovanja nemške invazije, pa tudi zavolj molka Anglije in Francije. Kaj neki odlašata? Nihče ne toži. 2ene so objokane, bolj nego včeraj, a vsi trpijo molče.
Trudil sem se ves dan zastonj, da iztaknem kak avto in šoferja za vožnjo do romunske meje, pa ni moč dohiti vsega, kar je potrebno: ali ni bencina, ali je avto rekviriran. ali šofer nima dovoljenja, da zapušča prestolnico.
Manifestacije pred poslaništvi
Varšava, 3. septembra.
Prva vojna nedel ja I V mestu je živahno, zračnih napadov dopoldne ni in kmalu bi človek na vojno pozabil. Ob 11.30 objavlja radio angleško vojno napoved Nemčiji po preteku ultimata, in takoj na to igrajo angleško himno in marseje-zo. Ljudstvo se usuje na ulice. Varšava oživi, kot je še nisem videl. Menda ga ni človeka doma, ki bi mogel hoditi, vse sili ven, na sonce, in deset-tisoči korakajo s pesmijo skozi mesto. Nepregledne množice navdušeno manifestirajo pred britanskim in francoskim poslaništvom, potem gredo pred jugoslovansko poslaništvo, mečejo cvetlice in vzklikajo Jugoslaviji, in še marširajo pred češkoslovaško poslaništvo, kjer je imel general Prhala govor o skupnih ciljih slovanstva in o novi češki in slovaški legiji, ki jo je danes osnoval predsednik poljske republike.
Hudi zračni boji
Popoldne grem mimo parka Lazieriki, ko zadoni alarm; v hipu se razvijejo hude zračne borbe med nemškimi in poljskimi lovci. Razstrelki protiletalskega topništva tulijo dol in ljudstvo, opogumljeno od dobrih vesti in prijetnega sonca, ne-oprezno gleda dvoboje v zraku, ploskajoč vsakemu poljskemu uspehu kot v gledališču. V polj-
ski opazovalni balon, ki od včeraj mirno stoji v veliki višini, se zakadi nemški lovec, iz balona se zabliska in zakadi, ohlapen začenja padati, iz njega pa skoči črna točka, ki kmalu obvisi na svetlem padohrauu in se polagoma guga proti zemlji. Ljudje še gledajo in gledajo, nihče ne mara v rov, ki jo izkopan po vsem parku, dokler ne pride stražnik in jih strogo nažene pod zemljo: vsi se smejijo in pravijo, da se sovražnega ptiča ne bi bali, da je pa treba ubogati stražnika
Kako domači so mi Lazienki! Pred leti sem celo spomladansko dopoldne presedel na neki klopi in vzljubil ta kraljevski park, to simpatično ljudstvo in veselo otročad, to celo mesto 3 svojim dražestno-ubranim sožitjem gotike in baroka, in svojo nežno atmosfero. Zdaj pa. ko stojim v rovu, ki neusmiljeno reže najlepše nasade, so mi Lazieriki še mnogo milejši. Pravijo, da šele. ko si prenočil v kakem mestu, lahko rečeš, da si bil tam, a jaz trdim: če si prebil nekaj ur v voinih rovih Varšave, potem si resnično počival v njenem srcu.
Zvečer je zopet vse na popolnoma mračnih ulicah. Srečavamo precej mnogo patrulj, ki peljejo sumljive tipe pred vojno sodišče, tudi take v vojaških oblekah. Govori se. da se v Varšavi pojavlja dosti vohunov, spuščenih od letal v poljskem zaledju.
Vsi napori, da bi našel šoferja in nerekvi-riran avto. so tudi danes ostali brez uspeha in polagoma postaja moj položaj neprijeten.
Varšava, 4. septembra.
Dopoldne se zdi, da je definitivno propadlo moje upanje na avto, ker so šoferja zaprli in vozilo rekvirirali, ampak zato se pojavlja nada, da dobim posebno vojaško dovoljenje za vlak, ki bi imel nocoj odpeljati proti Lvovu. Ta dan sem se tudi srečno seznanil s poljskim diplomatom, atašejem za tisk pri Vatikanu, ki tudi namerava potovati skozi Romunijo, in skleneva, da bova skupaj potovala.
Ljubljana, 13. septembra.
Znano je, da je Pokojninski zavod v Ljubljani kupil velik del vrta uršulinskega samostana v Ljubljani. To zemljišče je Pokojninski zavod kupil zato, da bo na njem zgradil velik blok stanovanjskih hiš. Zemljišče ob bodoči Muzejski in Nunski ulici meri 4200 kv. metrov. Eno tretjino tega sveta, torej 1400 kv. metrov, pa bo moral Pokojninski zavod odstopiti ljubljanski občini za novo Muzejsko ulico in pa za razširjeno Nunsko ulico.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je tudi že razpisal težaška, betonska, železo-betonska in zidarska dela za ta stanovanjski blok in je zadnji rok za vložitev ponudb 14. september. V nekaj dnevih bomo torej vedeli, če je bila graditev oddana in kdo vse se je potegoval za zgradbo tega velikega bloka, ki bo središču mesta v okras, hkrati pa bo nudil veliko število udobnih in razmeroma cenenih stanovanj.
Načrte za novi stanovanjski blok Pokojninskega zavoda je izdelal zavodov projektant inž. arh. Subic. Ves blok sestoji iz petih stanovanj-
70 nemških letal nad Varšavo
Dan mine ob raznih pripravah. Komaj opaža m, da se vrstijo zračna bombardiranja drugo za drugim. Popoldne letalska delavnost narašča še dalje; okoli 17, ko sem ravno dobil dovoljenje za transport, je sedemdeset nemških letal hkrati nad Varšavo in sipljejo vžigalne in razstreljevalne bombe. Kazvije se cela vrsta zračnih dvobojev, Poljaki živahno napadajo z lovci, topništvom, ki je zdaj postavljeno tudi po sredini mesta, in s strojnimi puškami h streh sosednih hiš. V naši ulici je prav peklenski trušč, doneči odmev mitra-Ijeskih serij ob zidovjih me bridko spominja na Zagoro ob Soči. Komaj se malo umiri, se podvizam s prtljago v avto in, kot dogovorjeno, po poljskega tovariša. Naglo mi pove, da morava na zapadno postajo, kjer se vlak formira. Trenutki na pe ronu male predmestne postaje v noči so mučni: v okolici gori na več mestih, posebno močno gorijo neke stavbe ob sami progi in na letališču; na obzorju pa neprenehoma jezljajo bliskoviti zublji — ogenj iz stoterih žrel nemškega topništva na severu, zapadu in jugozapadu Varšave.
Slovo od Varšave
Končno se vlak priplazi, teman na temno postajo, razbitih oken in še poln smradu eksplozivnih plinov. Tavamo s prtljago noter in najdemo polovičen presledek. Ko vlak pripelje na glavno postajo, je pravi juriš nanj, molčeč, amjiak grozen. Ljudje se borijo za poslednjo možnost rešitve iz ogroženega mesta. To je bila edina panika, ki sem jo videl v teh dneh na Poljskem in še v njej je bil nek red: ko je vlak. nabito poln, odlezel s postaje, so ostali, brez vpitja in prerivanja, gledali za njim. Smrtno utrujeni zapremo oči, a spati ne moremo. Še enkrat jih odprem in ujamem silhueto ogromnega mostu čez Vislo, čez kateri ravno polzimo v noč, le proč, le proč od plamenečih znamenj okoli nas in za nami.
skih hiš ki se drže druga druge. Na zunaj bo vsa stavba arhitektonsko zanimiva in živahna Posamezne hiše bloka bodo lepo členjene z izrazitimi balkoni, ki bodo pa imeli steklene stene. Na znotraj se odlikujejo vse hiše bloka po smotreni razdelitvi prostorov in po primernem udobju, V vseh petih hišah bo okrog 80 stanovanj, med temi bodo enosobna, dvosobna, trisobna in tudi štirisobna stanovanja. Vsako stanovanje ho imeli kopalnico, sobo za služkinjo in vso drtigo potrebno sanitarno opremo. Vsako stanovanje bo imelo tudi po eno sobo z zaprtim balkonom, širokim 3!^ m in globokim 2K m. Po cenitvi bo zgraditev vsega stanovanjskega hloda zahtevala okrog 12 milijonov dinarjev.
Vseh pet hiš stanovanjskega bloka bo stalo, kakor je znano, ob novi Muzejski ulici in Nunski ulici. Tri hiše bodo gledale na Muzejsko ulico n nunski vrt, dve hiši pa proti banovini. Vse te hiše bodo petnadstropne ter jrrajene v glavnem po skupnih načelih. Ob Muzejski ulici bosta dve hiši dolgi po 24 m, tretja pa bo 34 m dolga. Ob Nunski ulici pa bosta merili obe hiši v dolžino 44 m. Širina hiš bo znašala 13!4 m. visoke pa bodo vse 24 m. Muzejska ulica bo pred stanovan jskim blokom lepo urejena in razširjena, ker se ji bo stavba umaknila. Tudi Nunska blica ho razširjena, nunski samostan pa bo stari zid ki zapira samostanski vrt, podrl in bo zgradil nov
General Peter Nedeljkovif, ki je bil imenovan ia poveljnika IV. armadne oblasti v Zagrebu.
zid. To ho tembolj pomembno, ker bo novi zid arhitektonsko v skladu s hišo Pokojninskega zavoda. Ni dvoma, da bo novi stanovanjski blok Pokojninskega zavoda najlepša stanovanjska hiša v Ljubljani in da bo res v okras mestu. Povpraševanje za stanovan,a je že sedaj veliko, čeprav se graditev niti še začela ni. Pač p« je za graditev že vse pripravljeno in manjkajo le še nekatere formalnosti, ki pa začetka del ne bodo ovirale. Prav verjetno je, da bodo s prvimi pripravljalnimi gradbenimi deli začeli že ta mesec. Prav tako je upravičeno upanje, da bomo prihodnje leto Ljubljančani hvaležni Pokojninskemu zavodu, ki bo že lahko dal na razpolago 80 lepih stanovanj v središču Ljubljane.
— Cele nogavice, čiste čevlje, fdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
Tujci v Franciji
Vsi merodaini krogi v Franciji s skrbjo opazujejo, kako je Francija čimdalje bolj preplavljena od tujcev, in to ne od tujcev, ki pridejo in gredo, ampak od tujcev, ki pridejo v rrancijo za vsakdanjim kruhom in se tra>no naselijo. Tako statistike navajajo naslednji pregled:
L. 1851 je živelo v Franciji 380.000 inor.em-cev. L. 1881 (torej čez 30 let) pa že 1,001.000. V naslednjih 30 letih, do 1. 1911. se jo število ino-zemcev že povzpelo na 1,132.100. Med svetovno vojno se je dotok inozemcev zelo povečal in Francija je kmalu pos-taal največ.a izseljenska država v Evropi. — Ljudsko štetje I. 1919 je naštelo 1,417.000 tujcev — to je: 3.7% celotnega prebivalstva; ljudsko štetje l. 1931 pa 2.890 900. kar je 7% celotnega prebivalstva. — Toda ta oibilira tujcev ne bi vzbujala tolike pozornosti, če bi bili tujci enakomerno porazdeljeni po vsej Franciji. Naseljeni pa so v glavnem v petih pokrajinah: 559.000 jih je v območju Pariza, 495.000 na severu in vzhodu, 536.000 v pokrajinah ob Sredozemskem morju. 175.000 v aquitanski (groupe arjuilain) in 230.000 v rodanski (groupe rhoda-nien) pokrajini. Najgosteje so tujci naseljeni v sledečih departementih: Seine (369317). Nord (171.343), Pas-de,Ca!ais (135.885), Alpes-Mariti-mes (Obmorske Alpe — 113.604), Seine-et-Oise (92.620), M osel le (91.101). Meurthe-et-Moselle (67.373) in Rhone (63.141). Značilno je, kako gosto so se tuiici naselili v velikih mestih, mogli bi skoraj govoriti o neki »kolonizaciji« po tujcih. V Parizu je 230 000 tujcev, v Manseilleu 201.946 (Francozov pa 712 287), v Niči 50.631, v Lvonu 24.974, v Villeurhanne 12 600. v Cannes 8455. v Toulonu 8245, v Antibes 6919. v Argenteuil 6S48 itd. Ako gremo naprej do občin, najdemo občine, v katerih tujci znašajo četrtino, tretjino, polovico in celo dve tretjini vsega prebivalstva v občini. Najmočneje so tujci naseljeni v majhnih občinah rudarskih pokrajin, tako jih ie n pr v občini Thil (Meurthe-et-Moselle) 18-13. — Seveda vsi krogi temu pojavu posvečajo vso pozornost in skušajo njegove slabe strani odpraviti z radikalnimi ukrepi, med drugim tudi z novo zakonodajo, ki zelo ščiti francosko družino.
^^mmmmmm^mmmmmmmK^mmmmmmmammmummmmmmmmmmmmmmmmmmmm
I Napeta filmska drama iz poprišča banditov in tihotapcev na KINO SLOGA, tel. 27-30 R finnaval I in<c Daljnem vjhodu. V el. vlogi: litklil- Samo še danes in jutri 1
UCIlCrOl Llllg —■ «"1» *>"«■ M*«""« »«"" ob 16.. 19. in 2I. uri_I
Nov stanovanjski blok sredi LJubljane
v. D.
Slovenci na »Normandiji«
Listi so prinesli vest, da je najhitrejši in največji parnik francoske prekooceanske linije »Normandie« moral ostati v newyorški luki, kamor je dospel 28. avg. t. 1.
Na zadnji vožnji »Normandie« iz Newyorka v Evropo smo se peljali tudi nekateri Slovenci, ki smo bili na obisku pri svojcih v raznih ameriških pokrajinah. Morda je le prav, da se oh tej priliki o življenju na »Normandiji« in parniku samem, ki ima plav trak — kaj več spregovori.
Težko je bilo svojce in rojake v Ameriki prepričati, zakaj se hočem že 16. avgusta vkrcati in oditi in ne šele 30. avgusta kot so oni želeli. Slutil sem, da do konca avgusta, ko se spravlja žito in krompir in dozoreva po nemških krajih, se ni bati hujšega. Potem se pa že ne ve. ali bi sploh mogel še če^ Ocean. Zato sva se s tov. g. hene-ficijantom Ovnom Jož. iz St. Vida pri Stični dogovorila, da brezpogojno odpotujeva že 16. avg. iz Ne wy ork a z »Normandijo«. Sklep sva odločno držala. Nam« pa se je pridruži! tudi gostilničar Albin Plevnik iz Zalega loga pri Ljubljani.
V Newyorku pa zveva od opernega pevca newyorške opere g. Ant. Šubljs, da se bo isti dan vkrcal tudi g. tovarnar Vinko Pire iz Krope, ki se je mudil pri svoii materi v Ameriki. Končno pa najdemo še dva amerikanska Slovenca mrs. Mivška iz Sheboyghena in mr. Miklavčiča, ki gresla na ohisk domov.
Vsi smo bili veseli, da nas bo več. Vkrcali smo se 16. avgusta zjutraj oh pol 9. Na ladjo sta na« spremila povsod dobro znani ljubeznivi g. Julček Slapšak, ki je tedaj v Bridgeportu pri Nevvvorku nadomeščal obolelega g. Goloba in g organist pri newyorški cerkvi Koprivšek Vencel. G. Julček je težko zadržal bolest v srcu ob na-
jinem slovesu. G. Šubelj pa je še v kabino pritekel z nekim drugim Slovencem naju pozdravit in prosit, naj vsem Slovencem tu izročiva njegove tople pozdrave.
Z g. Ovnom sva imela po veliki skrbi domačih v Ameriki pripravljeno kabino v turističnem razredu (II. r.). Ostali pa so bili v III. razredu, ki po udobnosti prav nič ne zaostaja za I. razr. na naših ladjah.
V Ameriko grede sva se z g. Ovnom peljala na »Normandiji« v III. razr., ker je bila v njem večja družba Slovencev. Poleg zgoraj imenovanih je bil še g. farmacevt Ivo Hubad iz Škofje Loke. vodja gluhonemnice g. Zdravko Omerza iz Ljubljane, gospa Stih iz Črnomlja in dve ameriški Slovenki Stonič, ki sta se vračali.
Veličino »Normandije« si s svojimi domačimi pojmi težko predstavljamo. Vsaj meni se je tako godilo. Predstavljal sem si to ladjo kot nekaj velikega in bal sem se. da me ne bo prvi pogled na njo razočaral tako, kot me je razočaral prvi pogled na cerkev sv. Petra v Rimu. ki se mi v prvem hipu ni zdela kaj posebnega. Toda zgodilo se je drugače. Obstal sem ob tem velikanu in čutil sem se majhnega ob tem silnem stvoru človeškega duha. Kar prevzame te silna dolžina 313 metrov 75 cm in širina 36 metrov 40 cm ter višina 9 nadstropij, ki niso vidna. Kje so pa še skladišča in veličina treh dimnikov, katerih vsak je že stavba zase. za kar je eden od njih tudi porabljen. V njem imajo pse, mačke in druge živali, ki jih polniki imajo s seboj.
In vendar tudi la ogromnost postane lahko igrača penečega se Oceana kot ona ladjica, o kateri pred sto leti pripoveduje misijonar Pire Franc, da je tehtela »petkrat tisoč centov« in je »kakor grad« — zdaj pa lahna vetru streže, kakor listje in čušmad.«
Kljub silni energiji močnih strojev, ki pod teboj gonijo 4 velikanske vijake, da ropota kot v mogočnem mlinu in brzi do 30 milj (milja 1 km
600 m) na uro. da prevozi prekooceansko pot v petih dneh ( v času Pirčevem 42 dni), je vendarle vse to kot nekak slaboten posmeh človekov neizmerni sili Oceanovi.
Kako neki se živi na tej ladji? Kar ee da udobno? Ko prideš v pristanišče, ni treba več skrbeti za prtljago, katero že odnese sluga v tvojo kabino, ne da bi se ti bilo treba kaj brigati. Kabino, katere številko imaš na ladijski karti, ti fiokaže poseben sluga.
Povsod sem se čudil silni fiistoti in redu, ki vlada na ladji. Čudovita razsvetljava povsod in razkošni saloni, ki se po ujrodobnosti stopnjujejo po višini razreda Nikjer ni slabega vzduha. Ventilacijske krogle, ki so povsod na hodnikih, salonih itd., lahko v svoji kabini obračaš, kakor ti je všeč. V kabini je mrzla in topla voda. Vsak dan sveža hrisalka. Pripravna omara za obleko. Na vratih so pritrjena tudi navodila /,s primer nesreče, da se toplo obleci, kako opašeš rešilni pas, ki je na omari, h kateremu rešilnemu čolnu moraš hiteti. Kam se gre. pokažejo puščice na hodnikih z napisom: To life boats. Da v takem primeru ne bi bilo prevelike zmede, «e vrata na hodnikih hodnikov zapro, da vsak gre le v tisto smer, ki je zanj določena. Preračunano imajo, da bi se ladja mogla izpraznili v 20 minutah Ko som vse to ogledoval, me prav nič ni mikalo, da bi kaj takega poizkusil, zakaj v taki zmedi se gotovo ma rsikdo namesto v Čoln, posadi v peneče se valove
Koliko potnikov pa lahko gre v takega velikana? Prvi razred sprejme 848 ljudi, turistični razred 665. tretji pa 458 potnikov. Poleg tega pa je n ladji še 1355 oseh mošlva.
Toda na obeh vožnjah kakor je razvidno Iz posebne liste potnikov, ni bila ladja zasedena. V I. razredu jih je bilo tja grede 160, v II. razr 513, v III. pa 332. Nazaj grede pa nas je bilo manj. Na obeh vožnjah je bilo skoraj večina Židov. Polno Suzan in Abrahamov se je sprehajalo
po krovu Pa tudi zamorci in Indijci so bili zastopani. Neka Indijka, ki je bila s svojimi sinovi, je imela v desni nosnici biser koi solzo. Reči pa moram, da so Indijci zelo vljudni pa tudi čedni ljudje.
Povprečno ima turistični razred naveČ potnikov. V kabini imaš prijazno posteljo. Če si duhovnik, ti prineso nad posteljo razpelo. Pri obedih si lahko poljubno izbiraš jedi. Belo in rdeče vino je vedno na mizi ( v vseh razredih). V hrani skoraj res ni nobene razlike po razredih. Postrežba je naravnost vzorna. Če pa želiš imeti udoben sedež v jedilnici in če si bolj »lačne sorte«, si moraš kaj kmalu po odhodu ladje iz pristanišča poskrbeti pri šefu svojega razreda potreben listek, na katerem je označena št mize in čas obeda (prvi ali drugi obed). K jedi vabi sluga v III. razredu z zvoncem, v II. pa z gongom. Opoldne in zvečer imaš stalni sedež, prt zajtrku, ki jo točno od 7 do 9 na razpolago, p« si izbereš poljubni sedel Prav lahko «e pa zgodi, da se zaspi ali te ura prevara ker se v Ameriko grede vsak dan skrajša za eno uro. v Evropo grede pa se naprei pomika. V tem primeru pa pozvoniš svojemu stewardu in ti v kabino prinese zajutrk
Za dobro kuhinjo skrbi 180 kuharjev in njihovih pomočnikov, ki delajo v najmodernejši urejeni kuhinji, kjer se vse na elektriko kuha. peče. Čisti in spravlja mehanično. Predzadni večer je vedno tudi diner de gala. Tedai ie treba hiti pa oficielno oblečen' Ob tej priliki se vidi najrazličnejšo modo pri damah kot pri gospodih. Nekatere dame si dnevno 4 do 5 krat premenijo obleko Na ladji so zalo. da razkažeio svoj* obleke... Pri gala obedu dobiš mornariški trak z napisom »Normandie« Tega dame kot otroci radi prevežejo okrog čela ali ga vlože v lase. V III. razredu pa se dobi tudi trobentica, posebna čepica in še druge igrače ..
(Konec jutri.)
&\0Jht te novice
Koledar
Četrtek. 14. septembra: Povišanje sv. Kriia. Ciprijan, škof.
Petek. 15. septembra: Marija sedem žalosti.
Nikomed, mučenec.
Novi grobovi
■f Vito Kriič. V Zagrebu je umrl sedmošolec Vito Kržič, ki ga je napadla zavratna hripa. Bil je priden dijak in up svojih staršev. Včeraj popoldne so ga prepeljali z avtolurgonom na pokopališče na Viču, odkoder bo danes ob 5 popoldne |K>greb. Mlademu fantu hodi Bog milostljivl —
Staršem naše iskreno sožalje 1 *
Na skupni seH JRZ ln MJRZ v Kamniku
dne 1. septembra 1939 je bila ob veliki udeležbi sprejeta sledeča resolucija: Iskreno pozdravljamo sporazum s Hrvati z željo, da bi široke samouprave pripomogle bratom Hrvatom do boljšega
blagostanja, državi pa do popolne ureditve in častnega ugleda, ki ga v teh težkih časih bolj kot kdaj potrebujemo. Slovenija, postavljena na najkočlji-vejšo točko Srednje Evrope, kjer 6e križajo pota velikih narodov, jc postala s svojimi snežnimi vrhovi trden obramben zid, ki naj jamči za mir ter varnost vsem državljanom od silnega Triglava do Egejskcga morja. 2e samo to dejstvo nam narekuje, da hočemo v bratski slogi e Srbi in Hrvati doprinašati svoj delež na oltar skupne domovine naše Jugoslavije. Slovenija jc tedaj zelo važen či-nitelj v sklopu naše prostorne kraljevine, ki zasluži, da se tudi njenemu narodu odprejo vse iste možnosti svobodnega nacionalnega, kulturnega in gospodarskega razmaha kot našim bratom. Na ta način nam bo ta dom, ki smo ga s krvjo izvojevali in že čez 20 let gradili, negovali, postal svetišče, katerega prag bo mogla prestopiti sovražna noga le preko naših trupel. Zato zahtevamo, da ee ram dovolijo v okrilju naše ljubljene Jugoslavije enake pravice z brati Srbi in Hrvati, da pod njenim svobodnim soncem razvijemo vse svoje, do sedaj pritajene sile, sposobnosti obnove in ustvarjanja dobrin slovenskemu narodu. Zahtevamo, da se uredba o razširitvi predpisov o banovini Hrvatski, ki je izšla v »Službenih novinah«, razširi takoj tudi na banovino Slovenijo.
—	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2. Redno vpisovanje se vrši 0., 11., 12., 13. in 14. septembra od 9. do 12. in od 3. do pol 7. popoldne. (Na praznik in v nedeljo ni vpisovanja.) 1'ričetek pouka je dne 15. septembra ob 8. uri. Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svojim učencem vse ugodnosti, ki jih imajo učenci državnih trgovskih šol. — Šolnina je zmerna, ki jo zavod pridnim ali potrebnim učencem tudi primerno iniža. — Zavod uživa zavoljo svoje vestnosti, discipline in svojih učnih uspehov izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah ter prvovrstnih strokovnih profesorjih najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. Zavod kot odlično zaključno šolo najtopleje priporočamo.
—	Na pomoč poljskemu Rdečemu križu! V Belgradu se je ustanovil odbor, ki mu načeljujejo gospe Raymond Brugere, žena francoskega poslanika, Lady Campbell, žena angleškega poslanika, gospa Dcmbicki, žena poljskega poslanika, gospa Nešič, gospa Steva Pavlovič, gospa Stepanovič, žena generala in gospa Tomič. Odbor hoče pomagati poljskemu Rdečemu križu. Vsi, ki hočejo so-
Jčaj JpKaviJb&J
Ljubljani se r zadnjem lasu prav pridno in hitro modernizira. Stare stavbe podirajo in na njih mesto postavljajo lepe moderne stavbe. Hiter, da celo rekorden napredek opažamo v najlepšem delu Ljubljane — okoli nebotičnika. Yse se čudi napredku in lepim stavbam.
G. urednik, povedati Vam pa moram, da ni rse zlato, kar se sveti. Poleg krasot imamo tu polno nedostatkov, kakršnih ne najdeš niti na periferiji. niti na deželi. Predvsem so tu prizadeti stanovalci Dukičevih blokov. Znano je, da je najemnina v teh blokih najvišja v Ljubljani, zato bi vsakdo mislil, da je tem najemnikom postlano z rožicami in da imajo vse dobrine, kakršnih drugi stanovalci v Ljubljani nimajo. Evo vam nekaj takih cvetk.
Vsi stanovalci tega dela mesta so najbolj izpostavljeni dnevnemu in nočnemu nemiru. V njihovi bližini so večja skladišča, kjer se lovori noč in dan. Neprestano h upanje ter ropot motorjev moti ozračje podnevi in ponoči. Zelo prijeten jp občutek zlasti ponoči, tako nekako okrog polnoči ali že proti jutru, recimo ob treh, pol štirih, ko te zbudi iz mirnega spanja ropot premetavanja železnih sodov, kar se opaža zelo pogosto. Ali ne spada tak ropot med prestopke za kaljenje nočnega miru? Ali ne bi mogla tu policijska oblast nastopiti v zaščito vsej okolici f Če se že mora opravljati nočna služba s takim hrupom, tedaj ne spada tak objekt v najlepši del Ljubljane. Kako naj gre človek zjutraj na delo, če nima od noči n it drugega kakor razrvane živce in nespočito telo.
V	zadnjem času je ves tovorni promet usmerjen iz teh skladišč skozi Puharjevo ulico, ki je bila svoj čas zaradi ožine zaprta za vsak promet, tudi za kolesa. Danes se podijo težki tovorni avtomobili drug za drugim z dvorišča in na dvorišče in pri tem dvigajo oblake prahu, ki se sploh nima časa poleči, ko že drugi drri za njim. Kakšen občutek naj bi bil za stanovalce Dukičevega bloka, tlasli bloka št. S, ko se jim nudi tako lep pogled na ulico, kaj šele, da bi odpirali okna. Zračili itak ne morejo, ker je notranji zrak še redno boljši kakor oni s ccste, napolnjen s prahom. Njihova oprava je kljub zaprtim oknom prevlečena s prahom in je vsako čiščenje brezpredmetno.
V	Puharjeri ulici, nasproti nore palače hanke Slavije, je še nezazidana parcela tn seie prav do Gajeve ulice. Na parceli leže že leto dni veliki kupi *tare opeke in kamenja. Vsakemu je do-roljeno metati razne odpadke na ta del za ograjo. Ves prostor je sama nesnaga. Te dni je rsn Pu-hnrjera ulica zasmrdela po neki razpadajoči mrhovini. Ljudje ugibajo, kaj hi to bilo.
G. urednik, prosimo Vas lepo, zainteresirajte pristojno oblast, da pregleda le nedostatke in na-prari red ter refi te stanovalce nemira in nesnage. Skladišča pač ve spadajo v najmodernejši del Ljubljane, pa tudi talof« stare opeke in kamenja ne.	Prizadeti stanovalci.
delovati > tem odborom, se naj obrnejo na naslov: »Maison de France«, Topličin Venac 23, Belgrad, kjer bo vsak dan nekdo v pisarni od 10 do 12, razen ob nedeljah. Odbor posluje od 11. septembra naprej in bo hvaležno sprejemal darila v denarju ali v raznih predmetih, in sicer volno, razne tople obleke, obveze, srajce in rjuhe za bolnišnice. Prav tako bo odbor rad dajal delo na dom in ee naj osebe, ki se lahko posvete temu delu, obrnejo pismeno ali ustmeno na odbor.
—	Duhovne vaje za duhovnike bodo od 17. do 22. septembra. Ker je še dovolj prostora, naj se udeleženci zglase čim prej na naslov: Vodstvo Doma duh. vaj, Zrinjskega 9. Začetek v ponedeljek ob 6 zvečer. Vodstvo.
—	Vpisovanje v dri. priznano enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni zavode — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska e. 15,
se vrši do konra tega tedna, ker bo olvorjen še en oddelek. — Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne in popoldne. — Pojasnila in prospekti na razpolago. Zavod uživa odličen sloves po svojih učnih uspehih in prvovrstnem profesorskem zboru. Vodilni in največji zavod te vrste v državi. — Lastno, moderno, novo šolsko poslopje. — Šolnina zmerna.
—	Loterija za popravilo romarske cerkve M. B. na Ptujski gori. Zadnje dni je silno narastlo zanimanje za našo veliko loterijo. Častilci Gorške Matere božje vprav tekmujejo, kdo bo čim bolj podprl delo za popravilo Marijinega svetišča, ki je ena najlepših cerkva v Sloveniji, znamenita po svojih ustanoviteljih ptujskih in celjskih grofih, kakor tudi po visoki starosti in izredni umetnosti. Pohitite tudi v z naročilom loterijskih srečk, ker zaloga zelo naglo pohaja. Morda boste ravno vi deležni vsaj enega dragocenih dobitkov naše loterije. 2e za 5 din lahko zadenete glavni dobitek, novi prekrasni avto znamke Opel-Kadett, ki je ravnokar dospel iz tovarne in vzbuja silno pozornost. Čakajo vas pa še številni drugi dobitki kakor: novo motorno kolo, par lepih volov, šivalni stroj, krasna spalnica, klavirska harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne posode, deset moških in ženskih koles, hektoliter dobrega haložana, vreča moke Ogg itd. itd. ter še nad 300 drugih kranih dobitkov. Žrebanje bo v nedeljo, dne 1. oktobra t. I. na Ptujski gori pod državnim nadzorstvom. Izid žrebanja bo objavljen v časopisih. Naročite čim prej vsaj nekaj srečk pri župnijskem uradu na Ptujski gori.
Smederevsko grozdje
že dobite pri Gospodarski zvezi
Ljubljana, Tyrševa c. 29. Tel. 27-70
—	Zagonetna smrtna nesreča. Včeraj zjutraj ob tričetrt na sedem so bili klicani ljubljanski reševalci na Škofljico, kjer so orožniki našli ob železniški progi nezavestnega starčka, ki je imel hudo rano na temenu. Reševalci so nezavestnega ponesrečenca hitro odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je ponesrečenec 80 letni Ivan Konig iz Starega Loga pri Kočevju. Starček kljub vsem poskusom in naporom zdravnikov ni prišel več do zavesti in je popoldne izdihnil. Tako je postala njegova smrt prava uganka in ni znano, ali je morda padel z vlaka ali pa je šel ob progi ter ga je vlak podrl. Prav tako ni izključen zločin.
—	Pri taprtjn. motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozareo naravne »Krani Joset« grenčice.
—	Ne s posebnim vlakom, temveč t avtobusi in rednim vlakom bo letošnje romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg — Slovenski Lurd, združeno z izletom v Zagreb v dneh 23. in 24. novembra. Romarji pridejo v Ljubljano v soboto popoldne z nedeljsko povratno karto, avtobusi pa odhajajo iz Ljubljane ob 16.30 preko Trebnjega, Mokronoga, Sevnice v Rajhenburg, v nedelio pa v Zagreb in preko Kostanjevice, Novega Mesta v Ljubljano. Cena 85 din. — Od 25. do 30. septembra z avtom k čudodelni Gospej Sinjski in dalje po sončni Dalmaciji; z ladjo na prokrasni otok Hvar. Zadnje, a najlepše jesensko roniarsko-izletno potovanje. Cena 500 din. Prijave in vplačila za obojno romanje do 20. septembra. Podrobna navodila pošilja brezplačno uprava »Po božje,m svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17. (Tehnična izvedba Tujskoprometne zveze.)
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine v svojem 73. kosu od dne 13. septem-
Ibra 1039 prinaša: 1. Ukaz o amnestiji. — 2. Ukaz o delni amnestiji za kazniva dejanja po zakonih ( o taksah, državnih monopolih, carinah in državni ; trošarini. — 8. Uredbo o izplačevanju vlog pri
J denarnih zavodih. — 4 .Uredbo o gradnji in opremljanju sodnih poslopij ln o urejanju zemljiških knjig. — 5. Naredbo o kontroli izvoza konj. — 6. Spremembo uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe Iz 1. 1927, in 7. Razne objave Iz »Službenih novin«.
Naše osrednje ognjiiče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
škofja Loka
Okrajni odbor JRZ za škofjeloški okraj, zbran
na seji dne 8. septembra v škofji Loki. je sprejel sledečo resolucijo: Okrajni odbor JRZ za škofjeloški okraj pozdravlja sklenjeni sporazum kot temelj za novo ureditev vse države, in zahteva naj banovina Slovenija dobi enake kompetence kakor banovina Hrvatska. V državi naj se čimprej vpo-stavi ljudsko zastopstvo z zopetnim formiranjem narodne skupščine in senata.
Sevnica ob Savi
V nedeljo, dne 10. t. m.. Je bil dobro obiskan shod krajevne organizacije JRZ v Sevnici. Poročal je bivši narodni posalnec za brežiški okraj g. Josip Tratnik in somišljenikom izčrpno razložil notranji in zunanjepolitični položaj. Izvajal je, da nima nihče vzroka sramovati se biti pristaš stranke JRZ, ki je tako spretno vodila zunanjo politiko, da se nam danes ni bati vojske. Ne bomo se pa smeli strašiti nobenih žrtev, ako bi bile naše meje krivično napadene. Za njim je dr. Rok Jesen ko zborovalcem pojasnil, naj se ne dajo begati vznemirljivim in neresničnim vestem, ki se vselej v vojnih časih pojavljajo. Malodušnost ljudstvu samo škodi, rešitev naše bodočnosti pa je v marljivem delu in medsebojni pomoči. Izvajanja obeh govornikov so sprejeli zborovalci z odobravanjem. Enoglasno je bila sprejeta resolucija, poslana voditelju g. dr. Korošcu in min. predsedniku g. Cvetkoviču. v kateri izražajo navzoči poleg vdanosti in hvaležnosti obema voditeljema JRZ še željo, da se čimprej izvede zakonska določba o razširitvi predpisov Uredbe o banovini Hrvatski na banovino Slovenijo.
»
po cbi&avi
*	Težave našega parobrodarstva. Zaradi vojske v Evropi so nastopile v jugoslovanskem paro-brodarstvu hude težave, o katerih smo nekajkrat že poročali. To pa se ne nanaša na lokalne parni-ke kakor tudi ne na obalne brze proge. Glavne težave so nastopile v tako imenovani svobodni plovbi. V splitsko pristanišče je prispel parnik »Talas«, ki je pred kratkim odpiul v Francijo, da bi tam natovoril soliter. Na pol poti pa 60 parnik zavrnili in zdaj se je prazen vrnil domov. V splitski luki je še več parnikov, ki so se doslej udcijstvovali v svobodni plovbi, zdaj pa so povsem brez posla.
*	Električna centrala v Novskl pogorela. V
električni centrali v Novski je v eni preteklih noči izbruhnil požar, ki se je širil s takšno naglico, da je postala v kratkem času vsa zgradba žrtev ognja. Tudi takojšnje gašenje ni prav nič pomagalo. Požar je nastal zaradi kratkega stika v kablu Škoda je ogromna. Poleg tega, da je zgradba pogorela, so skoraj povsem uničeni vsi »troji. Nov-ska in njena okolica bo ostala brez električnega toka vse dotlej, dokler se ne zgradi nova električna centrala.
*	Dva avtomobila sta ga zgnetla. V Vodovodni ulici v Zagrebu je prišel po nesrečnem naključju delavec Pavel Šoprek med dva avtomobila, ki sta ga stisnila in mu prizadejala smrtnonevarne poškodbe.
*	16 zaprtih kmetov Iz šibeniške okolice so
v ponedeljek spustili na svobodo. Obloženi eo bili, da so sodelovali pri napadu na orožniško patrolo, pri čemer ie bil ubit orožniški podnarednik Sime Ljubičič. Obenem z njimi sta bila zaprta tudi dva orožniška kaplarja, na katera ije padel sum, da nista nedolžna pri smrti svojega vodje. Eden od njiju je bil tedaj že odpuščen iz državne službe. Izpuščeni kmetie se bodo zagovarjali iz prostosti.
*	Skočil skozi okno. medtem ko So pokopavali njegovo žrtev. Iz Karlovca poročajo: V poslopju okrožnega sodišča ie izvršil samoumor 50 letni kmet Ivan Gojak iz Zatišja pri Karlovcu. Gojak je v nedeljo popoldne s puško ustrelil svojega soseda Janka Gojaka, ki je nekaj ur po strelu izdihnil, Ivana Gojaka so prijeli in vtaknili v za-
Justifikacija Jurija Zabukovška
Celje, 14. septembra.
Ko so včeraj popoldne morilcu Juriju Zabu-kovšku sporočili, da bo danes obešen, so ga orožniki odpeljali skozi Ozko ulico v zapore starega okrožnega sodišča, kjer prestanejo svoje zadnje ure na smrt obsojeni v določeni sobi v pritličju. Jurij Zabukovšek je bil po sporočilu smrtne obsodbe zelo razburjen. Hodil je po sobi sem ter tja, preklinjal sodnike, državnega tožilca, paznike in vse, s katerimi je imel kdaj opravka. Nato so ga preoblekli po njegovi želji v njegovo praznično Črno obleko in belo srajco. Jurij Zabukovšek je vso noč bedel in bil pokonci in je odklonil vsako jed. Ob 8 zvečer je prišel v njegovo celico jelniški kurat mestni kaplan Franc Babšek. Jurij Zabukovšek Je bil tako razburjen, da ga Je takoj odklonil, nato pa le bolj razburljivo korakal po celici. O. kaplan jo mirno odšel, rekel pa je Za-hukovšku. da se bo vrnil čez dve uri, na kar je Zabukovšek tudi pristal. Ti dve uri je Zabukovšek zelo malo govoril, čitsl Je časopise, se nekoliko pogovarjal z orožniki, vedno pa je korakal po celici In močno kadil. Posebno se je zanimal. kako je z vojsko na Poljskem, v Nemčiji, na Francoskem in drugod. Ob pol 11 se je oglasil pri njem g. Babšek. Zabukovšek se je v četrt-tirnem razgovoru s kaplanom precej pomiril in se spustil v razgovor. Po razgovoru sta z gosp. Babškom zmolila tri sv. rožne vence in molila do polnoči. Ob polnoči se je kaplan poslovil in odšel. Po odhodu je Jurij Zabukovšek bral sveto pismo in molitvenik »Večno življenje*. Za knjigo je sam prosil že v črtrtek v jetnlšnici, d« mu Jo" Je g. Babšek poslal v zapor. Nekaj časa Je čilal sveto pismo, nato molitvenik. hodil je po celici, se križal in večkrat vzel v roke križ in ga poljub-
ljal. O. kaplan mu je pustil tudi nekaj podobic in svetinjico Matere božje z Brezij. Ob pol 5 se je ponovno oglasil v celici kaplan. Pripravila sta se na sv. obhajilo, ki ga je sprejel Zabukovšek zbrano in pobožno. Po sv. obhajilu je Zabukovšek molil do pol 6, ves čas pa je bil pri njem gosp. kaplan Babšek. Bližala se je ura. Tiho je bilo v celici in le rahlo šepetanje morilčevih molitev in razgovora z duhovnikom se je slišalo v celici. Jurij Zabukovšek je bil popolnoma miren. Gosp. kurata je prosil, če mu dovoli, da sme vzeti s seboj pod vešala svetinjico Matere božje z Brezij. Vtaknil jo je v notranji žep suknjiča. Ob 6 se je oglasil v celici pri Zabukovšku primarij dr. Flajs, takoj nato pa je vstopil sodnik dr. Farkaš in sporočil Zabukovšku, da je prišel čas. Zabukovšek je spregovoril še nekaj besed z g. Bahškom, nato pa stopal z njim po hodniku na dvorišče starega okrožnega sodišča, kjer so postavili nova vešala. Tu je bil zbran sodni dvor, državni tožilec dr. Davorin Rus in krvnik Hart s pomočnikom. Krvnik je bil oblečen v žaket s cilindrom, na rokah pn je imel bele rokavice. Morilec je stopil pred sodni dvor. Sodnik g. dr. Farkaš Je še enkrat prečital izrek smrtne obsodbe, nato pa se je obrnil proti krvniku ltartu in mu rekel: Krvnik Hart, opravite svojo dolžnost. Po dvorišču je zavladala tišina. Nekaj ljudi, bilo jih je okrog 50, je strmelo proti prostoru, kjer bo vsak trenutek padlo življenje. O. Babšek je še zadnjikrat dsl morilcu poljubiti križ. nato pa je odstopil. Jurij Zabukovšek se je približal ve-šalom in stopil na podnožnik. Ko Je Hart opravil svojo žalostno dolžnost. Je opravil jetniški kurat pogrebne molitve, takoj nato *n Zsh'i-kovška položili v rakev in ga odpeljali na bolniško pokopališče.
Ljubljana, 14. septembra
Radio Ljubljana
Četrtek. 14. sept.: 12 Naši pevd pojo (plo-Šče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Za jzabavo igra Radij, orkester — 14 Nspovedi
—	18 Operni trio (gg. Marin. Comelli, Krmpotič)
—	18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Kolarič)
—	19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Telovadno predavanje
—	20 Sramel kvartet »Murnček« — 20.45 Repro-duciran simfonični koncert — 22 Napovedi, poro-čilt — 22.15 Koncert Radij, orkestra.
Drugi programi
Četertek, 14. septembra: Zagreb: ?0 Gledališki prenos — Sofija: 19.30 Simf. konc. 20.50 Lahka gl. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — 22 Kom. konc. — 23 Cig. ork. — Trst-Milan; 17.15 Vok. konc. — 21.30 Simf. koralni konc. — Rim-Bari: 21 Spevoigra — Florenca: 21 Operi »Aure-lia al balloc in »Cavalleria rusticana« — Bero-miinster: 20 Opera »Vesele žene windsorskec — Sottens: 20.30 Lahka gl. — 2t.05 Solistični kone.
—	Monte Ceneri: 20 Arije — 20.30 Ork. konc. — 21.40 Vok. konc. — 22 Plesna gl. — Bukarešta: 20 Ruska gl. — 21.35 Plesna gl — Luksemburg: 20.45 Ork. konc. — 21.15 Stara in moderna gl. — HSrby: 20 Igra — 21.30 Klavir.
Sestanki
F. O. sv. Peter prične drevl ob osmih z rednimi sestanki. Na sporedu bo predavanje duh. voditelja g. Starca. Udeležba obvezna za vse člane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Picroli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
por. V torek zjutraj ga je prišla obiskat njegova žena z odvetnikom dr. Carijem in zaprosila za razgovor z njim. Preiskovalni sodnik je razgovor dovolil in mu tudi sam prisostvoval. Ubijalec je bil med razgovorom 6 6vojo ženo povsem miren in zbran, kar naenkrat pa ie planil proti odprtemu oknu in se pognal v globino. Padci je z drugega nadstropja z glavo na tlak in se na mestu ubil. Naključje je hotelo, da so prav v tem ča6U pokopavali njegovo žrtev.
*	Posledice vratolomne vožnje. Dva varaždin-ska vajenca sta nekje iztaknila motorno kolo s prikolico in sta hotela to priložnost temeljito izkoristiti. Z blazno brzino sta se odpeljala iz mesta ven v okolico, Na cesti pa sta srečala 14 letno paslirico Franico Rogek, ki je gnala krave s paše. Zaradi brezglave brzine se ji nista mogla umakniti in je prikolica podrla nesrečno dekle. Vlekla jo je s seboj kakih 25 metrov in bi jo najbrž še dalje, da ni kolo zavozilo na neko livado in se prevrnilo. Dekle ima zlomljeno levo roko, počeno lobanjo in hude poškodbe po vsem telesu. Malo je upanja, da bo ostala pri življenju. Vajenca so zaprli in bosta eksemplarično kaznovana.
*	Pogreb namesto svatbe. V vasi Bodjanski Zit pri Vinkovcih v Slavoniji 6e je ženil kmet Aleksander Rotkovič s Serafino Eror. Svatje, ki so peljali nevosto in balo, so se med potjo ustavili v neki gostilni, da se odpočijejo. Ženske so šle v posebno sobo, kjer so 6e preoblekle. Med njimi je bila tudi 25 letna kmetica Milka Babič, ki bi morala biti družica. Ko je jemala iz kovčega obleko, je našla tudi samokres, ki ga je položila na stran. Ko se je preoblekla, je vzela v roke samokres in ga začela ogledovati. Pri tem pa se je samokres iznenada sprožil in krogla jo je zadela v usta ter izstopila iz zadn;ega dela lobanje. Dekle je bilo na mestu mrtvo. Svatovsko razpoloženje je bilo seved e tem kruto prekinjeno in sprevod, ki je odšel iz gostilne, ni bil več svatovski, ampak pogreb, ko so peljs'i truplo nesrečnice na njen dom.
*	Velik požar na Sušaku. Na Sušaku je izbruhnil ogenj v skladišču bencina in nafte tvrdke Shell. Požar je zavzel velikanski obseg, ker so 6odi, napolnjeni z bencinom, nafto in drugimi mineralnimi olji, eksplodirali drug za drugim. Vzrok požara je še neznan. Skladiščnik pripoveduje, da so se sodi, naloženi v skladišču, začeli iznenada podirati. Pri podiranju je najbrž prišlo do tako hudega trenja, da se je kje pojavila iskra, kar je seveda že zadostovalo. Škode je po približni cenitvi nad poldrug milijon dinarjev.
Anekdota
Ubog rudar v nekem velikem rudniku 6e je zagledal v lepo deklico in se je hotel z njo poročiti. Sel je k rudarskemu glavarju, ki je bil takrat (1779) Friderik Viljem grof Redern, poznejši nemški državni minister, in ga zaprosil za dovoljenje, da bi se smel oženiti. Redern, takrat se samec, mu je hotel ženitev izhiti iz glave: »Ali misliš, da boš mogel preživljati še ženo: Koliko zaslužiš na leto?« — »Gospod glavar,« je odgovoril rudar, »leto je dolgo in ne morem takoj povedati, koliko znašajo moji prejemki celo leto. Vsekako dobim na izplačilni dan, vsakih štirinajst dni, po dva tolarja.« — »Poslušaj 6inko moj,c pravi Redern. »jaz ti bom nekaj povedal. Poznam nekoga (pri tem je mislil samega sebe), ki prejema vsakih štirinajst dni gotovo dvajsetkrat po dva tolarja, pa si še ne upa preživiti žene. Kaj praviš k temu?« Rudar je gledal svojega predstojnika in zmajal z glivo. Nato ie dejal: »Gospod glavar, lo mora biti les pravi gun-cvet, ki si ne upa s tolikim denarjem preživiti žene.« Smehljajoč se je odvrnil grof Redern: »No, ker si tako dobro odgovoul, pa vzemi deklico.«
»Hitro, hitro pridite pogledat, očka je iznaial nov trik.«
IV LJUBD4N4
Naval na ljubljanske gimnazije
Ljubljana, 13. avgusta.
Dijaški sejm je končan. Lani eo eejin premestiti od klasične gimnazije v (Jajevi ulici na Breg. Letošnji knjižni se j m je dosegel pravcati rekord glede obiska in prometa s knjigami. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bilo lepe in sončne dneve dopoldine in popoldne nad 1000 sejmarjev. Ves prostor na Bregu od Tavčarjeve hiše pa tja do Hradeckega mostu je bil zaseden. Vladal je Živahen promet.
Te dni ee prične na vseh ljubljanskih gimnazijah redni pouk. Tudi letos je bil velik naval na vse gimnazije. Splošni podatki navajajo, da je bilo na vseh državnih gimnazijah leto6 vpisanih 0033 dijakov in dijakinj; samo v prvi razred 1097. Mestna ženska gimnazija ima še 3 razrede in Je je bilo vpisanih v VI. razred 90, v VII. 76 in v VIII. razred 62 dijakinj. Ta zavod, ki ga vzdržuje mestna občina ljubljanska, bo postopoma ukinjen, kajti namesto tega je ustanovljena državna ženska realna gimnazija, ki ima svoje učne prostore na državnem učiteljišču na Resljevi cesti. Letos je bilo prav tako veliko zanimanje za klasično gimnazijo. Tam je bilo v I. razred vpisanih 172, v vse druge razrede 1128 dijakov in dijakinj. — I. drž. realna gimnazija v Vegovi ulici izkazuje 1431 dijakov, nje I. razred 219. — II. drž. realna gimnazija na Poljanah ima skupaj 1183, v I. razredu pa 294. — III. drž. realna gimnazija šteje skupno 1574 dijakov in je najmočnejši zavod. V I. razred je bilo vpisanih 224 dijakov. Gimnazija se nahaja za Bežigradom. — Na ženski realni gimnaziji Je v I. razredu 188 dijakinj, na vseh razredih pa 717. Doslej ima samo 5 razredov. — Ženska gimnazija pri uršulinkah je letos odprla že V. razred. V I. razred se je leto« vpisalo 92 dijakinj; skupaj Jih je 384. — Vse ljubljanske pimnazije izkazujejo letos 6645 dijakov in dijakinj, samo v I. razredu jih je 1189,
Klasična gimnazija sv. Stanislava v Št Vidu izkazuje 390 dijakov, I. razred 96. Po splošnih, že ne specificiranih podatkih, Je hrlo letos na vseh slovenskih gimnazija!) vpisanih nad 13.000 dijakov in dijakinj.
— Pri zlati žili, bolečinah t križa, zastoja krvotoka jeter in nezadostnem izločevanja želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
_Ogl. reg. S. br. 30474/33._
1 Zagotovite si, dokler je še čas in večja izbira, ugoden abonmanski sedež v drami in operi, ki bo tekom sezone vaša last in kjer boste imeli priliko videti dramske, operetne in operne umotvore iz svetovne literature. Izbrani 6pored zagotavlja izredno zanimivo gledališko sezono. Nekaj novih članov v drami in operi bo povečalo interes za predstave. Prijave za abonma sprejemajo vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17 v veži dramskega gledališča do vštevši 16. t. m.
1 Zanimiva izložba slovenskega narodnega blaga. Tujskoprometna zveza, zast. Putnik, je v enem svojem izložbenem oknu v Ljubljani na Tyr-ševi cesti 11 razstavila prav okusne slovenske narodne izdelke, med njimi nekatere ljubke starinske originale. Posebno zanimiva je stara kmetska skrinja z motivom iz življenja Martina Krpana. Material za to izložbo, ki vzbuja splošno zanimanje, 6ta dostavili tvrdki »Lectarija« in »Tizian«. Zamisel Tujskoprometne zveze, ki hoče v svojih izložbah opozarjati na naše narodno blago, je prav simpatična. Gotovo si bodo Ljubljančani te izložbe vedno z veseljem ogledovali.
1 Češpljev teden se je začel. Kljub deževnemu vremenu je bil včerajšnji živilski trg, zlasti 6adni, z»lo živahen. Ogromen je bil dovoz sadja na trg. Otvorjen je bil včeraj brez večjih ceremonij češpljev teden. Ze prvi dan je pokazal, da je zavladalo med gospodinjami in prebivalstvom veliko zanimanje za to akcijo. Na trgu so zaradi odprave "trošarine na češplje cene padle. Prav lepe češplje so bile po 2 din kg, najlepše sorte, zlasti bosanske so bile po 3 din. V zabojčkih po 20 kg so bile prav lepe in dobre češplje iz ptujskega okraja po 1.75 din Dovoz češpelj znaša nad 15.000 kg. Cene ostalemu sadju so ostale v splošnem neizpremenjeno.
1 »Družina božjega sveta« ima redni letni občni zbor v petek 22. septembra ob 20 v društveni pisarni v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 17, pritličje.
1 Manjše prostore za pisarno, delavsko čakalnico in skladišče orodja v bližini Zaloške ceste v Mostah potrebuje mestno cestno nadzorstvo v najem ali nakup. Ponudbe na mestno cestno nadzorstvo v Ljubljani, Vrazov trg.
Videm ob Savi
Pribod redovnic na Videm. Pet let je bila hiša nasproti farne cerkve prazna. Ves čas, odkar je bila v nji umorjena ga. Juvančičeva, so bila okna zaprta in brez zaves. V soboto, 9. septembra pa je v hiši vse oživelo. Marijine družbe-nice so čistile tla, umivale okna, urejale vrt in dvorišče. Se g. kaplan je prijel za metlo in vneto pomagal. Hišo so namreč vzele v najem 6estre presvete Rešnje Krvi. V nedeljo, 10. septembra smo jih slovesno sprejeli. Ob dveh popoldne se je s postaje pripeljala m. prednica v spremstvu petih sester. Pred cerkvijo so jim šolarji in Marijina družba naredili špalir. Ko so se sestre bližale cerkvi, so jim pevci zapeli pozdravno pesem. Gospodu dekanu pa je ginjenje vzelo besedo pozdrava in solze so se zasvetile v očeh redovnic ter ljudi. Dušica, učenka tuk. šole, jim je s pozdravno acklamacijo izročila šopek lepih nageljnov. Tudi Marijina družbenica jih je pozdravila s šopkom cvetja. Po sprejemu je šel ves sprevod v cerkev. Tu je g. kaplan v krasnih besedah pozdravil pomen bivanja sester v našem kraju. Pri nas se razvija industrija. Tovarna že stoji, delavstvo se naseljuie. Ceste so polne malih otrok. Kam z njimi? Sestre bodo imele dnevno zavetišče. Čez dan bodo varovale te malčke, jih vzgajale in jim nadomeščale matere, ki se morajo ukvarjati z domačim delom. Učile bodo tudi glasbo in vodile gospodinjsko šolo. Po govoru je bilo darovanje za novi dom in pete litanije. Potem se je ves sprevod pomikal k hiši, ki bo novi dom sester. G. dekan je hišo blagoslovil in ji dal ime »Hiša Kristusa Kralja«. N»jve{ taelog imata pri tem, dg «tn« dobili dom 6ester, g. dekan in g. kaplan. Vsi želimo, naj da Bog srečo sestram v novem domu in mnogo uspeha v novem delokrogu.
I Graditev latvorniee v Ljubljanici ob stari rukrarni pri Sv. Petru lepo napreduje. Gradbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane je že zgradilo na levem bregu betonski zaporni zid od mostu navzdol vse do mesta, kjer bodo začeli graditi zatvornico. Na desnem bregu betonirajo oporno zidovje sedaj in bo zid kmalu potegnjen tako daleč, kakor na nasprotni strani. Pripravljalna dela za graditev temeljev zatvornice gredo lepo izpod rok. Ce ne bodo nastopile jesenske povodnji, bo šla gradba vso jesen lepo izpod rok. Prav gotovo pa bo zatvornica dograjena prihodnje leto do maja.
1 Zaradi umora Dore Bognolove obsojen na 15 let robije. Veliki senat ljubljanskega okrožnega sodišča je obsodil prodajalca sadja, 38 letnega Djordja Deaijtoviča, doma iz splitske okolice, na 15 let robi;« zaradi zločina umora Dore Bognolove. Deankovič je ločen od svoje prve žene ter 6e je pred leti naselil v Ljubljani, da bi tu odprl trgovino s sadjem. Lani avgusta se je seznanil z Do-ro Bognolovo, ki je stanovala pri svojih starših v Rodici pri Domžalah. Starši so hčerki vedno prigovarjali, da naj opusti ljubavne zveze z Dalma-tincem, ki so mu bili nenaklonjeni. Ko so se preselili iz Domžal v Ljubljano, je začel Deankovič zahajati na Dorin do«n. V petek, 14. julija mu je Dora, ki je zvedela, da je Deankovič ločen in da so ovire za poroko, odkrito povedala, da ga ne mara. Postal je razburjen in je 2 dni popival po gostilnah. V nedeljo okoli 14 je prišel na Dorino stanovanje. Nastal je kratek prepir. Deankovič je potegnil samokres iz žepa in ustrelil v dekle iz neposredne bližine. Krogla jo je zadela v desno nadlaket, od tam je šla skozi prsa in izstopila pri levi ključnici. Dora je umrla zaradi notranjega izkrvavljenja. Deankovič se je izgovarjal, da je bilo golo naključje, ker si je hotel sam življenje končati, pa mu je dekle hotelo izbiti samokres iz roke. Priče so ga močno obremenjevale. Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. 6. g. Ivan Brelih, se je postavil na stališče, da gre v tem primeru za zločin umora in je zato Deankoviča obsodil na 15 let robije.
Časi so resni in razburljivi, pa so zaradi tega Mariborčani mirno in samoumevno sprejeli razglase, ki so se danes pojavili na vseh razglasnih deskah ter so bili poslani v sleherno hišo. Razglase pošilja odbor za obrambo mesta Maribora pred napadi iz zraka. Iz razglasov je razvidno, da se bodo v Mariboru v najkrajšem času pričele ter se bodo zelo pogos^ccna vršilo vaje v pasivni obrambi pred napadi iz zraka, da se nadoknadi to, kar sc je v drugih mestih, zlasti pa v inozemstvu že dolgo izvajalo.
V tem razglasu se opozarja, da je znak za napad: Odrezano piskanje siren — po trije piski, ki se ponavljajo v presledkih nekaj sekund ter plat zvona. Znak za konec napada je odrezano piskanje siren: po en daljši pisk v večjih presledkih. Na znak napada ee mora vse delo v zaprtih prostorih ustaviti, vsi prebivalci se morajo podati takoj v hišna zaklonišča (klet ali javno zaklonišče). Zapreti se morajo vsa okna in vrata, na izpostavljenih točkah naj se šipe prelepijo s prozornim papirjem. Zavese in zastore je treba spustiti, postajanje pri oknih je prepovedano. Pri zapustitvi stanovanja se zapre plin, voda in elektrika ter pogasi ogenj. Hišnik, oziroma tisti, ki mu je poverjena odgovornost v hiš:, zapre vse dovode plina in vode. Promet na ulicah, trgih in drugih javnih prostorih se mora takoj ustaviti. Vozilo se pusti na mestu, voznik in potnik' se podajo v najbližja zaklonišča, ki so označena z napisom. Enako se podajo v zaklonišča vse osebe, ki se mude na ulici. Ves obrat v tovarnah se ustavi, delavci se podajo v zaklonišča. Osebe, ki se nahajajo v cerkvah, kinematografih, gostilnah in sličnih lokalih, se morajo podati v najbližja zaklonišča. Prav tako osebe, ki se mude v trgovinah. Ob nočnem napadu pa se je treba držati še sledečih navodil:
Vsa poslopja morajo biti zatemnjena. Izvrši se to z ugašenjem luči ali pa se okna na cesto in dvorišča zastrejo. Razsvetljavo zunanjih prostorov, dvorišč in ulic je treba ukiniti, le na najprometnejših točkah se svetilke zastrejo s črnim blagom oziroma temnomo-
m Društvo bivših mornarjev za bivšo mariborsko oblast s sedežem v Mariboru vabi k ustanovnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 17. t. m., ob 8. v društveni dvorani hotela Novi svet v Jurčičevi ulici.
m Protituberkulozni dinar je v mesecu juniju dosegel vsoto 487.645 din, v juliju 403.540, v avgustu pa 404.584 din. Izven dinarske stanovanjske akcije so darovali Adolf Spatzek 200 din namesto venca na grob pok. Josipa Tscheligija, Društvo gluhonemih 50 din, opekarna Derwuschek pa 440 din.
m Z gledališkim abonmajem se veliko prihrani. Razlika med abonmajem in večernimi cenami je najbolj očita iz naslednje primerjave: neabonenta bo stalo v III. do V. vrsti parterja 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en konrert 400 din, dočim plača abonent za isto prireditve v istih vrstah in še v osmih mesečnih obrokih po 28 din, tedaj skupno le 224 din. Razlika znaša 176 din ali 44%, kar se vsekakor izplačal
m Razglas proti navijanju cen je objavilo tržno nadzorstvo v Mariboru. V razglasu opozarja vse trgovce in gostilničarje na resne posledice, ki bi jih imeli tozadevni prestopki, ter poziva konzumente, da mu prijavijo vsak tak primer, ki se bo najstrožje kaznoval.
m Hudo pomanjkanje vode. Včeraj smo objavili poziv mestne občine, naj prebivalstvo štedi z vodo. Vzrok poziva je fatalna suša, ki jo zajela Maribor z vso širšo okolico. Presahnili so na podeželju skoraj vsi plitvejši vodnjaki in studenci, le v najbolj globokih se še dobi voda, ki pa že zelo slabo priteka. Prizadete so zaradi tega posebno Slovenske gorire, kjer morajo ponekod ljudje zelo daleč po vodo. Tudi v mariliorskem vodovodu se suša močno pozna, ker priteka v vse mestne vodnjake le zelo malo talne vode.
m Sezonski delavci so se pričeli vračati tako iz Francije kakor iz Nemčije. Vsak dan prihajajo večje skupine. Oni iz Francije so na boljšem, ker lahko primerno zamenjajo svoj zaslužek.
m Sprememba v odhodu nemškega vlaka. Nemška železniška ekspozitura sporoča, da bo odhajal večerni vlak iz Maribora za Gradec od 15. septembra naprej ob 20.50 in ne več ob 21.40, kakor doslej.
m Krščanska ženska zveza vabi svoje člane in Članice ter prijatelje na izlet v Kamnico, ki se vrši v nedeljo, 17. t. m. Zbirališče ob 14. pred
Celje
e Glasbsna Matic« v CaJj«. Vpisovanje gojencev v Glasbeno Matico se- še podaljša. Vpiuje se dopoldne in popoldne. 14. septembra bo razdelitev učnih ur. 15. redni pouk.
c Prihodnjo nedeljo na Ooro Oljko. Glavni romarski praznik na Gori Oljki bo ietos v nedeljo 17. septembra. Začetek pohožnoati bo že v soboto
s pridigo. Spovedovanje bo vso noč. V nedeljo bo več »v. maš in romarske pridige, vmes pa spovedovanje. Letos je Cerkev popolnoma dogotov-ljena in je res krasna in v ponos Svainjsko dolini. Letošnja pobožnost bo posvečena molitvi za mir, zato vabimo vse Savinjčane, pa tudi druge, da v nedeljo pohite na lepo Goro Oljko.
c V podružnici Slovenca v Celju se dobe srečke za loterijo v Petrovčah. Ker so dobitki lepi. pohitite!
c Novi grobovi. V Frankopanovi ulici Je umrla 60 letna žena trgovca Antonija Socher. Pogreb drage pokojriice bo v četrtek ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Na Glavnem trgu je umrla 80 letni vdova po mizarskem mojstru Terezija Bračič, na Ložnici pri Celju pa 81 letna prevžitkarica Marija Povhova. Naj v miru počivajo!
c Hrbtenico si je nalomil 43 letni posestnik Anton Meslinjšek iz Zibike pri Šmarju, ko je padel z voza. Pri košnji se je urezala s koso globoko v desno meče Antonija Cokan iz šmartnega v Rožni dolini.
c S slive je padla 64 letna poeestnica Ivana Kranjc iz Loč in si zlomila levo roko.
c Iz avtomobila je kradel. G. inž. Grajn je bil s svojim avtomobilom pred Confidentijem v Za-vodni. Med tem časom, ko se je zamudil za nekaj minut, je prišel v njegov avtomobil 33 letni Alojz Gorenjak, pekovski pomočnik iz Nove vasi, in mu ukradel iz avtomobila kovčeg, v katerem je bilo vrednosti za 1320 din. Orožniški narednik g. I.etik pa je tatu izsledil In ga aretiral. Pri njem so našli še ukradeno blago. Izročili so ga sodišču.
Ptuj
Vse za šolo v Cirilovi!
dr im celofanom. Uporaba žepnih svetilk in vžigalic na prostem je prepovedana. V nujnih primerih je dopustna le uporaba ternnomodre svetlobe. Vsa reklamna razsvetljava je brez izjeme prepovedana. Za označbo popravil na cestah se uporabljajo le rdeče svetilke, ki so zastrte tako, da je rdeča luč vidna le iz ene horizontalne jmeri. Promet naj poteka normalno. Vozila morajo zmanjšati hitrost ter morajo biti opremljena z vsemi sredstvi zatemnitve, katera veljajo za poslopja. Iz vozil, avtobusov ne sme biti vidna notranja razsvetljava, katera sme biti itak le temnemodra. Žarometi vozil morajo biti zastrti z zaslonko iz temnega papirja, lepenke ali pločevine, ki iroa v sredi režo v dolžini 5 do 8 cm ter v višini 1.50 cm. Nad to odprtino in ob straneh morajo biti strešice, ki usmerjajo svetlobne žarke navzdol. Odprtina mora biti pre-lepljena s temnomodrim celofanom. Zadnje rdeče luči na avtomobilih morajo biti zastrte s cevjo iz kartona, ki je dolga vsaj 10 cm, da je rdeča svetloba vidna le iz horizontalne smeri. Zatemniti se morajo tudi kolodvorska poslopja in ostale železniške naprave. Za razsvetljavo prostorov je dopustna le modra svetloba.
Vsak hišni gospodar, oziroma starešina oblastva je dolžan določiti osebo, ki bo v dotičnem poslopju skrbela za to, da se bodo vsa navodila v celoti izvajala. Iz podstrešij se morajo odstraniti vsi gorljivi predmeti ter pripraviti pesek in lopate za gašenje, dalje sod vode s čebri. Priporočljivi so tudi aparati za gašenje. Dokler ni javnih zaklonišč, naj se uporabljajo obokani prostori ter kleti.
Kakor je iz navedenega razvidno, gre tokrat bolj zares, kakor pri dosedanjih vajah, ki so se v Mariboru izvajale bolj po domače. Meščani se morajo tozadevno navaditi na red in disciplino, ki jo zahteva današnji čas, saj je to v interesu ntihove lastne varnosti. Priprave, ki jih je izvršil odbor za obrambo Maribora pred napadi iz zraka pod vodstvom svojega tajnika inž. Martina Večerjeviča. so zelo obsežne in natančne, tako da bo v doglednem času tudi Maribor tozadevno s vsem potrebnim obskrbljen in opremljen.
zavodom šolskih sester. Ob slabem vremenu izleta ne bo.
m Dekliški krožek frančiškanske župnije bo
imel v nedeljo, 17. t. m., ob 10.30 svoj prvi redni sestanek v Domu na Slomškovem trgu 14. Vse članice vabljene.
m Obvezna šolska maša za vso ljudskošolsko in meščanskošolsko mladino bo v frančiškanski baziliki vsako nedeljo ob 8.30. Kratek nagovor, nato tiha sv. maša s petjem mladine, ki ga izvaja vsakokrat mladina druge šole.
Vse za šolo v Cirilovi!
m Amnestirani... Na podlagi zadnje amnestije o političnih krivcih je bilo izpuščenih iz zaporov mariborskega okrožnega sodišča do sedaj 18 jetnikov-obsojencev, ki so bili obsojeni po čl. 3. zakona o zaščiti države. Nadalje bodo pomiloščeni vsi Apačani. Od preiskovancev, med katerimi so tudi List, Schvveighofer in tovariši oziroma >to-varišice«, pa ni bil dosedaj nihče izpuščen. Razprava proti Listu in njegovi družbi bo 15. t. m. pred velikim senatom ter bo tajna. List in tovariši so obtoženi po čl. 1. zakona o zaščiti države, ki v amnestiji ni upoštevan.
m »Da bi bil videl, kako gori,« je zažgal 10 letni Klenšek Maks slamo v kolarnici posestnika Vinka Šalamuna v Bišu. Od goreče slame se je vnel hlev ter pogorel do tal. Rešili so komaj živino. Škode je 30.000 din. — Tudi v Bistrici pri Rušah so imeli požar, ki je nastal v šupi kočarja Vajrača Edvarda. Zgorelo je tudi ostrešje hišice ter je škoda precejšnja.
m Smrt od konjskega kopita. Pretekli petek so pripeljali v mariborsko bolnišnico 53 letnega posestnika Jakoba Ribiča iz ZlatoliČja. Konj ga je s kopitom udaril v trebuh ter nevarno poškodoval. Ribiču pa so tudi v bolnišnici zdravniki zaman skušali rešiti življenje. Včeraj je revež podlegel poškodbi.
m Para v obrn«. V bolnišnico so pripeljali 15 letnega sina železničarja Milana Konfidenti iz Limbuša. Fantu je siknila vroča para v obraz ter ga močno opekla.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Novice
zagrebških Slovencev
Zagreb, 11. septembra.
Zadnje čase se jo zopet nabralo nekaj novic, odkar ae nismo javili. Tako je popolnoma tiho potekel 3. septembra ustanovni sestanek dekliškega odseka Slomškovega prosvetnega društva. Kolikega pomena Jo za dekleta takšen odsek, posebno š« daleč od domačega kraja, ni mogoče dosti poudariti. Naše slovensko kmečko dekle pride še v najnežnejši dobi iskat bornega zaslužka v mestni hrušč. Zdravo je. pridno, nepokvarjeno in ima namen s svojimi skromnimi prihranki ustvariti si bodočnost. Pridno dela in dela, njeni zaslužki 6e sicer počasi množijo, pa kaj, ko z leti beži njena mladost, a njen cilj je, poročiti se — poslati mati. Ko človek to malo premisli, se mora vprašali: kje je takemu dekletu priprava za bodoče zakonsko breme, kje je njena vzgoja, njena notranja izgraditev duhovnega in duševnega življenja? Vso lo je prenehalo z nleno ljudsko šolo, a današnji časi zahtevajo več, veliko več. Zato je treba posebno pozdraviti lako zamisel naših deklet, ki so nase prevzele to težko nalogo. Na ustanovnem sestanku sta govorila g. bogoslovec Lisac Andrej, ki je s prav toplimi Ln iskrenimi besedami orisal vse gorje slovenskega dekleta v tujem velemestu in podal lepe praktične emornice, ter gdč. Marta Plohlova. ki je razložila namene in načrte bodočega dela tega odseka. Kako je z velikim veseljem in navdušenjem sprejeta ta ustanovitev, sta v dokaz že dva živahna sestanka v tem kratkem času, in veliko Število deklet, ki se za odsek zanimajo.
Ni dolgo tega. da je naše društvo oživelo tudi s tamburaškim zborom, ki bo s svojimi nastopi povzdignil društvene prireditve in igre v bližajoči eo zimski sezoni. Uspehe njihovega dela bomo z veseljem pozdravili.
Posebno pa je nas zagrehike Slovence razveselilo, ko smo zvedeli, da pride v nedeljo, dne 10 septembra, med nas slovenski novomašnik. Začele so se priprave za njegov sprejem med cerkvenim pevskim zborom, ki je začel pridno vaditi pesmi za to priliko pod vodstvom svojega pevovodje g. Lisca Andreja, a z druge strani s« pridna dekleta poskrbela za lepe šopke cvetja In za pozdrave. Tako je nedelja 10 septembra bila posebno slovesna pri Sv. Roku. Ko se je približal naši skromni cerkvicci novomašnik g. Ivan Mun-da, je pred njega stopilo dekle iz slovenske Marijine družbe, ga pozdravilo in mu podarilo lep šopek cvetja z napisom. Nato je g. novomašniku izročila zastopnica dekliškega odseka Slomškovega prosvetnega društva s toplimi besedami velik šopek belih rož. Na vratih Rokove cerkvice pa je pozdravil g. novomašnika v imenu vseh zagrebških Slovencev g bogoslovec Lisac Andrej in poudaril, da je on že drugi sin slovenske matere v duhovnika posvečen, zaželel mu je obilo božjega blagoslova v njegovem duhovri^ke-m apostolatu. ki ga čaka med brati Hrvati v sončni Dalmaciji in ga povabil v našo cerkvico, da Bogu prinese daritev za vse zagrebške Slovence, kar ie tudi g. novomašnik ganjen vsemu navzočemu ljudstvu obljubil. G. novomašnik je imel med sv. mašo slovensko pridigo, podelil nam je svoj novomašniški blagoslov in spominske aličioe, popoldne pa je imel še slovenske večemice s petimi litahijami. Za v*n to iskrena mu hvala!
Prihodnjo nedeljo, dne 17. septembra, bomo imeli šo redni letni občni zbor Slomškovega prosvetnega društva, za kar je veliko zanimanje, ke« se s tem začno tudi vsakoletno prosvetno delo t društvu. Članstvo si je popolnoma edino glede volitve novega upravnega odbora, kajti boljšega predsednika od našega priljubljenega sodnika g. Alojzija Ranta si nihče ne more želeti. Zato pri dito vsi Slomškarji v čim večjem številu, da tak« daste priznanje delu svojega predsednika in dosedanjega odbora.
Studenec pri Sevnici
Dne 7. sept. popoldne je požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kovača iz Gornjih Impolj. Ogenj je nastal pod kozolcem in je takoj zajel skedenj, ki je bil napolnjen s senom. Poleg sena mu je pogorel tudi ves letošnji pridelek žita. Domneva se, da so ogenj iz neprevidnosti zanetili otroci Škoda bo z zavarovalnino le deloma krita.
Leto"nje leto poteka pri na« v pravcatem znamenju zgradb. Občina si gradi svoj lastni dom, ki ga že nekaj let zelo pogrešamo. Žal le, da je stavbni prostor po zaslugi nekaternikov tako neprimerno izbran, da bo težko v polni meri ustrezal svojemu namenu. Tudi zgradba gasilskega doma je že pod streho. Ako bi ne bilo nekaterih težkoč, bi bil dom že v celoti dograjen. Sicer pa je v razmerah, v katerih živimo pri nas, že to precejšen korak k napredku.
Koprivnica pri Rajhenburgu
Na Mali šmaren smo blagoslovili sadno sušilnico, ki jo je zgradila tukajšnja podružnica SVD Prepričani smo, da bo to v veliko korist vsej okolici, posebno letos, ko je sadje bogato obrodilo, zlasti še slive in ni pričakovati, da bi se dalo sadje v svežem stanju po primerni ceni prodati. Je pa letošnji Mali šmaren letos že tretji datum za Koprivnico, ki zaznamuje napredek v kmetijstvu; zadnje dni v januarju ie bil pod okriljem Kmetske zveze, ki jo je spretno organiziral g. kaplan Pe-tančič, dvodnevni zadružno-gospodarski tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan. Dekleta, članice mladinske kmetske zveze, ao pa imele v času od 15. marca do 15. junija gospodinjski tečaj, katerega je obiskovalo 16 deklet. V Koprivnici, kjer se je do prihoda g. kaplana Petančiča reklo, da ni prostora, da bi se odprla knjižnica, katero je protiijudski JNS režim zaprl, se je leto« našel prostor za gospodinjski tečaj, in sicer je g. kaplan velikodušno odstopil obe sobi v kaplaniji za učilnice, sam pa se je za ta čas umaknil v sobico v župnišču. Vsem, ki so pripomogli, da sc je teča' vršil, bodo dekleta tečajnice vedno hvaležne.
Ajdovec pri Žužemberku
Spomenik rojstne župnije pokojnemu škofu Gnidovcu — »Gnidovčev prosvetni dom« — je zgrajen. Načrt, zanj je napravil in zidarsko delo izvršil g. Franjo Rataj, stavbenik in član banskega sveta v Novem mestu. Svoje delo je odlično opravil. V nedeljo, dne 17. septembra bo blagoslov novega doma Ob devetih dopoldne bo pridiga in sv. maša, ki ju bo imel prevzv. g. škof; po sv. maši blagoslov doma in odkritje spominske plošče, ki ga bo s primernim govorom izvršil g. Viktor Za-krajšek, kapitularni vikar skopljanske škofije. Nato bo prosvetni tabor. Popoldne ob pol dveh bodo pete litanije Matere božje, nato telovadni nastop fantovskih in dekliških odsekov žužemberškega okrožja in okolice. — Kliuh te*kim r»»m»i-.m y katerih živimo, se novega doma, ki smo ga s tolikimi žrtvami zgradili, veselimo. Naj počiva nad njim božje varstvo in božji blagoslov.
MAR I BOR
Vaje v obrambi proti napadom iz zraha
KULTURNI OBZORNIK
Hrvatska zbirka religiozne lirike
Milan Pa valit D. I.i Pod okom Gotpodnjim
Pisali smo ie v našem listu, da je letos umrl v Zagrebu jezuit p. Milan Pa vel i 6, ki 6pada med največje hrvatske religiozne pesnike. Zdaj je njegov tovariš Josip Badakič D. I. poskrbel, da je izšel izbor njegovih poslednjih duhovnih pesmi, ki ga je za tisk priredil še pesnik sam in ga poevetil vseuč. prof. dr. J. Belanu in njegovi gospe. Knjigi je napisal urednik tudi lepo studijo o pesniku samem, s katerim je zvezana na Hrvatskem razvoj katoliške poezije in katoliške publicistike. Kakor posnemamo iz dodane študije, se je rodil leta 1878 v rodbini, ki je imela 19 otrok, in sicer v strmi liški vasi nad Senjem. Ko mu je umrla mati, je kmalu stopil v senjsko gimnazijo, kjer je napravil maturo in se seveda že poskušal v pesništvu. Na nadaljnje njegovo življenje so imeli največ vpliva trije ljudje: književnik Cihlar-Nehajev, s katerim sta bila največja prijatelja in s katerim sta razpravljala o književnosti in se učila pri slovanskih pesnikih sploh, pa tudi pri angleških in romanskih, dalie ideolog hrvatskega kmečkega gibanja Ante Radič, s katerim sta bila v ozki zvezi in ki ga je navajal živeti z narodom ter je bil posrednik med njim in se-meniškimi organizacijami; tretji pa je bil mistik škof Lang, ki ga je obdržal v semenišču in ga upeljaval v duhovno življenje, še posebej pa v lepoto krščanskih idealov, katerim je ostal tudi v pesmi zvest do zadnjega. Pozneje se je posvetil svojemu duhovniškemu delovanju kot katehet in gimnazijski profesor, tudi kot spiritual, toda že s 33. letom je bil upokojen ter se je odslej predal katol. žurnalistiki na Reki obenem z dr. Roguljo in dr. Eckertom, za katerim mu je bilo vedno hudo. Tedaj je njegovemu listu »Riječkim novi-nanu obljubil sodelovanje tudi Štefan Radič. Urejeval je nekaj časa tudi »Hrvatsko stražo«. Med vojno je stopil nazaj v službo ter je bil profesor bogoslovja v Senju. Toda leta 1924 pusti to 6lužbo ter stopi k jezuitom — v Ljubljano, kjer je celo leto preživljal noviciat. Študiral je v Belgiji in se vrnil v Zagreb, kjer je urejeval »Glasnik« in pesnil dalje ter se posvečal predvsem religiozni liriki ter prevodom iz raznih jezikov. Tu je umrl letos spomladi in zapustil v hrvatski književnosti lep spomin kot pravi književnik, eden najboljših izrazito katoliških pesnikov.
Kot pesnik je izdal več zbirk. Prva je imela naslov »Iz zakutka« (1902), ki so jo kritiki sprejeli z odobravanjem. Pred vojno je izšla tudi druga zbirka z naslovom »Pjesme«, v kateri pa se je že pokazal pravega umetnika s finim čustvom in velikim smislom za obliko, med ka-
terimi so imele največ uspeha lepe legende, v katerih je on mojster. Potem je izdal prevode Retteja (Kako sem se spreobrnil) in Manzonijeve »Zaročence«. Med zadnjimi deli pa so bili prevodi cerkvenih himen, ki «o pred leti izšle v posebni zbirki »Himni« in ki «o po virtuoznosti oblike mojstrska dela. Izbor iz njegovah pesmi zadnjih dvajsetih let [>a je izšel sedaj v pričujoči knjigi »duhovnih pesmi«.
»Pod okom Gospodnjim« je antologija pesmi razdeljena v še«t poglavij: Uz bojnu svirku. Pred oltarom, Naša Gospa, Bog medju nama, Božji ljubimci ter Priče. Vel'ko njegovih pesmi je prigod-nega značaja, toda po čustveni plati lepih primerih, šc bolj pa po čudovitih rimah in virtuozni obliki tudi prigodnice ogrejejo (n. pr. Dragulj, t Erkertu). Njegov svet je izrazito katoliška cerkvena religioznost, ki se izživlja v ljubezni do Jagnjeta, večnega Prijatelja, do naše Goepe, do Hostije in Srca Jezusovega. In ta poezija, ki ga druži tudi snovno s cerkvenimi himnami, je resnična poezija, ker ni samo didaktčna, temveč resnična iz vse duše zapeta z močno pesniško besedo. Včasih čutimo preveč pridigarski ton iz marsikatere in tudi prigodniško, kar slabi njegovo pesem zadnjih let, toda v nekaterih se kaže še vsa moč njegovih prvih liričnih pesmi. Dasi je sodobnik moderne, vendar večkrat zazvene iz njegove lire strune prejšnjih realistov Šenoinega kova, pa tudi Kranjčevičeva refleksivna pesem ima pri Paveliču svojega naslednika. V mnogo-čem pa se da Paveličeva poezija primerjati pesmi našega Sardenka, zlasti iz njegovih »Mladih juter«. Z njim ga veže tudi ljubezen do čiste oblike in besedne izhranosti ter formalne virtuoznosti. Za zgled samo začetni stihi pesmi »Lan«:
Oj, lan sam, lanja, tih i sitanlan; u ran sam dan o nebu snio san.
ali pa velikonočna pesem, ki je ena najlepših v zbirki:
Tugu mlnu, Uskrs sinu,
Zvon zazuja,
Glas mu sveti svijetom leti
Alelujat
Poered sretne trešnje cvjetne
Časom usta,
zlatnoj pčeli mimo veli:
Isus usta I	' itd.
Knjiga, ki nam predstavlja dobrega hrvatskega religioznega pesnika, je lepo izdana ter vsega priporočila vredna.	2.
Iz ljubljanske Opere
Po večletni tradiciji uprizarja naše operno gledališče ob velesejm6kih dneh nekaj opernih predstav, ki so le ponovitev, večinoma iz pretekle sezone. Zato se ob letošnjih predstavah (Ero iz onega sveta. Baletni večer, Traviata, Trubadur in ena opereta) ustavimo le v toliko, v kolikor so bile združene z gostovanji ge. Zlate Gjungjenac. gdČ. Mire Bašičeve in g. Jožeta Gostiča. O nastopu ge. Gjungjenac in g. Gostiča v »Traviati« je prav za prav odveč pisati, saj ju poznamo v teh vlogah še iz onih srečnih časov, ko sta bila oba še člana našega gledališča. Medtem so se časi v marsikaterem oziru spremenili, a »Traviata« je ob poglobljeni in sugestivni igri Zlate Gjungjenac, mojstrsko nijansirani s petjem vred, in oh velikih pevskih sposobnostih Jožeta Gostiča ohranila svojo staro, dovršeno in za občinstvo privlačno sliko. Slednje so potrdile do zadnjega kotička zasedene vrste poslušalcev, ki so bile ob ostalih predstavah dosti skromno posejane. — Nastop gdč. Bašičeve v »Trubadurju« je bil tudi lep dogodek. V vlogi Leonore je Bašičeva pokazala veliko glasovno bogastvo, od zvočnih lepo harvanih nižin do večkrat n aravnost bleslečih višin, združeno s solidno pevsko tehniko. Kljub nekaterim okornostim v igri je njena sigurnost za prve začetke opernega udejstvovanja (če sem pravilno informiran) hvalevredna. Če bo v svojem nadaljnjem razvoju še bolj pazila na lepo muzikalno fraziranje, da bo bolj »iz enega kosa« vlito in ne več sunkovito, kar le prerado raztrga in zdrobi muzikalno kontinuiteto pevske linije, t>o na svoji poti gotovo dosegla prav zavidljivo višino. Slednja trditev gotovo ni preveč drzna spričo kvalitet, ki jih je gdč. Bašičeva pokazala na sobotni predstavi »Trubadurja«, za kar jo je tudi občinstvo nagradilo z navdušenim priznanjem.
Dr. V. V.
*
Ciril Pregelj je izdal v samozaložbi koračnico za klavir (harmoniko) pod naslovom: »Pozdrav Rogaški Slatini«, ki jo je doslej izvajal v dveh sezonah zdraviliški orkester v Rogaški Slatini. Koračnica, v kateri so deloma uporahljeni narodni motivi, je zelo efektna, zunanja oprema je odlična, notni tisk pa izredno čist in razločen. Dobiva se po vseh knjigarnah.
Naš rod, letnik XI., 1939/40, št. 1 prinaša naslednjo vsebino: Boris Kranjci Misel. Anton Debe-ljak: Veveričja dirja (pesem). G. Rajčev-Spur in Atanasov: Božji darovi (iz bolgarskega). France Bevk: Peter Klepec (povest ki se bo nadaljevala). Marija Kmetova: Ekspedicija na Golovec. Franja Obid Jelinčičeva: Damjanov Jerneje in njegov strah. Franjo Roš: Veverica. Kaj je doživel Trav-ka (po S. Rouanovu priredil Emil Smasek). Fran Roš: Janček. Viljem Kunst: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Poleg tega še več leposlovnega drobiža in slikanic za najmlajše. Leposlovne sestavke so iluatrirali P. Georgijev, Riko Debenjak, Niko Pimat, N. Busch, Dore Klemcnčič, Fr. Sedej, L. Perko, S Hotko. V zadnjem delu je več podučnih člankov, med katerimi omenjamo: Junaki sinjih višav (piloti-lovci), Naša domovina v številkah (Kug-ler Mirko), Vsak kraj ima svoj običaj, Opica Fruj in Gazela (Zima Vrščajeva), Zaklad na Mrtalosu (Rudolf Mohar). Mladina piše itd.
Pri »Modri Ptici« je izšla monografija o pesniku Antonu Aškercu, ki jo je napisala gospa dr. Marja Borštnik-škerlakova. O njej bomo v kratkem obširneje poročali.
Kres, 1. X., št 9.: A. A. Fantov september. Veličastni mariborski dnevi. Jože Dular: Zemlja in ljubezen (celotna povest). Lokar France: Gledam v vrhove drcve* (pesem). Rado Miklič: Težko *lo-vencko vprašanje. Bjornson: Anže (slovcni Ivan Čampa). Dr. M. Wraber: Sprava in poraba sadja. Jc«enovec: Izbana poglavja iz pesništva.
Mornarički glasnik, it. 4: Više ikolovanja u mornarici (Armin Pavič). Sastav savremenih flota (Todor Vrbica). Uticai barometarskih minimuma (depresija) i maksimuma na pojavu bure na Jadra-
nu (Aleksander Andrič). Preki vojni sudovi u mornarici (Spasoje Uroševič). Savremena sredstva za spasavanje posada potonulih podmornica (Fr. Bam-bič). Različnosti: Iz davno minulih vremena (N. S.). Dalje: ocene knjig, novosti in beležke, trgovska mornarica, pregled važnejših dogodkov, bibliografija. Poseben dodatek: Sestav britanske mornarice 1. 1939, kar bo zanimalo tudi širše kroge.
Nekaj čeških knjižnih načrtov. — V založbi Lidovych zžvodu tiskarskyrh a nakl6datelskych v Olomucu bo izšla v najhližnjih dneh knjiga znanega katoliškega zgodovinarja dr. Avg. N e u -m a a n a, delo, ki ga je pripravljal 25 let pod naslovom: K zgodovini husitstva na Moravskem (K dejinam husitstvi na Moravč). Delo bo prvo natančno znanstv<yio delo zgodovine husitskih bojev na Moravskem, kakor tudi podoba razmer pred nastopom husitov. Poleg tega bo tu podano tudi podrobno pregovarjanje zastopnikov bazilejskega cerkvenega zbora s hu6iti ter bo knjiga zlasti od te strani prinesla marsikaj novega. — Založba Vaclav Peter v Pragi je zasnovala novo poljudno znanstveno knjižnico pomembnih študij in razprav iz češkega kulturnega življenja, ki jo bodo pisali najpomembnejši češki znastveniki, pod naslovom: Svazky, uvah a studii. Urejuje jo doc. dr. Fr. Kovarna ter bo obsegala, kakor je zdaj predvideno, naslednje študije: doc. Fr. Kovarna: Češka treznost in češki patos; M. Chorvath: Romantično obličje Slovaške; doc. dr. V. Černy: Rasizem, njegov izvor in razvoj; J. Frejka: O gledališču, ki bi bilo v resnici narodno. Ti štirje zvezski so že v tisku ter bodo izhajali v posameznih sešitkih po 32 strani v žepni obliki, katerih vsak bo stal samo 4 kč. Pripravljajo se še druga dela: prof. Arne Novak: Narod in njegova literatura, dr. A. M. Piša: Duh češke poezije po vojni; V. Jirat: Fr. Schiller; doc. dr. Heiden-reich: Učitelj junaštva (t. j. Holeček in Jugoslavija); do. dr. J. Patočka: Češka izobrazba; Jan Albert: Šparta; doc. dr. V. Jirat: Nova nemška literatura; dr. M. Kralochvil: Temeljni kamen Narodnega gledališča; doc. dr. R. Vackovš: So-kratova vzgoja za življenjsko modrost; dr. B. Sekla: Narod in populacija; dr. J. Nebessar: Duh novega gospodarstva, itd. Zvezki, kljub temu, da bodo namenjeni i širokemu občinstvu, ne bodo imeli izključno poljudnega značaja, temveč bodo skušali ohraniti tudi znanstveno višino.
Dr. Jarontir Borecky — 70-lelnik. V Pragi je praznoval 70-letnico dr. Jaromir Borecky, znani skladatelj, glasbeni kritik ter pesnik in preva.ja-telj. Prav Slovenci smo mu hvaležni za njegove prevode Aškerca, s katerimi je pomagal slovenski poeziji k svetovni slavi.
Kje leii Byrom»vo truplo? Tako je naslov angleški knjigi, ki jo je spisal Th. G. Barher, župnik v Hucknall Torkardru pri Nottingliamu (Byron — and where he is burried?) in v kateri pisatelj zavrača dosedanje trditve, da je Byron pokopan v navadnem skupnem vojaškem grobu na Grškem, kjer je umrl v času osvobodilnih bojev. Tradicija je, da si je pesnik sam želel, naj ga pokopljejo v skupnem vojaškem grobu, toda prijatelji mu te prošnje niso ugodili. Župnik G. Barber pravi v svoji knjigi, da je lani dal odpreti grobnico rodbine Byron v Hucknall Torkaudru in pri tej priliki videl ostanke velikega pesnika, katerega truplo je dobro ohranjeno ter ima na obrazu celo »mirni obraz«. Pri tem pogledu je baje tudi prepričal, na katero nogo je Byron šepal, namreč na desno, dočim veliko dosedanjih življenjepiscev trdi prav nasprotno. Knjiga je vzbudila na Angleškem veliko zanimanje.
Nagrade francoske Akademije. Franroska Akademija je letos odlikovala in nagradila naslednje pesnike: Verlainovo nagrado 6000 frc. je dobil Frederic Plessis za vse svoje življenjsko delo. — Rarthoujevo nagrado 18.500 frc. je dobila M. A. Desmarel«. — Nagrado francoskega jezika je dobil A. Douzat in J. Arrache (ženska). Med drugimi odlikovanci so bili: Ch. Hagel, M. Diamant-Berger. Duraud Bourpet, De I^devere, A. Mary, J. Arnoux in Jaques Fourard.
Berlinska cestna železnica bo dobila ženske vozače, Na sliki: pouk novega vozača.
Nadzorstvo nad zločinci
Pod mučnim vtisom tako pogostih roparskih umorov v Sloveniji, s posebnim ozirom na one v Savinjski dolini, ki jih je zagrešil tolovaj Greben-šek, je pač umestno resno razmotrivanje, na kakšen način bi se naj slična strahotna grozodejstva vsaj omejila, kajti iztrebiti popolnoma jih pač ne bo nikdar mogoče.
2e iz časopisnih poročil preteklih časov je razvidno, da zagrešijo največja grozodejstva v pretežni večini zakrknjeni nesrečniki, ki so bili
za razne dellkte že mnogokrat kaznovani ter ponovno obsojeni na večletno ječo. iz teh dejstev bi se dalo sklepati, da zaporue kazni v premnogih primerih zal ne učinkujejo poboljševalno, zakaj občutek lastne, osebne sramote ae — naravno — vedno bolj zmanjšuje, čim večje prestopke je zločinec zmožen ozir. pripravljen zagrešiti. Ce pomislimo, da naj bi bilo veselje nad zgubljeno, a zopet najdeno garjevo ovco večje kot nad 99 pravičnimi, potem se gotovo izplača voditi nad takšnimi izgubljenci nadzorstvo in jim nuditi po potrebi okolje za poboljšan je in event. podlago za pošteno življenje.
Premnogokrat se zgodi — kakor hitro je paragrafom ozir. pravici zadoščeno — da se bivši jetnik naenkrat znajde na široki cesti ter se prestraši zopet pridobljene svobode, s katero ne ve ne kod ne kam, kajti živeti je treba... in v ječi si ni belil glave, kaj bo jedel prihodnji dan. Morda še tli v njem iskrica dobrega, pa ga je sram iti zopet med domače ali znance, zato tava med tujimi ljudmi... in ker v mnogih primerih današnje dobe morda kljub dobri volji ne dobi dela, pač ni ničesar lažjega, kot da pri vsem njegovem že ukoreninjenem slabem nagnjenju zopet zapade v vedno večje močvirje hudodelstev, v napačni domnevi, da bo posebno med tujimi ljudmi mogel trajno prikriti svoje nove zločinske podvige.
Z dnem, ko sodna oblast Izpusti kaznjenca na svobodo, bi ne smelo biti njene misije konec, nasprotno, sedaj se šele začne važnejši del pobolj-ševanja. Preden se več ali manj nevarni kriminalni tipi poslovijo in prepuste svoji nadaljnji usodi in lastni volji, bi bilo pač neobhodno potrebno ugotoviti, kam gredo, kaj bodo delali, s čim se bodo pečali, skratka, važno je, da merodajna državna oblast vso njihovo bodoče dejanje in ne-hanje — po potrebi z večkratnimi hišnimi preiskavami — stalno in strogo nadzoruje! Kdor res nima kam iti, naj bi mu merodajna oblast preskrbela primerno zaposlenje, event. pri državnih podjetjih, toda isto tako pod nadzorstvom.
Ni dvoma, da bi takšen postopek — četudi pomeni samo delno rešitev vsega problema — ne učinkoval uspešno in blagodejno za izboljšanje razmer, ki jih je država dolžna nuditi svojim državljanom-davkoplačevalcem v zaščito njihovega premoženja in življenja.
ŠPORT
Jugoslavija prva v evropskem tenisu
Najslavnejša športna trofeja na svetu Davisov pokal je potovala leta 1933 iz Francije v Anglijo. Tam je ostala do leta 1937, dokler je imela Anglija Perryja. Istega leta pa je odpeljala Amerika to visoko odlikovanje preko Atlantskega Oceana. Leta 1938 je branila Amerika ta pokal uspešno napram Avstralcem. Toda samo dve leti se je Amerika mogla veseliti kot posestnica pokala, samo tako dolgo, dokler je bil v ameriškem moštvu igralec formata Donalda Budgeja. Letos pa je morala Amerika prepustiti dragoceno trofejo Avstralcem brez Budgeja, ki je prestopil v profesionalni tabor. Po moči igralcev onstran luže lahko trdimo, da bosta Amerika in Avstralija tudi v bližnji bodočnosti zmagovalki za Davisov pokal.
V evropski coni sta si stali nasproti v finalni borbi Jugoslavija in Nemčija. Zmagala je — kakor znano — Jugoslavija z rezultatom 3:2 in je postala s tem najmočnejša v Evropi v teniškem športu.
Hrvatska atletska zveza na vidiku
Prihodnjo nedeljo ima zagrebška atletska podzveza izredni občni zbor. Ob tej priliki se bo osnovala hrvatska atletska zveza.
Jugoslavija se udeleži X. balkanskih iger
Kakor izgleda se bodo X. balkanske igre kljub izredno neugodni mednarodni situaciji vršile. Grška lahkoatletska zveza je namreč vprašala našo atletsko zvezo, da gotovo odgovori, če bo Jugoslavija sodelovala na letošnjih balkanskih igrah, ki bodo v Atenah. Naša zveza je odgovorila pozitivno.
Nov rekord v hoji
Nov rekord v hoji je postavil švedski rekorder John Mikkaelsson v Stockholmu na 10 angleških milj, katere je prehodil v času 1:13.59,4.
Evropska lahkoatletska »rang-lista« ali bilanca zadnje rekordne sezone
Ker smo tako rekoč ob koncu labkoatletske in z ozirotu na evropsko politično situacijo najbrž sploh poletne športne sezone, bi bilo čisto pravilno, da si nekoliko ogledamo najboljše uspehe evropskih lahkoatletov v predolimpijskem letu. V spodnji listi niso navedeni uspehi v hoji na 10 in 50 km, maratonki tek ter deseteroboj, ki bo na programu olimpijskih iger. Če bi dosežene rezultate ocenili po tabeli z 10, 9, 8, 7 itd. točkami za posamezna mesta, potem bi dobili tale vrstni red narodov: 1. Nemčija, 4<r2 točki, 2. Finska 232, 3. Švedska 119. 4. Italija 98. 5. Anglija 37, 6. Francija 34, 7. Norveška 32, 8. Nizozemska 26, 9. Madžarska 24. 10. Švica 20. 11. Poljska 18, 12. Estonska 16, 13. Grčija 11, 14. Luksembrg 6. 15. Belgija 2, 16. Danska 1 točko. Takole izgledajo rezultati:
100 metrov: Neckermann in Scheuring (oba Nemčija) 10.3 sek. Mariani (Italija) 10.4; Studer (Švica), Borchmeyer (N), llornberger (N), Osen-darp (Holandska), Andersen (Norveška), Ilolmes (Anglija), Miiller (N) 10.5 s^>k.
MO metrov; Scheuring (N) 21.0; Neckermann (N), Mariani (I) 21.2; Gonelli (I) 21.4. llornberger (N) 21.4; Harbig (N) 21.5; Kiistcr (N), Konze (N) 21.6; Kcmitt (N), Osendarp (H) 21.7 sek.
400 metrov: Harbig (N) 46.0; Lanzi (I) 46.7; Pennington (A) 47.3; Mis«oni (I), Hamann (N) 47.8; Brown (A) 48.1; llnhn (N) 48.2; Baumgartjn (H), Edfeld (š) 48,3; VVielnnd (N) 48.5 sek.
800 metrov: Harbig (N) 1:46.6; Lanzi (I) 1:49.0; Brandscheit (N) 1:50.3; Schumarher (N), Giesen (N) 1:51.2; Littler (A) 1:51.4; NVethered (A) 1:51.7; Anderson (S) 1:5(2.2; Levesqua (Francija) 1:52.8; llerrmann (N) 1:52.6.
1500 metrov: A. Andersson (Š) 3:48.8; A. Jansson (Š) 3:40.2; Hartikka (Finska) 3:50.0; Kandl (N). Poli (A) 3:50.2: VVooderson (A) 3:51.4; Sarkama (Finska), Jacob (N) 3:52.0; Mehlhose (N) 3:52.4; Mostert (Belgija) 3:53.4.
5000 metrov: Maki (Finska) 14:0T,.8; Pekuri (Finska) 14:16.2; Jonsson (Š) 14:18.8; Salminen (Finska) 14:22.0; Kusocinski (Poljska) 14:24.2; Tillman (Š) 14:24.8; Nilsson (š) 14:25.6; F.berlein (N) 14:27.2; Schaumburg (N) 11:28.1; Sjrir.g (N) 14:29.0.
10.000 metrov: Tuominen (Fanska) 30:07.6; Salminen, Pekuri (Finska) 30:10.6; Maki (Finska 30:35.4; Tillman (Š) 30:42.2; Laihoranta (Finska) 30:47.4; Kurkki (Finska) 30:48.0; Tamila (Finska) 30:51.2; Szilagyi (Madžarska) 30:54.6; Szaplar (M) 30:56.8.
110 m zapreke: Lidman (Š) 14.2; Glaw, Kumpmann, Hendrichs (N) 14.6; Brasser (H), Poll-manns (N) Brisson (F), Anet (Š) 14.7; Lockton (A), Thomson (D) 14.8 sek.
400 m zapreke: Holling (N) 51.6; Glaw (N) 52.0; Storskrubb (Finska) 53.4; Andre (F) 53.6 Darr, Klix (N) 53.7; Areskoug (Š) 53.8; Fromme, Mayr (N) 53.9; Bossmans (B) 54.2 sek.
Skok v višine: Nicklen (Finska) 2 metra; Oedmark (Š) 1 99; WeinkStz (N), Kalima (Finska) 1.98; Person (Š) 1.96; Martens, Gehmert (N) 1.95 Campagner (I), Lundquist (Š) 1.93; Peršisalo (Finska) 1.92 m.
Skok v daljavo: Maffei (I) 7.58; Gyurica (M) 7.51; Long (N) 7.49; Studer (Švica) 7.43; Mersch (Luxemburg) 7.42; Simola (Finska) 7.40; Ledel, Baleazzo (F) 7.39; Kron (N) 7.38; Hakansson (Š) 7.37 m.
Skok s palico: Kaas (N) 4.16;Romeo (I), La-desmaki (Finska) 4.15; Glotzner (N) 4.14; Moron-czyk (P) 4.10; Haunzvvickel (N) 4.09; Miiller (N) 4.06; Zuffka (M) 4.05; Sutter (N), Bastberg (š) 4 metre.
Troskok: Rajasaari (Finska) 15.52 m; Ktroem (Norv.) 15.49; Ziebe, Joch (N) 15.05; Palamiotis (Grčija) 15.02; Bini (I), Ilovaara (Finska) 15.01; Norein (Finska) 14.95; Andersson (Š) 14.93; Ma-lich (N) 14.79 m.
Disk; Lampert (N) 52.26; Soerlie (Norvveška) 51.80; \Votapet (N) 51.52; G. Bergh (Š) 51.18; Trippe (N) 51.03; Syllas (G) 51.00; Obervveger (I) 50.92; Schroder (N) 50.77; Kulitzi (M) 49.91; Consolini (I) 49.51 m.
Krogla: Stock (N) 16.49; Woellke (N) 16.45 Trippe (N) 16.43; Kreek (Estonska) 16.28; Gie-rutto (P) 16.02; Biirlund (Finska) 15.82; Lampert (N) 1575; Backman (Finska) 15.64; de Bruyn (H), Janssen (N) 15.55 m.
Kopje: M. Jarvinen (Finska) 76.48; Nikkanen (Finska) 74.67; Autonen (Finska) 73.90; Sule (E) 73.51; Attervvall (Š) 72.36; Mikkola (Finska) 72.16; Mainio (Finska) 71.80; Toivonen (Finska) 71.31; Issak (E) 70.87; Varzhegyi (M) 70.78 m.
Kladivo: Veirila (Finska) 58.67; Blask (N) 58.65; Storch (N) 58.52; Hein (N) 57.03. Mayr (N) 5597; Houtzager (H) 55.58; Beyer (N) 54.95; Lutz (N) 54.29: Greulich (N) 52.89; Anttalainen (Finska) 52.47 m.
3000 m zapreke: Kaindl (N) 9:06.8; Ieo-Hollo (Finska) 9:08,8; Larsson (Š) 9:09.0; Lindblad (Finska) 9:09.6; Seidenschnur (N) 9:10.6; Mati-lainen (Finska) 9:12.2; Tuominen (Finska) 9:12.6; Pekuri (Finska) 9:14.2; Ollander (Š) 9:16.0; Se-gerstrom (Š) 9:17.0.
4 X 400 metrov: Nemčija 40.1, Italija 40.8, Francija 41.3. Švica 41.7, Madžarska 41.9, Švedska 42.0. Holandska 42.2, Finska 42.7 sek.
4X 100 metrov: Nemčija 3:10.4, Italija 3:12.4, Švedska 3:16.2, Finska 3:16.4, Francija 3:17.0.
ZFO
Prve lahkoatletske tekme FO okrožja v Kranju
Preteklo nedeljo so se vršile prve lahkoatletske tekme FO v Kranju. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Croiss-country na 5000 m: 1. Perčič Jože, Šmartno 17.28; 2. Proj Ivan, Šmartno; 3. Jereb Jože. Šmartno.
Tek na 1500 m: 1. Mabe Stanko. Kranj 4.58; 2. Kočar Ivan. Šmartno.
Tek na 800 m: 1. Rant Pavel 2:34.4; 2. Pičuh Miro. Šmartno; 3. Pretnar Leopold. Kranj
Tek na 100 m: 1. Lavrenčič Srečko, Prim-skovo, 12.8; 2. Čop Leopold, Kranj; 3. Berčič Mirko, Kranj.
Skok v višino: 1. Strupi Ivan. Kranj. 1.60; 2. Okorn Rupert, Kranj; 3. Pogačnik Janko, Kranj.
Skok v daljino: 1. Čop Leopold. Kranj, 5.40;
2.	Lavrenčič Srečko, Primskovo; 3. Ramovš Marjan. Kranj.
Met krogle obojeročno: 1. Vovk Jože. Kranj. 17.24; Berčič Alojzij. Šmartno; 3. Berčič Mirko, Šmartno.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Krani 1. (Ciglič. F ras Čop. Lavrenčič), 55 sekund 2. Šmartno;
3.	Kranj 2.
Ali je Japonska zahodni kulturi nevarna?
Vožnja
Posebno vprašanje za podmornico ]e poslat-Sanje zraka v njeni notranjosti. Vprašanje o preskrbi z zrakom pod vodo je bilo poglavitnega pomena tudi pri nedavnih pretresljivih nezgodah podmornic Amerike, Anglije in Francije.
Posadka kake srednje velike podmornice Ima 30 do 40 mož. Podmorske križarke pa jih imajo do 100. Vsi ti ljudje potrebujejo zraka. Pri tem vdihavajo iz zraka kisik, izdihavaio pa ogljikovo kislino. Kisika je torej zmeraj manj in manj, a strupene ogljikove kisline pa je več in več. In sicer se to dogaja tem bolj, čim bolj se ljudje gibljejo in delajo. Zatorej je potrebno, da se zrak y podmornici vsako uro obnovi ali pa očisti.
Ko je podmornica nad vodo, to vprašanje seveda ni težavno, saj prihaja svež zrak 6kozi vrhnje odprtine v stolpu v notranjost podmornice. S pomočjo Dieselovih motorjev, ki si prisvajajo zunanji zrak in ga odvajajo v notranjost, se zrak vedno obnavlja in spreminja, tako da ga je dovolj tudi v prostorih, ki so pod vodo. V prostorih pa, kamor se ne more dovajati vedno svež zrak, pa imajo posebno zračno napravo, ki izrabljeni zrak posrka in dovaja svežega. Ta naprava je v obratu vsaj takrat, preden se podmornica potopi, če že ne prej večkrat, da se pred potopljenjem vsi prostori temeljito prezračijo.
Drugačna pa je ta stvar, ko se podmornica potopi, saj pod vodo ne pride svež zrak v podmornico iu ne izhaja iz nje porabljen zrak. Tista količina svežega zraka, ki so ga dobili v podmornico, ko je bila ta še vrh vode, je pri daljšem bivanju pod vodo, kmalu izrabljena. Mimo tega je v podmornici slab zrak po bencinu in kuhi, tako da postane zrak že čez 4—6 ur bivanja pod vodo tako slab, da morajo ljudje še enkrat hitreje dihati in imajo kmalu usta in nos kar izsušena. Polagoma začne ljudi tudi boleti glava, pljuča zmeraj težje delujejo, nastopi občutek utrujenosti in slabosti, nobenega teka do jedi ni več, in človek mora napeti vse sile, da sploh Se more čuti, dokler ga slednjič ne zajame svinčen spanec.
Kranj
Pevci! Drevi ob 8 je v pevski sobi v župnišSu Tedna vaja moškega zbora. Vabijo ee novi člani. Vsi sedanji pevci ee vabijo, da točno obiskujejo vaje. ki bodo ob torkih in četrtkih zvečer.
Redni pouk na Glasbeni šoli se bo začel 15. t. m. Še je čas, da se vsi. ki imajo veselje do violine, kiavirja petja, kompozicije itd. vpišejo v šolo. Pogoji so nizki. Priglasi se sprejemajo, vsak dan popoldne v gimnaziji.
Borza dela. Do konca meseca avgusta Je imela Javna borza dela v Kranju vpisanih 123 moških in 60 žensk, ki so ee prijavili, da so brez posla. Obenem jih je dobivalo tudi 50 stalno podporo. Delo dobijo takoj: 150 težakov, 20 dobrih zidarjev, 5 kmetskih dekel, 4 služkinje, 1 samostojna služkinja, 1 natakarica, 1 klepar, 1 kovač ali ključavničar, 1 kolar in 2 mizarja. Uradni prostori borje so v spodnjih prostorih Delavskega doma.
vodo
Seveda tako dale? ne more priti. S posebno napravo za preiskovanje pljuč je treba zdaj pa zdaj preiskati količino kisika in ogljikove kisline v zraku. Ce je kisika manj kot 18 odstotkov in ogljikove kisline 2 odstotka, potem je čas, da se zrak očisti in obnovi. To ni težko izvesti, saj ima podmornica s seboj posode s kisikom.
Cim se pokažejo prvi znaki utrujenosti, če na primer začne moštvo zdehati, je že zadosti, da se ozračje iznebi ogljikove kisline, ne da bi bilo treba novega kisika. Ce pa to ne zaleže, je treba s posebno napravo dovesti kisika.
Podmornica ima s seboj kisik, ki zadošča za 70—80 ur bivanja pod vodo, kar se seveda brez potrebe ne bo zgodilo. V podmornicah je moštvo že naučeno, da se ravna tako, da porabi čim manj zraka, ki je treba z jim silno varčevati. Za podmornico je zrak najdragocenejši zaklad.
Kamnik
Gradnja poti v Paloviče kljub marljivemu delu počasi napreduje, ker je teren za gradnjo izredno težek. Ze lani v jeseni so izpeljali pot do Kratne, spomladi pa eo nadaljevali po trasi proti Kamniku. Morali so razbiti debele skale ob robu Kratne in v ovinku zapeljati na teren, kjer bo šla pot po visokem nasipu in ee v dvojnem ovinku izteka na dosedanjo pot. Pri delu so povečini zaposleni domači delavci iz Palovič, ki delajo tudi par dni v tednu prostovoljni kuluk.
O tem sodobnem vprašanju razpravlja Rev. Leo liard, ki je bil več let misijonar v Tokiu, v avstralskem katoliškem tedniku »The Advo-cate« in med drugim pravi: »Se pred 50 leti je Japonska v velikem političnem in kulturnem življenju pomenila toliko kot nič. Japonska pa je od tedaj po mojem mnenju postala eden izmed takih dinamičnih središč, katerih rast in vplivi bodo delovali ne samo na strukturo naše civilizacije, ampak jo bodo v gotovem smislu tudi izpreme-nili. Naj v posameznostih o sedanjem obnašanju Japoncev na Kitajskem mislimo že karkoli: dejstva, ki so tu, nas v vsakem primeru silijo, da se kot katoličani pečamo s tem vprašanjem. Naj nam 1k> po volji ali ne — Japonci bodo pri novem oblikovanju sveta eden izmed narodov, ki bodo imeli največji vpliv. Ali smemo te vplive smatrati kot za človeštvo dobre in zdravilne? Ali pa stojijo za japonskim narodom tiste barbarske azijatske tolpe, ki so enkrat že grozile, da bodo uničile našo zahodno kulturo? — Od-
Dvojčki
Z dvojčki je tako, kakor z vsemi izrednimi stvarmi na 6vetu: ko se začneš zanje zanimati, spoznaš, da ta izrednost ni prav nič izredna. Ce bi, n. pr. zapisali, da sta ta in ta dva dvojčka dosegla 98 let in rojstni dan in da sta pač najstarejša dvojčka v državi, bi se koj kdo oglasil, češ da sta ta in ta dva dvojčka še etarejSa, namreč 99 let
V	Ameriki, kjer Je veliko dvojčkov, pa so tekmo in veselice dvojčkov in še več takih pri-smodarij. Lani je bilo v Cikagu zborovanje 10.000 dvojčkov — kakor so pisali ameriški listi. Kongres je sklical klub dvojčkov »Cefir«, ki sta ga ustanovili dve lepi dvojčici. Najstarejši par dvojčkov kluba »Cefir« je star 76 let. Vsi uslužbenci kluba so dvojčki, kar je dobro zategadelj, ko nihče nikoli ne ve, ali je kaj naročil temu ali onemu dvojčku.
V	Nemčiji, v vzh, Prusiji, živila dve sestri dvojčici, ki sta skupaj stari 176 let; v bližnji vasi pa eta dvojčka brat in sestra, od katerih ima vsak po 91 let. O dvojčkih je slišati, da si izberejo večidel iste poklice. Spomladi sta bila v Franciji upokojena generala Teodor in Feliks Bret — dvojčka istega poklica in istega čina. V Hannovru »ta umrli dvojčici sestri, ko 6ta bili stari 95 iet — obe šivilji.
Poslednji kamen pariške basfije
Poslednji kamen pariške bastije, ki je bila leta 1789 napadena in razrušena, so našli v zi-dovju neke stare hiše v S. Julien du Sault, blizu Scnsa. Na kauinu je latinsko in francosko napisano, da izhaja iz ruševin bastije. Dva dni po najKidu na bastijo je naiodni odbor soglasno sklenil, da se mora bastija do tal porušiti. Največ kamenja so uporabili za gradnjo Republikanskega mostu. Iz mnogih kamnov so izklesali miniaturne podobe bastije, ki 60 jih po različnih provincah razdelili kot znak svobode. Druge kamne eo ženske nosila namesto draguljev. Ko je pa Ludvik XVIII. zasedel prestol francoskih kraljev, so vsi kamni te vrste izginili; ostal je le še omenjeni spominski kamen.
govor na ta vprašanja bo odvisen od tega, kako presojamo duševno ozadje in značaj Japonca. Po mojem mnenju more to ljudstvo samo revolucionaren pogin vsega tega, kar je dane« narodu ideal, pahniti v vrste zagrizenih bojevnikov zoj>er vero in Boga. Izobražen Japonec si danes skuša — kolikor pač more — najti pot med agnosti-cizmom in vero, ne pozna pa nobenega zaničevanja vere same, kakor jo to v Rusiji ali tudi med na zahodu izšolanimi kitajskimi dijaki. Nasprotno, v Jajtoncu živi prepričanje, da morajo nekatere nravne smernice stati neporušeno in da jim je vera — v najširšem pomenu — najgloblja utemeljitev in jamstvo. Verski ideali eo mu neločljivo združeni z družino, z narodom, z vladarjem, da: s svetovnim poslanstvom Japonske. Naj bo pripadnik budizma, šinloizma ali tudi krščanstva: vedno razodeva do vsakega verskega dejanja globoko spoštovanje. Da dogaja ee, da japonski fiogan z večjo pobožnostjo prisostvuje sv. maši kot n. pr. pošten protestant. — In njihovo poganstvo? Ali ni vos življenjski nazor Japonca nezdružljiv s katolištvom? Mislim, da ne. Ce ločimo pogane na tiste pred Kristusom in tiste po Kristusu, potem bi Japonci prišteval k poganom pred Kristusom. Bolj kot katerikoli drug narod so oni sam svoj narod. Prodiranje zahodne kulture tega njihovega močnega svojskega življenja ni moglo prav nič omajati.«
Po istrskih premogovnikih
Ze v davnih časih so vedeli, da je podzemlje v Istri polno premoga, a nikoli se niso z vnemo lotili dela, da bi to bogastvo dvignili. Avstrija se za te kraje ni mnogo brigala, ker je razpolagala s trboveljskimi in drugimi boljšimi revirji. Samo v Labinju je stalno delalo nekaj stotin de lavcev. Preiskovali so sicer tudi takrat podzemlje, a bolj za znastvene kot za gospodarske namene, kajti kraški svet so že tedaj kot še dan-dane smatrali za rudarsko zelo težak, to pa zaradi nepreračunljivega ustroja, neštevilnih podzemeljskih jam in vodnih etrug ter zaradi bližine morja, ki se po neznanih rovih zajeda v zemljo ter človek nikoli ni varen pred neprijetnim presenečenjem. Zato so pod Avstrijo kopali le kakih 200 m globoko, tako da niso dosegli niti morske gladine, dočim danes v Labinju kopljejo v globini nad 600 m, to se pravi še 360 m pod morsko površino; piavi.o da je najboljši premog na globokem.
Še pred desetimi leti je bilo v tem delu Istre zelo pusto in prazno. Kraji so bili redko naseljeni ali skoraj neobljudeni; povsod je bil kamen in borno grmičevje, v nižinah pa je bilo močvirje, ker so pritoki Raše zastajali. Poti so bile zelo slabe.
Leta 1936 se je položaj spremenil. Italija je začela brezobzirno borbo za gospodarsko neodvisnost. Ker ji je vedno primajkovalo zlasti premoga, je začela s jiovečanim črpanjem že znanih domačih ležišč. V tem boju so istrski premogov niki ena najvažnejših postavk vse države. Vsa zadeva se je razvijala bliskovito naglo. V avgustu 1936 so ustanovili mesto Raška (Arsia), novembra naslednjega leta je novo mesto štelo že 700(1 prebivalcev ter je imelo zgrajena že vsa važnejša poslopja okoli glavnega trga. V novembru 1938 je prebivalstvo naraslo na 10.000 duš. Mesto se se vedno širi, zlasti v smeri proti morju. Prcmo-gokopna družba gradi tudi delavska stanovanja ki jih daja v najem delavstvu po nizki ceni (30 lir mesečno za tri sobe, luč in kurjavo). Nad 3000 rudarjev, ki bivajo v bolj oddaljenih okoliških vaseh, se vozi vsak dan z velikimi avtomobili na delo.
Premogokopno ozemlje je precej obširno ler se razteza na desetine kilometrov med Raško, Plo-minom (Fianona) in Labinjem. Središče je vsekakor v Raški. Vseh delavcev je nad 8500; večinoma so domačini Hrvatje.
Da se omogoči bivanje v prej nezdravih krajih, je bila potrebna marsikatera melioracija. Izsušili so precej močvirja in celo jezero. Tako so ustvarili zdravo podnebje in pridobili precej rodovitnega sveta.
Produkcija premoga se je gibala v sledeči smeri. Leta 1925 so izkopali 164.000 ton premoga, leta 1937 jih je bilo že 870.000 ton in v letu 139S so dosegli milijon ton (30% vse državne proizvodnje). Upajo, da bodo prišli do dveh milijonov ton na leto. Sedaj istrski premogovniki krijejo dobršen del italijanske potrebe premoga. Strokovnjaki sodijo, da je pod zemljo še najmanj 30 milijonov ton premoga samo v teh revirjih. Preiskali pa bodo vso Istro sploh in tudi otok Cres. Sedaj poberejo vse, kar dobijo; zasledujejo tudi majhne in drobne žile. Dela se kar naprej, a tudi naprave se širijo in izpopolnjujejo. Na raznih krajih vrtajo nove jaške in kmalu bo vsa vzhodna stran Istre, ki je do sedaj ležala skoraj nedotaknjena, odmevala od bučečega ritma modernega dela.
Pogled na VaršaTO. Most v ospredju pelje v predmestje Praga.
pod
Pierre l/Ermite:	I2
Ljubezen - soprog ali Bog?
Iz francoščine i dovoljenjem avtorja
Gilberta nI nič kaj mikalo, da bi se tu ustavil, Skušal je pospešiti potovanje. A Lucija je hotela videti malo in pobožno zatočišče sv. Damijana, obdano z olivami, kakor z mirobno krono... Klopi, na katerih so molile prve klarisi-nje..., skrito molilnico sv Klare, obokane in očrnele kleti, ki sličijo katakombam prvih kristjanov..., mali vrt, na katerem je 6vetnica gojila svoje cvetke.
Pol milje od tod na drugem koncu doline, je sv. Klara zrla skozi prozorno ozračje na pustinjo, v kateri je živel njen duhovni oče sv. Fran. Asiški. Njena duša je hitela k njegovi... Kako veličastna je dogma o duhovni skupnosti svetnikov!
Lucija Je zafula tedaj glasove zvonov, ki so • zabrneli nad zelenečo dolino.
Kljub vročini in pomanjkanju časa [e hotela iti na porcijunkolo, kamor je nekoč prišla sredi noči lepa mladenka Klara, ki so jo zalezovali vsi plemiči iz doline.
Tam je pustila svoja dragocena svilena oblačila... Tam se je odela v raševino, tam ji je sv. Frančišek odrezal čudovito krasne lase in jo posvetil za vedno Kristusu in uboštvu.
Mlada žena je korakala sredi travnikov, iz katerih se je dvigal vonj po meti In sjiorišii. Zares, ta edinstvena in poetična zeleneča zemlja je mogla roditi svetnika, ki je imenoval laslavice r.m wMlrjpp< jn celo volka rs »brata*
Lucija se je vrnila y, hotel, kakor, da bi se spustila iz višav na zeml/o; iz višav v katerih je zrak čistejši,
Soprog jo je že čakal. Na licu mu je poigraval nagajiv izraz, ki ji ni bil ljub. Povzročal ji je bolest.
Tokrat sta se prvič ločila. Lucija nI mogla skriti svoje žalosti, ker ni maral mož z njo deliti sladkih ganotij. Toda Gilbert ni hotel njene žalosti niti ojiaziti.
»Kaj si počel ves dan?« ga je vprašala Lucija.
»Kadil cigarete in mislil na svojo ljubljenko.«
»Nili v mesto nisi šel?«
»Ne... uličice so tlakovane e tako ostrim kamenjem, da so se mi smilili moji novi čevlji.«
»Gotovo se spominjaš one slavne slike, ki predstavlja sv. Frančiška Asiškega, ko v poslednjih zdihljajih z nosilnice blagoslavlja 6voje drago rodno mesto?«
»Da, jjoveod je je dosti v ulici sv. Suplicija v Parizu. Toda čisto na uho ti bom zaupal: Da, zares zato nisem šel iz hiše, ker sem se bal, da bi me raztrgal volk od Gubbija!«
»Zdi se mi, da bi se zopet rad norčeval iz mene?«
»Nak, tako drzen pa nisem. Toda v tem mestu ni ničesar umetniškega ...«
»In Cimabneov portret sv. Klare in Glot-tove freske?«
»Otročarija, to slikarije imaio svojo veljavo le iz daleka od 400 let in od 600 km dalje... ah! Pa za zvijačne stare burkače, ki jih ljudje zovejo starinarje...«
»Kako neprimerno je tvoje izražanje!«
»Neprimerno je le to, da si pustila svojega soproga samega. Ali si pomislila, da sva prvič preživela dan vsak zase?«
»Dn Celo mnogo sem mislila na to. Toda kdo je kriv? Kdo pa se je kujal, da bi šla v mesto?«
»In kdo ni hotel ostati doma?«
»Menim, da sva prišla v Assissi zaradi.<
»Zaradi Tebe, dragica!«
»Bolje bi bilo, da sva prišla zaradi tistih, ki so bili večji in boljši od naju.«
»Večji in boljši?... To zavisi od stališča, s katerega gledamo nanje. Njihova veličina je precej relativna.«
»Kakšen krivoverec sil Ce bi te le župnik Paulet slišal!«
»... Bi me poslal v pekel, pražit se kot kako reberce?«
»Ne, je preveč predober! Toda ugovarjal bi ti...«
Prepirček ee je končal z nekaj poljubi, ki Luciji prvič niso prišli iz srca.
Potovanje se ni končalo v tistem lepem soglasju, kot se je začelo.
Na srečo sta se v Benetkah nekoliko pomirila. Lucija, ki je bila že nekoliko utrujena od jiotovanja, ee je nemočna vdala poeziji dolgih močnih sprehodov v gondoli...
Jasna mesečina se je poigravala na valovih. Cerkev sv. Marka so je kot dragocena, z zlatom obložena tkanina odražala od temnomodrega, z zvezdami posejanega neba.
Toda dolgo se nista mogla predajati čarom beneških noči... Na zemlji ima vse 6voj konec, zlasti jioročna potovanja.
Opravki, klljenti in sodišče so klicali Gilberta v Pariz bolj kot njegov razbojnik.
Pot v domovino se jima je zdela kot jx>v-ratek v sivo puščobo. Za vedno modrim italijanskim nelx>m eo je deževno nebo pariške kotline razpelo nad njima. Tvornico, nezazidane parcele, prestolica, kolodvor
Gospod in gospa Bertram ter Gilbertovl starši so pričakali mladoporočenca že na kolodvoru.
Gospej Bertramovi je uspelo, da je za nekaj trenutkov ločila hčerko od ostale družbe. Hitro je izlila nanjo ploho vprašanj:
»Ali jo takšen, kakor si si ga predstavljala? Ali si srečna?«
»Popolnoma srečna, draga mamica!,..«
»Niti enega oblaka?«
»Niti najmanjšega ne!«
»Naj bo Bog blagoslovljen!«
Gilbert, ki ga je gnala slaba vest, se }e živahno približal:
»Ali spovedujete Lucijo?«
»Da!«
»Ima dosti grehov?«
»Enega samega.«
»Ali smem zvedeti kalerega?«
»Preveč vas ljubi...«
»Kaj ste ji naložili za pokoro?«
»V nedeljo bosta prišla oba k nam na kosilo!«
»Pokora je mila ...«
Na trgu pred postajo so se ločili. Starši so se vrnili na deželo. Mlada dva pa sta se napotila proti svojemu gnezdecu na Pereskem bul-vardu.
To gnezdeče je našel In najel Paulet.
Resnično življenje se je začelo...
12. poglavje.
V	soboto zvečer sta Gilbert in Lucija zares prišla k Bertramovim.
Bilo je jeseni, okoli sv. Martina. Nebo je bilo bisernosive barve. Sonce je milo sijalo, kakor d? jemlje slovo, preden se bo skrilo za dolgo zimo
V	nedeljo, jx> veliki maši, so se vsi znašli v veselem razpoloženju pri obedu. Mlada dva sta drug drugemu živahno segala v besedo, ko sta obujala spomine na potovanje.
Po kavi so se zopet razšli vsak na svojo stran.
Gilbert je prosil Lucijo, naj bi Sla z njim razgledat park, ki je bil še v vsej svoji lepoti. Hrasti in bukve so se hrabro upirali najiadom prvega mrazu in le blede breze so trepetale nad tem goščavjem, ki je že izgubljalo svoje barve Toda jate krokarjev, ki so posedale na konreh w vendar dajale pogreben izraz tfcj lepi
sliki.
Otroški kotiček
SLON SAMBO
(37) Potem sta prišla do medvedje kletke. >Cuj,< je rekel Filip, >tu govorijo o Sambu, prav razločno slišim. Pojdi, Jan, zle-ziva noter!«
(38) Nič se nista bala medvedov in sta zlezla skoji luknjo pri koritu v kletko. Potihem sta dvignila durra. »Tako kasno zvečer — pa še jedače?« se je začudil medved, a nenadoma je zaslišal živalsko govorico.
Pesek je postal dragoceno obrambno sredstvo: V Londonu bodo vse vhode in okna zavarovali i vrečami peska.
Pozor I Kupet nepremičnin, ne pozabite obiskati dolgoletne in poznane tvrdke
Trlg!av>Slovena< v Beogradu
Martvigova 3/1. — Tal. 36728
Palač* In hlio za rento, vilo za najem 1» ■tavbIHa v vseh krajih Beograda.
DoMaflaaam po znižanih cenah krep de chine rlDUaJOlla po din H' , lOs 12.-. Moško in žensko blago od din 10 naprej, volneni rips od 16 din naprej svileni robci od 5 din naprej ter raznovrstno blago po jako zniža- I Tfitimii nih cenah dokler traja zaloga pri »■ II|llllll -------Maribor, Vatrinjska 19
Razglas o licitaciji
Krajevni šolski odbor v Prosenjakovcih razpisuje prvo pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo del pri gradnji prizidka drž. ljudske šole v Prosenjakovcih.
Pripomočki se proti odškodnini 200 din dobe pri krajevnem šolskem odboru v Prosen.akovcih.
Zapečatene ponudbe se morajo oddati do 12. ure dne 28. septembra 1930 kraj. šolskemu odboru v Prosenjakovcih. — Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati ali ne oddati dela po lastnem preudarku, brez ozira na ponujeno vsoto.
Krajevni šolski odbor v Prosenjakovcih,
dne 11. septembra 1939.
Mali oglasi
V matih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl erlast t din Debelo tiskane na.lovne besede .e računajo dvojno. NaJmanJAl inesrk t« ma'l oclas 15 din. • Mati »Klasi ae plačujejo takoj pri naročilu. . Pri oalaslh reklamnega inačaja ae računa enukolonska, S mm visoka petltna vrsttra po I din. • Za pismene odtovore aled« malih oglasov treba pritožiti anamko.
pjužbe
Kakršno koli službo
sprejmem, grem tudi za čevljarskega pomočnika, veSč perfektne nemščine. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14925.	(a
Vrtnar
perfekten za vsa dela na vrtu, želi službe. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« na Jesenicah pod St. 14787.	(a
Starejša kuharica
zanesljiva, želi zaposle-nja v dopoldanskih urah k majhni družini. Plača postranska stvar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kuharica« 14864. (a
1
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih eenab CERNE, juvellr, Ljubljana VVolfova ulicn it. 3
Zlato
srebro, brlljanto In antt-kvitete kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič, Ljubljana, Frančiškanska ulica st. 2.	(
Poizvedbe
Pozor!
Dne B. t. m. Je zmanjkal Izpred gostilne Balant pri Sv. Duhu pri Škofji Loki mlad konj, železno-sive barvo (Eisenschi-mel), glava belkasta, grive na obe strani, dlaka Je seinlntja že slvka-sta; sliši na ime Ričko; Je zelo živahen, a drugače pohleven konj, dobro rojen. Najditelj dobi 300 din nagrade. Naslov naj so Javi občini Lilija.
Odšel je k svojemu Stvarniku naš
VITOMIR ■ dijak
Truplo dragega nam pokojnika bo prepeljano iz Zagreba v Ljubljano, ter se bo na viškem pokopališču blagoslovilo in položilo k večnemu počitku v četrtek ob o popoldne. — Sveta maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v Zagrebu in v cerkvi sv. Antona na Viču.
2alujoče družine: Kržič, Pristov, Justin.
mu in a
čevljarskega pomočnika
takoj sprejme Drmaž Josip. Ljubljana, Večna pot
St. 29.	(b
Kuharica
kt zna dobro kuhati, se takoj sprejme k tričlanski družini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod pod St. 15.021.	(b
Sirar
samostojen v vseh slrar-sklh izdelkih, naj posije ponudbe z navedbo plače in nastopom na Mljekar-stvo »Dragica«, Hercego-vac.	(b
šoferja
poštenega, treznega, vajenega vožnje s tovornimi avtomobili, išče Spe-dicljsko podjetje v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »šofer« 15.024. (b
Gospodično
trgovsko naobraženo ln perfektno lzvežbano r manufakturl — sprejme večja zadruga na Gorenjskem. Znanje nemščine zaželjeno. Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod 15.013. b
Milijonsko stavbo
v sirovem stanju prodam v večjem mestu Slovenije. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 15.020. (p
V centru Bosne
blizu znamenitega kopališča naprodaj posestvo z dvema hifama, pripravno za trgovino ali letovišče. Posebej dve zemljišči za ekonomijo ali industrijo. 2elezniska postaja In reka. Pisati na upravo »Slovenca« pod »Bosanac« 15.417.	(p
Vnajent
ODDAJO:
Lokale in stanovanja
dvosobna s prltikllnaml. v Kranju v novozgrajenem poslopju oddaja za vselltvenl termin 1. okt. t. 1. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Informacije v zavodu, Gajeva ulica S/II.
Kam pa kam?
Prostov. gasilska četa
LJubljana - Barje priredi v nedeljo, 17. septembra veliko Javno tombolo po leg gasilskega doma na Barju. — Glavni dobitek motorno kolo, več koles In drugo krasne tombole. '/.a. obilni poset se priporoča uprava.	(K
itd no vanj j
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s kopalnico v Slskl ISčem za 1. oktober. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dober plačnik« St. 14943.
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
v vili, veranda, kopalnica, shramba, novo moderno renovirano, lep vrt 10 minut od centra Maribora, oddam s 1. novembrom v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1330. (č
Dva dijaka
sprejmem v popolno oskrbo. Hradeckega cesta 37.
Dijake (-inje)
sprejmem v zelo dobro oskrbo. Govori so nemško, Italijansko In madžarsko. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 14.995.	(D
Lepo sobico
z vso oskrbo oddam dijaku po nizki ceni, ev. za lnstrukcijo četrtoSol-ca. Vprašati na Vodnikovi cesti 165, blizu nove Sole.	(D
Stiške mesne izdelke
salame, klobase, slanino Itd. Rajhenburske izdelke: čokolado, kakao, likerje Itd. ter vso Spece-rljo kupite poceni ln dobro pri
Miklavžu pod Lemenatom
V zalogi paski sir ln
olivno olje. — Kupujemo suhe goljo. Pri enkratnem nakupu nad 100 din 2 odstotka popusta 1
Denar
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic, ki so včlanjene pri Zadružni zvezi, kupimo za polno vrednost, odplačljlvo v mesečnih obrokih proti sigurnemu Jamstvu. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Jamstvo« 14.992. (d
bbbi
šolske torbice
ln aktovke v veliki tzblrl priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 12. (1
Najugodnejši nakup
moSklh oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana.	<1
šivalni stroj »Pfaff«
pogrezljlv, popolnoma nov, pod ceno naprodaj. Ogleda se ZaloSka c. 21.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec — Ljubljana — Kodeljevo, PovSetova 47, tel. 25-91.
Starter v Helsinki Kalle Kalaja, ki bo na olimpi-pijadi 1. 1910 tekmovalce spuščal po tekmovalnih progah.
Lepe starke
PosKus/te ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada
Smetana mleka ln olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano —pomešana sta ie z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let Izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani ln pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube tn pege s tena. Od nje Izgleda koža sveža ln mlada ter daje prijeten občutek ln vonj. Dlačice ne rastejo ve{. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor ao bile pred nekoliko leti. Strokovnjak) pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se Jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno, da jo začnete še danea uporabljati, pa boste Izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena ▼ vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar.
Jtfira ni iejka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel najsigurnejše v stik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah z malo izjemo vsaka slovenska hiša. En poskus Vas bo o uspehu prepričali
Tombola Rdečega križa v Ljubljani je preložena na 15. oktober 1939
mnosoštevilne izraze zares iskrenega sočutja, katere sem prejela nalivala 0b bridki izgubi svojega srčno ljubljenega brata, prečast. gospoda
Janka Cegnarja - trnovskega župnika
kakor tudi za podarjeno krasno cvetje, za ganljivo petje, za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekam veein najtoplejšo zahvalo. Prav posebno pa se moram zahvaliti prevzv. knezoškofu g. dr. Gregoriju Rožmanu, ki je blagoslovil pokojnikovo truplo pred župniščem in opravil zanj molitve v cerkvi. Zahvaljujem se g. arhidiakonu dr. Klinarju za lepi cerkveni govor in vodstvo pogreba, vsem ljubljanskim gg. župnikom za asistenco, zastopnikoma predsednika meet. poglavarstva g. ravnatelju Osani in g. prof. \Veetru, vojaški oblasti, ki mu je izkazala vojaško čast s spremstvom častniškega zbora z aktivnim vojnim kuratom g. Maračičem in g. polkovnikom Andrejko na čelu, z vojaško četo, z godbo in oddajo salv Moja posebna zahvala magistratnemu > uradniku - bojevniku g. Francu Koširju, ki je vse to iz)>osloval.
Prisrčna zahvala g. proštu Ign. Nadrahu, stolnemu dekanu g. dr. Kimovcu, obema gg. prof. dr. Ušeničnikoma in vsej drugi fč. duhovščini, ki se je zbrala od blizu in daleč, da izkaže pokojniku zadnjo čast. Najtoplejša zahvala pa g. dr. Angeliku To-mincu O. F. M., ki je prihitel ob pozni nočni uri. da ga podpre s tolažili sv. vere. Iskrena zahvala g. dekanu teološke fakultete dr. Snoju in g. župniku iz Stranj Langer-holzu za prekrasne nekrologe v »Slovencu«. Moja globoka zahvala tudi obema gg. trnovskima kaplanoma, ki sta stala pokojniku zvesto ob strani ter sta prečula ono nesrečno noč ves čas ob njegovi mrliški postelji.
Zahvaljujem se vsem sošolcem, vsem organizacijam, zastopanim pri pogrebu: Zvezi bojevnikov, Udruženju invalidov, Legiji koroških borcev, trnovskim Imjevnikom, trnovski Prosvetni zvezi. Fantovskemu odseku. Dekliškemu krožku in Marijini družbi. Zahvaljujem se nadalje cerkvenim pevcem in pevcem društva K rakovo - Trnovo za njihovo lepo petje pred župniščem, v cerkvi in na pokopališču. Moja zahvala cerkvenima ključarjema ter vsem dobrim Trnovčanom, ki so ga skoraj vsi spremili na pokopališče; zlasti se zahvaljujem vam, Moravčani, Stranjčani in Zirovci, ki ste mu ohranili svojo ljubezen in zvestobo do njegove smrti in ste prihiteli od daleč v tako obilnem številu. — Zahvaljujem se zastopnikom Slomškove družbe, kakor tudi vsem upraviteljem in učiteljstvu ljudskih in meščanskih šol. ki ste s svojimi učenci in učenkami spremili mojega ljubljenega brata na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala vsem govornikom, tako g. katehetu Rateju, predsedniku Zveze bojevnikov g. Prosenu, predsedniku Prosvetne zveze, g. Lavriču, moravškemu županu, ki so ee ob odprtem grobu poslovili s krasnimi besedami od umrlega
Moja zahvala pa veljaj tudi obema gg zdravnikoma dr. Matku, šefu internega oddelka, in dr. Bogdanu Breclju, šefu ortoped, zavoda, za vso veliko skrb in požrtvovalni trud, ki sta ga imela s pokojnim, da bi mu podaljšala življenje. — Pa tudi vsem onim, ki ste ga kropili in molili zanj. prisrčna hvala! Bog vam tisočkrat povrnil ln če bi bila pomoloma še na koga pozahila, naj tudi njemu velja moja zahvala!
V Ljubljani, dne 13. septembra 1939. Ivanka Cegnar, učiteljica.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenžiS
Pomembna štiriletnica dela
Ljubljana, 13. septembra.
Danes so potekla štiri leta, odkar je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen prevzel težko in odgovorno mesto bana slovenske banovine. Takoj ob svojem nastopu je določil splošna vodila za delo, po katerem raj bi vsi uradi banske uprave delali za napredek in razvoj Slovenije v kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. To, kar je g. ban začel že kot predsednik ljubljanske oblastne samouprave, je z uspehom nadaljeval v preteklih štirih letih kot predstavnik najvišje državne oblasti v Sloveniji. Vsa naša javnost lo tudi z odobravanjem priznava in si je edina v tem, da pomenjajo zadnja štiri leta za nas Slovence v javnem življenju najbolj živahno dobo uspehov in napredka.
Zadnja štiri leta pomenijo posebno veliko za razvoj našega kmetijstva, ki ga je zadnja svetovna kriza vrgla popolnoma ob tla. Ban dr. Natlačen je poleg neštetih podpor in pomoči v vseh panogah kmetijstva s posebno vztrajnostjo gradil in ustvaril sodobno kmetijsko in gospodinjsko šolstvo, v katerem se bo vzgajal naš kmečki naraščaj. Napredku podeželja in smotrnejšemu gospodarstvu v kmetijstvu je služila tudi vsa velika elektrifikacijska akcija, ki je zlasti na Dolenjskem odprla cele predele najcenejšemu viru energije. Hkrati pa je ta elektrifikacijska akcija, ki jo je g. ban izredno podpiral, važna postavka za osamosvojitev našega gospodarstva in za povzdigo življenjskega standarda našega podeželja. Velikansko uslugo pa je storil g. ban našemu kmečkemu življu s tem, da je omogočil rešitev našega zadružništva, čigar likvidnost je poživil s tem, da je omogočila banovina našim zadrugam veliko posojilo. Vzporedno z vsemi temi velikimi deli pa je šel pod vodstvom bana dr. Natlačena razvoj velikih javnih del
V krstu krvi
Angležu je svet tovarna, Francozu salon, Nemcu vojašnica; kdo ga smatra za tempel božji? Anglež hlepi za dobičkom, Francoz za slavo, Nemec za oblastjo; kdo hrepeni za žrtvijo? Anglež hoče od človeka prolitirati, Francoz mu hoče imponirati, Nemec pa ko-mandirati; komu ni mar ničesar dragega, kakor samo bratovske ljubezni? Ta bratovska ljubezen je evangelij bodočnosti. Ona je velika nravstvena protisila latinski ideji o nadčloveku in državi, ki sloni na sili. Samo tisti krščanski človek, ki je nositelj evangeljskega solidarizma, je tisti, ki more osvoboditi človeštvo zmote človeka, ki je nad vsemi drugimi, in zmote množice, ki je enaka živalski čredi. Ta krščanski človek, čigar podoba še danes sveti skozi časovne zmote na vzhodu, bo premagal malika tako imenovane avtonomne osebnosti, ki ga je postavila na tron renesansa. Ta krščanski človek zanikuje prisilno družbo ljudi in ji postavlja nasproti svobodno občestvo duš, ki so združene z Bogom in po Bogu z vesoljstvom.
Naš čas primerjajo mnogi misleci s koncem starega Rima. Po pravicil Pri tem pa se ne smemo ozirati samo na sence, ki so skupne oni dobi in naši. Imamo tudi svetle podobnosti. Tndi takrat so se merile sile zapada in vzhoda z usodno močjo. Grški in egiptovski nauki so prodrli do Partov in Kitajcev. Staro-indska modrost je prekoračila Nil, blagovest Jezusa Kristusa pa je dospela do prestolnice vsega sveta, sedeža vse pokvarjenosti. Kakor takratna doba, je tudi današnja doba nasprotij, tokov in protitokov, razpadov in prehodov, pokvarjenosti in umiranja, pa tudi mesi-janskih obetov in pričakovanj. Bliža se obsodba sveta, potem pa njegovo vstajenje.
Človek, ki se je ▼ svoji prešernosti oddaljil od svojega večnega izvora, da bi dosegel vrh z golimi svojimi prirodnimi silami, je zaznamovan od smrti, ki je začela »voj krvavi ples na vseh frontah. V krstu krvi se poraja vnovič krščanski človek, kakor jc počival na prsih božjega Učenika. _ ^ K
v Sloveniji. Zadnja leta vidimo v vseh delih Slovenije tako veliko in pomembno gradbeno delavnost, kakor ie nikdar poprej. Ne mislimo pri tem le nadvse važne izpopolnitve in modernizacije jn-ometnih zvez, ampak tudi številne regulacije in melioracije, zlasti pa graditve belokranjskega in suhokranjske-ga vodovoda. Na polju prosvete pomenjajo zadnja leta razvoj, kakršnega še nismo doživeli. Vsepovsod se gradijo nove ljudske šole in gimnazije. Na pobudo bana dr. Natlačena se je začela velika modernizacija banovinskih socialnih in zdravstvenih ustanov. 2e danes so banovinske bolnišnice najlepše urejeni zdravstveni zavodi pri nas in če bomo dobili končno tudi prizidek kirurgičnega paviljona v ljubljanski splošni bolnišnici, je to v veliki meri njegova zasluga. Ne glede na vse velikanske stvarne potrebe, ki jih ima naša banovina, pa je ban dr. Natlačen s posebno ljubeznijo spremljal ves čas tudi vsa kulturna stremljenja v banovini ter podpiral umetniško udejstvovanje. Tudi ljudska pro-sveta je ves čas našla v njem dobrohotnega pokrovitelja in zaščitnika. Kljub obilnemu delu pa je g. ban dr. Natlačen našel tudi vedno čas za tegobe in težave našega malega človeka in zato je razumljivo, da se danes vse slovensko ljudstvo s hvaležnostjo spominja najvišjega predstavnika državne oblasti v Sloveniji. Z vsem slovenskim narodom vred želimo tudi mi, da bi ban dr. Marko Natlačen še dolgo let vodil našo slovensko banovino v korist Slovencem in v napredek vse naše jugoslovanske države!
Nekaj političnih in vojaških opazk k položaju ob Visli
Vojaški opazovalec lista >L'Avvenire d'Italia«,
ki se odlikuje po vestni nepristranosti in se od nekdaj a svojimi simpatijami nagiba na stran katoliškega poljskega naroda, sodi o začetku vojne med Nemčijo in Poljsko sledeče:
Na Poljskem so sedaj tri velika bojna polja: zapadno od Visle, vzbudilo od Visle in južno polje, ki je fialicija. Položaj je zelo jasen. Čete ogromne nemške armade, ki so z vseh smeri pritiskale koncentrično na Varšavo, so v prvotnem zaletu na motorjih ob skrajno ugodnem vremenu silno napredovale in se v pravem pomenu besede zaletele, tako da so motorizirane predčete dospele žo pred Varšavo. Po prvem tednu nemškega bojnega pohoda se je zdelo, da bo Varšava sama zavzeta, toda začetek drugega tedna je prinesel nek preobrat, ki obstoja v tem, da se je poljski armadi posrečilo sovražnika zaustaviti, tako zapadno od Visle kakor severno in severozapadno od nje, dočim na jugu nemška armada koraka nevzdržno dalje in že ogroža Lvov, kar bi moglo imeti za posledic, da bi se Poljska odrejala od Romunije, ki tvori danes edina vrata, skozi ka-. tera dobiva Poljska pomoč od svojih zapadnih zaveznikov, ker je Rusija zaprta in neprijazna.
Zadnja poročila zaznamujejo celo velik poljski uspeh na zapadu od Varšave, ker se je poljski armadi, ki se je bojevala v zapadnih pokrajinah ter v koridorju, posrečilo, da se je, ako so poročila točna in nepretirana, prebila skozi nemški obroč in se je celo v svojem junaškem zaletu polastila Kutna in Lodza, ki ga je bila nemška armada že zasedla, tako da se sedaj ta poljska armada more nasloniti na Varšavo, ki je postalo glavno oporišče poljske glavne sile, ki se zbira sedaj v tri-kotu, katerega tvorita Visla in Bug ob njegovem izlivu v Vislo blizu poljske trdnjave Modlin severozapadno od Varšave.
To je pač po tako hudem udarcu, ki je zadel poljsko vojsko v prvem tednu, zelo velik uspeh,
Kaj dela tiha fronta?
Katoliški svoji številki
»L'Avenire dltalia« priobčuje v od 12. septembra uvodnik o »tihi fronti«, v katerem pravi med drugim sledeče:
Značilna poteza sedanjega krvavega konflikta je to, da je odprto veliko polje diplomatični akciji. Medtem, ko se bijejo ljute bitke v junaški, pa nesrečni Poljski, se v ostali Evropi bije bitka med obema taboroma za vpliv v državah, ki še niso zapletene v vojno. Predvsem se obrača pozornost na politiko nevtralnih držav, ki tvorijo politično in gospodarsko zvezo med vojujočiina se strankama in so posebno dragocene za Anglijo, ki snuje veliko gospodarsko blokado svojega nasprotnika. Za končni izid vojne bodo zelo važne poteze, ki jih obe stranki delata na šahovski deski nevtralne Evrope.
Prvo iznenaden/je je bila Rusija. Ali mu bo mogoče sledilo drugo inzenadenje? Kaj 6e na primer godi v Turčiji? Pretekli teden so beležili razgovore med turško vlado in sovjetskim poslanikom v Ankari. Znani von Papen je najel stanovanje na Bosporu. Kratko poročilo iz Moskve je reklo, da tam pazljivo sledijo turški politiki, od katere pričakujejo važnih odločitev. V nedeljo pa so naznanili, da bo turški zunanji minister odpotoval v Moskvo, da vrne obisk, ki ga je napravil pred meseci v Ankari g. Potjomkin, ki je svoj čas bil eden največjih ruskih aristokratov, danes pa je pomočnik komisarja za zunanje zadeve Molotova. Na vsak način fe Turčija zelo odvisna od Sovjetske Rusije. Na drugi strani vemo, da Nemčija zelo pazi na Romunijo in da njena južna armada zato tako zelo hiti, da bi 6i osvojila Galicijo, da izvrši močan pritisk na svojo nezanesljivo romunsko prijateljico, ki ima nevšečnega soseda tudi na občutljivi besarabski meji. Očividno gre tu za to, da bi Nemčija dobila prosto pot, ki naj bi segala iz Črnega oziroma Sredozemskega morja tja v Nemčijo.
Živčni vojni je sledila vojna z letaki. Britanski poizkus, da bi se nemško ljudstvo odpovedalo Hitlerju in njegovi politiki, je imel za posledico oster odgovor Goringa. Na ta napad pa Anglija odgovarja s tem, da naznanja 6vetu, da se je tako vojaško, kakor gospodarsko pripravila za vojno, ki naj bi trajala tri leta ali še več. V tej zve« je razumeti tudi poročila iz Londona, da tam računajo na človeški material iz Kanade in iz Indije in da imajo razen modernega brodovja pripravljene tudi ladje, ki so dozdaj počivale po raz-•nih pristaniščih celih 40 let.
Na kakšen način more Anglija pomagali Poljski? Jasno je, da na bregovih Temze računajo z veliko vojsko vseh imperijev in da v tem okviru Poljska ni več kakor samo pomožen element, kakor je bila leta 1914 Belgija. Ali so torej naši upi na diplomatično akcijo za mir ali V6aj pa premirje nesmiselni? Na britansko poročilo o vojni, ki naj traja tri leta, so v Berlinu takoj odgovorili, do so tam vojaško in gospodarsko pripravljeni na voij-sko 10 let... Ali se moramo torej odpovedati svojim nadam, ki se spričo V6ega tega zdijo gole utvare?
Krščanska duša se nad to možnostjo zgraža. Očividno se poglabljamo bolj in bolj v ognjene vice (ki jih latinska in slovanska beseda imenuije očiščevališče vojske. Pred nami se stopnjema odpira pot v kraljestvo trpljenja in žrtev in železno ozračje se stopnjuje. Vojska na poljski fronti se razširja v veliko bitko. Branilci Varšave dajejo junaški odpor, kar priznavajo tudi Nemci, ki go-
vorijo o krvavih izgubah in zgledi Gdynje in We-stcrplatte so zelo zgovorni. Čudovito junaštvo, o katerem ne vemo, ali bo zmagalo ali podleglo, ker tehnična in številčna premoč nemške vojske je preveč očitna. Tudi na zapadni fronti so Francozi in Ncmci pustili veliko mrtvih med Maginotovo in Siegfridovo linijo, ki je prava dolina smrti. Kaj še bo, če bi se vojska razširila v potop, ki bo zagrnil pod 6eboij vso Evropo in še ostale celine zemlje? Ali nihče ne misli na to, koliko življenj in koliko dobrin bo uničenih, tako da bi se moral že danes vsak s strahom spraševati, ali se bodo vse te žrtve svetu izplačale?
Nato govori člankar o Italiji in pravi:
»Italija vztraja na zavzetem stališču. Tiho delati, to je geslo, ki ga je izdal njen vodja. Nepristransko zadržanje našega časopisja, neprestani razgovori s tujimi diplomati v Rimu, redno mirno delo, ki se vrši modro in resno, bodri ves svet in ga sili k razmišljanju. Na Sredozemskem morju se ni dvignil še noben vihar. Celo dela za svetovno razstavo v Rimu se nadaljujejo in v Siciliji se dela na socialni reformi, kakršne Apeninski polotok še nikoli ni videl. Odredbe izdane za varnost države so zadostne in bodo tako 06tale. Italija ne bo dala sama od sebe nobene pobude za kakšno vojaško akcijo.«
Članek »L'Avenire d'Italia« je zanimiv in značilen. Ne more pa seveda docela rešiti tiste uganke, na katero bi nevtralne države Evrope najraje vedele odgovor..,
Mussolinijeva zasluga
Bukarešta, 13. septembra. AA. Štefani: List »Curentul« objavlja članek v katerem pravi, da je Mussolinijeva zasluga, čc požar ni zajel vse Evrope. Nato pravi članek, da se Mussolini ni zadovoljil samo s tem, da je omejil požar, temveč 6e trudi tudi za obrambo civilizacije in tisočletne zahodne kulture.
ki ne dokazuje samo junaštva od vseh strani obkoljene poljske armade na zapadu in severoza-padu, ampak omogoča Poljakom, da se njihova glavna sila zbere v dobro zavarovanem in mogoče tudi že več ali manj utrjenem trikotu, kjer bi mogla dati nemškim armadam učinkovit odjx>r in vojno na prostem spremeniti v pozicijsko vojno. To vse velja seveda pod predpostavko, da bi se posrečilo Nemce zaustaviti tudi na jugu in na severu, kjer nemške armade sedaj prodirajo tudi iz Kuvalki.iev. to je iz najsevernejšega kola vzhodne Prusije, da bi na ta način prišli osrednji poljski armadi v obliki klešč v bok ali za hrbet ne samo z juga, ampak tudi s severa. Zato se moramo zaenkrat še vzdržati sodbe o pomenu, ki ga ima posrečeni umik poljske zapadne armade, kar je gotovo zelo dvignilo ugled Poljske, kateri je zaradi dogodkov prvega tedna brez dvoma nekoliko trpel.
Medtem ko moramo čakati izida na glavnem bojišču, ki je v trikotu med Vislo in Bugom ter nekoliko severneje potekajočim Narevoni, je dobro, če se spomnimo, kakšen je bil prvotni vojni načrt, o katerem se je bil poljski maršal Rydz Smigly dogovoril s francoskim generalom Gameliuoui. Gamelin je takrat pregovarjal Poljsko, naj v primeru vojne pusti skozi svoje ozemlje armado Sovjetske Rusije, o kaleri so Francozi mislili, da se bo postavila njim v bok proti Nemčiji, pa je zaradi nespretnosli in nedalekovidnosti ter ozkosrč-nosti Anglije sklenila pakt z Nemčijo. Rjrdz 8nti-Kly pa je takrat odločno odklonil pomoč rdeče armade, kateri Poljaki na noben način ne zaupajo, ampak je pristal samo na lo, da hi smela preleteli poljsko ozemlje rdeča letalska armada in da bi seveda Rusija s svojimi poljskimi in industrij-sk imi izdelki pomagala Poljski. Pač pa se je zanašala Poljska na to, da ji bo mogla Franrija priti direktno na pomoč skozi Romunijo, Turčijo in Grčijo, upajoč, da se bo Angliji in Franciji posrečilo, da to [>ot popolnoma osvobodi za svoj prehod. Ker se pa francoskim in angleškim diplomatom v Moskvi ni posrečilo pridobiti Rusije na svojo stran in ker tudi Romunija in ostale balkanske države niso hotele iz svoje rezerve, je Poljska 1. septembra bila brez pravega vojnega načrta in jo je nemški vdor zadel skoro popolnoma nepripravljeno.
Vprašanje je, koliko mož je imela Poljsko mobiliziranih, ko so planile na njo s štirih strani nemške armade. Statistika, ki jo vodi Društvo narodov, je trdila, da more Poljska postaviti na bojno polje 6 in pol milijona mož. Francoske vojaške revije so cenile poljsko armado na 5 milijonov mož, čisto resne cenitve pa ji niso dale več kot 4 milijone. Toda danes so vsi evropski generalni štabi prepričani, da je Poljska ob trenutku, ko so vdrle vanjo nemške armade, imela kvečjemu na razpolago dva milijona mož, od katerih pa se je nahajala na bojišču samo ena polovica. Ljudje pa, ki cenijo stvari prekomerno trezno, menijo, da Poljska ni imela v tem trenutku več kot 800.000 mož na bojnih poljih, kar pa ni verjetno, ker je Poljska že v mirnem času imela pod orožjem 300.000 mož in se je v zadnjem letu močno obo-roževala.
Za pravično presojo dogodkov na vzhodnem bojišču je treba vedeti tudi, da poljska armada tehnično ni na višku in da bi sila njenega izvrstnega konjeništva, ki pa v moderni vojni ne pomeni več tega, kar je pomenilo prej, moglo priti proti motorizirani nemški armadi uspešno do izraza samo ob prilikah, ki bi bile za njo terensko ugodne.
Položaj glavne poljske pile v trikotu med Vislo in Bugom oziroiiia Narevom po sodbi italijanskega vojnega poročevalca ni preveč ugoden, ker se lam poljska armada pač lahko sijajno brani in prizadene nasprotniku ogromne izgube, bi pa lahko postala za poljsko armado ogromna past, v katero bi mogla biti zajeta in bi ji bil umik na jug ali jugovzhod zelo otežkočen. če se namreč Nemcem posreči zavzeti Lvov in okreniti svojo armado na sever.
Seveda velja tudi v vojni to, kar pravijo o Bogu, da generali in strategi ter vojni poročevalci obračajo, usoda pa obrne in tako se zna tudi sedaj zgoditi, da bo tisti, ki upa na zmago, doživel neuspeh.
Kako se bore na vzhodnem bojišču
Rim, 13. sept. c. Italijanski list »Tribuna« ima na
nemško-poljski fronti posebnega vojnega dopisnika, ki pošilja poročila iz prvih vrst spopadov in borb. Dopisnik poroča sedaj, da je v Poljsko prodiral obenem s tisto kolono motorizirane nemške divizije, ki je prva vdrla v Krakov in nato oddrvela proti Kielcam. Dopisnik poroča, da se nemški tanki in oklopni avtomobili s poljskimi četami, ki so bile oborožene i strojnicami, navadno na hribovitem ozemlju, niso spuščali v borbe. Vsa motorna vozila so poiskala način, da so prišla oddelkom, ki so sipali ogenj iz strojnic, za hrbet. Prave borbe med tanki in poljskimi četami skoraj n: bilo, ker so motoma vozila posamezne poljske oddelke odrezale od zaledja, nato pa so pridrvela nemška letala, ki so z viška obsipala s svojimi strojnicami poljske vojake z njihovimi strojnicami. Pogosto so nemška letala obsipavala poljske oddelke tudi z letaki, v katerih opozarjajo Ncmci Poljake, da je vsak odpor zastonj.
Za poljske vojake pa poudarja dopisnik »Tribune«, da se bore izredno junaško in drzno. Nikakor ni lahko poljske čete poraziti. Dopisnik poudarja, da jih z ognjem in jeklom sploh ni mogoče premagati. Nemci jih hočejo zato omehčati z letaki, v katerih opozarjajo poljske vojake na to, da so jim pred vojno poveljniki obljubljali, da bodo že čez 14 dni v Berlinu.
Madžarska ostane pri miru
Važna vloga Italije
Budimpešta, 13. sept. TG. Madžarski vladni krogi | sebno pa v Budimpešti cenijo slaBče Italije. Stališče mislijo, da Madžar;ki ne bo treba posebej izjavljati, Italije namreč ne pomeni, da se misli Italija držati ob
strani dogodkov v Evropi. Italija prav tako kakor Madžarska stoji na svojem mestu s puško ob nogi.
da bo v tem sporu ostala nevtralna. Madžarski politični krogi podčrtavajo samo, da bo madžarska politika ostala nespremenjena, ker se razvija v tem okviru:
Madžarska ve, da je Nemčija prevzela poroštvo za madžarske nove meje. Zato mimo čaka na razvoj dogodkov. Prav tako pa so v Budimpešti tudi prepričani, da se bo Nemčiji posrečil trud. da sedanji spopad omeji, tudi če bi bila prisiljena po zmag: nad Poljsko obračunati še s Francijo in Anglijo.
Odnošaji Madžarske do Italije in Nemčije so zato kliub silno naglemu razvoju ostali nespretnem eni. Po-
Italija ima vse svoje sklepe in zadeve trdno v »vojih
rokah, dočim gleda Madžarska, k: je majhna in manj oborožena, z zaupanjem na svoja velika prijatelja v
?ato madžarski vladni krogi zelo ccnijo Mussoli-nijev trud, da hoče vojno v Evropi čimbolj omejiti. V Budimpešti so prepričani, da ne bo brez Italije v Evropi Knrojpt pnb.n «klpp. S »voio veliko politično in vojaško'močjo je Italija le naprej v polni moči s*4-sotna na zapadu, na Balkanu in na vzhodu.
ti
Prav tako so jim pravili, da je nemška vojska nesposobna za napad, ker nima hrane, obleke in streliva. Dopisnik dodaja, da je bil vsak poljski vojak posebno zadnje čase usmerjen tako, da je bil prepričan, da bo sedaj v tej vojni poljski narod zadnjič zmagovito obračunal s svojim dednim sovražnikom. Sedaj je nenadno nemško prodiranje seveda razočaralo poljske vojake, ni pa zlomilo njihovega poguma in navdušenja za obrambo domovine. Izkazalo se je, da z orožjem Poljske ni mogoče premagati, dasi jo bo vojna vihra najbrž razdejala. Neštetokrat so se poljski vojaki te dni s puškami in bajoneti zagnali nad tanke, ki so jih s svojimi strojnicami pokosili in poljska konjenica je neštetokrat zdrvela naravnost v smrt v ogenj strojnic.
Tiha vojna" na morju
London, 13. sept. c. Angleško informacijsko ministrstvo objavlja dnevno vesti, da se na morju nadaljuje borba proti nemškim podmornicam. Vse edinice angleške vojne mornarice sodelujejo pri lovu za podmornicami. Do sedaj še ni bilo mogoče popolnoma točno ugotoviti njihov način kri-žarenja, vendar pa ministrstvo poudarja, da bodo angleške vojne ladje tudi to nalogo dobro raz-vozljale.
Danes objavlja angleško informacijsko ministrstvo, da je bilo zopet na morju napadenih več angleških trgovskih ladij. Nekaj jih je sovražnik zopet potopil. Sedaj ministrstvo ne daje niti več imen potopljenih ladij, prav tako pa ne navaja kraja, kje je bila kakšna ladja napadena. Angleško mornariško poveljstvo Be je torej odloČilo, da bo na Mihi način« iztisnilo z morij podmorskega sovražnika.
Pač pa poudarja angleško mornariško mini strstvo, da so sedaj z vseh morij izginile vse nemške tovorne ladje. Nemški pomorski promet sc razvija samo še v Baltiku.
Angleška vojna mornarica strogo nadzira blokado Nemčije, vendar pa še nikjer ni bilo nobenega spopada na morju.
Amsterdam, 13. scpt.č b. Po nekem poročilu nemškega vojnega ministrstva bo Nemčija organizirala drugo rezervo, ki bo zajela vse sposobne ljudi od 41. do 55. leta To rezervo bo nemško
1 vrhovno poveljstvo uporabilo na nemškem vzhodnem bojišču.
Stanje naših kliringov
V stanju naših kliringov co od 31. avgusta pa do 8. t. m. nastale sledeče spremembe:
Aktivni kliringi. Naša terjatev v kliringu t Madžarsko se ie zvišala od 35.4 na 40.3 milij. din, povečala se je tudi terjatev v nemškem kliringu od 11.8 na 13.7 milij. mark. Občutno pa se je zmanjšala naša terjatev proti češko-tnoravskemu protektoratu, dočim je koncem avgusta ta terjatev znašala 21.5 milij. kč, je znašala 8. t. m. le še 10.5 milij. Ostali aktivni kliringi »o ostali neiz-preraenjeni in sicer turški s 17.7 milij. din, bolgarski z 1.2 milij. din in španski z 2.9 milij. pezet.
Pasivni kliringi. Med pasivnimi kliringi ni bife tako velikih sprememb kot so med aktvnimi. Naš dolg v italijanskem kliringu je narastel za 1.4 milij. din na 130.6 milij., narastel je tudi saldo v kliringu s Poljsko za 0.5 milij. na 26 8 milij. din, ter saldo romunskega kliringa za 0.5 a 4.5 milij. din. Ostali pasivni klirinški računi so ostali brez bistvenih sprememb, belgijski na 1.4 milij. belgov, in švicarski na 1.2 miiij. švic. (rankov.
Glavne spremembe v klirinškem prometu so torej v češkem kliringu, v katerem se je naša terjatev znižala za 11 milij. kč in v nemškem kliringu, v katerem se je terjatev povečala za 26.4 milij. din.
Stanje Narodne banke
Za 8 september t. 1. izkazuje Narodna banka sledeče stanje (vse v milij. din, v oklepajih podatki v primeri z izkazom za 31. avgust t. 1.):
Aktiva i zlato v blagajnah 1.974.5 (+ 61.8), zlato v inozemstvu 10.8, skupno zlata podlaga 1.985.4 (+ 61.8), devize, izven podlage 509.7 ( + 1.9), kovan denar 318.8 (+ 21.9), posojila menična 2.048.3 (+ 136.7), lombardna posojila 207.7 (—12.6), skupna posojila 2.256.0 ( + 124.0), vred-dnostni papirji 255.2 (—86), razna aktiva 2.541.3 (+ 247.2).
Pasivai Obtok' bankovcev 8.4865 (+ 500.3), obveznosti po vidu: terjatev države 19.7 (—0.4), žirovni računi 6390 (—23.9), razni računi 659.4 (—65.1), skupaj obveznosti po vidu 1.318.2 (—31.5), razna pasiva 277.0 (—21.3).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu je Znašal 9.8047 (+468.7), skupna podlaga s premijo 2.551.2 (+ 79.5). od tega je samo zlato v blagajnah s premijo 2.537.3 ( + 79.4), skupno kritje 26.01 (v prejšnjem izkazu 26.47%), od tega samo z zlatom 25.87% (26.32%).
V primeri z zadnjim izkazom je znatno narastel obtok bankovcev, kar je seveda deloma že posledica zahtev, ki jih je gospodarstvo stavilo na Narodno banko r. ozirom na sedanje razmere na denarnem trgu. V prihodnjem izkazu bo to prišlo še boli do izraza, ker je Narodna banka v zadnjih dneh stavila denarnim zavodom na razpolago znatna sredstva za izplačevanje vlog. Nekoliko pa gre povečanje obtoka na račun ultima, ko so potrebe gospodarstva po denarju itak redno večje kot pa običajno.
I
Renaud. Jean Gabin, Jean Pierre Aumont. MARIA CHAPDELEINeI
»	aagrajaa visoko umetniški franc. film (Marija Kožubova) po romanu Luisa Hemona.
Režija: JULFEN IHTVfVIEK. — Madeleine Kenaud. Jean Gabin, Jean Pierfe Aumont. KIMO MATICA, tel. 21-24. Ob 16, 19 in 2t
CJjOJpCrdoMtvo
Gospodarski in finančni napori Nemčife
Prva uredba vsebujoča trideset členov, ki jo je izdal odbor za narodno obrambo pod predsedstvom feldmaršala Goringa, nalaga nemškemu prebivalstvu zelo težke žrtve. Ta uredba sloni na načelu, ki ga je objavil Hitler, in po katerem nemško civilno prebivalstvo ne sme bolje živeti kot pa vojaštvo. Kdor bo skušal obogateti med vojno — po izjavi Hitlerja — ne bo našel bogastva, ampak smrt. Uredba apelira na patriotizem vseh Nemcev, vzpostavila pa je zelo strog režim in bo zanimivo videti, kakšne uspehe bo imela.
Nemčija je vstopila sedaj v vojno gotovo pod manj ugodnimi okolnostmi kot pa leta 1914. — Nacionalni socializem je sicer izvršil velike stvari na polju javnih in vojaških del, je pa zelo oslabil finančno moč države. V letu 1914 so zlate zaloge Reiehsbanke znašale 296 milijonov zlatih dolarjev, letos pa ne znašajo več kot 17 milijonov, je pa Nemčija prišla v posest avstrijske zlate zaloge, ki jo cenijo na 27 milijonov, češke, ki je znašala 37 milijonov, in tri milijone je dobila v banki gdanskega mesta. Verjetno pa je, da te vsote niso ostale nedotaknjene in so vsaj deloma najbrže služile za plačilo znatnih nakupov surovin, ki jih je Nemčija zbrala v teku zadnjih mesecev. Zato je mogoče smatrati, da je bila zlata zaloga letos komaj osmi del zaloge iz leta 1914T Razen tega je bil trg kapitala v Nemčiji tolikokrat obdavčen, da bo težko izdajati nova notranja državna posojila. Nepotrebno pa Je poudarjati, >fa je inozemski kredit Nemčije enak ničli.
Tako je Nemčija vkljub teorijam dr. Funka prisiljena, da se sedaj zateče k klasičnim metodam buržujskega gospodarstva: varčevanju in povečanju dohodkov in upa, da bo s temi dvemi sredstvi dobila nekaj milijard letno. Davki na dohodke nad 2100 mark so povišani za 50%, mogli bodo znašati do 65% teh dohodkov. Dežele bodo bodo morale plačevati dodaten davek v višini 15%, občine pa 25% od njihovih dohodkov,
LJUBLJANA
Naval na ljubljanske gimnazije
Ljubljana, 13. avgusta.
Dijaški sejm Je končan. Lani so sejm premestili od klasične gimnazije v Gajevi ulici na Breg. Letošnji knjižni sejm je dosegel pravcati rekord glede obiska in prometa s knjigami. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bilo lepe in sončne dneve dopoldne in popoldne nad 1000 sejmarjev. Ves prostor na Bregu od Tavčarjeve hiše pa tja do Hradeckega mostu je bil zaseden. Vladal je živahen promet.
Te dni se prične na vseh ljubljanskih gimnazijah redni pouk. Tudi letos je bil velik naval na vse gimnazije. Splošni podatki navajajo, da ;e bilo na vseh državnih gimnazijah letos vpisanih 6033 dijakov in dijakinj; samo v prvi razred 1097. Mestna ženska gimnazija ima še 3 razrede in je je bilo vpisanih v VI. razred 90, v VII. 76 in v VIII. razred 62 dijakinj. Ta zavod, ki ga vzdržuje mestna občina ljubLjanska, lx> postopoma ukinjen, kajti namesto tega je ustanovljena državna ženska realna gimnazija, ki ima svoje učne prostore na državnem učiteljišču na Resljevi cesti. Letos je bilo prav tako veliko zanimanje za klasično gimnazijo. Tam je bilo v I. razred vpisanih 172, v vse druge razrede 1128 dijakov in dijakinj. — I. drl realna gimnazija v Vegovi ulici izkazuje 1431 dijakov, nje I. razred 219. — II. drž. realna gimnazija na Poljanah ima skupaj 1183. v I. razredu pa 294. — III. drž. realna gimnazija šteje skupno 1574 dijakov in je najmočnejši zavod. V I. razred je bilo vpisanih 224 dijakov. Gimnazija se nahaja za Bežigradom. — Na ženski realni gimnaziji je v I. razredu 1S8 dijakinj, na vseh razredih pa 717. Doslej ima samo 5 razredov. — Ženska gimnazija pri uršulinkah je letos odprla že V. razred. V I razred se je letos vpisalo 92 dijakinj; skupaj jih je 384. — Vse ljubljanske gimnazije izkazujejo letos M45 dijakov in dijakinj. samo v I. razredu jih je 1189.
Klasična gimnazija 6V. Stanislava v St Vidu izkazuje 390 dijakov, I. razred 96. Po splošnih, še ne specificiranih podatkih, je bilo letos na vseh slovenskih gimnazijah vpisanih nad 13.000 dijakov in dijakinj.	___
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izlo-čevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Zagotovite si, dokler je šc čas in večja izbira, ugoden abonmanski sedež v drami in operi, ki bo tekom sezone vaša last in kjer boste imeli priliko videti dramske, operetne in operne umotvore iz svetovne literature. Izbrani spored zagotavlja izredno zanimivo gledališko sezono. Nekaj novih članov v drami in operi bo povečalo interes za predstave. Prijave za abonma sprejemajo vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17 v veži dramskega gledališča do vštevši 16. t. m.
1 Zanimiva izložba slovenskega narodnega blaga. Tuiskoprometna rvera, rast Potnik, je V enem svojem izložbenem oknu v Ljubljani na Tyr-isvi cesti 11 razstavila prav okusne slovenske na-
rodne izdelke, med njimi nekatere ljubke starinske originale. Posebno zanimiva je stara kmetska skrinja z motivom iz življenja Martina Krpana. Material za to izložbo, ki vzbuja splošno zanimanje, 6ta dostavili tvrdki »Lectarija« in »Tizian«. Zamisel Tujskoprometne zveze, ki hoče v svojih izložbah opozarjati na naše narodno blago, je prav simpatična. Gotovo si bodo Ljubljančani te izložbe vedno z veseljem ogledovali.
1 Češpljev teden se je začel. Kljub deževnemu vremenu je bil včerajšnji živilski trg, zlasti sadni, zelo živahen. Ogromen je bil dovoz 6adja na trg. Otvorjen je bil včeraij brez večjih ceremonij češpljev teden. 2e prvi dan je pokazal, da je zavladalo med gospodinjami in prebivalstvom veliko zanimanje za to akcijo. Na trgu 60 zaradi odprave trošarine na češplje cene padle. Prav lepe češplje so bile po 2 din kg, najlepše 6orte, zlasti bosanske so bile po 3 din. V zabojčkih po 20 kg so bile prav lepe in dobre češplje iz ptujskega okraja po 1.75 din Dovoz češpelj znaša nad 15.000 kg. Cene ostalemu sadju so ostale v splošnem neizpremenjeno.
I »Družina božjega sveta« ima redni letni
občni zbor v petek 22. septembra ob 20 v društveni pisarni v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 17, pritličje.
1 Manjše prostore za pisarno, delavsko čakalnico in skladišče orodja v bližini Zaloške ceste v Mostah potrebuje mestno cestno nadzorstvo v najem ali nakup. Ponudbe na mestno cestno nadzorstvo v Ljubljani, Vrazov trg.
1 Graditev zatvornice v Ljubljanici ob stari cukrarni pri Sv. Petru lepo napreduje. Gradbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane je že zgradilo na levem bregu betonski zaporni zid od mostu navzdol vse do mesta, kjer bodo začeli graditi zatvornico. Na desnem bregu betonirajo oporno zidovje sedaj in bo zid kmalu potegnjen tako daleč, kakor na nasprotni strani. Pripravljalna dela za graditev temeljev zatvornice gredo lepo izpod rok. Če ne bodo nastopile jesenske povodnji, bo šla gradba vso jesen lepo izpod rok. Prav gotovo pa bo zatvomica dograjena prihodnje leto do maja.
1 Zaradi umora Dore Bognolove obsojen na 15 let robije. Veliki 6enat ljubljanskega okrožnega sodišča je obsodil prodajalca sadja, 38 letnega Djordja Deankoviča, doma iz splitske okolice, na 15 let robi e zaradi zločina umora Dore Bognolove, Deankovič je ločen od svoje prve žene ter se jc pred leti naselil v Ljubljani, da bi tu odprl trgovino s sadjem. Lani avgusta sc je seznanil z Do-ro Bognolovo, ki je stanovala pri svojih starših v Rodici pri Domžalah. Starši so hčerki vedno prigovarjali, da naj opusti ljubavne zveze z Dalma-tincem, ki so mu bili nenaklonjeni. Ko so se preselili iz Domžal v Ljubljano, je začel Deankovič zahajati na Dorin dom. V petek, 14. julija mu je Dora, ki je zvedela, da je Deankovič ločen in da so ovire za poroko, odkrito povedala, da ga ne mara. Postal je razburjen in je 2 dni popival po gostilnah. V nedeljo okoli 14 je prišel na Dorino stanovanje. Nastal je kratek prepir. Deankovič je potegnil samokres iz žepa in ustrelil v dekle iz neposredne bližine Krogla jo je zadela v desno nadlaket, od tam je šla skozi prsa in izstopila pri levi ključnici. Dora je umrla zaradi notranjega izkrvavljenja. Deankovič se je izgovarjal, da je bilo golo naključje, ker si ie hotel sam življenje končati, pa mu je dekle hotelo izbiti samokres iz roke. Priče so ga močno obremenjevale. Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, «e je postavil r.a stališče, da gre v {cm primeru za zločin umora in je zato Deankoviča obsodil na 15 let robiie.
ki jih Imajo od raznih davkov, katere pobirajo, ne bodo pa smele davkov zvišati, ampak bodo morale doseči to z varčevanjem.
Na polju posrednih davkov bo na pivo, ki je narodna pijača, in na tobak vpeljana davščina v višini 20%, na alkoholne pijače dodatni davek v višini 100 mark na hektoliter alkohola, na peneča vina pa 1 marko na steklenico. Vlada skuša tudi zmanjšati konsum in se tako izogniti inflaciji, ki bi nastala zaradi velikega povpraševanja po blagu.
Poleg teh davčnih ukrepov vsebuje uredba tudi predpise glede delavskih mezd, glede cen in pogojev dela, kateri bodo imeli velik vpliv na gospodarsko in socialno življenje Nemcev. Vlada hoče znižati delavske mezde, poleg tega pa odpravlja med drugim plačilo nadur ter predpise glede dopustov. Zaradi kompenziranja težkih, žrtev, ki jih nalaga nemškemu delavstvu, namerava odbor za državno obrambo znižati cene, podjetja so pozvana, da znižajo cene v istem razmerju kot so znižane delavske mezde .Ker je tudi država velik odjemalec, upa, da bo tudi na ta način nekoliko razbremenila svoj preračun.
Izkušnja bo pokazala, kakšni bodo rezultati tega programa, na podlagi katerega hoče vzdržati Nemčija vse vojaške napore. Od prebivalstva, čigar eksistenčni pogoji so itak zelo težki, zahteva ta program veliko; tisti, ki prejemajo majhne mezde, bodo trpeli pomanjkanje, v zadnjem Času se že sliši o mezdnem gibanju pri rudarjih.
Deflnitlvnl obračun kmečkih dolgov pri Pabu
Stanje definitivno prevzetih in obračunanih kmečkih dolgov je po stanju 1 .avgusta t. 1. bilo
sledeč:
Prijavljenih je bilo »Pabu« skupno 779.190 dolgov v nominalni vrednosti 3.126 milij. dinarjev, upnikom je bilo vrnjenih 36.181 dolgov v nominalni vrednosti 301 milij. dinarjev, prevzetih in znižanih je bilo 557.880 dolgov v vrednosti 1.729.8 milij. dinarjev. Na te prevzete dolgove so kmetje dolžni plačati »Pabu« 1.076.3 milij. din. Zavodom, ki so dolgove izročile, je odobreno v tekočem računu 1.064.3 milij. din ter 335.5 milij. v 3% nih državnih obveznicah.
Dosedaj so kmetje plačali Pabu 312.8 milij. din, kar predstavlja 29% celokupnih njihovih dolgov, ki jih imajo plačati.
Po podatkih Paba, so banke in drugi denarni zavodi, ki 60 izročili kmečke dolgove, prejele na račun prve anuitete 125 milij. din in na račun druge anuitete 51.5 milij., skupaj torej 176.6 milij. din.
Spremembe v predsedstvu Paba
Kot poroča »Jugoslovenski kurur« bo prišlo do spremembe v predsedstvu Privilegirane agrarne banke. Za predsednika upravnega odbora bo imenovan g. Dragiša Zdravkovič, advokat iz Belgrada.
Sedanji predsednik Paba je Hrvat g. Stjepan Barič, bivši minister.
»
Dobave: Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 15. septembra ponudbe za dobavo te-rove lepenke; 16. armiranega telefonskega kabla, galvanskih zvoncev, konzol, vijakov, žebljev, pro-bijčev, raznih klešč i. dr.; 18. raznega telefonskega materiala, raznega orodja: žage, klešče, kladiva, sekire i. dr.; 19. motociklov 6 prikolicami; 21. zidarskega orodja, kant za vodo i. dr.
Dne 19 septembra bo v pisarni referenta in-ženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena pogodba za oddajo del za vodovodno inštalacijo v pralnici in kopalnici v Mariboru; 25. za napravo šupe v vojašnici »Kralja Aleksandra« v Ljubljani; 27. za postavitev vojnega objekta v Slovenjgradcu.
Dne 21. septembra bo v pisarni garnizonske uprave v Ljubljani zaključna direktna pogodba za oddajo prodaje sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanskega garnizona pod zakup.
Dne 25 septembra bo pri »Upravi Barutane« v Kamniku licitacija za dobavo gutaperke; 26. trakastega železa; 27. parafina.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Ajdovec pri Žužemberku
Spomenik rojstne župnije pokojnemu škofu Gnidovcu — »Gnidovčev prosvetni dom« — je zgrajen. Načrt zanj je napravil in zidarsko delo izvršil g. Franjo Rataj, stavbenik in član banskega »veta v Novem mestu. Svoje delo je odlično opravil. V nedeljo, dne 17. septembra bo blagoslov novega doma Ob devetih dopoldne bo pridiga in sv.
maša, ki ju bo imel prevzv. g. škof; po sv. maši blagoslov doma in odkritje spominske plošče, k ga bo 6 primernim govorom izvršil g. Viktor Za
krajšek, kapitularni vikar 6kopljanske škofije. Nato bo prosvetni tabor. Popoldne ob pol dveh bodo pete litanije Matere božje, nato telovadni nastop fantovskih in dekliških odsekov žužemberškega okrožja in okolice. — Kljub težkim razmeram, v katerih živimo, se novega doma, ki emo ga s tolikimi žrtvami zgradili, veselimo. Naj počiva nad njim božje varstvo in božji blagoslov.
Studenec pri Sevnici
Dne 7. sept. popoldne je požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kovača iz j Gornjih Impolj. Ogenj je nastal pod kozolcem in : je takoj zajel skedenj, ki je bil napolnjen s se-| nom. Poleg sena mu je pogorel tudi ve« letošnji pridelek žita. Domneva se. da so ogeni lz neprevidnosti zanetili otroci Škoda bo x zavarovalnino le deloma krita.
Borze
Dne 13. septembra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 16 milij. din, kar je rekorden promet.
V	vrednostnih papirjih je promet na belgrajski borzi znašal 1.8 milij. din.
Med tečaji je znatno popustil tečaj obveznic vojne škode.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt....... 176.90— 180. ju
Pariz 100 frankov ..■■■■ 100.35— 102.65 Newyork 100 dolarjev . . . . 4368.00—4428.00 Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. .... 2326.00—2364.00 Bruselj 100 belg ...... 754.00— 766.00
Ljubljana — Svobodno	tržišče.
London 1 funt	220.51— 223.71
Pariz 100 frankov ..,..,	125.15— 127.45
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1239.34—1249.34
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2898.97—2936.97
Bruselj 100 belg............939.69- 950.69
Ljubljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka...... , 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring.
grški boni ....... 29.65—30.35 (30.24)
bolgarski čeki ..........90 blago
Belgrad — Zasebni kliring.
grški boni....... 29.15—29.85 (29.50)
Curih. Pariz 10.15, London 17.85, Newyork 442, Bruselj 76, Milan 23.10, Amsterdam 234.50, Stockholm 105.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
▼ Ljubljani 435—440 v Zagrebu 420 zaldj. v Belgradu 419—422 (419)
Ljubljana. Drž. papirji: agrarji 58—60, vojna škoda promptna 435—440, begi. obveznice 81.50 do 82, 8% Blerovo posojilo 95-97, 7% Blerovo posojilo 90—91. 7% posojilo Drž, hip. banke 94 do 96. — Delnice Trboveljska 170—175.
Zagreb. Drž. papirji: agrarji 58 blago, vojna škoda promptna 420 zaklj., 6% šum. obveznice 76 den., begluške obveznice 80 zaklj., dalm. agrarji 75 zaklj., 4% sev. agrarji 57 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 190 blago, Trboveljska 177 blago, Sladk. tov. Bečkerek 80 den., Isis 30 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 95 zaklj., agrarji 58—58.50 (58), vojna škoda promptna 419 422 (419), 6% šum. obv. 74—76 (74—76.75), begi. obveznice 77.75—78 (77.50—77.75), dalm. agrarji 74—75 (75—75.75). 4% sev. agrarji 56 zaklj., 8% Blerovo posojilo 92 zaklj., 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% posojilo Drž. hip. banko 98 den. — Delnice: Narodna banka 6900 zaklj.
Žitni trg
Novi Sad. .Vse neizpremenjeno. — met srednji,
Živinski sejmi
V	okraju Ljutomer dne 8. septembra t. 1. Telice III. vrste din 3 do 3.50, krave II. vrste din 2 do 3, krave III. vrste din 2 do 2.50, teleta II. vrste din 4 do 4.50, prašiči pršutarji din 6.50 do 7.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. vrste prednji del din 8, zadnji del din 10, goveje meso III. vrste prednji del din 6, zadnji del din 8, svinjina din 14, slanina din 16, svinjska mas-t din 14, čisti med din 15, goveje surove kože din 8, telečje suroVe kože din 9 za 1 kg. — Pšenica din 165, ječmen din 120, oves din 120, koruza din 140, fižol din 200, krompir din 80, seno din 45, slama din 30, jabolka I. vrste din 150, II. vrete din 100, III. vrste din 75, hruške I. vrste din 250, II. vrste din 200, III. vrste din 100, pšenična moka din 275 do 325. koruzna moka din 150 do 250, ajdova moka din 325 za 100 kg. — Drva din 80 do 90 za 1 m", jajca din 0.30 do 0.60 za 1 komad, mleko din 1.50 za liter, 6urovo maslo din 18 do 24 za 1 kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 4 do 5 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 6 do 9 za liter.
V	okraju Kočevje dne 5. septembra t. 1. Voli
I.	vrste din 6, voli II. vrste din 5, voli III. vrste din 3.50, telice I. vrste din 6, telice II. vrete din 5, telice III. vrste din 3.50, krave I. vrste din 5, krave II. vrste din 4, kTave III. din 2 do 2.50, teleta I. vrste din 7, teleta II. vrste din 6, prašiči špeharji din 9, prašiči pršutarji din 7 za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste din 12, goveje meso
II.	vrste din 10, svinjina din 14. slanina din 15, svinjska mast din 18, čisti med din 16 do 18, goveje surove kože din 11, svinjske surove kože din 8 za 1 kg — Pšenica din 200, ječmen din 200, rž din 200. oves din 165, koruza din 165, fižol din 300 do 400 krompir din 100 do 150, lucerna din 100, seno din 80, slama din 18 do 20, jabolka I. vrste din 500, II. vrste din 350, III. vrste din 200, hruške I. vrste din 600, II. vrste din 400, III. vrste din 200, pšenična moka din 325, koruzna moka din, ajdova moka din 500 za 100 kg. — Drva din 50 do 60 zi 1 m*, jajca din 0.80 za 1 komad, mleko din 1.75 do 2 za liter, surovo maslo din 24 do 32 za 1 kg. grozdje din 8 za kg.
Cene kmetijskih pridelkov t Trbovljah dne 7. septembra t. 1. Pšenična moka 3 din do 3.50 din, govedina 10 din, teletina 14 din do 20 din, svinjina 12 do 18 din, ovčje meso 8 din, sveža slanina 17 din, prekajena slanina 22 din in krompir 1.25 din za 1 kg. Mleko 2.25 din za liter in jajca 1 din za komad.
V	okraju Ptuj dne 4. septembra t. 1.: voli I. vrste 4.25, voli II. vrste din 4, voli III. vrste din 3, telice I. vrste din 4 50, telice II. vrste din 4, telice III. vrste din 3.25, krave I. vrete din 4, krave II. vrete din 3. krave III. vrste din 2, teleta I. vrste din 4.50, prašiči špeharji din 8 do 8 50, prašiči pšutarji din 7,25 do 7.75 za 1 kg žive teže.
Goveje meso l. vrste prednji del din 9, zadnji del din 11, goveje meso II. vrste prednji del din 7, zadnji de! din 9, svinjina din 13, slanina din 16, svinjska mast din 18, čisti med din 16 do 20, goveje surove kože din 10. telečje surove kože din 12, svinjske eurove kože din 7 do 8 za 1 kg.
Pšenica din 150 do 160. ječmen din 160, rž din 130 do 140, oves din 130, koruza din 160, fižol din .300. krompir din 70, seno din 50 do 75, slama din 25 do 30. jabolka l. vrste din 300, II. vrste din 200. hruške I. vrste din 300, II. vrste din 200, pšenična moka din 325, koruzna moka din 225, ajdova moka din 350 do 500 za 100 kg.
Najnovejša poročila
Velik Chamberlainov govor
London, 13. septembra. AA. (Reuter.) Na današnji eeji spodnjega doma so poslanci burno po-zdravili ministrskega predsednika, ko se je pojavil v dvorani. Chamberlain je dal danes svojo drugo izjavo od začetka vojne:
Enodušnost Francije In Anglife
Mislim, da bom storil najboljše, če to svoje poročilo začnem s sestankom medzavezniškega vrhovnega vojnega sveta, ki je bil včeraj na iran-coskein ozemlju. Na tem sestanku sva Veliko Britanijo predstavljala lord Chatfield in jaz, medtem ko sta Francijo predstavljala ministrski predsednik Daladier in generalisimus Gamelin. Predmet tega sestanka je bilo predvsem to, da se že v začetku vojne omogoči čim obsežnejša izmenjava misli med vodilnimi osebnostmi obeh držav. Sedanji položaj smo rešetali v vseh podrobnostih. Prav tako smo razpravljali o ukrepih, ki jih je treba izdati v najbližji bodočnosti. Sklenili smo, da bomo sklicali še nadaljnje sestanke medzavez-niškega vrhovnega vojnega sveta, da se omogoči čim tesnejši stik med našima dvema državama glede vseh bistvenih vprašanj, ki so v zvezi s sedanjo vojno. Sestanek se je začel dopoldne, popoldne so ee pa razgovori nadaljevali. Mislim, da visoka zbornica ne pričakuje, da bom v podrobnosti orisal potek razgovorov o posameznih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Toda ena stvar je, o kateri mislim, da ne samo morem, temveč celo moram o njej govoriti. V mislih imam izmenjavo misli v duhovnem stanju in o razpoloženju v obeh državah. Zelo sem srečen, da lahko zagotovim tej visoki zbornici, da smo ugotovili, da je javnost na obeh straneh ltokavskega preliva popolnoma istih misli. Francoski in britanski narod sta enako odločena ne samo v celoti izpolniti svojo obveznost, prevzeto nasproti Poljski, ampak sta tudi odločena enkrat za vselej končati niorečo negotovost, v kateri je zadnje čase živel ves svet pod grožnjo zmerom novih in novih napadov. Prav tako kakor mi so tudi tam prepričani, da ni prej miru, dokler se dokončno ne odstrani nevarnost, ki jo predstavlja narodni socializem. (Chamberlain je pri tej priložnosti dodal po francosko: 11 faut en linir — treba je z njimi obračunati.) Vrnil sem se s tega sestanka ohrabren in duševno okrepljen od zavesti, da smo ugotovili popolno enakost na-ziranja francoske in naše vlade glede vseh vprašanj, o katerih smo govorili, tako vojaških kakor političnih. Še danes sem pod vtisom zavesti o velikanskem pomenu takšnih osebnih stikov, ki utrjujejo vzajemno zaupanje, ki brez njega ni skladnega vzajemnega nastopa.
Priprave britanskega imperija
Predsednik vlade je nato prešel na popisovanje položaja v britanskem imperiju, v Evropi in na posameznih bojiščih, in rekel med drugim: Iz dneva v dan dobivam čedalje več novih in prepričevalnih podatkov o trdni odločnosti narodov britanskih dežel. Toda ta odločnost se ne kaže samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Vse te dežele so izdale obsežne in važne vojaške in civilne ukrepe. In vsem tem ukrepom je skupen isti cilj: izvršitev skupne naloge, ki nas čaka. Medtem jo mnogo držav razglasilo svojo nevtralnost. Toda nobena izmed njih ni omilila izdanih vojaških varnostnih ukrepov. Ta opreznost nevtralnih držav pomeni zame zelo zgovorno karakteristiko o tem, da je narodni socializem nevarnost za našo civilizacijo,
Vo|na na vzhodu /
Za zdaj je vzhodno bojišče še zmerom glavno prizorišče vojne. Zdi se, da si Nemci silno prizadevajo, da bi čimprej dosegli odločitev na tem bojišču, z drugimi besedami, da bi izsilili odločitev, še preden bodo prisiljeni vreči vojaštvo na zahodno bojišče, da se tam upro zavezniškemu napadu. Nezlomljivi borbenosti in rodoljubnosti Poljakov gre zasluga, da so se ti nemški upi za zdaj izjalovili. Poljaki se ne dajo ugnati velikanski premoči sovražnika v letalstvu.
Vojna na zapadu
Na zahodnem bojišču so Francozi začeli sistematsko in metodično nastopati. Tam se razvija neobhodna faza boja. Naravno je, da Francozi ^a zdaj ne morejo biti preveč zgovorni o poteku teh bojev. Zadošča naj, če povem, da je potek teh bojev popolnoma zadovoljiv. Brali ste poročilo, da so se britanski vojaki, poslani na Francosko, že udeležili bojev. To poročilo ni popolnoma točno. Točno je samo to, da so britanski oddelki že na Francoskem, toda do tega trenutka še niso nastopili v prvih bojnih črtah. Kar se letalstva tiče, 6e vrše normalni patruljni in izvidni poleti. V teh poletih nad francoskim ozemljem sodeluje tudi precej eskadrilj kr. britanskega vojaškega letalstva. Izvršili smo razen tega tudi več uspešnih poletov nad Nemčijo. Ti poleti 6o dali poklicanim činiteljem mnogo dragocenih podatkov o delovanju okoli nemške meje. Prav tako neutrudljivo nastopa naša obrambna preventivna letalska služba, kakor je sploh vsa organizacija obrambe naše
drlve stalno v popolni pripravljenosti. Obmorska mornariška poveljstva sistematsko zasledujejo sovražne podmornice.
Delovanje nemških podmornic
V svojem nadaljnem izvajanju o delovanju britanske mornarice je predsednik vlade navedel med drugim, da eo se lahkim enotam britanske mornarice pridružili trije poljski rušilci, ki so že uspešno sodelovali pri nekaterih akcijah in se izredno obnesli. Nato je predsednik vlade poudaril, da bo, kakor v prejšnji vojni, tudi to pot glavna naloga britanske mornarice varstvo našega pomorskega prometa. V sedanji vojni se je nemška akcija proti britanski trgovski mornarici začela z brezobzirnim napadom na potniško ladjo v nasprotju z vsemi določili mednarodnega pomorskega vojnega prava. Nemška mornarica še zmerom tako ravna. Napadla je celo vrsto naših trgovskih ladij. Nimamo namena tajiti dosedanje ladijske izgube. Vzrok teh izgub je v tem, da je napoved vojne zatekla na vseh sedmih morjih mnogo naših ladij, ki so nebrižno plule kakor v mirni dobi brez slehernih varnostnih ukrepov, običajnih v vojnem času. Nemci so pa že prej razuiestili svoje podmornice in pomožne ladje na najboljših strateških točkah. V takšnih okoliščinah ni čudno, da so podmornice napadle nekatere naše ladje, še preden so le-te mogle pripulti v najbližje pristanišče.
Mi sedaj pospešujemo organizacijo in sistem plovbe trgovskih ladij v spremstvu lahkih edinic. Ta sistem se iz dneva v dan uporablja popolnejše. Nimam razloga verovati, da bi funkcioniral z manjšim uspehom kot pred 20 leti. Lahko zagotavljam visokemu domu tudi to, da naše pomorske sile stalno napadajo nemške podmornice in da ti napadi niso ostali brez stvarnih uspehov.
Usoda nemške trgovske mornarice
Predsednik vlade je nato dejal, da je bilo v trenutku objave vojne na odprtem morju ter v
nevtralnih ali zavezniških lukah, pri čemer niso vračunane ladje na Baltiškem morju ter baltiških lukah, nemških ladij s skupno tonažo približno 1,185.000 ton. Praktično vzeto je vsa ta tonaža sedaj izključena iz plovbe na Oceanih. Nekatere teh ladij so bile ujele na odprtem morju, nekatere zaplenjene v naših ali zavezniških lukah, nekatere pa internirane v nevtralnih lukah. PreskrW-vanje Nemčije z vojnimi potrebščinami s pomočjo nevtralnega brodovja je iz dneva v dan težje zaradi naših predpisov o vojnem tihotapskem blagu, predpisov, katerih spoštovanje nam garantira naša močna vojna mornarica.
Pasivna obramba
Nato je predsednik vlade govoril o vprašanju organizacije pasivne obrambe proti zračnim na-
padom In drugih pomožnih službah. Dejal je, da ukrepi, podvzeti v interesu varnosti države, predstavljajo gotove omejitve osebne svobode in osebne udobnosti. Upa, da so bodo vsi državljani pomirili s temi omejitvami, zavedajoč se, da so neobhodno (»trebile v splošnem intCTesu. Omejitve veljajo ne samo za večje naselbine, temveč celo za majhno in skrite kraje, ker bi razsvetljava v teh krajih lahko služila kot kažipot sovražnim letalskim silam, ki bi se na ta način mogle lažje orientirati pri iskanju večjih mest. Pristojni krogi proučujejo sedaj možnost ublažitve omejitev prometa s privatnimi motornimi vozili ter možnost ublažitve gotovih preveč strogih predpisov, kakor je n. pr. prepoved nošenja žepnih električnih svetilk. Večjega popuščanja pri izvajanju teh strogih predpisov pa ne more biti vse dotlej, dokler se ne pridobi več praktičnih izkušenj giedo zračnih napadov.
Zasilne bolnišnice
Predsednik vlade je omenil nato evakuacijo velikih mest ter govoril o ukrepih, ki so bili podvzeti v zvezi s tem. Kakor sem vam že minuli teden dejal, je rekel Chamberlain, imamo začasne bolnišnice na skritih krajih izven mest. Te bolnišnice imajo čez 200.000 postelj ter so namenjeno civilnim žrtvam letalskih napadov. V izjemnih primerih se bodo v te bolnišnice prenašali tudi ranjeni in bolni vojaki. Sedaj proučujemo gotove predloge o nadaljnji razširitvi tega posebnega sistema bolnišnic.
Zahvala tisku
Ob" koncu svojega govora je ministrski predsednik obvestil spodnji dom o dosedanjem trudu novoustanovljenega ministrstva za informacije. Prosi spodnji dom, da upošteva, da je to ministrstvo začelo delovati šele po objavi vojne, ter se nahaja šele v začetku svojega delovanja. Pri vsem tem obžaluje, da so gotovih primerih predstavniki tiska bili nezadovoljni. z gotovimi sklepi in odredbami tega ministrstva. Ob tej priliki je predsednik vlade izrazil priznanje za patriotizem, ki ga je pokazal angleški tisk in za pripravljenost, s katero je sodeloval z vlado. Chamberlain je na-glasil, da je vlada tudi v teh težkih časih odločena dajati o vsem najiskrenejša obvestila javnosti ter da ne želi, da bi angleški narod smatral, da 6e mu kaj prikriva. Ravno ta želja, je dejal Chamberlain, je v prvi vrsti dala vladi povod za
ustanovitev ministrstva za informacije.
*
London, 13. septembra. A A. Reuter: Odgovarjajoč na neko vprašanje v spodnjem domu je Chamberlain med drugim dejal, da je angleški narod šel v vojno zaradi obrambe načela, katerega zmaga mora pripeljati do osvoboditve češkega naroda.
Nova francoska vlada
Pariz, 13. septembra, o. V teku današnjega dneva je imel ministrski predsednik Daladier več posvetovanj z vladnimi člani za sestavo nove vojne vlade. Ob 20.30 je zapustil vojno ministrstvo in se podal v Elizejsko palačo, kjer je predložil listo nove vlade. Poluradno potrjujejo, da je predsednik vlade Daladier ustanovil dve nivi ministrstvi, in sicer ministrstvo za blokado n ministrstvo za oboroževanje. Nadalje je ustanovil pod-tajništvo za nacionalno obrambo in državno pod-tajništvo.
Po neuradnih poročilih so v vladi tile člani: Edouard Daladier, ministrski predsednik- mini-
ster za nacionalno obrambo ln minister za notranje zadeve, kjer mu bosta pomagala dva podtaj-nika; Georges Bonnet, pravosodni minister; Yvon Del bos, prosvetni minister; Alphonse Rio, minister za trgovsko mornarico; Rene Besse. minister za pokojnine. Vsi drugi ministri so ostali isti kakor doslej. Bivši berlinski poslanik Coiilondre je imenovan za ravnatelja diplomatskega oddelka Daladierovega kabineta. Zay in Paternotre nista mogla postati ministra, ker sta morala na vojno. Chappedelaise je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov.
Ameriški kongres sklican
za 21. september
Washington, 13. sept. AA. Havas: Tekst pro-klamacije, ki jo je podpisal Roosevelt v zvezi s sklicanjem kongresa se glasi:
Interesi ljudstva zahtevajo, da se skliče kongres Zedinjenih držav za 21. september opoldne, da se mu dajo obvestila upravne oblasti. Na osnovi tega jaz, Franklin Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav Amerike, razglašam in s tem dokumentom izjavljam, da so izredne okoliščine zahtevale sklicanje kongresa na izredno zasedanje v kapitolu 21. septembra opoldne. Vse osebe kvalificirane za delo kot člani kongresa se naprošajo, da ta proglas o sklicanju kongresa vzamejo na znanje.
Washington, 13. sept. AA. Havas: Istočasno, ko je podpisal proklamacijo o sklicanju kongresa za 21. september, je Roosevelt brzojavno pozval republikanske in demokratske šefe, da se sesta-nejo 20. septembra popoldne z njim v Beli hiši.
grožnja zaradi zračnih napadov na civilno prebivalstvo
London, 13. sept. AA. Reuter: V gornjem domu je lord Krew med drugim naglasil, kako angleško vojno letalstvo spoštuje sklep, da se ne bombardirajo odprta in neutrjena mesta, ki nimajo etrategične važnosti. Pravi, da so angleške letalske sile dozdaj že mnogokrat letele nad Nemčijo, da so pa vedno metale letake, ne [*a bomb. V enekam duhu je govoril tudi lord Motiston, ki je dejal, da Anglija in Francija strogo spoštujeta obljubo, ki sta jo dali predsedniku Združenih ameriških držav, da ne bosta bombardirali odprtih mest. ('e bi pa sovražnik postopal drugače, ter vsilil vojno, ne da bi se izognil najhujšim grozotam, potem mora vedeti, da hi v taki vojni Anglija imela brezpogojno nadmoč z ozirom na njen zemljepisni položaj in na dejstvo, da je v stanju nadalje neovirano graditi veliko število novih letal. V zvezi e to izjavo je govoril nato minister za zunanje zadeve lord Halifax. Omenil je, da je Anglija po predhodnem sporazumu s Francijo dne 3. sept. odgovorila predsedniku Združenih držav Franklinu Rooseveltu, da angleške letalske sile ne bodo bombardirale neutrjenih aieet. Nato sc je Halifax obrnil k lordu Motieonu
ter dejal: Vaše lordstvo ima mogoče neposredna ali posredna poročila o tem, na je nemška vlada izrecno izjavila, da namerava bombardirati mesta in vasi na Poljskem zato, da povzroči strah in trepet med življem, ki se ne nahaja v borbi in da na ta način hitreje zlomi odpor Poljske. Ml do tega trenutka nimamo uradnega potrdila teh poročil. Toda ako se izkaže resničnost teh poročil, potem so v izrečnem nasprotju z izjavo, ki jo je dal nemški državni kancler v državnem zlioru, ko je dejal, da nima namena vojskovali se z ženskami in otroci. Ce eo odredbe mednarodnega vojnega prava glede postopanja z borci in četniki, ki uporabljajo orožje proti sovražnim vojnim silam še tako stroge, jaz tudi v teh odredbah nc bi mogel najti opravičila za bombardiranje prebivalstva, ki se ne bori, iz zraka in s topništvom. Omenim, da je vlada nj. britanskega veličanstva pristala na omejitev operacij letalstva pod pogojem, da ee bo tudi nasprotnik držal teh omejitev, ako pa se dejansko pokaže, da se naspro}-nik teh omejitev ne drži, ho imela vlada nj. britanskega veličanstva ponovno popolnoma svoboduc roke ua tem polju.
Vabila so dobili demokrat Pittman, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, podpredsednika Garner jn Barkley, republikanski prvak skupščine Martin in drugi. Omenja se. da želi Roosevelt omejiti debato izrednega zasedanja na spremembo zakona o nevtralnosti. Roosevelt želi, da bi se zasedanje končalo v Čim krajšem roku, medtem ko izolacionistične skupine, ki jih vodijo Borah, Van den Berg in Ney vztrajajo pri tem, da se razprava vodi v najširšem obsegu.
Pershing o ameriški vojni pripravljenosti
Washington, 13. sept. AA. Havas: General Pershing je sprejel o priliki svojega rojstnega dneva novinarje ter jim med drugim izjavil, da upa, da bo kongres v primeru, da bi bil sklican na Izredno zasedanje izglasoval potrebne kredite za okrepitev oborožene sile do maksimuma v mirnem času. General je dodal, da se je treba spomniti ponovno, da je bil ameriški položaj obupen, ko je Amerika pred 22 leti stopila v vojno. Takrat v vojnem oziru ni bilo ničesar pripravljeno. Toda srečen sem, je dejal general Pershing, da lahko rečem, da se to nc Ik> ponovilo, ako bi bili ponovno prisiljeni stopiti v vojno.
Angleška radio propaganda
London, 13. septembra. AA. Reuter: Odgovarjajoč v spodnjem domu na vprašanje nekega poslanca je sir Samuel Hoare izjavil, da obstoja že pogodba z angleškimi radio-postajami, da bodo v nemščini objavljale imena, čin, zvanje, edinico in rojstni kraj ujetih Nemcev, da bi njihove rodbine v Nemčiji zvedle o njihovi usodi, Istotako se bodo objavila imena padlih Nemcev, ki jih bodo pokopali angleški vojaki. Na vprašanje, ali ne bi mogla istim potoni objaviti tudi imena interniranih in konfiniranih nemških državljanov v Angliji, je sir Samuel Hoare izjavil, da je to vprašanje zamotanejše in da bo o tem izmenjal misli z ministrstvom za informacije.
Pariz, 13. septembra, o. Uradno večerno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva pravi: Naše čete zboljšujejo svoje položaje, katere so v tekb včerajšnjega dneva zavzele. Naše pomorske sile z vso silo nastopajo proti sovražnim podmornicam. Letalska aktivnost se je zmanjšala zaradi poslabšanja vremena.
Nemško poročilo o Lodzu
Štab vodje rajha, 13. septembra. AA. DNB. V toku svojega današnjega obiska bojišča je vodja rajha in državni kanrler Adolf Hitler prispel ob 15. v lxxlž. Prihod vodje rajha v to veliko mesto, ki jo bilo zasedeno šele kuucem minulega tedna, j<» povzroči! veselo presenečenje pri tamoSnjih nemških četah.
Glavni štab vodje rajha. 13. sept. AA. DNB: Pred današnjim obiskom Lodža je vodja rajha izvršil inšpekcijsko potovanje, V toku tega potovanja je obiskal pred vsem vojne edinice, ki so se odlikovale o priliki, ko so odbile poizkus obkoljenih poljskih čet prebiti se do glavnega jedra poljske armade. V zvezi e tem j>otovanjem vodje rajha se lahko naglasi, da so nemške čete v pokrajini Lodž nastopile s tako hitrostjo, da prebivalstvo tega kraja ni mnogo trpelo, ker okoli po-edinih mest ni bilo večjih borb, evakuacij ter uničevanja vojnih objektov. V tem kraju se je kmečko prebivalstvo že v velikem številu vrnilo k rednim poljskim delom. V samem Lodžu je obnovljeno vsakdanje dnevno domače življenje. Cestne železnice redno vozijo. Številne tovarne so istotako ponovno začele delati. Kakor je znano, je v Ixk1žu močna nemška manjšina. Vsi Nemci v Lodžu so okrasili svoje hiše z nemškimi zastavami. Ta obisk vodje rajha najl>olj dokazuje netočnost angleške vesti, da so Poljaki ponovno zavzeli Lodž.
1 zlot = 10 pfenigov
Berlin, 13. sept. AA. DNB: Glavni poverjenik za gosjiodarstvo je izdal sledeči odlok: V pokrajini vzhodne Gornje Šlezije so do nadaljnje odredbe poleg nemške marke tudi zloti zakonito plačilno sredstvo. Valutna razlika se odreja tako, da je 1 zlot enak 10 pfenigom.
Nemčija kliče emigrante
London. 13. sept. TG. Iz Bruslja poročajo, da je nemški konzulat objavil poziv, po katerem se pozivajo vsi v Belgiji živeči noniški državljani-emigranti, naj se vrnejo v domovino. To vel,a jK>set)ino za zdravnike, inženirje in najrazličnejše drugo strokovnjake, ki jih v Nemčiji zdaj 6iluo primanjkuje. To je deloma razumljivo, ker ,e velika čistka judovskega življa v NenČiji pregnala iz Nemčije številno židovsko zdravnike in inžonirje. Razglas poroča nadalje, da se lahko vrnejo v Nemčijo v»i nraufcki državljani, ne glede na njihovo rasno pripadnost. Emigranti, ki bi se vrnili v domovino, bi v tem primeru dobili povrnjeno vse morda zaplenjeno premoženje.
Nemška podmorniška oporišča v Južni Ameriki
London, 13. 6ept. TG. Angleška vlada je opozorila države Južne Amerike, da je po zanesljivih obvestilih poučena, da namerava Nemčija v na -krajšem času začeti z graditvijo skrivnih oporišč za neinSke podmornice ob obalah držav Južne Amerike. Ta oporišča naj bi služila nemškim podmornicam kot izhodišča za oviranje vsega pomorskega prometa med ameriške in evropske celine. V svojem sporočilu je angleš/ka vlada opozorila vse prizadete države, naj ukrenejo vse potrebne mere, da bodo mogle zaščititi evojo nevtralnost, ki bi bila z izvedbo nemške zamisli 6trogo kršena.
Nevtralne države in angleška blokada
Berlin, 13. septembra. AA. Berliner BSrsen Zeitung razpravlja o sklepih držav-podpisnic sporazuma v Oslu ter pravi, da se zdi, da je bil dosežen med imenovano skupino držav sporazum o potrebi solidarnosti z ozirom na omejitev njihovo trgovine s strani Anglije. Toda te države, pravi list, bi slabo ravnale ako bi se zadovoljile s praznimi protesti in če bi dovolile, da Anglija deli karte za kruh in druge življenjske potrebščine. Saino energična obramba bi tu lahko pomagala. Iz aktov angleškega ministrstva za blokado izza časa svetovno vojne se vidi, da je bil London zelo občutljiv napram resnim reakcijam javnosti nevtralnih držav. Ako je nevtralna javnost molčala, je napravila Anglija korak naprej, če pa se je uprla, je Anglija postala takoj previdnejša. Nevtralne države bi s svojo popustljivostjo samo okrepile angleško agresivnost. List smatra, da bi samoobramba obstojala v tem, da bi vse nevtralne države napravile skupen korak in podvzele skupne ukrepe, ki bi nevtralne države ščitili pred kom-promitiranjem v očeh Nemčije ter jih ščitili tud pred razvojem dogodkov, ki bodo sledili.
Razgovori med Francko in Italijo
Bern, 13. septemhra. o. Iz nevtralnega diplomatskega vira se je zvedelo, da se vrše tajna posvetovanja med Italijo in Francijo na italijanskih tleh. Poročila pravijo, da se ta posvetovanja vrše v bližini San Reina. 0 teh sestankih ni mogoče dobiti nikakih podatkov, pač pa sklepajo, da se rešujejo italijansko-francoska sporna vprašanja, ki so ostala do današnjega dne še nerešena. Ti krogi pripisujejo tem posvetovanjem še tem večjo važnost zaradi tega, ker se istočasno nahaja maršal Badoglio nekje v Piemontu, za katerega uradno poročajo, da se nahaja na lovu. Ravno tako pripisujejo veliko važnost tem posvetovanjem zaradi sestankov francoskega in angleškega veleposlanika v Itimu z grofom Cianom.
Weygand na potu
Ankara, 13. septemhra. A A. Havas: General Weygand jo zapustil Ankaro z letalom nocoj ob osmih.
Drobne novice
Beograd, 13. septembra. AA. Danes ob petih popoldne se je v ministrstvu za socialno politiko m narodno zdravje pod predsedništvom ministra dr. Milana Budisavljeviča nadaljevalo delo konference ^lede preganjanja brezvestne špekulacije in podražitve življenja. Na konferenci so razpravljali o že izdelanem načrtu uredbe ter je bil redi-giran definitiven tekst, ki bo predložen ministrskemu svetu v odobritev. Konferenca je razpravljala o gotovih važnih problemih, ki so v ozki zvezi s sprejemom te uredbe. Konference so se Udeležili tudi predstavniki vseh zainteresiranih ministrstev, glavne zadružne zveze ter ostalih gospodarskih ustanov.
Luksemburg, 13. septembra. AA. Havas: Pri
Sengenu so Nemci razstrelili železniško progo Tner Mctz. Kovčki železa -o padli celo n« lukeeiu-burško mesto Sengen. Nihče nibil ranjen. AD KOONGUES
KULTURNI OBZORNIK
Hrvatska zbirka religiozne lirike
Milan Pavelit D. I.: Pod okom Gospodnjim
Pisali smo ie v našem listu, da je letos umrl v Zagrebu jezuit p. Milan Pa veli č, ki spada med največje hrvatske religiozne pesnike. Zdaj je njegov tovariš Josip Badakič D. I. poskrbel, da je izšel izbor njegovih poslednjih duhovnih pesmi, ki ga je za tisk priredil še pesnik sam in ga posvetil vseuč. prof. dr. J. Belanu in njegovi gospe. Knjigi je napisal urednik tudi lepo studijo o pesniku samem, s katerim je zvezana na Hrvatskem razvoj katoliške poezije in katoliške publicistike. Kakor posnemamo iz dodane študije, se je rodil leta 1878 v rodbini, ki je imela 19 otrok, in sicer v strmi liški vasi nad Senjem. Ko mu je umrla mati, je kmalu stopil v serijsko gimnazijo, kjer je napravil maturo in se seveda ie poskušal v pesništvu. Na nadaljnje njegovo iivljenje so imeli največ vpliva trije ljudje: knjiievnik Cihlar-Nehajev, s katerim sta bila največja prijatelja in s katerim sta razpravljala o knjiievnosti in se učila pri slovanskih pesnikih sploh, pa tudi pri angleških in romanskih, dalje ideolog hrvatskega kmečkega gibanja Ante Radič, e katerim sta bila v ozki zvezi in ki ga je navajal živeti z narodom ter je bil posrednik med njim in se-meniškimi organizacijami; tretji pa je bil mistik škof Lang, ki ga je obdržal v semenišču in ga upeljaval v duhovno iivljenje, še posebej pa v lepoto krščanskih idealov, katerim je ostal tudi v pesmi zvest do zadnjega. Pozneje se je posvetil svojemu duhovniškemu delovanju kot katehet in gimnazijski profesor, tudi kot spiritual, toda ie s 33. letom je bil upokojen ter se je odslej predal katol. žurnalistiki na Reki obenem z dr. Roguljo in dr. Eckertom, za katerim mu je bilo vedno hudo. Tedaj je njegovemu listu »Riječkim novi-namc obljubil sodelovanje tudi Štefan Radič. Urejeval je nekaj časa tudi »Hrvatsko straio«. Med vojno je stopil nazaj v službo ter je bil profesor bogoslovja v Senju. Toda leta 1924 pusti to službo ter stopi k jezuitom — v Ljubljano, kjer je celo leto preživljal noviciat. Študiral je v Belgiji in se vrnil v Zagreb, kjer je urejeval »Glasnik« in pesnil dalje ter se posvečal predvsem religiozni liriki ter prevodom iz raznih jezikov. Tu je umrl letos spomladi in zapustil v hrvatski književnosti lep spomin kot pravi knjiievnik, eden najboljših izrazito katoliških pesnikov.
Kot pesnik je izdal več zbirk. Prva je imela naslov »Iz zakutka« (1902), ki so jo kritiki sprejeli z odobravanjem. Pred vojno je izšla tudi druga zbirka z naslovom »Pjesme«, v kateri pa se je že pokazal pravega umetnika s finim čustvom in velikim smislom za obliko, med ka-
terimi so imele največ uspeha lepe legende, v katerih je on mojster. Potem ie izdal prevode Hetteja (Kako sem ae spreobrnil) in Manzonijeve »Zaročence«. Med zadnjimi deli pa eo bili prevodi cerkvenih himen, ki so pred leti izšle v posebni zbirki »Himni« in ki so po virtuoznosti oblike mojstrska dela. Izbor iz njegovah pesmi zadnjih dvajsetih let pa je izšel sedaj v pričujoči knjigi »duhovnih pesmi«.
»Pod okom Gospodnjim« je antologija pesmi razdeljena v šest poglavij: Uz bojnu svirku, Pred oltarom, Naša Gospa, Bog medju nama, Božji ljubimci ter Priče. VePko njegovih pesmi je prigod-nega značaja, toda po čustveni plati lepih primerih, še bolj pa po čudovitih rimah in virtuozni obliki tudi prigodnice ogrejejo (n. pr. Dragulj, t Eckertu). Njegov svet je izrazito katoliška cerkvena religioznost, ki se izživlja v ljubezni do Jagnjeta, večnega Prijatelja, do naše Gospe, do Hostije in Srca Jezusovega. In ta poezija, ki ga druži tudi snovno s cerkvenimi himnami, je resnična poezija, ker ni samo didaktčna, temveč resnična iz vse duše zapeta z močno pesniško besedo. Včasih čutimo preveč pridigarski ton iz marsikatero in tudi prigodniško, kar slabi njegovo pesem zadnjih let, toda v nekaterih se kaže še vsa moč njegovih prvih liričnih pesmi. Dasi je sodobnik moderne, vendar večkrat zazvene iz njegove lire strune prejšnjih realistov Šenoinega kova, pa tudi Kranjčevičeva refleksivna pesem ima pri Paveliču svojega naslednika. V mnogo-čem pa se da Paveličeva poezija primerjati pesmi našega Sardenka, zlasti iz njegovih »Mladih juter«. Z njim ga veže tudi ljubezen do čiste oblike in besedne izbranosti ter formalne virtuoznosti. Za zgled samo začetni stihi pesmi »Lan«:
Oj, lan sam, lanja, tih i sitanlan; u ran sam dan o nebu enio san.
aH pa velikonočna pesem, ki je ena najlepših v
zbirki:
Tugu minu, Uekrs sinu,
Zvon zazuja,
Glas mu eveti rvijetom leti
Aleluja!
Poered sretne trežnje evjetne
Časom usta,
zlatnoj pčeli mimo veli:
Isus usta!	itd.
Knjiga, ki nam predstavlja dobrega hrvatskega religioznega pesnika, ie lepo izdana ter vsega priporočila vredna.	i.
Iz ljubljanske Opere
Po večletni tradiciji uprizarja naše operno gledališče ob velesejmskih dneh nekaj opernih predstav, ki so le ponovitev, večinoma iz pretekle sezone. Zato se ob letošnjih predstavah (Ero iz onega sveta. Baletni večer, Traviata, Trubadur in ena opereta) ustavimo le v toliko, v kolikor so bile združene z gostovanji ge. Zlate Gjungjenac, gdč. Mire Bašičeve in g. Jožeta Gostiča. O nastopu ge. Gjungjenac in g. Gostiča v »Traviati« je prav za prav odveč pisati, saj ju poznamo v teh vlogah še iz onih 6rečnih časov, ko sta bila oba še člana našega gledališča. Medtem so se časi v marsikaterem oziru spremenili, a »Traviata« je ob poglobljeni in sugeslivni igri Zlate Gjungjenac, mojstrsko nijansirani s petjem vred, in ob velikih pevskih sposobnostih Jožeta Gostiča ohranila svojo staro, dovršeno in za občinstvo privlačno sliko. Slednje so potrdile do zadnjega kotička zasedene vrste poslušalcev, ki so bile ob ostalih predstavah dosti skromno posejane. — Nastop gdč. Bašičeve v »Trubadurju« je bil tudi lep dogodek. V vlogi Leonore je Bašičeva pokazala veliko glasovno bogastvo, od zvočnih lepo barvanih nižin do večkrat naravnost blestečih višin, združeno s solidno pevsko tehniko. Kljub nekaterim okornostim v igri je njena sigurnost za prve začetke opernega udejstvovanja (če sem pravilno informiran) hvalevredna. Če bo v 6vojem nadaljnjem razvoju še bolj pazila na lepo muzi-kalno fraziranje, da bo bolj »iz enega kosa« vlito in ne več sunkovito, kar le prerado raztrga in zdrobi muzikalno kontinuiteto pevske linije, bo na svoji poti gotovo dosegla prav zavidljivo višino. Siednja trditev gotovo ni preveč drzna spričo kvalitet, ki jih je gdč. Bašičeva pokazala na sobotni predstavi »Trubadurja«, za kar jo je tudi občinstvo nagradilo z navdušenim priznanjem.
Dr. V. V.
•
Ciril Pregelj je izdal v samozaložbi koračnico za klavir (harmoniko) pod naslovom: »Pozdrav Rogaški Slatini«, ki jo je doslej izvajal v dveh sezonah zdraviliški orkester v Rogaški Slatini. Koračnica, v kateri so deloma uporabljeni narodni motivi, je zelo efektna, zunanja oprema je odlična, notni tisk pa izredno čist in razločen. Dobiva se po vseh knjigarnah.
Nai rod, letnik XI., 1939/40, šl. 1 prinaša naslednjo vsebino: Boris Kranjc: Misel. Anton Debe-ljak: Veveričja dirja (pesem). G. Rajčev-Spur in Alanasov: Božji darovi (iz bolgarskega). Francc Bevk: Peter Klepec (povest ki sc bo nadaljevala). Marija Kmetova: Ekspedicija na Golovec. Franja Obid Jelinčičeva: Damjanov Jerneje in njegov strah. Franjo Roš: Veverica. Kaj je doživel Trav-ka (po S. Rouanovu priredil Emil Smasek). Fran Roš: Janček. Viljem Kunst: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Poleg tega še več leposlovnega drobiža in slikanic za najmlajše. Leposlovne sestavke so ilustrirali P. Georgijev, Riko Debenjak, Niko Pirnat, N. Busch, Dore Klemcnčič, Fr. Sedej, L. Perko, S Hotko. V zadnjem delu je več podučnih člankov, med katerimi omenjamo: Junaki sinjih višav (piloti-lovci), Naša domovina v številkah (Kug-ler Mirko), Vsak kraj ima svoj običaj, Opica Fruj in Gazela (Zima Vrščajeva), Zaklad na Mrtalosu (Rudolf Mohar). Mladina piše itd.
Pri »Modri Ptid« je izšla monografija o pesniku Antonu Aškercu, ki jo jc napisala gospa dr. Marja Borštnik-Skerlakova. O njej bomo v kratkem obširneje poročali.
Kres, 1. X., št 9.: A. A. Fantov september. Veličastni mariborski dnevi. Jože Dular: Zemlja in ljubezen (celotna povest). Lokar France: Gledam v vrhova dreves (pesem). Rado Miklič: Težko slovensko vprašanje. Bjomson: Anže (slovcni Ivan Čampa) Dr M. Wraber: Sprava in poraba sadja. Jesenovec: Izbana poglavja iz pesništva.
Mornarički glasnik, it 4: Viie ikolovanja u mornarici (Armin Pavič). Sastav savremenih flota (Todor Vrbica). Uticaj barometarskih minimuma {depresija) i maksimuma na pojavu bure na Jadra-
nu (Aleksander Andrič). Preki vojni sudovi u mornarici (Spasoje Uroševič). Savremena sredstva za spasavanje posada potonulih podmornica (Fr. Bam-bič). Različnosti: Iz davno minulih vremena (N. S.). Dalje: ocene knjig, novosti in beležke, trgovska mornarica, pregled važnejših dogodkov, bibliografija. Poseben dodatek: Sestav britanske mornarice 1. 1939, kar bo zanimalo tudi širše kroge.
Nekaj čeških knjižnih načrtov. — V založbi Lidovych zavodi tiskafskyrh a n6klšdalelskych v Olomucu bo izšla v najbližnjih dneh knjiga znanega katoliškega zgodovinarja dr. Avg. Neu-m a a n a, delo, ki ga je pripravljal 25 let pod naslovom: K zgodovini husitstva na Moravskem (K dejinam husitstvf na Moravč). Delo bo prvo natančno znanstveno delo zgodovine husitskih bojev na Moravskem, kakor tudi podoba razmer pred nastopom husitov. Poleg tega bo tu podano tudi podrobno pregovarjanje zastopnikov bazilejskega cerkvenega zbora s husiti ter bo knjiga zlasti od te strani prinesla marsikaj novega. — Založba Vaclav Peter v Pragi je zasnovala novo poljudno znanstveno knjižnico pomembnih študij in razprav iz češkega kulturnega življenja, ki jo bodo pisali najpomembnejši češki znastveniki, pod naslovom: Svazky, uvah a studii. Urejuje jo doc. dr. Fr. K o v a r n a ter bo obsegala, kakor je zdaj predvideno, naslednje študije: doc. Fr. Kovarna: Češka treznost in češki patos; M. Chorvath: Romantično obličje Slovaške; doc. dr. V. Černy: Rasizem, njegov izvor in razvoj; J. Frejka: O gledališču, ki bi bilo v resnici narodno. Ti štirje zvezski so že v tisku ter bodo izhajali v posameznih sešitkih po 32 strani v žepni obliki, katerih vsak bo stal samo 4 kč. Pripravljajo se še druga dela: prof. Arne Novak: Narod in njegova literatura, dr. A. M. Piša: Duh češke poezije po vojni; V. Jirat: Fr. Schiller; doc. dr. Heiden-reich: Učitelj junaštva (t. j. Holeček in Jugoslavija); do. dr. J. Patočka: Češka izobrazba; Jan Albert: Šparta; doc. dr. V. Jirat: Nova nemška literatura; dr. M. Kratochvil: Temeljni kamen Narodnega gledališča; doc. dr. R. Vackovfi: So-kratova vzgoja za življenjsko modrost; dr. B. Sekla: Narod in populacija; dr. J. Nebessar: Duh novega gospodarstva, itd. Zvezki, kljub temu, da bodo namenjeni i širokemu občinstvu, ne bodo imeli izključno poljudnega značaja, temveč bodo skušali ohraniti tudi znanstveno višino.
Dr. Jaromir Boreckjf — 70-letnik. V Pragi je praznoval 70-lelnico dr. Jaromir Borecky, znani skladatelj, glasbeni kritik ter pesnik in prevaja-telj. Prav Slovenci smo mu hvaležni za njegove prevode Aškerca, s katerimi je pomagal slovenski poeziji k svetovni slavi.
Kje leži Byronovo truplo? Tako je naslov angleški knjigi, ki jo je spisal Th. G. Barber, župnik v HucknaM Torkardru pri Nottinghamu (Byron — and where be is hurried?) in v kateri pisatelj zavrača dosedanje trditve, da je Byron pokopan v navadnem skupnem vojaškem grobu na Grškem, kjer je umrl v času osvobodilnih bojev. Tradicija je, da si je pesnik sam ielel, naj ga pokopljejo v skupnem vojaškem grobu, toda prijatelji mu te prošnje niso ugodili. Župnik G. Barher pravi v svoji knjigi, da je lani dal odpreti grobnico rodbine Byron v Hurknall Torkaudru in pri tej priliki videl ostanke velikega pesnika, katerega truplo je dobro ohranjeno ter ima na obrazu celo »mirni obraz«. Pri tem pogledu se je baje tudi prepričal, na katero nogo je Byron Sepal, namreč na desno, dočim veliko dosedanjih iivljenjepiscev trdi prav nasprotno. Knjiga je vzbudila na Angleškem veliko zanimanje.
Nagrade franro«ke Akademije. Francoska Akademija je letos odlikovala in nagradila naslednje pesnike: Verlainovo nagrado 6000 frc. je dobil Frederic Plessis za vse svoje iivljenjsko delo. — Rarthoujevo nagrado 13.500 frc. je dobila M. A. Desmarets. — Nagrado franroskega jezika je dobil A. Douzat in J. Arrache (ienska). Med drugimi odlikovanci so bili: Ch. Hagel, M. Diamant-Berger, Ducaud Bourget, De Ladeveze. A. Mary, J. Arnoux in Jaques Foucard.
Berlinska cestna železnica bo dobila ionske vozače, Na sliki: pouk novega vozača.
Nadzorstvo nad zločinci
Pod mučnim vtisom tako pogostih roparskih umorov v Sloveniji, s posebnim ozirom na one v Savinjski dolini, ki jih je zagrešil tolovaj Grebenšek, je pač umestno resno razmotrivanje, na kakšen način bi se naj slična strahotna grozodejstva vsaj omejila, kajti iztrebiti popolnoma jih pač ne bo nikdar mogoče.
Že iz časopisnih poročil preteklih časov je razvidno, da zagrešijo največja grozodejstva v pretežni večini zakrknjeni nesrečniki, ki so bili
ŠP(
Jugoslavija prva v evropskem tenisu
Najslavnejša športna trofeja na svetu Davisov pokal je potovala leta 1933 iz Francije v Anglijo. Tam je ostala do leta 1937, dokler je imela Anglija Perryja. Istega leta pa je odpeljala Amerika to visoko odlikovanje preko Atlantskega Oceana. Leta 1938 je branila Amerika ta pokal uspešno napram Avstralcem. Toda samo dve leti se je Amerika mogla veseliti kot posestnica pokala, samo tako dolgo, dokler je bil v ameriškem moštvu igralec formata Donalda Budgeja. Letos pa je morala Amerika prepustiti dragoceno trofejo Avstralcem brez Budgeja, ki je prestopil v profesionalni tabor. Po moči igralcev onstran luže lahko trdimo, da bosta Amerika in Avstralija tudi v bližnji bodočnosti zmagovalki za Davisov pokal.
V evropski coni sta si stali nasproti v finalni borbi Jugoslavija in Nemčija. Zmagala je — kakor znano — Jugoslavija z rezultatom 3:2 in je postala 6 tem najmočnejša v Evropi v teniškem športu.
Hrvatska atletska zveza na vidiku
Prihodnjo nedeljo ima zagrebška atletska podzveza izredni občni zbor. Ob tej priliki se bo osnovala hrvatska atletska zveza.
Jugoslavija se udeleži X. balkanskih iger
Kakor izgleda se bodo X. balkanske igre kljub izredno neugodni mednarodni situaciji vršile. Grška lahkoatletska zveza je namreč vprašala našo atletsko zvezo, da gotovo odgovori, če bo Jugoslavija sodelovala na letošnjih balkanskih igrah, ki bodo v Atenah. Naša zveza je odgovorila pozitivno.
Nov rekord v hoji
Nov rekord v hoji je postavil švedski rekorder John Mikkaelsson v Stockholmu na 10 angleških milj, katere je prehodil v času 1:13.59,4.
Evropska lahkoatletska »rang-lista« ali bilanca zadnje rekordne sezone
Ker smo tako rekoč ob koncu lahkoatletske in z ozirom na evropsko politično situacijo najbrž sploh poletne športne sezone, bi bilo čisto pravilno, da si nekoliko ogledamo najboljše uspehe evropskih lahkoatletov v predolimpijskem letu. V spodnji listi niso navedeni uspehi v hoji na 10 in 50 km, maratonki tek ter deseteroboj, ki bo na programu olimpijskih iger. Če bi dosežene rezultate ocenili po tabeli z 10, 0, 8, 7 itd. točkami za posamezna mesta, potem bi dobili tale vrstni red narodov: 1. Nemčija. 402 točki, 2. Finska 232, 3. Švedska 110. 4. Italija 98, 5. Anglija 37. 6. Francija 34, 7. Norveška 32, 8. Nizozemska 26. 9. Madžarska 24, 10. Švica 20, 11. Poljska 18, 12. Estonska 16. 13. Grčija 11, 14. Luksembrg 6, 15. Belgija 2, 16. Danska 1 točko. Takole izgledajo rezultati:
100 metrov: Neckermann in Scheuring (oba Nemčija) 10.3 sek. Mariani (Italija) 10.4; Studer (Švica), Borchmeyer (N), Hornberger (N), Osen-darp (Holandska), Andersen (Norveška), Holmes (Anglija), Miiller (N) 10.5 sek.
200 metrov: Scheuring (N) 21.0; Neckermann (N), Mariani (I) 21.2; Gonelli (1) 21.4, Hornberger (N) 21.4; Harbig (N) 21.5; Koster (N). Konze (N) 21.6; Kcmitt (N). Osendarp (II) 21.7 sek.
400 metrov: Harbig (N) 46.0; Lanzi (I) 46.7; Penninglon (A) 47.3; Missoni (I), llamann (N) 47.8; Brovvn (A) 48.1; Hahn (N) 48.2; Baumgartjn (H), Edfeld (Š) 48.3; Wieland (N) 48.5 sek.
800 metrov: Harbig (N) 1:46.6; Lanzi (I) 1:49.0; Brandscheit (N) 1:50.3; Schumacher (N), Giesen (N) 1:51.2; Littler (A) 1:51.4; VVethered (A) 1:51.7; Anderson (S) 1:52.2; Levesqua (Francija) 1:52.3; llerrniann (N) 1:52.6.
150(1 metrov: A. Andersson (Š) 3:48.8; A. Jansson (Š) 3:49.2; Harlikka (Finska) 3:50.0; Kandl (N). Poli (A) 3:50.2; VVooderson (A) 3:51.4; Sarkama (Finska). Jacob (N) 3:52.0; Mehlhose (N) 3:52.4; Moslert (Belgija) 3:53.4.
5000 metrov: Maki (Finska) 14:08.8; Pekurl (Finska) 14:16.2; Jonsson (S) 14:18.8; Salminen (Finska) 14:22.0; Kusocinski (Poljska) 14:24.2; Tillman (Š) 14:24.8; Nilsson (S) 14:25.6; Eberlein (N) 14:27.2; Schaumbure (N) 14:28.4; Svring (N) 14:20.0.
za razne delikte le mnogokrat kaznovani ter ponovno obsojeni na večletno ječo. Iz teh dejstev bi se dalo sklepati, da zaporne kazni v premnogih primerih žal ne učinkujejo poboljševalno, zakaj občutek lastne, osebne sramote se — naravno — vedno bolj zmanjšuje, čim večje prestopke je zločinec zmoien ozir. pripravljen zagrešiti. Če pomislimo, da naj bi bilo veselje nad zgubljeno, a zopet najdeno garjevo ovco večje kot nad 99 pravičnimi, potem se gotovo izplača voditi nad takšnimi izgubljenci nadzorstvo in jim nuditi po potrebi okolje za poboljšanje in event. podlago za pošteno življenje.
Premnogokrat se zgodi — kakor hitro je paragrafom ozir. pravici zadoščeno — da se bivši jetnik naenkrat znajde na široki cesti ter se prestraši zopet pridobljene svobode, s katero ne ve ne kod ne kam, kajti živeti je treba... in v ječi si ni belil glave, kaj bo jedel prihodnji dan. Morda še tli v njem iskrica dobrega, pa ga je sram iti zopet med domače ali znance, zato tava med tujimi ljudmi... in ker v mnogih primerih današnje dobe morda kljub dobri volji n® dobi dela, pač ni ničesar lažjega, kot da pri vsem njegovem že ukoreninjenem slabem nagnjenju zopet zapade v vedno večje močvirje hudodelstev, v napačni domnevi, da bo posebno med tujimi ljudmi mogel trajno prikriti svoje nove zločinske podvige.
Z dnem, ko sodna oblast Izpusti kaznjenca na svobodo, bi ne smelo biti njene misije konec, nasprotno, sedaj se šele začne važnejši del pobolj-ševanja. Preden se več ali manj nevarni kriminalni tipi poslovijo in prepuste svoji nadaljnji usodi in lastni volji, bi bilo pač neobhodno potrebno ugotoviti, kam gredo, kaj bodo delali, s čim se bodo pečali, skratka, važno je, da merodajna državna oblast vso njihovo bodoče dejanje in ne-hanje — po potrebi z večkratnimi hišnimi preiskavami — stalno in strogo nadzoruje! Kdor res nima kam iti, naj bi mu merodajna oblast preskrbela primerno zaposlenje, event. pri državnih podjetjih, toda isto tako pod nadzorstvom.
Ni dvoma, da bi takšen postopek — četudi pomeni samo delno rešitev vsega problema — ne učinkoval uspešno in blagodejno za izboljšanje razmer, ki jih je država dolžna nuditi svojim državljanom-davkoplačevalcem v zaščito njihovega premoženja in življenja.
10.000 metrov: Tuominen (Fanska) 30:07.6; Salminen, Pekuri (Finska) 30:10.6; Maki (Finska 30:35.4; Tillman (Š) 30:42.2; Laihoranta (Finska) 30:47.4; Kurkki (Finska) 30:48.0; Tamila (Finska) 30:51.2; Szilagyi (Madžarska) 30:54.6; Szaplar (M) 30:56.8.
110 m zapreke: Lidman (Š) 14.2; Glaw, Kumpinann, Hendrichs (N) 14.6; Brasser (H), Poll-manns (N) Brisson (F), Anet (Š) 14.7; Lockton (A), Thomson (D) 14.8 sek.
400 m zapreke: Hdiling (N) 51.6; Glaw (N) 52.0; Storskrubb (Finska) 53.4; Andrč (F) 53.6 Darr, Klix (N) 53.7; Areekoug (Š) 53.8; Fromme, Mayr (N) 53.9; Bossmans (B) 54.2 sek.
Skok v višino: Nicklen (Finska) 2 metra; Oedmark (Š) 199; Weink8tz (N), Kalima (Finska) 1.98; Person (Š) 1.96; Martens, Gehmert (N) 1.95 Campagner (I), Lundquist (Š) 1.93; PerSsalo (Finska) 1.92 m.
Skok v daljavo: Maffei (I) 7.58; Gyurlca (M) 7.51; Long (N) 7.49; Studer (Švica) 7.43; Mersch (Luxemburg) 7.42; Simola (Finska) 7.40; Lede!, Baleazzo (F) 7.39; Kron (N) 7.38; Hakansson (Š) 7.37 m.
Skok s palico: Kaae (N) 4.16;Romeo (I), L8-desmaki (Finska) 4.15; Glotzner (N) 4.14; Moron-czyk (P) 4.10; Haunzwickel (N) 4.09; Miiller (N) 4.06; Zuffka (M) 4.05; Sutter (N), Bastberg (Š) 4 metre.
Troskok: Rajasaari (Finska) 15.52 m; Ktroem (Norv.) 15.49; Ziebe, Joch (N) 15.05; Palamiotis (Grčija) 15.02; Bini (t), Ilovaara (Finska) 15.01; Norein (Finska) 14.95; Andersson (š) 14.93; Ma-lich (N) 14.79 m.
Disk: Lampert (N) 52.26; Soerlie (Norvveška) 51.80; VVotapet (N) 51.52; G. Bergh (Š) 51.18; Trippe (N) 5103; Syllas (G) 51.00; Obervveger (I) 50.92; Schroder (N) 50.77; Kulitzi (M) 49.91; Consolini (I) 49.51 m.
Krogla: St6ck (N) 16.49; Woellke (N) 16.45 Trippe (N) 16.43; Kreek (Estonska) 16.28; Gie-rutto (P) 16.02; Biirlund (Finska) 15.82; Lampert (N) 1575; Backman (Finska) 15.64; de Bruyn (H), Janesen (N) 15.55 m.
Kopje: M. Jarvinen (Finska) 76.48; Nikkanen (Finska) 74.67; Autonen (Finska) 73.90; Sule (E) 73.51; Atterwall (Š) 72.36; Mikkola (Finska) 72.16; Mainio (Finska) 71.80; Toivonen (Finska) 71.31; Issak (E) 70.87; Varzhegyi (M) 70.78 m.
Kladivo: Veirila (Finska) 58.67; Blask (N) 58.65; Storch (N) 58.52; Hein (N) 57.03, Mayr (N) 5o.97; Houtzager (H) 55.53; Beyer (N) 54.95; Lutz (N) 54.29; Greulich (N) 52.89; Anttalainen (Finska) 52.47 m.
3000 m zapreke: Kaindl (N) 9:06.8; Iso-Hollo (Finska) 9:08.8; Larsson (Š) 9:09.0; Lindblad (Finska) 9:09.6; Seidenschnur (N) 9:10.6; Mati-lainen (Finska) 9:12.2; Tuominen (Finska) 9:12.6; Pekurl (Finska) 9:14.2; Ollander (Š) 9:16.0; Se-gerstrom (Š) 9:17.0.
4 X 400 metrov: Nemčija 40.1, Italija 40.8, Francija 41.3, Švica 41.7, Madžarska 41.9, Švedska 42.0, Holandska 42.2, Finska 42.7 sek.
4 X 400 metrov: Nemčija 8:10.4, Italija 3:12.4, Švedska 3:16.2, Finska 3:16.4, Francija 3:17.0.
ZFO
Prve lahkoatletske tekme FO okrožja v Kranju
Preteklo nedeljo so se vršile prve lahkoatletske tekme FO v Kranju. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Croiss-country na 5000 m: 1. Perčič Jože, Šmartno 17.28; 2. Proj Ivan, Šmartno; 3. Jereb Jože. Šmartno.
Tek na 1500 m: 1. Mabe Stanko, Kranj 4.58; 2. Kočar Ivan. Šmartno.
Tek na 800 m: 1. Rant Pavel 2:34.4; 2. Pičuh Miro, Šmartno: 3. Pretnar Leopold, Kranj
Tek na 100 m: 1. Lavrenčič Srečko. Prim-skovo, 12.8; 2. Čop Leopold, Kranj; 3. Berčič Mirko, Kranj.
Skok v višino: 1. Strupi Ivan, Kranj. 1.60; 2. Okom Rupert, Kranj; 3. Pogačnik Janko, Kranj.
Skok v daljino: 1. Čop Leopold. Kranj. 5.40;
2.	Lavrenčič Srečko, Primskovo; 3. Ramovš Marjan, Kranj.
Met krogle obojeročno: 1. Vovk Jože. Kranj, 17.24; Berčič Alojzij, Šmartno; 3. Berčič Mirko, Šmartno.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Kranj 1. (Ciglič,
Fra? Čop, Lavrenčič), 55 sekund 2. Šmartno;
3.	Kranj 2.
R 1