Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |m| JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
40. kos.	v	LJUBLJANI, DNE 14. MARCA 1930.	Letnik I.
Vseb ina:
180. Popravka k zakonu o pospeševanju kmetijstva. — 181. Popravek k zakonu o gozdih.
182. Navodilo 2a odbijanje posebnili stroškov od katastrskega čistega dohodka in za urejanje povračila (restitucije) davka za zemljišča, ki so z izrednimi deli ameliorirana ali zaščitena zoper poplave.
183. Pravilnik o triangulacijskih delih.
184. Področje finančnih direkcij in carinarnic po zakonu o organizaciji finančne uprave.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Zakoni in kraljevske uredbe.
180.
Popravka k zakonu o pospeševanju kmetijstva.
V tem zakonu (Uradni list z dne 19. oktobra 1929., št. 416/104) se morata, glasiti:
Zadnji stavek v prvem odstavku § 26.:
V teli spredaj omenjenih krajinah in na pravili vinogradniških legali se sme dovoliti oprostitev od davka na dohodek od zemljišča, kakor jo določena z zakonom o neposrednjih davkih z dne 8. februarja
1928., s členom 11., točko 2.), za deset, odnosno dvajset let.
Prvi stavek § 42.:
Analogno, kakor je rečeno v prednjem paragrafu za zadruge žitnih pridelovalcev, se podpira ustanavljanje in delovanje zadružnih kleti (pivnic), oljarn, mlekarn, izdelovalnio žganja in špirita, sušihiic in etivaž sadja, založišč tobaka, opija (afiona), hmelja, holhače in vseh drugih kmetijskih pridelkov — razen tega pa se podpirajo tudi zadruge ribičev in izdelovalcev ribjih konserv.
181.
Popravek k zakonu o gozdih.
V teni zakonu (Uradni list z dne 28. februarja
1930., št. 162/35) naj se vpiše za § 180. — ki ima samo dve vrsti — izpuščena vrsta
Uredbe osrednje vlade.
182.
Na podstavi člena 17. zakona o neposrednjih davkih z dne 8. februarja 1928. predpisujem sporazumno z ministrom za gradbe
Navodilo za odbijanje posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka in za urejanje povračila (restitucije) davka za zemljišča, ki so z izrednimi deli ameliorirana ali zaščitena zoper poplave.*
Clen 1.
Olen 17. zakona o neposrednjih davkih z dne
8.	februarja 1928. predpisuje te-le odredbe:
1.) Izjemoma se odbijejo poleg rednih stroškov za zemljišča, omenjena v členu 11., točki 1.), odnosno v členu 13., še posebni stroški za upravo in vzdrževanje naprav, če je vpoštevni svet tehnično odrejen tako, da je mogoče za vsako vpoštovno parcelo točno ugotoviti količnik; deleža pri posebnih stroških.
2.) Posebni stroški so: 8 % glavnice, vložene v naprave, in povprečni režijski stroški v poslednjih šestih letih.
3.) C.e se posebni stroški iz kakršnegakoli vzroka mi morejo točno ugotoviti, se ugotove z ocenitvijo
* .Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z
dne 30. decembra 1929., št. 306/CXXX.
/
strokovne komisije, ki jo odredita sporazumno minister za finance in minister za gradbe.* Posebni stroški, ugotovljeni z ocenitvijo, se odbijejo za vse vpoštevne parcele z onim odstotkom, ki izvira iz razmerja sumarnega katastrskega čistega dohodka vseh parcel proti posebnim stroškom, ugotovljenim z ocenitvijo.
4.) Posebni stroški ne smejo zmanjšati celokupnega katastrskega čistega dohodka za več nego za 80 %, odnosno pri zemljiščih, ki se jim jo rodovitnost izboljšala, za več nego za 80 % presežka katastrskega čistega dohodka.
5.) Če pri združbah (zadrugah), ustanovljenih po zakonu o vodnem pravu, vpoštevni svet ni tehnično odrejen ali če se združba (zadruga) s pravnoveljav-nim sklepom svoje skupščine odreče pravici do odbijanja posebnih stroškov, se oceni katastrski čisti dohodek ne glede na te stroške, združba (zadruga) pa ima pravico do povračila za oni del osnovnega davka, ki ustreza nevštetim posebnim stroškom. Povračilo ne sme biti večje nego 80 %, celokupnega osnovnega davka pri zemljiščih, ki so obdelana v rodovitna, odnosno 80 % presežka osnovnega davka pri zemljiščih, ki se jim je rodovitnost izboljšala.
G.) Povračilo se vrši trimesečno vnaprej.
7.) Znesek povračila določi minister za finance, ko je zaslišal mnenje posebne komisije, iki ji je predsednik odposlanec ministrstva za finance, člani pa so ministrski zaupnik vodno zadrugo in zastopniki vodne zadruge same.
8.) Navodila o tem postopanju izda minister za finance sporazumno z ministrom za gradbe.
9.) Kadarkoli se izvajajo nova dela, da so zavaruje dosedanji donos, se mora vselej izvesti nov obračun in določiti novo povračilo davka, čo pre-sezajo nove investicije četrtino prvotnih investicij.
10.) Združbam (zadrugam), ki so uživale doslej pravico povračila (restitucijo davka), se določi, ko stopi ta zakon v veljavo, iznova vsota povračila tako, da znaša po davčnem predpisu po tem zakonu isti odstotek, ki ga' je znašala po onem davčnem predpisu, ko je dobila združba (zadruga) pravico povračila. Vendar pa to povračilo ne sme prestopiti mej, določenih v četrtem odstavku tega člena.
11.) To novo povračilo (restitucijo) določi minister za finance na predlog komisije, omenjene v tem členu.
Člen 2.
Odbijati posebne stroške ali povrniti davek po členu 17. zakona o neposrednjih davkih je dopustno:
1.) za ona zemljišča iz člena 11.. točke 1.), zakona o neposrednjih davkih, ki so bila na dan, ko je stopil v veljavo zakon o neposrednjih davkih, kmetijski neporabna, pa so se naredila z izrednimi stroški za porabim;
* Pripomba: V besedilu zakona o neposrednjih davkih stoji »ministrstvo za poljedelstvo in vode*. Ker pa je prešel v medčasju oddelek za vodo v sestav ministrstva za gradbe, se pojavlja v besedihi tega navodila povsod »ministrstvo za. gradbe* na*-mesto ministrstva za poljedelstvo in vode.
2.) za ona zemljišča iz člena 13. zakona o neposrednjih davkih, ki so zavezana davku na dohodek od zemljišča, pa se jim je, ko je stopil zakon o neposrednjih, davkih v veljavo, rodovitnost izboljšala z izrednimi stroški in izrednim delom (regulacijo vodnih tokov, zaščito zoper poplavo, izsuševanjem,, namakanjem, drenažo, kolmacijo, zaščito zoper hudournike in na podoben umeten način).
Zemljišča, ki ukoriščajo odredbe člena 11., točko 1.), ali člena 13. zakona o neposrednjih davkih. sinejo ukoriščati tudi odredbe člena 17. zakona o neposrednjih davkih šele po izteku rokov, določenih v členu 11., točki 1.), in členu 13; zakona o neposrednjih davkih.
Odredbe člena 17. zakona o neposrednjih davkih smejo ukoriščati ameliorirana zemljišča šele, ko se ta zemljišča iznova klasirajo in se to stanje vknjiži v katastru.
Člen 3. i
Zakon o neposrednjih davkih določa za zemljišča redne stroške v členu IG. in posebne stroške v členu 17.
R e d n i gospodarski stroški so oni, ki so se vzeli v poštev, ko se je ugotavljal katastrski čisti dohodek kot denarna vrednost srednjega donosa zemljišč, ki ga je mogoče doseči z običajnim gospodarjenjem po odbitku povprečnega zneska' rednih gospodarskih stroškov (člen IG.).
Za i z r e d n o stroške se smatrajo oni stroški. Ki so nastali zbog izrednih investicij, vloženih za izvrševanje raznih amelioracijskih del in za zaščito zoper poplave kakor tudi za njih vzdrževanjo in administriranje.
Rednim stroškom, določenim v členu IG. zalkona o neposrednjih davkih, so dodaja Še za posebne stroške 8 % glavnice, vložene v investirane naprave, in enoletni znesek režijskih stroškov, dobljen kot povprečni znesek stroškov za upravo in vzdrževanje v poslednjih šestili letih.
Pri novoustanovljenih združbah (zadrugah) ugotovi letne režijske stroške komisija, omenjena v. členu 17. zakona o neposrednjih davkih, s komparacijo podobnih ustanov tudi pred iztekom šestih let; po izteku zakonskega šestletnega roka pa se ugotovo ti stroški iznova, če stranika to zahteva.
Člen 4.
Odpisi zbog elementarnih škod no vplivajo na obračun posebnih stroškov po členu 17. zakona o neposrednjih davkih.
Člen 5.
Odredbo člena 17. zakona o neposrednjih davkih je moči ukoriščati v dvojih oblikah, in sicer:
1.) tako, da se odbijejo spredaj našteti posebni stroški od katastrskega čistega dohodka zemljišč in da so razdeli ta odbitek ma vso parcelo amoliorira-nega območja; in
2.) tako, da se no odbijejo posebni stroški, ampak da so povrne združbam (zadrugam) davek na dohodek od zemljišča, kakor jo določeno v členu 17., petem odstavku, zakona o neposrednjih davikih.
1.	oddelek.
Odbijanje posebnih stroškov od katastrskega dohodka in razdelitev tega odbitka na vse parcele atnelioriranega območja.
Člen (j.
Pravico do odbijanja posebnih stroškov oil katastrskega čistega dohodka imajo poedine osebe ali združbe (zadruge), če so izvršilo amelioracijsika dela po predpisih in z odobritvijo pristojnih oblastev.
Člen 7.
Da se odbijejo posebni stroški in razdele na vse parcelo ainolioriranega območja, mora biti po členu 17,- zakona o neposrednjih davkih vpoštevni svet tehnično odrejen, tako da se da za vsako vpoštevno parcelo točno ugotoviti količnik (razmerje) deleža vloženih investicij, vzdrževanja instalacij in naprav in stroškov uprave. Za tehnično odrejenega se smatra oni vpoštevni svet, pri katerem sta znani meja in površina in je znan ustrezni del stroškov za
vsako parcelo.	_
1	Člen	8.
Po členu 3. tega navodila jo smatrati za vloženo glavnico ono vsoto, ki so jo interesenti dejanski potrošili za izvedbo zaščitnih del. V to vsoto spadajo stroški za odkup potrebnega zemljišča, nadalje stroški za izdelavo zaščitnih nasipov, za utrditev, bregov, za 'črpaljke, kanale, ceste, mostove, prepuste, jezove, čuvajnice, za tlakovanje in oblaganje nasipov, za razsadnike in pogozdovanje naprav, za drenažo in kolmacijo kakor tudi vsi potrebni izdatki po pristojno odobrenih proračunih, odnosno končnih računih, in potem njih eventualna poznejša razširitev, okrepitev in zvišba, zavarovanje s krožnim nasipom, preložitev trase zaščitnega nasipa, ker ne breg udira in useda.
Člen 1).
•Letne režijske stroške, označene V členu 3. tega navodila, sestavljajo stroški za vzdrževanje naprav, in sicer: enoletni povprečni znesek Onih stroškov, ki so se vlagali šest let, da se ohranijo obstoječe zaščitne zgradbe stalno v dobrem stanju. Med te stroške se štejejo: vsote, dejanski izdane za delovno moč in material, da so se začasno ali letno popravljali in čistili dovršeni zaščitni objekti, nadalje vsote, dejanski izdane za plačevanje osebja, ki je nameščeno izključno za nadziranje amelioracijskih in zaščitnih zgradb, potom pisarniški stroški za nabavo raznega materiala, potni stroški osebja kakor tudi izdatki za zavarovanje delavcev zoper bolezen in nezgodo.
Stroški za vzdrževanje in za upravo se računijo za dobo šestih let, pričenši z letom po kolavdaciji izvedenih del, ki jo odrede pristojna oblastva.
Od stroškov za upravo in vzdrževanje je treba odbiti vsote, dobljene za ukoriščanje zemljišč, na katerih so naprave izvedene. Talke vsoto se morejo dobiti: s prodajo trave z nasipov, s prodajo malega protja in drevja, ki rase na zemljišču med rečnim bregom in nasipom, z oddajo ribje lovi v zakup in podobnim kakor tudi z izkupički za različen material.
Med stroške ni računiti obresti, ki jih plačujejo dotični interesenti od posojila (glavnice), najetega za izvajanje amelioracijskih del.
Za podstavo temu obračunavanju lahko služijo pristojno odobreni letni končni računi.
člen 10.
Če se niso izvedle zaščitne zgradbe ob lastnikovih stroških, t. j. če je plačala stroške za njih napravo država, samouprava ali drugo telo brez obveznosti, da bi se povrnili, toda mora vzdrževati posestnik te zgradbe ob svojih stroških, ali obratno, če so ,e napravile zgradbe ob posestnikovih stroških, toda njih vzdrževanje ne obremenja njega, jo vzeti v prvem primeru v račun samo letne stroške za vzdrževanje, v drugem primeru pa samo glavnico, vloženo v ta namen.
Če so amelioracijska dela izvedena ter se upravljajo in vzdržujejo izključno ob stroških države ali samoupravnih teles, a nimajo prizadeti lastniki pri tem nikakršnih stroškov, nimajo pravice do ugodnosti po členu 11., točki 1.), in po členu 13. in členu 17. zakona o neposrednjih davkih.
Kjer obremenja interesente samo deloma bodisi izvrševanje zaščitnih zgradb, bodisi njih vzdrževanje, se morajo vzeti ob odbijanju stroškov v račun samo stroški, ki odpadejo na ta del. Če pa je prispeval interesent bodisi k stroškom gradnje, bodisi k stroškom vzdrževanja vnaprej določeno vsoto v denarju, delovni moči ali materialu, se vzamejo v račun ob odbijanju stroškov samo oni stroški, iki jih trpi on. Samo tam, kjer obremenja izvajanje zaščitnih del in njih vzdrževanje celotno in popolnoma interesente, se morajo vzeti ob odbijanju v račun vsi stroški.
Člen 11.
Ugotovljeni posebni stroški se razdele na vso vpoštevne parcele, za katero so posebni stroški su-marno ugotovljeni ali ocenjeni, po odstotku, ki '.e dobi računski kot razmerje med celokupnim katastrskim čistim dohodkom (odnosno presežkom katastrskega čistega dohodka) vseh parcel poplavnega sveta in vsoto ugotovljenih ali ocenjenih posebnih letnih stroškov.
Člen 12.
V členu 17. zakona o neposrednjih davkih je postavljena za višino posebnih stroškov maksimalna meja, ki so ne sme nikoli prestopiti. Ta maksimalna, meja posebnih stroškov je dvoja, in sicer:
a) Pri zemljiščih, ki so se naredila po členu 11., točki 1.), zakona o neposrednjih davkih iz nerodovitnih in kmetijski neporabnih za rodovitna in kmetijski porabila, ne smejo _ zmanjšati posebni stroški celokupnega katastrskega čistega dohodka, dobljenega na podstavi novega klasiranja, za več nego za 80 %.
b) Pri zemljiščih, ki se po členu 13. zakona kmo-tijski ukoriščajo, pa se jim je z amelioracijo rodovitnost izboljšala, ne smejo zmanjšati posebni stroški presežika celokupnega katastrskega čistega dohodka (razlike med starim in novim čistim dohodkom) za več nego za 80 %.
r> o« —
Preden se razdele posebni stroški, se mora torej predhodno ugotoviti, ali prestopa ugotovljena vsota teh stroškov prednjo maksimalno mejo; če jo prestopa, je treba reducirati vsoto stroškov na višino te maksimalne meje in razdeliti tako reducirano vsoto stroškov na poedine parcele.
Clen 13.
Pri onih združbah (zadrugah) ali lastnikih posestev, ki jim je prispevek k posebnim stroškom razdeljen po dveh ali treh različnih ključih, je treba ugotoviti, ker je spadalo dotično območje pod razne višine poplav, posebne stroške posebe po ustreznih ključih.
Tako jo postopati samo, če se more pozitivno ugotoviti, pod katero višino poplave in potemtakem pod kateri ključ prispevkov spada vsaka poediua parcela.
Clen 14.
Postopanje za odbijanje posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka in razdelitev teh stroškov na vse parcele je dvoje, in sicer: 1.) če se morejo posebni stroški točno ugotoviti; 2.) če sc posebni stroški ne morejo točno ugotoviti.	,
1.) Postopanje za odbijanje posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka in razdelitev teh stroškov na poedine parcele, če se morejo stroški točno ugotovi t i.
Clen 15.
Višina vložene glavnice in stroškov za upravo in vzdrževanje se ugotovi komisijski.
Clen 16.
Komisija sme ugotoviti stroške in vloženo glavnico šele, ko so vsa dela dokončana ter so jih pristojna oblastva pregledala in odobrila.
Kar se tiče ocenitve stroškov, združenih z vzdrževanjem amelioracijskih del, t. j. režijskih stroškov, je treba postopati po členu 3. tega navodila.
0
Clen 17.
Razpravo o vloženi glavnici kakor tudi o stroških za upravo in vzdrževanje odredi minister za finance na pismeno prošnjo prizadetih lastnikov ali združb (zadrug).
Clen 18.
Prošnja za postopanje po členu 17. zakona o ne-posrednjih davkih mora imeti nastopne priloge;
a) načrte o tehnično odrejenem svetu;
b) potrdilo pristojnih oblastev z vsemi prilogami kolavdacije in obračuna o tem, da so vse zgradbe popolnoma dovršene in kot pravilno prevzeto;
c) točen seznamek parcel s površinami, kulturami, razredi in čistim dohodkom pred amelioracijo in z novim čistim dohodkom, dobljenim s klasira-njcm po amelioraciji, za 'vsako katastrsko občino posebe po stanju in katastru. Seznamek se mora sestaviti po obrazcu I.
Za parcele,, ki ne leže z vso površino na vpoštev-nem svetu, so izračuni ustrezni čisti dohodek.
Seznamek se mora zaključiti za vsako občino: izkazati jo treba razliko med starim in novim čistini dohodkom, potem napraviti iz vseh občin rekapitulacijo starega in novega stanja kakor tudi izračuniti skupne vsote za vse poplavno območje.
Clen 11).
Ko izda minister za finance odlok, da je sestaviti komisijo, so pošljo ves ta oporat finančni direkciji, da ga vzporedi in eventualno popravi, potem pa ministrstvu za gradbe, da preskusi podatke.
Ce je interesent vodna zadruga, mora predložiti polnoveljavni sklop svoje skupščine, katero ugodnost iz člena 17. želi: ali naj se ji posebni stroški '.a vsako parcelo odbijejo ali pa naj se ji davek povrne (restituira).
Clen 20.
Ce spozna minister za finance, da je prošnja osnovana, odredi z odlokom svojega odposlanca, dan in kraj razprave ter obvesti o tem ministrstvo za gradbe, da odpošlje svojega zaupnika, odrejenega pri dotični zadrugi. Združbe (zadruge) in ostali interesenti sc morajo obvestiti o dnevu razprave 14 dni prej, da lahko odpošljejo svoje pooblaščence z listinami, .računi in ostalimi dokumenti, potrebnimi za razpravo.
Cler. 21.
Predsednik komisijo je odposlance ministrstva za finance, člani pa so ministrski zaupnik vodne zadrugo in dva pooblaščena predstavnika vodne zadruge.
Ce gre za površine, ki ne leže v okolišu združi) (vodnih zadrug), sestavljajo komisijo predstavnik ministrstva za finance, predstavnik ministrstva za gradbe, interesent ali njegov pooblaščenec in predstavnik dotične občine.
Clen 22.
Razprava se vrši v onem kraju in na oni dan, ki ju je odredil minister za finance, vpričo vseh članov, omenjenih v členu 21. tega navodila. Pred začetkom razprave mora predsednik komisije preskusiti pravilnost pooblastil in to konstatirati z zapisnikom. O celokupni razpravi so piše zapisnik.
Clen 23.
Predsednik komisije poskrbi, da se odpremijo v kraj, kjer sc bo vršila razprava, vsi potrebni katastrski operati (seznamki parcel), pri novosestavljc-nih operatih numerični pregled posestnih listov, :n-dikacijske skice ali mape dotičnih davčnih (katastrskih) občin in vsi spisi za razpravo.
Clen 24.
Ce se zdi komisiji potrebno, sme oditi pred razpravo ali med njo na dotični svet, da spozna tako njega kakor tudi zaščitna in amelioracijska dela, izvršena na njem.
Člen 25.
Prizadete stranke morajo predložiti na razpravi:
a) overovljeno listine gradbenih in drugih obla-stev, pod katerih nadzorstvo spadajo; iz njih bodi razvidno, da se jo izvršitev del dovolila, da so vsa dela dovršena, da so vsa dela za zaščito in amelio-racijo sveta vpisana v knjigo; da so vpisana vsa ta dela kakor tudi površina sveta, obseženega z deli, v katastrski operat, po davčnih (katastrskih) občinah;
b) originalne račune o stroških za izvršitev zaščitnih naprav za vsa ona leta, v katerih se jo investirala glavnica, račune' o letnih stroških, izdanih za vzdrževanje v prvih šestih letih, odkar so bila vsa dela izvršena;
c) znesek 8 % vložene glavnice;
č) znesek režijskih stroškov za vzdrževanje in upravljanje, dobljen kot povprečni znesek iz šestletnih računov za vzdrževanja amelioracijskih naprav in ostalih stroškov za administriranje, če so izvršena dela nova, je postopati po členu 3. tega navodila. Vse, kar je spredaj navedeno, mora biti odobreno, odnosno overovljeno od pristojnega oblastva.
Vsota zneskov pod točkama c) in č) da skupno velikost posebnih stroškov, navedenih v členu 17., drugem odstavku, zakona o neposrednjih davkih.
Člen 26.
Sprejete sklepe vpiše komisija v zapisnik po tem redu;
a) skupno površino in štovilo parcel tehnično odrejenega območja, eventualno ločeno za razne višine voda, če je bil ta moment odločilen pri investicijah za gradnjo naprav;
b) vse zaščitne naprave, naštete po vrstah del;
c) vsote, izdane za izvršitev del, izkazane za vsako leto in vsako vrsto del posebe, in skupno vsoto investirane glavnice;
č) znesek 8 % skupne vsote;
d) za vsako leto višino režijskih stroškov kakor tudi povprečni znesek stroškov za vzdrževanje v enem letu ali pa po poslednjem odstavku člena 3, tega navodila;
e) seštevek vsot iz točk č) in d) tega člena.
Za vso to podatke je treba priložiti listine, po katerih so se dobili ti podatki.
Člen 27.
Čo jo interesent vpoštovncga sveta združba (zadruga), ustanovljena po zakonu o vodnem pravu, je treba vpisati v zapisnik, da je sklenila dotična zadruga na svoji skupščini, ali hoče ukoriščati odredbe člena 17. zakona o neposrednjih davkih z odbijanjem in repartiranjem posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka na vsako parcelo, ali pa so je odločila zadruga za povračilo (restitucijo) davka.
Člen 28.
Če se ne bi mogli stroški točno ugotoviti iz predloženih listin, je treba razpravo odgoditi ter obenem priobčiti dotičnim pooblaščencem, da bo odločil o nadaljnjem poslovanju minister za finance. V takem
primeru poda predsednik komisije ministru za finance poročilo s predlogom, da bi se dotični interesenti pozvali, naj predlože pravilne dokaze in dokumente; .e to store in če se dobi prepričanje, da je moči stroške na podstavi teh dokumentov sedaj točno ugotoviti, odredi minister za finance ponovno razpravo.	,	.,	...
Člen 29.
V dvournih primerih je predsednik komisije upravičen, prekiniti ali odgoditi razpravo, da predlaga mnister za finance ministru za gradbe, naj odpošlje strokovne (kulturnotehnično) organe, ki pregledajo te dvomne primere na licu mesta in predlože potem ministru za finance poročilo, po katerem bi se mogel izdati odlok, o nadaljevanju razprave.
Člen 30.
Če so posebni stroški v zapisniku dokončno ugotovljeni, izračuni komisija odstotek, omenjen v členu II. tega navodila za odbijanje posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka, t. j. ugotovi razmer j o med celokupnim katastrskim čistim dohodkom vseh parcel na vpoštevnem svetu in višino ugotovljenih posebnih stroškov, ter izračuni iz tega razmerja odstotek, za katerega se čisti dohodek vsako parcele zmanjšaj zbog posebnih stroškov.
Postopanje, po katerem se ugotovi odstotek odstotka posebnih stroškov, je dvoje:
a) če ne znaša vsota vseh posebnih stroškov več nego 80 % katastrskega čistega dohodka pri nerodovitnih zemljiščih, odnosno če ni večja nego 80 % presežka katastrskega čistega dohodka pri ameliorira-nili zemljiščih, služi ta vsota takoj za izračun razmerja med skupnim katastrskim čistim dohodkom vseh parcel in vsoto ugotovljenih posebnih stroškov;
b) če znaša vsota teh posebnih stroškov več kot 80 % katastrskega čistega dohodka pri zemljiščih, ki so bila nerodovitna, ali če je večja od 80 % presežka katastrskega čistega dohodka pri ameliori-ranih zemljiščih, se morajo reducirati posebni stroški na 80 % katastrskega čistega dohodka za zemljišča, ki so bila nerodovitna, odnosno na 80 % presežka katastrskega čistega dohodka za zemljišča, ki se jim je rodovitnost izboljšala, in tako reducirana vsota služi za izračun razmerja, v katerem naj se razdele stroški za vsako parcelo.
Izračun teh podatkov je treba v zapisnik podrobno vpisati.
Zgledi:
1.) Izračun posebnih stroškov:
Skupna vsota vložene glavnice znaša . . Din 120.000—
Od tega pa je 8 % ■	  Din	9.600—
Stroški za vzdrževanje in upravo znašajo za šest let . . Din 33 000—
Od tega znaša povprečni znesek za
eno loto...............................Din	o.500'—
Skupna vsota letnih posebnih stroškov znaša................................  •	Din	15.100*—
2.) Izračunskupne vsote stroškov in odstotka za odbitek posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka, če so posebni stroški manjši kot 80 %, skupnega katastrskega čistega dohodka ali presežka katastrskega čistega dohodka.
a) Zemljišča po členu 11., točki 1.), zakona o ne-posrednjih davkih, ki so bila nerodovitna in kmetijski neporabna:
Pred amelioracijo ni imelo zemljišče nobenega katastrskega čistega dohodka, po amelioraciji pa je znašal skupni čisti dohodek Din 100.000--—.
Posebni stroški Din 15.100—. znašajo 15-10% skupnega čistega dohodka, t. j. manjši so od 80 %. Skupna vsota posebnih stroškov, ki jo je odbiti od čistega katastrskega dohodka, znaša Din 15.100—.
b) Zemljišča po členu 13. zakona o neposrednjih davkih, ki so bila doslej zavezana zemljarini, toda se jim jo rodovitnost izboljšala: »
Skupni katastrski čisti dohodek pred amelioracijo	Din	20.000—,
skupni katastrski čisti dohodek po amelioraciji	Din	100.000—-.
Presežek katastrskega čistega dohodka ........................-	. . Din 80.000—.
Posebni stroški Din 15.100-’— znašajo 18-87 % presežka čistega dohodka, t. j. manjši so od 80 %.
Potemtakem znaša odstotek za odbitek posebnih stroškov od presožka čistega dohodka 18-87 %; skupna vsota stroškov, ki se morajo odbiti od presežka čistega dohodka, pa znaša Din 15.100—.
3.) Izračun skupne vsote stroškov in odstotka za odbitek posebnih stroškov od k a t a s t r s k e g a čisto ga d o h o d -k a, če so posebni stroški večji kot 80 % skupnega katastrskega čistega dohodka ali presežka katastrskega čistega dohodka.
a) Zemljišča po členu 11., točki 1.), zakona o neposrednjih davkih, ki so bila nerodovitna in kmetijski neporabna:
Pred amelioracijo ni imelo zemljišče nobenega čistega dohodka, po amelioraciji pa je znašal skupni čisti dohodek....................  .	Din	100.000-—.
Posebni stroški znašajo .... Din 8(5.000-—, kar da 86 % skupnega čistega dohodka.
Ker posebni stroški ne smejo zmanjšati skupnega čistega dohodka za več nego za 80%, se mora reducirati odstotek za odbitek posebnih stroškov na 80 %, tako da znaša skupna vsota odbitka stroškov Din 80.000—.
b) Zemljišča po členu 13. zakona o neposrednjih davkih, ki so bila doslej zavezana zemljarini, pa se jim je rodovitnost izboljšala:
Skupni katastrski čisti dohodek pred amelioracijo je bil .... Din 20.000-—,
skupni katastrski čisti dohodek po amelioraciji.......................Din	100.000—.
Presežek katastrskega čistega dohodka ................................Din	80.000—-.
Posebni stroški Din 86.000-—-1 znašajo 107-5 % presežka katastrskega čistega dohodka.
Ker posebni stroški po zakonu ne smejo zmanjšati presežka katastrskega čistega dohodka za več nego za 80 %•, se mora reducirati odstotek stroškov na 80'%., tako da znaša skupna vsota odbitka stroškov Din 64.000—.
Clen 31.
Ce spada vpoštevni svet pod razne višine voda in zbog tega pod razne letne poplavne prispevke, ki so jih morali plačevati interesenti (člani zadrugo) kot stroške za izvršene amelioracijo, je treba razdeliti po členu 13. tega navodila ugotovljene posebne stroške in odstotek za odbitek po višini prispevkov in vpisati to razdelitev v zapisnik z označbo, katere parcele spadajo pod en prispevek, katere pa pod drugi prispevek in potemtakem pod kateri odstotek za odbitek stroškov.
Kako je razdeliti posebne stroške za take primere, kaže zaradi lažjega umevanja nastopni zgled:
Skupni katastrski čisti dohodek izvestnega poplavnega območja znaša Din 100.000-—, posebni stroški pa znašajo Din 50.000--—; zato je treba odbiti od skupnega čistega dohodka 50 %.
Vpoštevni svet spada pod dva ključa poplavnega prispevka, in sicer v razmerju 1 :2; na čisti katastrski dohodek Din 30.000— odpada prispevek 1, ira čisti dohodek Din 70.000-— pa odpada prispe* vek 2.
Ko bi bil prispevek enak, bi odpadlo: na čisti dohodek Din 30.000-- 50 % = Din 15.000-na čisti dohodek Din 70.000-- 50 % = Din 35.000--,
naskupni dohodek Din 100.000-’- 50 %■— Din 50.000- .
Ker pa sta dva razna prispevka 1 in 2 in ker je drugi prispevek dvakrat večji od prvega, je opravičeno, da se razdele tudi stroški odbitka v tem razmerju; zato je treba izračuniti posebni odstotek odbitka za zemljišča za prvi prispevek in posobc za drugi prispevek, ker spadajo pod dotična prispevka razni dohodki, t. j. Din 30.000— in Din 70.000-	.
Novi odstotki se izračunijo po nastopni računski operaciji:
1	•'	15:000	X	l	== 15.000
35.000 X 2 = 70.000
50.000	85.000
50.000 : 85.000 = 0.588
15.000 X 0.588 = 8.820
70.000 X 0-588 = 41.1(50
skupni odbitek	49.980
odbitek mora biti 50.000
razlika .	.	.	. =	20
Izravnava razliko 20 v razmerju
8820 : 41.160 ali skrajšano 1 : 4
8.820 + 4 = 8.824
41.160 + 16 = 41.176
49.980 + 20 = >0.000
Potemtakem je odbiti od skupnega čistega dohodka prispevka 1 v.znesku Din 30.000-— kot stro-
ške Din 8.824-—, od dohodka prispevka 2 v zncsivu Din 70.000-— pa Din 41.176—.
Izračun odstotka, ki so mora odbiti, za prispevek 1:
8.824 X 100 ■ ---------------- =	20.41%
30.000	0
Izračun odstotka, ki se mora odbiti, za prispevek 2:
41.176 X 100  —  = 58.82 %
70.000
Tako izračunjeoe skupne vsote in odstotke ,ie treba vpisati v zapisnik.
Clen 32.
Ugotovljeno vsoto stroškov in odstotek odbitka vpiše komisija v zapisnik, ki ga podpišejo vsi njeni člani.
Ce so glasovi enako razdele, odloči predsednikov glas.
Ce so glede ugotovljenih stroškov in odstotkov člani komisije različnih misli, jo treba vpisati vsa posebna mnenja v. zapisnik in potem odloči o njih predsednik komisije.
Če se zastopniki prizadetih lastnikov (zadrug) no strinjajo s predsednikovo odločbo, imajo pravico zahtevati, naj se vpišejo njih opazke v zapisnik, ali pa jih izroče posebe predsedniku komisije, ki poda na te opazke svoje opazke in priloži vso to zapisniku.
Clen 33.
Ko jo zapisnik zaključen in podpisan, vpiše predsednik (komisije v končni vrsti soznanika poplavnega območja ugotovljene odstotke za odbitek stroškov in skupne vsoto odbitka katastrskega čistega dohodka, potem pa preostali skupni čisti 'dohodek, ki se ne odbija, in sicer vso ločeno za vsako drugo višino prispevkov. Torej mora izpolniti predsednik stolpco 9, 10, 11, 16, 17, 18, 23', 24, 25, 30 in 31 seznamka poplavnega območja.
Potem zapiše predsednik komisijo na naslovno stran seznamka poplavnega območja, kolika skupna vsota naj se odbije od obstoječega katastrskega čistega dohodka, ugotovljeni odstotek, odbitka, ločeno za razne eventualno ključe prispevkov, in od katere vsote katastrskega čistega dohodka (od skupnega novega čistega dohodka ali od skupnega presežka) naj se odbijejo posebni stroški. Vse to mora predsednik komisije podpisati, datirati ter združiti z zapisnikom o dovršeni razpravi.
Kjer se sestavljajo seznamki poplavnega območja za vsako občino posebe, je treba vpisati ugotovljeni odstotek v seznamek za vsako občino ter po njem izvršiti tudi vse račune.
Clen 34.
Ce jo v poplavnem območju več samostalnik združb (zadrug), je treba ugotoviti stroške za vsako združbo (zadrugo) posebe ter prenesti nato skupne vsote odbitka za vsako združbo v Skupen zapisnik poplavnega območja, v katerem so navede skupna
vsota odbitka za vse združbo skupno; to skupno vsoto odbitka je treba vknjižiti v katastrske operate..
Člen 35.
Ko je vse delo za komisijsko ugotavljanje posebnih stroškov popolnoma dovršeno, pošlje predsednik komisije vse spise, glede katerih je komisija poslovala, s podrobnim poročilom o izvršenem delu v odobritev ministrstvu za finance; katastrske operate pa odpremi k onemu oblastvu, pri katerem so čuvajo.
Člen 36.
Ko ministrstvo za finance odobri sklepe komisije, kar stori na naslovni strani seznamka poplavnega območja, obvesti o tej odobritvi prizadete lastnike (zadruge).
Ministrstvo za finance (oddelek za kataster in posestva) odredi obenem, da jo razdeliti odbitek čistega dohodka kot posebne stroške kakor tudi preostali čisti dohodek, ki se ne odbija, na vsako parcelo v seznamlku poplavnega območja, in sicer stori to v stolpcih 10, 11, 17, 18, 24, 25 in 31 seznamka poplavnega območja.
Odstotek odbitka se vpise v stolpce 9, 16 in 23 skupno za vse parcele.
Stolpec 32 seznamka poplavnega območja so v tem primeru ne izpolni, ker je določen samo za povračilo davka (restitucijo) po II. oddelku tega navodila.
Ko se izvrši razdelitev na vse parcele, jo treba poedine postavke v seznamku poplavnega območja sešteti in ti seštevki se morajo ujemati s skupnimi vsotami, ki so bilo vpisane že prej.
Če se seštevki ne ujemajo, utegnejo izvirati razlike iz pogrešuega posameznega izračunavanja ali seštevanja. V tem primeru je treba pogreške poiskati in popraviti.
Vsak popravek katerekoli številke se mora izvršiti tako, da se potegne čez nepravilno stanje vodoravna tenka črta in se zapiše nad njo pravilno 'stanje.
Clen 37.
Iz seznamka poplavnega območja so prenese čisti katastrski dohodek v seznamek parcel (zemljiško knjigo) za vsako parcelo; pri tem se označi v pripombi, v katero poplavno skupino spada, če je na tem svetu več višin voda, za katere so se zavarovalno naprave izvršile.
Iz seznamka parcel se prenese čisti katastrski dohodek v posestne liste in v njih se izračuni osnovni davek. Zneski čistega dohodka in osnovnega davka se vpišejo v sumarnik posestnih listov tako, kakor jo določeno za vpisovanje izpromemb spričo začasnih oprostitev od zemljarino.
Meja poplavnega območja se mora vrisati v katastrske načrte z modro barvo; če pa je več višin voda, za katere se je vršil obračun, je treba vpisati vsak okoliš posebe ter jih numerirati z I., II. itd.
Cler. 3S.
Podatke, navedene v členili 36. in 37., vpiše v katastrske operate in skico ona katastrska uprava,
— n I ‘2
na katere ozemljil je poplavno območje. V seznamku poplavnega območja potrdi Uprava, da so podatki vpisani v katastrskem operatu.
Komisijski zapisnik o odbijanju posebnih stroškov se položi v arhiv ministrstva za finance — oddelka za kataster in posestva —; seznamke poplavnega območja pa priloži katastrslka uprava katastrskim operatom dotičnih občin.
Clen 39.
Odobreni odbitek posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka velja od onega leta, ki nastopi po letu, v katerem se je prošnja vložila.
2.) Postopanje za o d b i j a n j e p o s e b n i h stroškov od katastrskega čistega dohodka in razdelitev teh stroškov, če se stroški ne morejo točno ugotovit i.
Člen 40.
Če se vrednost vložene glavnice ali povprečni znesek režijskih stroškov zg upravo in vzdrževanje v poslednjih šestih letih»ne bi mogla točno ugotoviti, se ugotove posebni stroški z oceno strokovne komisije, ki jo odredita sporazumno ministra za finance in za gradbe.
Tak primer utegne nastopiti, čo o stroških vložene glavnice in o letnih stroških za upravo in vzdrževanje ni rednih računov ali če so se izvršila dotična dela po členu 10. tega navodila z udeležbo lastno delovne moči in dajanjem materiala bodisi deloma, bodisi celoma, pa se zaradi tega stroški n? morejo ugotoviti z računi in številkami.
Člen 41.
Ko se komisijski ocenjajo taki stroški, je treoa zlasti pregledati vrste izvršenih naprav, pri čemer se vpoštevajo vsi oni podatki, iz katerih so moreta dobiti količina uporabljenega materiala in delovne moči kakor tudi vrednost uporabljenega materiala, in sicer po onih cenah, ki so veljale ob gradnji. Te podatke morajo predložiti interesenti komisiji, ta pa oceni njih pravilnost.
Člen 42.
Ocena se izvrši lahko tudi tako, da so primerjajo naprave s podobnimi napravami drugih interesentov, če imajo ti drugi interesenti točne račune o vseh izdatkih za svoje naprave.
Zato morajo zbrati prizadeto stranke vse podatke od podobnih naprav in dokazati s primerjanjem, kolik je odstotek podobnosti med njih napravami in onimi, s katerimi jih primerjajo.
Člen 43.
Komisijo za vsak gorenji konkretni primer odredita sporazumno ministra za finance in za gradbe.
Predsednik komisije jo odposlanec ministrstva za finance, člani pa so ministrski zaupnik vodne zadruge in dva zastopnika zadruge (združbo) ali dva pri-
zadeta lastnika posestva, če je en lastnik, spadata v komisijo 011 sam ali njegov pooblaščenec in en predstavnik dotične občine.
Ko se izračunavajo posebni stroški ter vpisujejo podatki v zapisnik in v seznamek poplavnega območja, kakor tudi pri vsem ostalem poslovanju je ravnati podobno, kakor je predpisano v členih 11. do 40. tega navodila,
II.	oddelek.
Povračilo davka na dohodek od zemljišč (restitucija) vodnim zadrugam (združbam) zbog posebnih stroškov.
Člen 44.
Povračilo davka na dohodek od zemljišč se sme dajati izjemoma samo zadrugami (združbam), ki so ustanovljene po zakonu o vodnem pravu.
Zadruge, ki imajo pravico do povračila davka, morejo bili te-le:
1.) zadruge za urejanje voda, regulacijo strug, utrjevanje bregov, obrambo zoper poplave in s tein spojeno odvajanje vode;
2.) zadruge za uporabljanje 'vode (namakanje, drenažo, osuševanje, ikohnacijo itd.).
Za zadruge, ustanovljene po zakonu o vodnem pravu, so smatrajo one zadruge, ki imajo svoje pravilnike, potrjene od upravnih oblastev, in ki so registrirane v vodni knjigi.
Povračilo davka, do katerega daje zakon pravico združbam (zadrugam), sestoji v tem, da se jim vrne od amelioriranih zemljišč, ki so iznova klasirana, po novem stanju oni del osnovnega davka, ki so ujema z neodbitimi posebnimi strošiki, investiranimi v zaščitno naprave in a melioracijo zemljišč.
Člen 45.
Pri takih zadrugah utegne nastopiti tudi možnost, da se posebni stroški no' odbijejo, v dveh primerih:
1.) če vpoštevni svet ni tehnično odrejen ter v tudi posebni stroški ne morejo razdeliti na vsako parcelo vpoštevnega sveta;
2.) čo je vpoštevni svet tehnično odrejen, toda se je zadruga (združba) s polnoveljavnim sklepom svoje skupščine odrekla pravici do odbijanja posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka.
Člen 40.
Zadruge (združbe) imajo pravico, da se jim povrne samo ustrezni del osnovnega davka, ne pa tudi dopolnilni davek na dohodek od zemljišč,
Člen 47.
Kolikšno bodi povračilo davka, se ugotovi po istih načelih, po katerih se ugotavlja odbijanje vsote posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka po členih 7. do 40. tega navodila.
Povračilo davka ne sme biti večje nego 80% celokupnega osnovnega davka, dobljenega z novim Masiranjem zemljišč, ki so so v zmislu člena 11..
t
— ft l :<
točke 1.), zakona o neposrednjih davkih obdelala iz nerodovitnega zemljišča v rodovitno zemljišče, in tudi ne sme biti večji nego 80 % presežka osnovnega davka, dobljenega z novim klasiranjem zemljišč, ki se jim je v zmislu člena 13. zakona o neposrednjih davkih z »melioracijo rodovitnost izboljšala.
Člen 48.
Vsoto povračila davka določi minister za finance, ko je zaslišal mnenje posebne komisije, 'katere predsednik je odposlanec ministra za finance, člani pa so ministrski zaupnik dotične vodne zadruge in dva pooblaščena zastopnika vodne zadruge.
Člen 41).
Razpravo za povračilo davka zadrugi odredi minister za finance na pismeno prošnjo dotične vodne zadruge; v tej prošnji je treba navesti, zakaj zahteva povračilo davka: ali zato, ker vpoštevni svet ni tehnično odrejen ter se repartiranje stroškov ne more izvršiti na vse parcele, ali pa zato, ker se zadruga s polnoveljavnim siklepom svoje skupščine odreka pravici do odbijanja posebnih stroškov ter zahteva povračilo davka, ker je to za upravo zadruge prikladnejše.
Prošnji je treba pridodati:
1.) če je vpoštevni svet tehnično odrejen, vse priloge, ki so naštete v členu 18. tega navodilu Razen tega je treba priložiti v overovljenem prepisu polnoveljavni skupščinski sklep zadruge, da so zadruga odreka pravici do odbijanja posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka in da zahteva povračilo davka za ameliorirana zemljišča svojega okoliša;
Seznamek poplavnega območja je treba sestaviti po obrazcu št. II.;
2.) če vpoštevni svet ni tehnično odrejen, je treba priložiti prošnji potrdilo oblastva o temo, da so se v okolišu dotične zadruge dejanski izvršila zaščitna »melioracijska dela, kakšne vrste so ta dela in kolik je njih obseg; nadalje je treba priložiti — četudi le približen — načrt o amelioriranem območju in se-znamke tega območja ločeno po občinah. V te se-znamke vpiše zadruga vsa polja ali njih dele, v katerih se je izvršila amelioracija, potem površino teh polj ali njih delov po katastrskih oporatih.
Člen 50.
Ko je odločil minister za finance, da je sestaviti komisijo, se pošlje ta operat finančni direkciji, da ga vzporedi in eventualno popravi, potem pa ministrstvu za gradbe, da preskusi podatke.
Člen 51.
Če spozna minister za finance, da je prošnja osnovana, odredi z odlokom svojega odposlanca dan in kraj razprave. Zadruga in ostali interesenti se morajo obvestiti o dnevu razpravo 14 dni prej, da lahko odpošljejo svoje pooblaščence z listinami, računi in ostalimi dokumenti, potrebnimi za razpravo.
Člen 52.
Vsota povračila davka se mora odrediti tako-le:
Najprej se ugotovi ona vsota katastrskega čistega dohodka, ki se mora odbiti od skupnega čistega dohodka in ki se ujema z velikostjo posebnih stroškov, določenih v členu 17. zakona o neposrednjih davkih. Od te vsote se izračuni ustrezni osnovni davek, ki mora biti ona vsota, katero je treba izplačevati zadrugam po členu 17., šestem odstavku, trimesečno vnaprej.
Glavna načela za ugotavljanje odstotka, po katerem se sme katastrski čisti dohodek odbiti za posebne stroške, so razložena v členih 6. do 14. tega navodila in komisija, ki naj odda svoje mnenje o povračilu davka, so mora držati teh načel.
A.	Določanje povračila davka združ-b a m (z adru g a m),, kateri h v p o s t e v n i svet jo tehnično odrejen.
Člen 53.
Če je vpoštevni svet tehnično odrejen, se sme dati povračilo davka zadrilgam samo, ako se zadruga s polnoveljavnim skupščinskim sklepom odreče pravici do odbitka posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka.
Člen 54.
Da se določi povračilo davka, je treba predhodno ugotoviti vsoto katastrskega čistega dohodka, ki bi se mogla odbiti za posebne stroške, kakor jo to predpisano v členih 14. do 40. tega navodila.
Člen 55.
Ko je komisija po odredbah členov.14. do 40. tega navodila ugotovila odstotek za odbitek posebnih stroškov in po njem izračunila skupno vsoto katastrskega čistega dohodka, ki bi se mogla odbiti za posebne stroške, izračuni za ta čisti dohodek velikost osnovnega davka.
Člen 56.
Ta izračunjena vsota osnovnega davka je obenem vsota povračila osnovnega davka, ker se je pri izračunavanju skupne vsote katastrskega čistega dohodka že vpoštevalo, da vsota odbitka posebnih stroškov ne prestopi 80 %' katastrskega čistega dohodka zemljišč, ki so bila nerodovitna, toda so se izpremenila z »melioracijo v rodovitno zemljišče in 80 % presežka katastrskega čistega dohodka pri bivših rodovitnih zemljiščih, ki se jim je rodovitnost izboljšala.
Člen 57.
Ugotovljeno vsoto stroškov in odstotek odbitka posebnih stroškov, potom vsoto katastrskega čistega dohodka in vsoto, ki bi se mogla dati zadrugi kot povračilo davka, vpiše komisija v zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Če so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednikov glas.
Če so glede ugotovljenih stroškov in odstotkov člani komisije različnih misli, je treba vpisati vsa posebna mnenja v zapisnik in potem odloči o njih predsednik komisije.
Ce se zastopniki prizadete zadruge ne strinjajo s predsednikovo odločbo, imajo pravico zahtevati, naj se vpišejo njih opazke v zapisnik, ali pa jih izroče posebe predsedniku komisije, ki poda na te opazke svoje opazke in priloži vse to zapisniku.
Člen 58.
Ko je zapisnik zaključen in podpisan, vpiše predsednik komisijo v končni vrsti seznamka poplavnega območja ugotovljeni odstotek odbitka katastrskega čistega dohodka v stolpec 9., potem ugotovljeno skupno vsoto odbitka katastrskega čistega dohodka, v stolpec 10. in naposled vsoto predlaganega povračila davka v stolpec 11.
Vse te podatke mora zapisati predsednik komisije na naslovno stran seznamka poplavnega območja, jih podpisati, datirati ter združiti z zapisnikom o dovršeni razpravi.
Kjer se sestavljajo seznamki poplavnega območja za vsako občino posebe, jo treba vpisati ugotovljeni odstotek tudi v seznamek za vsako občino in po njem izvršiti tudi vse račune.
Člen 59.
Če je v poplavnem območju več samostalnik zadrug, je treba ugotoviti stroške za vsako zadrugo posebe ter prenesti nato skupne vsote odbitka posebnih stroškov za vsako zadrugo v skupen seznamek poplavnega območja, v katerem se navede skupna vsota odbitka posebnih stroškov za vse zadruge skupno; to skupno vsoto, ki se mora odbiti, je treba vknjižiti v katastrske operate.
Člen GO.
Ko je vse delo za komisijsko ugotavljanje povračila davkov popolnoma dovršeno, pošlje predsednik komisije vse spise, glede katerih je komisija poslovala, s podrobnim poročilom o izvršenem delu v odobritev ministrstvu za finance, katastrske opirate pa odpremi k onemu oblastvu, pri katerih e čuvajo.
Člen Gl.
Ko ministrstvo za finance odobri sklepe komisije za povračilo davka, kar stori na naslovni strani seznamka poplavnega območja, obvesti o tej odobritvi prizadeto zadrugo. Obenem pošlje seznamek poplavnega območja onemu davčnemu oblastvu druge stopnje (finančni direkciji), v čigar območju je sedež dotične zadruge, in odredi temu oblastvu .druge stopnje, naj izda nadaljnje naredim, da se dovoljeno povračilo davka dotični zadrugi odobri v davčnih knjigah. Potem odredi onemu davčnemu oblastvu prve stopnje (davčni upravi), kjer je sedež dotične zadruge, naj izplačuje določeno vsoto povračila davka zadrugi v gotovini v trimesečnih ob-
rokih dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. septembra, odnosno, če je obremenjena dotična zadruga v davčnih knjigah s kakršnokoli davčno obliko, da se vzemi odobrena vsota povračila davka na dohodek od zemljišč dotični zadrugi v račun, ko se razbremeni dotičnih davčnih oblik.
Potem pošlje davčno oblastvo drugo stopnje pristojni katastrski upravi seznamek poplavnega območja, da ga priloži katastrskemu operatu dotične katastrske (davčne) občine.
Člen G2.
Ministrstvo za finance obvesti dotično zadrugo o dovolitvi povračila, pri čemer označi vsoto povračila davka kakor tudi o tem, pri katerem davčnem oblastvu prve stopnje, kdaj in v kakšnih obrokih se ji bo vsota povračila davka izplačevala.
Člen G3.
Davčna oblastva druge stopnje morajo poročati ministrstvu za finance — oddelku za kataster in posestva — o onih vsotah, ki so jih izplačala davčna oblastva prve stopnje vodnim zadrugam kot povračilo davka.
Člen G4.
Določena vsota letnega povračila davka se sme revidirati in določiti nova vsota, kadarkoli se iz-vršo nova dela, s katerimi se zavaruje rodovitnost zemljišč, če p res trza j o nove investicijo četrtino vrednosti prvotnih investicij. Nove investicije so smejo nanašati na razširjanje dosedanjih ali na izvrševanje novih del.
V tem primeru velja odbijanje posebnih davkov od nove vložne glavnice in eventualno zvišanih režijskih stroškov od onega lota, ki nastopi za onim. v katerem se je izvršila kolavdacija novih del ali razširitve starih tlel.
Stroški nove vložne glavnice se smejo ugotoviti že takoj po kolavdaciji novih del; eventualno večjo stroške za upravo in vzdrževanje pa je treba ugotoviti po členu 3. tega navodila.
Ko se tako iznova določa povračilo davka, je treba paziti na to, da so no vzamejo drugič v račun oni stroški, ki so bili vzeti v račun ob prvi določitvi povračila.
B.	D o I o č a n j e povračila dav k a z d r u ž -b a m (z a d r u g a m), katerih vpoštevni svet ni tehnično odrejen.
Člen 65.
Če vpoštevni svet ni tehnično odrejen, ima dotična zadruga pravico samo do povračila davka, ker se spričo tehnično neodrejenosti vpoštevni svet ne more točno pokazati za vsako parcelo ter zbog tega ni moči razdeliti posebnih stroškov in znižbe davka tudi na vsako parcelo.
Člen GG.
Postopanje pri tehnično neodrejenih območjih je v glavnem podobno onemu, ki je predpisano v čl e-
nih 58. do 65. tega navodila za tehnično odrejena območja, s to razliko, da dotična zadruga ni zavezana, predložiti točnih načrtov in točnega seznam-ka poplavnega območja po obrazcu st. IT., kor tega zaradi tehnične neodrejenosti sveta ne more storiti.
Zadruga mora predložiti približno načrte svojega poplavnega območja ter s.cstaviti njega seznamek po obrazcu št. II., v katerega vpiše s pomočjo katastrskega operatapo možnosti čim točneje vse parcele, ki spadajo v vpoštevni svet, z vsemi potrebnimi podatki.
Razen tega mora predložiti zadruga vse one listine in račune, iz katerih je treba ugotoviti posebne stroške.
Člen 67.
Ko izda minister za finance odlok o sestavi komisije, se pošlje ves operat finančni direkciji, da ga vzporedi in eventualno popravi, potem ministrstva za gradbe, da preskusi podatke.
Člen 68.
Pri nadaljnjem poslovanju s tehnično neodreje-nivni območji je postopati točno po členih 54. do 57. tega navodila, ki velja za tehnično odrejena območja.
Člen 69.
»
Za odobritev, da se izplačuje povračilo davka, kakor tudi za odobritev ostalih del veljajo členi 57. do 65. tega navodila kakor za tehnično odrejena območja.
Člen 70.
Za zadrugo in lastnike posestev, katerim je bilo dovoljeno, odbijati posebne gospodarske stroške od katastrskega čistega dohodka po prejšnjih zakonih, znaša odbitek čistega dohodka po novem zakonu prav toliko odstotkov novega katastrskega čistega dohodka, ugotovljenega po členu 20. zakona o ne-posrednjih davkih z dne 8. februarja 1928., kolikor odstotkov je znašal odbitek katastrskega čistega dohodka po prejšnjih zakonih (člen 13., drugi odstavek), pri čemer je vpoštevati, da ne sme biti ta odbitek nikoli večji nego 80 % katastrskega čistega dohodka.
Da se dobi nova vsota odbitka katastrskega čistega dohodka, je treba postopati tako-le:
Iz prejšnjega izračuna vsote odbitka katastrskega čistega dohodka so ugotovi, ali zmanjšujejo posebni stroški skupno vsoto čistega dohodka za več ali manj kot za 80%; če jo zmanjšujejo za več kot za 80 %, se mora znižati vsota posebnih stroškov na 80 %. Potem se pomnoži stara skupna vsota katastrskega čistega dohodka in stara vsota odbitka katastrskega čistega dohodka s količnikom, določeni n po členu 20. zakona o neposrednjih davkih, in iz tega se dobi nova vsota odbitka katastrskega čistega dohodka po novem zakonu.
Novi odbitek katastrskega čistega dohodka :z-računijo finančne direkcije globalno po katastrskih občinah v onih Seznamikih, v katerih je bila ugotov-
ljena vsota starega odbitka po prejšnjih računih; podrobno pa ga izračunijo katastrske uprave.
Člen 71.
Zadrugam (združbam), ki so uživale pravico povračila davka (restitucijo) po dosedanjih zakonih, so določi povračilo po novem zakonu (člen 17., deseti odstavek) iznova tako, da znaša po davčni obremenitvi po novem zakonu tolik odstotok, ko-likršnega je znašalo po oni davčni obremenitvi, ko je dobila zadruga pravico povračila davka, saipo da tudi to novo povračilo ne sme prestopiti prej označene maksimalne meje, t. j. 80 % skupnega čistega dohodka.
Novo povračilo določi ministrstvo za finance na predlog komisije, sestavljene po členu 21. tega navodila.
Odločbo in obračun nove vsote povračila odobri ministrstvo za finance in vrno ves predmet finančni direkciji, da ga vpiše v davčne knjige.
Povračilo davka, določeno po tem postopanju, velja od dne 1. januarja 1929.
Člen 72.
V neizmerjenih občinah Srbije in Črne gore je treba postopati povsem tako, kakor jo odrejeno v tem navodilu, ter uporabljati podatke iz popisnih operatov, ki so pri davčnih upravah.
Ker za take občine še niso izdelani katastrski načrti, morajo pokazati dotični interesenti načrte vpoštevnega sveta s seznamkom parcel in polj, v katerih leže te parcele; komisija za ugotavljanje posebnih stroškov pa mora ukreniti to-le:
Na licu mesta mora določiti smer in meje poplavnega območja po navedenih poljih, in sicer mora identificirati na podstavi predloženih načrtov vsako parcelo iz tega območja s parcelami katastrskega operata, da se odredita kultura in razred za vsako parcelo vpoštevnega sveta. Če gre za površine, se morajo nadomestiti površine,iz popisnih operatov s površinami iz predloženih načrtov, overovljenih od katastrskih oblastev. z izpremenjenimi površinami, izpremenjenim čistim katastrskim dohodkom in ustreznim osnovnim davkom.
Nadaljnje postopanje je istovetno s postopanjem, razloženim v prejšnjih členih tega navodila.
Na podstavi tega izvida določi komisija za vsako parcelo vse potrebne podatke, in sicer iz seznamka polj, iz razporeda po kulturah in razredih.kakor tudi'' iz vseh drugih operatov, ki so bili sestavljeni ob priliki katastrskega popisa po uredbi D. lv. br. 6381 iz leta 1928., in iz operatov iz drugega odstavka tega člena.
Člen 73.
Stroške za postopanje trpi ona stranka, ki zahteva, da se uvedi postopanje, določeno v členu 17. zakona o neposrednjih davkih iz leta 1928.
V Beogradu, dne 18. decembra 1929.; št. 97.560.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
Obrazec II. za povračilo davka (rei-titucijo) po členu 17. zakona o ncposrednjih davkih, k členu 49. navodila.
cd
C>
Cd
(H
o-
p
cd
m
Ti
>o
-O
&
ra
C
N
V
A
cd
.£
'>
o
p
cd
m
cd
a
>o
P
C5
P
t£)
0,
P
04
O
o.
D,
a.
o c -p
o. %
a.
o
2 «3
O &o
a.
oo
GJ <L>
CO
CO
O.
•3
o
>
cd
a
3
a
4»
>o
^«3
>
(d
T3
W
T3
o
a
cd
o
a.
<d
-as
H3
.P
O
T3
cd
M
cd
4)
■S
rt
4-a
rt
TJ
O
>
O
-M
a
-o
o
cu
-O
■s
«
N
cd
h
hO
O
cd
>
cd
M
O.
P
cd
P*
S*
cd
cd
.9
>o
rP
O
cd
^xS
a>
cd
J*
0)
a
ra
0
N
0>
00
cd
o
*£
o
p
cd
m
o
03
»H
cd
P
>o
P
cd
.9
>o
o
s
o
cd
tUD
03
P
>■
cd
U«
O
PU
o.
00
td
a.
S
S
S' td .— •§ o>u-§
O,
O
o.
>N GuC' (U o •
o.
C-
a.
Ou
co
CN
o.
c
s
1/3
o
a>
•a
a.
ČC
<v
td
oo
TD
O-E
co
(N
a. j
o
TD
CO
c« KJ
O
CO
o.
o.
o.
OJ
co
G.
■<*
CN
£ So^ S " 2.
•a .2 •§ 0>°-o
co
CN
TD
Cl
TD
D.
CN
cx
o
CN
183.
Pravilnik o triangulacijskih delih.1"
Na podstavi Člena 70. zakona o zemljiškem katastru predpisujem ta-le pravilnik o' triangulacijskih delih, s katerim se nadomeščajo vsi obstoječi pravilniki, ter odrejam, da se morajo po njem opravljati triangulacijska dela.
V B e o g r a d u, dne 30. oktobra 1929.; št. 91.133.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
*
Po referatu oddelka za kataster in državna posestva odrejam:
Odločba ministra za finance z dne 30. oktobra
1929.,	št. 91.133/V, s katero se predpisuje »Pravilnik o katastrskom izmeravanju, I. Deo. Triangulaciji* se mora razglasiti v «Službenih Novinah*.
Z dnem razglasitve dobi ta pravilnik, predpisan na podstavi člena 70. zakona o zemljiškem katastru,-obvezno moč za vse meritve, ki se vrše po členu 4. tega zakona, najsi jih vrše organi ministrstva za finance ali samoupravni ali pooblaščeni inženjerji in geodeti. Vsako delo, nasprotno odredbam tega pravilnika, je prepovedano.
»Pravilnik o katastrskom izmeravanju, 1. Deo. Triangulacija*, razmnožen litografski in trdo vezan, z vsemi prilogami, so mora poslati v enem izvodu brezplačno prizadetim ministrstvom, tehničnim fakultetam in podobnim ustanovam na njih zahtevo. Privatne osebe in ustanove ga morejo nabaviti pri oddelku za kataster in državna posestva, če poleže nabavno ceno 300 (tri sto) dinarjev.
Izvrševanje te naredbo se poverja oddelku za kataster in državna posestva.
V Beogradu, dne 23. februarja 1930.;
št. 6494.	...	...
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
*
184.
Področje finančnih direkcij in carinarnic po zakonu o organizaciji finančne uprave.**
Na podstavi § 18., točke 3.. § 21.. odstavka ('). § 25., točke 4., in § 31. zakona o organizaciji finančne uprave odrejam:
I.
Na finančne direkcije — odseke za carine — se prenašajo iz pristojnosti ministra za finance, ministrstva za finance —. oddelka za carine in carinarnice — ti-Ie posli:
* »Službene Novine kraljevine .Jugoslavije* z dne 6. marca 1930., št. 52/'XYIII.
** »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 1. marca 1930., št. 48/XYII.
A.	Po carinskem zakonu:
a) izdajanje odločb na prvi stop n j i o nastopnih predmetih:
1) da se sme izvršiti ocarinitcv selitve ob. uvozu in izvozu in pohištva ob uvozu v stanovanju, če naj se opravi ocarinitev pri carinarnicah I. in II. vrste;
*) da je blago ob sprejemu v carinska skladišča izmeriti (stehtati) — če se pojavi spor zaradi tega. kor jo carinarnica zavrnila zahtevo, da bi se blago izmerilo (stehtalo);
a) o pravilnosti dokumentov, ki so predlagaj ) z deklaracijo vred, če jih carinarnica noče sprejeti za pravilne;
4) o povračilu zbog računskih pogreškov ob izračunu davščin in o povračilu, .ki izvira iz pogrošno uporabljene stopnje (t. j. če se uporabi stopnja, ki se ne ujema z imenovanjem blaga) za zneske preko 5000 dinarjev iz tekočega proračunskega leta;
r>) o povračilu, ki izvira iz pogrošnega izračuna in pogrešile uporabe stopnje iz minulega proračunskega leta, no glede na znesek;
“) o povračilu za poštne pakete •— izvzemši pakete, ocarinjene pri glavnih carinarnicah — ki m vračajo v inozemstvo, za zneske preko 10.000 dinarjev iz tekočega proračunskega lota in za vsa povračila iz minulega proračunskega leta;
7) o umestnosti pripomb, postavljenih ob reviziji carinskih dokumentov, če se ne nanašajo na tarifno imenovanje;
8) da se vrni blago pri drugi carinarnici, ne pa pri oni, ki jo označena v deklaraciji;
*) o podaljšavi roka, v katerem se sme pogojno uvoženo blago vrniti v inozemstvo, kakor tudi roka, v katerem se mora prevozno blago izročiti izstopili carinarnici;
lu) da se pošlji blago, prejeto pri carinarnicah I. in II. vrste, v ocarinitev drugi carinarnici;
w) da se dovoli začasno zasebno carinsko zalo-žišče;
ls) o povračilu carine za izvozno blago, ki se je ob izpremcmbi namena raztovorilo pri drugi carinarnici. ne pa pri oni, kjer se je opravila izvozna ocarinitev;
ia) o izvršnosti ponovnih prodaj za blago, ki mu je rok ležanja potekel, kakor tudi za ponovno prodajo prevoznih sredstev in za blago, zaplenjeno pri tihotapstvu;
14) tla se pošlji blago zaradi prodaje drugi carinarnici;
b) d a kontroli r a upora b 1 j a n j e blaga, ki je pod kontrolo upor a b1 j a n j a oproščeno plačevanja vseh ali nek a -t e r i h davščin;
c) da se iz v r š i p o n o v e n pregled b 1 a -g a p r i c a r i n a r n i c a h, k j er ni d r u g c g a o s e b j a r a z e n o n e g a, ki je bilo odrejeno za pr v i p rogi e d.
B.	Po predlogu zakona o obči carinski tarifi:
a) izdajanje odločb na prvi stopnji o nastopnih predmetih:
*) po členu !). v predlogu zakona o obči carinski tarifi, in sicer po točkah 4.), 11.), 12.), 15.), 16.), 17.). 21.), 24.) in 27.);
-) po členu 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, po točkah 10.), 14.), 19.), 25.),* 26.) in 31.), če se opravlja ocarinjanje pri carinarnicah I. in
11.	vrste;
3) po točkah 2.), 4.), 5.), 7.), 8.), 9.) in 10.) člena 10. v predlogu zakona o obči carinski tarifi; in
*) PP pripombi k tar. št. 57. uvozne carinske tarife
II.
Na glavne carinarnice se prenaša odločanje'o nastopnih predmetih:
*) da se sine izvršiti ocarinitev selitve ob uvozu in izvozu in pohištva ob uvozu v stanovanju;
») o povračilu za poštne pakete, ki se vračajo v inozemstvo, za vsoto preko 10.000 dinarjev iz tekočega in minulega proračunskega leta;
3) da se pošlji blago v ocarinitev drugi carinarnici;
4) po členu 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, po točkah 10.). 14.), 19.), 25.), 26.) in 31.);
r') po členu 10. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, po točkah 2.), 8.), 9.) in 10.).
III.
Na vse carinarnice so prenaša odločanje o nastopnih predmetih;
*) o pravilnosti dokumentov, ki se predlagajo z deklaracijo vred, če jih uradniki, odrejeni za izračun davščin, nečejo sprejeti za pravilne;
-) po členu 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, po točkah 1.), 2.), 3.), 7.), 8 ). 9.), 13.), 20.), 22.), 23.), 28.) in 30.);
a) po členu 10. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, po točkah 1.), 3.) in 6.).
IV.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko so razglasi v »Službenih Novinah*.
V Boo g r a d u, dno 26. februarja 1930.;
št, 7482/1V.	...	.	.	,.
Minister za finance:
dr. S. Šverljuga s. r.
* Ta točka je priobčena po popravku v »Službenih Novinalt kraljevine Jugoslavije* z dno 6. marca
1930.,	št. 52/XVIIT.
Razne objave iz «Službenih Novin*
številka 52 z dno 6. marca 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. februarja 1930., s katerim so Njegovo Veličanstvo kralj
Danske Kristijan X. odlikuje j. redom Karador-deve zvezdo I. vrste.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. fc bruarja 1930.: Pomaknjena sta: iz 4. skupine 1. kategorije v 3. skupino I. kategorije dr. Mal Josip, upravnik narodnega muzeja v Ljubljani; iz 6. skupine 1. kategorije v 5. skupino 1. kategorije dr. Puntar Josip, knjižničarjev pomočnik pri državni knjižnici v Ljubljani.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 4. januarja 1930.: Pomaknjen je iz 8. skupine I. kategorije v 7. skupino I. kategorijo Zrnič Leopold, vršilec dolžnosti direktorja pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci.
Številka 53 z dne 7. marca 1930.:
Objava kraljevske banske uprave dravsko banovine z dne 7. februarja 1930.: Merjasec Marija, pristojna v občino Mavčiče, srez kranjski, sme izpre-meniti rodbinsko ime v ime: «Merješič».
Številka 54 z dne 8. marca 1930.:
Objava oddelka za davke ministrstva za finance z dne 7. februarja 1930.: «Humano društvo ,Sloga‘» v Beogradu - Karaburmu je -oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksno tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Številka 55 z dne 10. marca 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. februarja 1930.: Postavljeni so po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorije; za referetPa za ekonomijo trakcije odseka za trakcijo strojnega oddelka ing. W e i n b e r g e r Friderik, šef kurilnice v Ljubljani L, glavni kolodvor, v 5. skupini L kategorije; za šefe prometne službe šefi prometne službe v 6. skupini 1. kategorije: v Ljubljani T a n c i g Eg »n, doslej v Mariboru; v Ptuju V e h o v e c Alojzij, doslej v Ljubljani; v Mariboru S ni o r d u Fran, doslej v Ptuju; za uradnika v prometno-komercialnem o.l-delku P o t o č n i k Alojzij, doslej šef prometno službe v Novem mestu v 6. skupini I. kategorije; za šefa prometne službe v Novem mostu Kavšek Alojzij, doslej šef prometne službe v 1. skupini, podskupini b), 11. kategorije v Celju; za šefa prometne službe na Zidanem mostu Gorše Fran, doslej šef skladišča v Mariboru, glavni kolodvor, v 2. skupini, podskupini b), II. kategorije; za transportnega kontrolorja V r a n j e k Janko, doslej uradnik v 2. skupini, podskupini b), II. kategorije, prometno-komer-cialnega oddelka.
'*
Lista in knjig a, ki jih j e pr e p o v e -dano uvažati in razširjati. — Z odloki ministrstva za notranje pošlo 1. br. 5056 z dne 22. februarja 1930., 1. br. 5057 z dne 22. februarja 1930 in L br. 5561 z dne 26. februarja 1930. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej: 1.) italijanski list * L’ Italia Giovane*, ki izhaja v Bologni, ker piše tendenčno o razmerah v naši državi:
2.) list «Hrvatska Misao», ki izhaja v Montevideu (Uruguay), ker zastopa plemensko - separatistično tezo in tendenčno prikazuje razmere v naši državi;
3.) knjigo «Egy Hala Ir a Itett Nomzet*, ki jo je izdal v Pešti v madžarskem, angleškem in italijanskem jeziku madžarski list «Magyarsag», ker ima iredentistično vsebino.
Številka 56 z dne 11. marca 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. februarja 1930.: Odlikovana sta: z redom Belega orla
V.	razreda dr. K o t n i k Josip, predsednik okrožnega sodišča v Celju v p.; z redom sv. Save 111. razreda dr. Bračič Friderik, sodnik okrožnega sodišča v Celju v p., in dr. Kaiser Adolf, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani v p.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. februarja 1930.: Postavljeni so: za sodnika okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Vračko Edvard, sodnik okrajnega sodišča v Brežicah, in dr. Svet Jakob, sodnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni; za sodnika okrajnega sodišča v 6. skupini L kategorije v Krškem Papež Slavo in za sodnika okrajnega sodišča v 6. skupini 1. kategorijo v Šmarju
pri Jelšah Zorko Josip, oba sodniška pripravnika v 8. skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Premeščeni so v dosedanjem svojstvu-starejšimi okrajnega sodišča v Velikih Laščah dr. K a 1 a n Fran k okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni, starejšimi okrajnega sodišča v Mokronogu Groznik Ivan k. okrajnemu sodišču V Velikih Laščah (oba po službeni potrebi); sodnik okrajnega sodišča v Trebnjem Detela Franjo k okrajnemu sodišču v Brežicah in sodnik okrajnega sodišča v Krškem M e r š o 1 Ferdinand k okrajnemu sodišču v Trebnjem (oba na prošnjo).
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25 februarja 1930.: Postavljen je Šemrov Tvan. višji pisarniški oficial v 3. skupini II. kategorije pri okrožnem sodišču v Celju, za vodjo zemljiške knjige v
2.	skupini II. kategorijo pri istem sodišču.
Številka 57 z dni' 12. marca 1-930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. februarja 1930.: Postavljen je po službeni potrebi za upravnopisarniškega uradnika kraljevske banske uprave dravske banovine v 1. skupini 111. kategorijo F i n k Adolf, arhivski uradnik mariborske županije v isti skupini iste kategorije.
\
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Kuntek Anton v Ljubljani Tlaka in zalaga: Delntfka tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.