C. C. Postale. - Esce ogni mercoledl - 23 giugno /926. Posamezna Stevilka 25 stotink. Izhaia: vsako sredo zjutral Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » la inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednlk: Polde Kcmoerle. ^^^^^r ^^^m ^m ^B^^^Fj^F ^^K ^^r ^^^m st. 46 v uonci, v sredo 23. junija 1926, Leto IX. Nefrankirana ptsma se ne sprejemaio, Oglasi se računajo po dogovoru In se plačajo v naprel. List izdaia konsorcij >GOR1$KE STRAZE*. Tisk Katoliške tis.'carne v Gorici. Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mamell štev. 5, — (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308, s:- «i Zq nošo „MM StPQzo" Kadar se spomnimo, da smo mos rali začasno vkiniti dvakratno te« densko izdajanje naše »Goriške Straže« in se omejiti na enkratni izs hod, nam sili trpkost v dušo in tiha bolest objemlje srce. Saj vemo in poznamo, kaj je »Goriška Straža« našemu ljudstvu: njegova bodrilka, zaščitnica in ljubljenka. Kadar ne priroma pravočasno v naše do? move ali če celo izostane, leže Preko naše domačije neko čudno razburjenje in nemirno povpras sevanje. Kaj je zopet s »Straža«, zakaj ni »Straže«?, leti od hiše do hiše. V tern neprijetnem občutju nam je v veliko uteho, da je naša dežela razumela našo besedo in naš Položaj. Z res iskrenim zadoščes njem moramo povedati pred vso javnostjo, da nismo radi našega u= krepa od nikoder slišali kakega o* čitka. Nasprotno! Kakor je razs vidno iz zbirke za sklad »Goriške Straže«, ki jo priobčujemo na drus gem mestu, nam so naši prijatelji priskočili z dejansko ljubeznijo na pomoč. Od vseh strani naše pokras jine in od vseh slojev smo že pres jeli prostovoljne prispevke. Niso nam prikrite težke prilike, v katerih živi naše ljudstvo. Zato nam pa je njegova plemenita pomoč v temves čjo tolažbo in zadoščenje. Ko se zahvaljujemo dosedanjim radodars nim podpornikom, se obračamo še enkrat do ostalih prijateljev z iskres nim pozivom: Skrbeite, da bo naša in vaša »Goriška Straža« močna in življenja zmožna! Le tedaj bo tudi to, kar hoče in mora biti: vaša ne* vstrašena in vztrajna braniteljica in prijateljica! Zopet pred sodnike. Zadnjič smo poročali z zadovolj* stvom v srcu, da je bila naša »Go* riška Straža«, odnosno njen odgo* yorni urednik, pred goriškim sodi* ščem oproščena. Danes moramo ja* viti, da je v to kupo radosti le pre* hitro kanila grcnka kaplja pelina. Komaj ste vi prijatelji po deželi do* bili v roke naš list, je imel že tudi ftaš urednik Kemperle v rokah pri* ziv, katerega je vložil proti njegovi °prostitvi tukajšnji prvi državni Pravdnik Tripani. Treba bo tedaj stopiti še enkrat pred strogi sodni dvor, in sicer tokrat v Trstu, ter se zagovarjati radi članka, ki ima za seboj zelo razgibano preteklost. Bil Je najprvo zaplenjen, potcm tožcn, nato oproščen, zopet priobčcn z do? voljenjem g. podprefekta in končno Potom vtoica zopet postavljen pod °btožbo. Kar dva težka pregreška sta, katera vsebuje po mnenju dr* žavnega pravdnika preganjani cla* ^ek. Ker vemo, da je marsikdo ra* doveden, v eem obstoja nevarna krivda omenjenega članka, priobču* jerrio v naslednjem prizivno vlogo g. Tripanija v celoti. Čitajte in sodite! Prizivna izjava. (Clen 477. 482, 483, kaz. pravdn. redo.) Leta tisočdevetstošestindvajsetc; 8a, dne 17 (sedemnajstega) junija v Gorici je stopil pred podpisanega kanclista v pisarni civilnega in ka* zenskega sodišča v Gorici preblag. Uospod kav. of. Jožef Tripani, dr* žzivni pravdnik pri tern sodišču. Izjavil je, da vlaga priziv proti raz? sodbi, proglüüeni od kazenske in cU Wine sodnije dne 14. junija 1926, s katero je bil gosp. Leopold Kenn Perle oproščen obdolžitve, o kateri Uovori člen 247 kaz. zak., ker nje; U.OVO dejanje ne vsebuje zločina. Razlogi. Sodišče se je zmotilo pri preso? tenju obdoiženega članka. Ni ga o? Qenilo v celoti, marveč se je zado* voljUo preiskati ga samo v nekatc rih odlomkih. lz celotnega objavljenega članka Pct se da jasno i/Juščiti, da je bil na; nien pisca dvojen: l. Ščuvati drugorodno prebivah Jfvo k sramotenju zakonskih do; 'Oč6, ki se tičejo vporabe it ali jam skegii jezika v javnih uradih in vkU *}jenja slovenskega jezika v Ijudski solit trdeč, da iste zalijo naravno Pravo in narodni ponos. Očiten je namen, ustvariti ostro odpornost proti imenovanim naredbam in do* vesti ljudstvo do dejanske nepokon seine, ki naj prepreči, da bi ne obi rodili sadu predpisi, ki jih je izdaia najvišja državna oblast. II. Drugi, še zlobnejši namen ob* stoja v tern, razsejati v dvugorod* nem razredu prebivalstva sovran štvo proti italijanskemu zivlju. ČAankar hoče vstvariti s hudobnim namenom primero med preteklim in sedanjim časoniA naglašajoč ^s/o^ vensko narodnost« v nasprotju z italijansko, ki mora biti edina. N/t?- ne zastopnike predstavlja kot na- silneže in besedolomce obljub ter trdi, da izvirajo imenovani predpisi iz neizprosnega nacionalizma, ki ni i nadahnjen od ljubezni med ljudstvi. Izpodbijam razsodbo: vsled te; meljne napake, da presoja samo nekatere stavke članka, izkljiii čuje prvo obdolžitev: ščuvanje na ' nepokorščino proti zakonom samo ker bi zagrozeni pouk v družini bil zakonit in dovoljen. Ne oziram se samo na to, da je sodni dvor vzel v pretres preveč dobesedno ono bojno geslo: Vsaka slovenska dvuzina se bo spremenila v šolo in vse matere in očetje bodo ]jostali učiielji, ki bodo od roda do voda prenašali nas jezik in nnso nan sodno zavest. Tudi se ne opiram sa; mo na namen, da se vabi'na ta nat čih k razxirjanju zasebnega pouka, ki je v nasprotstvu z javnim obt veznim poukom. Ravnotako ne pom dar jam samo, da je zasebna sola, če ni od oblastva dovoljena, neposfav* na. Poleg vsega te%a bi sodniki nU kakor ne bill smeli pozabiii, da de* janje, ki je v razpravi, vsebuje tudi luijskanje k tako zvani pasivni re* zistenci, k takoimenovanemu obs strukcijonizmu. Dejanska nepokor? ščina je namreč v resnici upor in kdor ščuva k tej, bi zagrešil pose* ben zločin, in to je: šuntanje k zlo* činstvu! II. Glede druge obdolžitve: sum tanje k razredni mrznji, ki je tezja, samo sodišče ni moglo prezreti, da vsebuje članek hujskanje k uporu. Sodniki so obžalovali to dejanje, a so iziavili, da ni kaznjivo, ker javni mir ni bil moten. Po mnenju državnega pravdništva je to mišljenje iz pravnega stališča n ipravilno. Za zločin ščuvanja k razrednemu sovraštvu ni namreč pos 4^-bno vesnično in dejansko mote* nje javnega mira. Zadostuje, da ima ščuvanje v sebi in po sebi možnost in sposobnost, da zmanjša obsto; ječi mir. Tegü ni mogoče nikdar zanikati, ako se samo pomisli na čas, kraj in okolščine, v katerih se je ščuvanje vršilo. Prečitano, potrjeno in podpisano Josip Tripani. Gorica, dne 17. VI. 1926. Kaj se gocli po svetu V Nilovi deželi v bajnem Egiptu starih Faraonov, se tudi dviga vihar nevolje proti angleškemu imperia* lizmu. Pred lctom nekam je bilo, ko so egipčanski rodoljubi skušali za* netiti upor proti Angležem. Nacio* nalistični dijaki so streljali na gu= vernerja Le Staarka in ga pogodili do smrti. Londonska vlada je sicer brž poslala drugega namestnika s še strožjirni pooblastili, v vrelo je še vendarle. Letošnje volitve v egiptov ski parlamcnt so to jasno pokazale. Zaglul paša, vgditelj gibanja proti angleški nadoblasti, je dobil veliko večino. Ob Tanzi so se že bali, da bo on sestavil vlado in zaprl dovoz iz neizrekljivo bogatih zakladnic bombaža. Bombaž je pa poleg pre* moga najmoenejši steber angleške trgovine. Zato so se zbali in pritis? nili z vso silo na kralja Fuada I., ki je le izvrševalec angleške volje, da je poveril sestavo vlade libcralne* mu Adly paši. Zaglul se je sicer še to pot umaknil, ker čaka, kako visoko bo švignil plamen, ki tli po vsem izlamskem svetu. Brez kalifa. Izlam danes nima svojega kalifa. Nemalo zasluge za to imajo tudi Adglcži, ki bi radi spravili na kali* fov prestol sebi všečnega moža. Kemal paša je ob osvoboditvi Turčije izpod sultanske oblasti po* slal sultana Abdul Medžida ne na mrzlo — na oni svet, marveč na toplo italijansko rivijero. V divnem San Rcmu je pregnani sultan v družbi svojih treh žen vžival le še kalifatsko cast. Toda tudi v tem je imel le še komaj senco »papeske« oblasti ecz 230 miljonov Alahovih častilcev. Saj ni imel nikake moči, ki bi dajala njegovim besedam ve* ljavo. V vsch izlamskih krajih pa vladajo krepki možje, ki se malo zmenijo za »papeske« besede, ee jim ne gredo prav v njih politične raeune. In tako je bila turška cer* kev prav za prav brez glave. Pa saj je skoraj niso potrebovali, ker je med njimi toliko verskih struj ko* likor je politienih edinic. Zavedli so se, da jim je le treba ene glave, ko so evropske velesile povsod jele prodirati v izlamsko ozemlje. Več* kr at smo že povedali, kako je Abd* cl*Krim postal kar nekak junak mo* hamedanskega sveta in da so celo po indijskih mošejah molili za zma* go njegovega orožja. Možje, ki so hoteli z versko idejo zvezati ves o* gromni izlamski kulturni krog, so hoteli novega kalifa. Cerkveni shod v Kairi. Pred dobrim mesecem je bil jav* ljen cerkveni shod v Kairi. V dvo* ranah ondotne turške univerze naj bi se zbrali uleme, kadi, sejki, had* žiji in kolikor je še drugih moha- medanskih veličin, da bi izbrali kandidate za kalifa. Tedaj se je zganil pregnanec v San Remu, ki se je zbal za zadnjo mrvico svoje ea* sti in je kar v naprej preklel vsako* gar, ki bi sprcjel kalifsko east, ki da po vsej pravici pripada njemu. No, pa je h sreei Abdul Medžid s svojo kletvijo umrl. Po njegovi smrti so se pa šele prav začele valiti težave pred kali* fove volivee. Angleži so tiščali namree v ospredje svojega kandi* data Fuada, egiptovskega kralja. Seve, da so se proti temu upirali egiptovski nacionalisti z vso silo, eeš, da si mohamedanski svet ne bo dal od nevernikov (Angležev) po* stavljati verskih poglavarjev. Dru* gi resni kandidat je bil Abbas Hil* mi, Fuadov brat. Ta kandidat je zelo bogat in živi večinoma na svoji razkošni jehti po potovanjih križem morij. Ta mož pa Angle* žem ni všeč, ker uganja proti njim veliko propagando, kar lahko dela, ker ima nekaj pod palcem. Proti njemu imajo pa tudi Angleži svoje orožje. Med svet so vrgli vest, da si je Abbas Hilmi prisvojil dosti cerkvenega premoženja in da je z njim obogatel. To je pa pravover* nim Turkom, ki verjamejo angle* škim agentom, le preveč. Zato je tudi ta kandidatura padla v vodo. Se bolj pravoverni so pa oni, ki hočejo imeti za vernega poglavarja majhncga sineka rajnega Medžida. Pravijo, da je fant najbolj upravi* čen sesti na kalifski prestol. Bolj moena in vplivna sta pa naslednja dva kandidata Sayed cl Šezef Ah* med, ki so ga Italijani spravili iz Circnajke in pa Mussein Ali, ki je svoje dni kraljeval čez Arabijo. Da so Sili zborovalci na turškem cerk* venem zboru še bolj zmedeni, je priglasil svoje želje po kalifatu še novi perzijski šah Riza Klan Pehle* vi. Ta pa niti pravoveren mohame* danec ni, ker je ščit kot vsi Perzij* ei, ker priznava le kar je v koranu pisano, ustnega izročila pa ne. Kon* cem vseh koncev se vslcd obilice kandidatov niso mogli turški kar* | dinali zediniti. Izlamski svet priea* kuje, da bo sam Alah razsvetlil od* ločilne može, da se ne bodo vee prepirali in upajo, da bodo pri pra* i vih volitvah v svetem turškem me* I stu Mekki prišli do svojega kalifa. Verska politika. Čemu smo pravili našim bravcem o težavah pri turških papeških vo* litvah? Zato, da bodo videli, kako dalcč 7.G segajo prsti iz zunanjih ministrstev v Londonu, Parizu, Wa* shingtonu, Moskvi in od drugod. Vclike drzavc si v svoje gospodar* ske svrhe zamišljajo naerte, ki po* segajo celo v dušcvno življenje na* rodov, ki so od teh mogoteev od* visni. Kaj briga velesile, ee s tem vnemajo v sreih tlačenih odpor, ki bo zahteval krvavcga obraeuna. Verska politika, ki jo uganjajo mi* nistrski uradniki med drugoverci v/iga duhove, ki si že dajejo zna* men ja za eno vrsto. Tedaj bo po vsem vzhodu znova zaplapolalo. Pa ne bo šlo za tega ali onega kalifa, za varovanca te ali one evropske ali ameriške velesile, marveč za svo* bodno odločevanje vse tistih ljud* stev, ki jim dancs odmer ja voljo peščica evropskih priseljencev, ob* oroženih z modernim orožjem. Ni brez podlage bajka o prihodnji bor* bi med Zapadom in Vzhodom. Stran 2. >QORISKA STRA2A« Čc pišcmo o francoski politiki, mora biti gotovo frank vmes. Vsa povojna lcta je francosko politično življenje odvisno od moči franco* skega franka. In ta leze kljub vsem uspchom zunanjcga ministra Brian? da stalno navzdol. Pred dncvi so ponujali v Parizu za en angleški funt kar 180 frankov. Tako majhen šc ni bil frank nikoli. Pa ta majhna ničvredna stvarca je poslala na od? dih najmočnejšo Briandovo vlado. Briand pade devetič. Letos je Aristid Briand žc drugič prevzel vladno krmilo. Za svojega finančnega ministra je narcdil Pe? rcta, ki je znan kot brihtna glava. Že enkrat zadnjič smo poročali, da tudi ta nc bo mogel delati čudežev s frankom in bo moral iti. Časo? pisje jc siccr še pisalo, da Peret dobro vozi. Pa je tudi njegov voz obtieal, ker mu ga niso pomagali porivati. 15. t. m. dopoldne je si* nančni minister rekel, da ne more več. Francoska banka noče prisko? čiti franku na pomoč s svojimi zla? timi rezervami, novih davkov ne smc naložiti, Belgijci in Angleži mečejo na trg ogromne množine frankov, da pade njegova vrednost in da oni dvignejo svo/jo^ valutoš doma se pa vse stranke tako kre? gajo, da ni mogoče misliti na skup? no delo za frank. Tako je tožil mi? nistcr in šel. Popoldne je pa od? stopil še Briand sam s celo vlado. Tako je Francija izgubila eno naj? bolj močnili vlad. Ne le zimanji uspehi, marveč tudi na znotraj se kaže, kaj .je Briand znal. Republic kanske stranke je povezal v trdnej? ši snop. Vendar pa ni mogel doseči, da bi bogato Francijo rešili pred — denarjem. Ker ni zlata, oziroma kdor ga ima ga skriva ali vtaknc v tujc valute, mora teči stroj v tiskar? ni za bankovce. Papir je pa papir. In tako se mora eden finančni mi? [ nistcr za drugim poslavljati. j i Za Briandom zopet Briand. Vprašanje Briandovega nasled? stva ni povzročalo dosti skrbi. Nihče ni dvomil, da bi našli spo? sobnejšega moža mimo njega. On sam jc tudi sprejel od predsednika rcpublike mu ponujeno ponudbo, naj scstavi svojo deseto vlado. V si? nančno ministrstvo bo bržkone po? zval Herriota ali Poincarcja. Pra? vijo, da sc bo ta uprl v finančni voz, če mu bodo prihitele na pomoč tudi drugc stranke. Herriot sc je branil vstopiti v novo vlado, ker hoče le zunanjc ministrstvo, a tega noee dati Briand iz rok. Zato je skušal sam sestaviti vlado, pa ne kaže do? bro. Vprašanje je pa seveda še vedno veliko ali bo mogcl spraviti desničarje z levičarji. Strankarski razdor je v vcliki mcri kriv, da pa? da francoski denar. Zato namerava Briand zbrati vse stranke k skup? iiemu delu za rešitev žalostnega go? spodarskega stanja. Ta želja se po? lašča tudi vseh strank. To stremlje? nje se kaže tudi na borzah, kjer je frank najhujšo mrzlico žc prcstal in se mu obrača na bolje. Morda sc bo desetič Briandu kaj posrečilo, če ne, bodo Francozi sprevideli, da niso z zmago v svetovni vojni še utrdili svojega položaja. stranki glavno moč. Pa tudi Lueger, voditelj avstrijskih krščanskih so? cialccv, je dobil v drju Seiplu vrednega naslednika. Pod njegovim spretnim vodstvom je stranka kr? ščanskih socialcev prišla na krmilo. Toda večkrat je morala deliti svojo moč s svojo tekmovalko: socialno demokratsko stranko. Vedno znova so bili potrebni razni sporazumi med obema strankama. Vsa avstrij? ska politika se je zmeraj sukala krog tch dveh osi. Skrajno svobod? Domisclni socialni demokrati so se z vso silo upirali slehernemu po? skusu, da bi kršeanski socialci pre? želi vse delovanje v mladi republi? ki s pravim krščanskim duhom. Prav tako jc pa tudi nasprotni ta? bor postavil moene stražnike, da bi sovražnik ne vtihotapljal svoje? ga prepričanja. Sola — kamen spotike. Vsak naš bravec pa urac, da je mladina riaraščaj, slab ali dober, v kakršne roke pride. Sola pa obrazu? je mlade dušc, kakor kipar kip, ka? teremu klcšc značilne potcze. Zato es žc od nekdaj bijc srdit boj med kršeanskimi in protikrščanskimi strankami za to, kdo bo imel vpliv na šolstvo. Tako jc bilo tudi v Av? striji. L. 1919. so bili na vladi so? cialni demokratje skupno s krščan? skimi socialci. Tedaj so izsiiili pr? vi, da se odpravijo v šolah verske vaje. Slednji so morali na to pri? stati, sicer bi se vladna zveza obeh strank razbila. Medtem so se pa razmere sprcmenile. Zveza teh dveh strank se jc razbila; na mesto nje je prisla nova vlada, v katcri sede vclencmci in krščanski social? ci. Spet je bilo treba novih političnih pogodb. To pot sta se morali obe Majhna avstrijska republika, ki je komaj prebolela tcžko finančno bo? lezen, je spet v nevarnosti pred noviini krči. To pot pa sega spor že globlje. Obeta se neke vrste kul* turni boj, ki ne bo brez globokih politienih posledic, čc se prcj kako drugače ne preokrene ves položaj. Dve politični osi. 7.0, v avstrij ski monarhiji sta imcli prvo bescdo v nemških po? krajinah dve stranki. To sta kr? ščansko?socialna in pa socialnode* mokratska. Obe sta imcli izborne može, ki so načela obeh skrajno si nasprotujočih strank izpilili do či* sta. Duševni vodja socialne demo? kracije dr. Adler je priboril po? sebno v dunajski prestolnici svoji stranki zavezati, da se ne bosta do? tikali nikakih kulturnobojnih pra? šanj. No, pa se je prosvetni minister dr. Schneider lc doteknil teh vpra? šanj. Izdal jc novo šolsko naredbo, ki je pomenila spremembo dogo? vora iz 1.. 1919. Socialni demokratje so bili zato vsi iz sebc. Minister sc je krika ustrašil in je kar na kratko roko brez posebnih posvetovanj s svoja stranko izdal posebno na? redbo. V mestih, kjer imajo so? cialni demokratje večino, naj velja šolska naredba bolj brezverske bar? ve, po dežcli pa naj se vpclje šc več krščanskega duha v sole. S tcm je pa gospod minister kar na trch platch vzbudil odpor. V lastni stran? ki je povzročil razkol, ker so neka? teri strankini voditelji za drja Schneider j a. Ncmški svobodomi? selci tudi grdo gledajo. Socialni de? mokratje vprizarjajo pa demon? stracije po ulicah ter izrabljajo ta politični moment, da bi oslabili po? stojankc krščanskih socialcev. Ta? ko je kulturnobojno vprašanje glc? de šolstva povzročilo neobičajno veliko zmede na Dunaju. Prosvetni minister je moral odstopiti. Nje? gov naslednik je štajcrski dcž. gla? var dr. Rintelen. Nevarnost je tudi za celotno vlado. Za enkrat so si? cer sumljive razpokc zakrpali. Toda za koliko časa? Vprašanje šolstva, I ali naj sc mladina vzgaja na teme? lju večnostnih nravnih načel ali naj črpa le neko breznačelno »prosve? to« in znanje, ni več le politično. Sega globlje. Katoliški starši v sic? herni državi mora jo ta boj sprejeti in ga dobojevati. Avstrijski zgled kaže, da strankarskc pogodbe nc rcšijo tega globokega vprašanja. DNEVNE VESTI »Goriška Mohorjeva družba«. Precej društev je že odgovorilo na naš poziv. Zavedni fantj^ ?i dekleta se pridno oglašajo. Število udov rase. Mladenič s Tolminskega nam piše takole: »Nič nismo dos segli; naša vas je majhna, ima že 53 Mohorjanov, torej s kako izjes mo vsi. Zagotavljamo vas, da vam bomo stali ob strani pri nadaljnem delu.« — Tako je prav! — Ona društva, ki se še niso oglasila, naj store to čimpreje. Pregiejte vaše vrste, preštejte hišne številke v vse vasi, če je kdo, ki še ni vpisan med ude ter pošljite nam imena. Mladis na, dobre knjige naj bodo vase ve? seJje! Posnemajte še drugega mla? dega fanta s Koroškega. Tako nam piše: »Prosim, pošljite mi lanske mohorske knjige. Zelo me boli, da jih nimam. Vsi jih imajo, jaz pa ne; in tako rad berem. Jaz sem mlade* nič iz K. na Koroškem. Prosim hi? trega odgovora.« Fantje, dekleta, se li vam tako mudi? O prijavljenih rekvizicijah napram bivši Avstr.sOgrski. Kakor doznavamo iz dobro po? učenega vira jc pretekli tcden si? nančna intendanca in za njo glavni tehnični urad v Trstu odrcdil, da se prične z ugotavljanjem škode pri? javljene lansko leto v aprilu kot rekvizicije po avstro?ogrskih četah. Delo je že razdeljeno in se bo vr? šilo po okrajih. Kjer pa ugotavlja? nje škode po tehničnih uradih ni potrebno, ker gre za rckvizicijo ži? vine ali premičnin, je finančna in? tendanca že precejšjc kupc spisov odposlala na Dunaj in jc žc del tch spisov zöpet v Trstu. Üpati smc? mo zato, da bo 70% predujem za nekaterc okraje v kratkem na? kazan. Odgovor brezvestnežem. Glasilo slovenskih sumostojnih demokratov »Jutro« jc zagrešilo v št. 137 z dne 18. junijti 1926. ogaben rwpud na slovensko in hrvatsko du? hovščino v Primorju. Z najpodlvj; šimi izrazi in očiiunji napadu kn ščanskoisocialistično siranko Slot vencev in Hvvaiov v Italiji. S pos dobnimi izvazi napadajo liberalci že desetletja katoliško siranko in katoliške orgunizacije med Sloven; ci. Gospode slovenske demokrate ne smatramo za toliko vredne, da bi podrobno odgovarjali na izbruhe njihove jeze in politične onemoglo* sti. Gospodje Žcrjav, Kramar in Puc se bodo morali učiti prave Ijm be/.ni do naroda in res narodnega dela ravno pri slovenskih »klerikal? cih«. Gospodom doktorjem okoli »Jutra« povemo se lole, da niso vredni odve/.ati jermena pri čevljih j slovenskega duhovnika, še najmanj ! pa primorskega duhovnika. NAŠIM DIJAKOM. Oprostitev šolskih pristojbin. V »Goriški Straži« z dne 9. ju"? nija t. 1. smo poročali, da mora jo plačati pristojbino za sprejmi izpit (60 L) vsi dijaki izvzcmši vojnc si? rote, ker tako so razlagale zakon z dn-e 7. januarja 1926 tukajšnjc šol* ske oblasti. Prosvetni minister pa je te dni poslal ravnatcljstvom sred? njih šol okrožnico, v katcri pravi, da so tudi te pristojbine za spies jemni izpiti oproščeni vsi oni dija? ki, katerih družina (oče, oz. postav? ni namestnik) biva v sledečih poli? tičnih okrajih: v goriškcm, gradi? šeanskem, idrijskcm in postojn? skem, ter v pokrajinah Istre, Reke in Zadra. Prizadeti dijaki naj po? šljejo takoj spričevalo o bivališču | družine (certificato di residenza della famiglia) na Ravnateljstvo so? | lc, kjer jim vrnejo priloženo nakaz? , nico za 60 L. i Sv. mašniško posvečenje bo delil prevzv. knezonadškof v svoji javni kapeli tukajšjim bogo? slovem, in siccr 24. t. m. prvi, 27. drugi in 29. tretji (mašništvo) višji red. Obrcdi bodo vse dni ob 8. uri zjutraj. »Mladika« v Gorici namerava prirediti v krat? kem pevsko?glasbeni vcčcr s pe? strim sporedom. Peli bodo mešani, samo moški in samo ženski zbori novejše Hochrciterjeve, Premrlo? ve, Adamičeve in Ferjančičeve skladbc. Tudi ljubiteljem narodne ! pesmi bo vstreženo. Nekaj poscb? 1 ncga bodo dramatični prizori e so? | lo?pctjem. Med odmori bo igral j društveni orkester. Natančnejši spored in dan objavimo eimpreje. Gospodinjski tečaj. »Prosvctna zveza« bo priredila tudi letos v Gorici gospodinjski tc? čaj. Tečaj se bo začcl dne 20. julija in bo trajal do 20. avgusta. Spreje? majo sc predvscm članice naših društev in Marijinih družb za pre? skrbovalnino v znesku 230 lir. Pro? silke naj vsaj do 10. julija vlože prošnjo na tajništvo Prosvetne zveze, Corso Verdi 37. Gorica. Za znižano plačo se prosilkc sprcjme? j jo le izjemoma v zelo omejencm številu in šc to le v vpoštevanja vrcdnih slučajih na podlagi ubož? ncga izpričevala. Prošnji je treba priložiti izpisek iz krstne knjige, člansko društveno izkaznico in izjavo staršev, oziro? ma upravičcnccv, da bodo točno poravnali prcskrbovalnino. Kcr je število gojenk omejeno, naj prosil? ke nikar nc odlagajo s prošnjo. Prosvetni ski ad čaka veledušnih darovalcev. Ne pozabitc nanj! Shod ženskega delavskega društva Skal* nice bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. pop. v cerkvi sv. Ivana. K obilni udcležbi vabi predsedništvo. Delo za treznost, Po Ameriki jc hodil znani propo? vcdnik treznosti John Gough, ki je pridobil za treznost preko 200.000 ljudi. Ta mož je zdaj umrl ravno sredi govora na nekem abstincnč? nem zborovanju.. Novi svetniki. Tekom tcga lcta bo v Rimu dcvet novih svetniških proglašenj. Mcd temi bodo tudi duhovniki, ki so za časa francoske revplucije položili glavo pod jakobinsko giljotino. Češki »Sokol« se cepi. Narodni socialisti na Čcškcm so sc vrgli v ljuto borbo proti sedanji vladi. Politični razkol se je zanesel tudi med sokolske vrste. Baš zdaj, ko se pripravlja praški vsesokolski zlet, hočejo narodni socialisti usta? noviti lastno telovadno zvczo. Jezikovna odredba za Kočevje. »Slovcnska ljudskü stranka« v Jugoslaviji se jc potegnila za to, da dobe kočevski Nemci na Dolenj? skcm svojc jezikovne pravicc. No? tranje ministrstvo v Belgradu je namrcč dovolilo, da sc smejo ko? čcvski Ncmci poslužcvati v obče? vanju z oblastvi matcrinega jezika. Čc je kaj pravice, bo morala tudi avstrijska vlada isto dovoliti ko? roškim Slovcnccm. Anschluss. V Avstriji je še zmcraj močna želja, da bi s:c priključili k Nem? j čiji. Tudi v »rajlm« bi radi videli, J če bi bili vsi Nemci združeni. Pred? sednik berlinske zbornice je sam dc? jal na nckem shodu v Franksurtu, da se bo priključitev vresnieila. Vprašanje namerjajo Nemci pred? ložiti »Društvu narodov«. Sicer pa bodo že sami ukrenili kot bo njim prav. Dolgovi. Jugoslovani so zdaj dognali, da imajo v Ameriki za 62 in pol mili? jonov dolarjev dolga. Odplačevali ga na. bodo skozi 19 let, če se ne bo ameriški stric usmiljcnega skazal. Konec meniške republike. Na gori Atosu imajo pravoslavni menihi že izza 10. stoletja mnogo samostanov. Polagoma so se tako osamosvojili, da jim svetna gospo? ska žc ni nič več ukazovala. To pa generalu Pangalosu ni všeč. Gora Atos spada zdaj pod Grško, zato hoče diktator tudi kaj ukazati. Pred kratkim jc kratkomalo pisal meni? horn, naj grcdo iz svojilh samosta? nov. (v:cz 5000 menihov bo moralo bežati pred diktatorjevo palico. Priloga,, ^oriške^ Straže" _št._46_ »GORIŠKA STRAZA« Stran 3. Izžrebane Benečijske obveznice. PRVA SERIJA. l'rebanje z dne 21. majnika 1926. Premiranc obvcznice:. Št. lir Št. lir 255293 5000 266309 KKKK) 455180 5000 623443 5000 756147 5000 785744 5000 1038885 100000 1348929 5000 1378990 10000 1411597 5000 1581100 5000 1625605 10000 1662562 5000 1761490 5000 1775874 10000 1855089 1000000 1938953 10000 Dobitki po L 1000: 21380 52526 72902 91480 93826 97166 102271 130231 223495 264057 287533 294240 310132 315747 329066 359421 394572 404787 408910 425420 428372 429871 442606 466270 473756 500733 542683 546237 557836 573702 613270 618715 632121 635825 649158 677967 679092 686268 697788 741644 777579 778098 840527 860888 875172 902239 911844 913688 937853 974387 993114 1015324 10.M528 1076683 1079252 1087959 1088223 1089893 1128899 1159671 1168285 1171479 1173743 1212951 1249227 1259091 1262108 1306083 1307977 1316640 1350297 1357487 1385152 1389700 1404055 1411097 1431144 1453895 1492020 1584984 1588739 1608378 1647371 1652587 1658484 1700682 1737074 1737104 1748458 1752878 1753963 1780094 1784121 1823248 1849627 1872659 1874403 1924533 1991469 1999817 Izžrebane obveznice za dvig po imenski vrednosti. Žrebanje sc vrši v sknpinah po sto zaporednih obveznic. Mi priob* čujcmo v naslednjcm izmcd vsakih sto izžrcbanih samo prvo številko; potemtakcm je izžrebanih vseh 99 obveznic, ki sledijo prvi, ki jo mi navajamo. V lažjc razumevanje naj sledi en primer: st. 7401 velja za stotino od 7401 do 7500. 7401 28901 47001 76601 88401 92801 101701 119201 134301 150401 166801 200101 205401 16301 31601 49301 83001 88601 92901 104501 119401 135201 151101 170801 200301 209301 17701 36201 51801 85001 89801 96001 107001 126401 147401 153601 171801 200901 210301 17801 45001 64201 85101 90901 96401 116901 127801 147701 163101 175901 204901 213101 26101 46501 71301 85401 91701 99601 118301 130401 149701 165901 180201 205301 213801 215101 228001 253401 297401 310901 326601 353301 364501 398001 421001 435501 452301 476101 487301 501901 521201 540601 551701 562301 575301 584901 597301 604401 620001 634201 653001 671501 708901 727501 741701 751701 772201 801501 812501 824101 831401 861701 873901 893701 917501 932201 941101 959001 971101 974701 216101 232701 255201 298801 313101 342501 355101 368601 401101 421701 440201 467201 476601 492201 505201 529001 540801 553901 564701 576001 585301 599001 606001 621901 635401 655601 673501 710301 730401 742601 760301 776101 803701 813001 826001 837201 864101 874301 904701 918201 935201 946401 961101 971201 978901 217501 215201 260901 308001 319101 345101 357901 371001 413201 422701 445701 471601 479901 493501 507801 532501 541001 559401 569601 577701 586301 599601 607401 622301 637201 658501 682101 711001 735001 746301 765501 777101 803901 813301 827901 837301 864701 876201 911201 920101 936501 951901 964801 971301 982201 221301 246501 291001 308201 322601 346901 358601 376901 413701 426001 451901 475301 482001 496701 507901 533101 541801 561301 573701 582201 587901 601901 609901 626201 641001 659701 682901 712601 736601 749801 769601 792601 806601 816401 828301 846601 865501 879401 913501 924601 939401 952001 967001 974101 982701 986001 1003501 1008601 1025101 1044701 1068901 1080201 1117801 1138701 1151001 1161301 1175201 1185701 1191101 1207501 1223701 1231601 1251901 1256501 1266501 1272001 993701 1003601 1009701 1033201 1045101 1073701 1080601 1119601 1^40301 1151901 1161501 1175501 1185801 1194401 1210801 1227101 1237401 1252001 1259101 1268601 1278901 999901 1007501 1019701 1037S01 1051401 1074501 1089201 1120901 1141901 1158601 1172001 1177901 1189901 1200001 1216601 1227801 1242501 1255301 1265201 1268701 1279701 222001 25130! 296201 309001 323901 350101 361901 390401 416101 430301 452001 475901 485501 500801 517401 536201 545201 562101 575001 583601 592601 604201 610801 633001 652401 661401 701001 723301 738301 750001 771401 797801 811901 819501 829701 859501 871101 890801 915101 929801 940401 954501 969301 974601 983201 1003401 1008201 1022401 104390! 1060201 1077001 1115901 1133101 1150001 1160401 1175001 1184001 1190301 1200201 1221001 1230901 1248201 1255401 1265501 1270301 1280001 1280301 1289001 1318301 1340901 1348801 1359401 1368201 1379501 1391201 1416301 1451101 1480801 1498001 1508001 1518701 1563001 1580801 1596801 1607901 1617401 1641901 1663201 1685501 1692101 1697501 1281001 1295101 1326801 1342401 1352001 1361001 1368501 1379601 1393601 1419001 1452001 1492301 1499601 1511101 1548101 1565601 1583401 1605401 1608701 1622001 1644101 1663601 1686401 1692701 1698301 1281401 1306101 1338201 1345201 1355901 1361901 1371101 1380501 1395801 1433301 1461601 1494001 1500701 1513701 1567501 1575601 1586801 .1606901 1616301 1631201 1644201 1677301 1688701 1697001 1700501 1281701 1308301 1339801 1346301 1358401 1366601 1371901 1381201 1405401 1444401 1462101 1494101 1503201 1518101 1562001 1576701 1589601 1607801 1616801 1637501 1657701 1684101 1688801 1697201 1703601 1704501 1716501 1733401 1747501 1760701 1769101 1787401 1801501 1810301 1829001 1843201 1863401 1879001 1901601 1919901 1926201 1943901 1964201 1987701 1707601 1717101 1738201 1748501 1761401 1771001 1789401 1805801 1820901 1829201 1845801 1866501 1883001 1910001 1923401 1929801 1951301 1967101 1987901 1709001 1723601 1741801 1755001 1762001 1774601 1794501 1806601 1824301 1830801 1846001 1869501 1890201 1911101 1925801 1933401 1957401 1977301 1988201 1714401 1728301 1746701 1759101 1763201 1785001 1797401 1808901 1827401 1840801 1846301 1872701 1895601 1916801 1926101 1941001 1958301 1984401 1994001 Izplačila vršijo kr. zakladnicc od 1. julija t. 1. Opozarjamo, da spada* jo k tej prvi scriji samo modre ob- veznicc; žrebanje druge serije (ru- deče) objavimo, ko se bo zvršilo. SOCIflLNI VESTNIK. Opojne pijače škodujejo. Opojne pijače človeku niso po' trebne. So eeli narodi, ki nikoli ne pokusijo opojnih pijač, pa so kljub temu močni in zdravi. V Amcriki, na Angleškem, Danskem, Švici in drugih državah Evrope žive milijo* ni ljudi, ki ne vživajo nobcnih o« pojnih ali alkoholnih pijač. Tudi med Slovenci imamo žc precej zdr= žnikov ali abstinentov in se pri tcm prav dobro počutijo. Ako bi se vživale alkoholne pija* če v majhni množini in le redko* krat, tedaj bi ne škodovale. Če pa se vživajo v veliki množini ali če se vživajo v majhni množini, toda redno vsak dan, potcm pa zelo ško* dujejo telesnemu zdravju in slabijo duševne moči. Alkohol, ki ga vžijcmo z opojni* mi pijačami prcide iz želodca na* ravnost v kri in s krvjo v vse te= lesne dcle, katerim vsem škodujc. Zlasti škoduje alkohol tem telcsnim delom: možganom, živčevju, plju* čam, želodcu, jetrom, ledvicam, sr= cu, žilam in krvi. Za možgane in živce jc alkohol hud strup. Opitemu človeku se zač- nc pamct mešati; ne more jasno misliti, govori praznc čcnče, jczik se mu zapleta, oči se mu izbulijo in ricumno in debelo gledajo prcd sc. Pijancu se trescjo roke, da prevrne kozarec in raztresa jedila. Noge ga nc ubogajo, opoteka se na desno in levo in veekrat pade in se pobije. Vsled alkohola, ki pride v možga* ne, pijancu otrpnejo živci in odpo* vcdo svojo službo. Včasih postane pijanec ves divji, se jezi nad vsem, zmerja in žali ljudi, jih pretepa in besni, česar ne dela nikoli v treznosti. Mnogokrat dobi pijanec živčno bolezen, n. pr. božjast. Mnogim pivcem pa se vsled alkolola tako pokvarijo mož? gani, da znore in pridejo v bolniš- nico. Skoraj polovica vseh blaznih se ima zahvaliti alkoholu za svojo nesrečo. Pri pivcu alkoholnih pijač se ra* da vnamejo pljuea in sapnik. Ko* mur so se vnela pljuča, mora kaš* ljati in pljuvati. Ako dobi alkoho- lik pljučnico, navadno ne ozdravi. Tudi jetika se dobi največkrat za* radi nezmerncga popivanja; in si' cer, ker dobe pivci katar v pljučni cevi in so navadno oslabeli zaradi prepičle hrane, zato dobe bacili jc- tike pri njih ugodna tla, da se Iah- ko razvijejo in razmnožijo. Izkuš- nja uči, da umrje vsled popivanja približno ravno toliko ljudi kakor vsled jetike. Alkoholikova sapa ima neprijeten duh po alkoholu, ker nekaj alkohola, ki pride s krvjo v pljuea, tarn izhlapi z izdihanim zrakom. Neizmerno ali redno vživanje al« koholnih pijae provzroči želodčni katar. Človeku, ki ima želodčni ka* tar, ne cliši nobena jed in vedno hrepeni le po pijači. Tak človek slabo prebavlja, peče ga v želodcu, pogosto mcče iz sebe in ima želod* ene krče. Alkahol je tudi vzrok, da se napravijo v želodcu turi, da se želodec razširi in se napravi želod* eni rak. To je bolezen, ki je zelo nevarna in neozdravljiva. VACLAV BENEŠ - TftEBIZKY D\?e po\?esti Karlštejnskega vrana iz češčinc prevel dr. Fran Bntdač. (Dalje.) »Pravijo, da stc ujeli eudne ptiee! — In na nočni straži so sovc spale!« Obraz Novograjskega je pokri* val ern oblak in tc*le njegove be« sedc so bile kakor sieanje vetra, ki je vel iz onega oblaka in bril vsem, tudi Rozhudi v obraz. »Kaj nisi vee zancsljiv, ti stari, beli kamarad?« Tudi oči Novograjskega so se zdele, da bodejo kakor bodala. »Krono češkega kraljestva je stražil vnuk Kopidlanskega! — Se tega je manjkalo, da bi šustela tu ženska krila! — Ljuebzenske spiet- ke se tu že zadrgujejo. — Saj bo za vse bodoee ease minilo veseljc vsakogar, ki bi si dovolil le senco nepristojnosti, ki so sc tu vršile mcd mojo odsotnostjo!« Karlštejnski služineadi je zmr= žnila šala na ustih, smeh je izginil in utihnili so popolnoma, ko so pcljali Rozhudo v ječo. Gospoda Joahima so se bali vse bolj nego živega vraga; nikomur ni odpustil prestopka, eeprav je bil le nezna* ten kakor skrivljen las. »Sumo iz spoštovanja do tvoje starosti ne sodim takoj.« »Saj tudi ti, gospod Joahim, nisi brez hibe! In mojo zadevo bo mo- ralo vzeti deželno sodišče v prc? tres!« Gospod joahim je jezno pogle* dal starca, tako jezno, kot da ga hoče streti. »Sreča zate, da doloeajo tukaj- šnje naredbe, da naj ha Karlštej- nu na veene case vlada mir in po- koj. Sicer bi imel pravico, potegniti meč. Vrhovni poveljnik sem tukaj jaz!« »Oskrbnik vitcškcLja stanu nika? kor ni podložen. Le oi*lej si, Joa? him, pošteno nase statute!«- üb takih prilikah jc karlštejnska vranja druhal komaj dihala. Öpro? dc so molee hodili ¦/, dvorišča na dvorišče in kdor je le moi*cl, se je izo^nil gospodu Joahimu. Novo* <*rajski je opazil vsako nesomcrno ft'ubo na suknjieu, videl je, kako komu mee ob strani visi. Stari vitez, ki se je vsaj iz prvih otroških let spominjal časov do? brej^a kralja, si je ta dan leščil oklep, čelado in meč sam. In zdelo se jc, da dobiva njeßovo oblieje vsak hip strašnejši izraz. Novograjski je bil strašno raz- dražen. Zdelo se je, da se drobi tlak pod njegovimi nogami. Mi smo bili vsi zbrani okoli oče= ta na Plešivcu; dajal nam je dj* bre nasvete, eeš da ne bo več dol- <*o živel. Gospod David Boryne je od zk> vešee noči 24. novembra besnel, kakor da ga je obscdel hudobni duh. Celo njegovemu uradniku je prišlo na misel, da je obseden. In kaj šele, ko je izvedel, da so vrgli Morinskoga na Karlštejnu v jeeo. Bila sta si iskrena prijatelja — in Morinsky je imel edino heerko, za katero sta se že pred leti dogovo*- rila, da jo zaroeita z Janom, sinom Roztoškega. Karlštejnski fevd je bila izborna dota; Karlstcjnski fevdniki so bili mcd vsemi dalee naokoli najpremožnejši. In kako častna služba! — Gospod David Boryne je bil vendar tudi precej eastihlepcn. Belieka scveda ni vcdcla o tem nieesar. Toda ljudje tako »zdrave« pameti, kakor je bil gospod Bory* nc, nikoli nc vprašujejo po srcu. Tako je med ljudmi do danes. Pri vsem, prav pri vsem odloea le svetla kovina, za katero si lahko kupijo pri vas vse Komaj je izvedel to novico, se ni obotavljal in je takoj hitel na cesarski dvor na Hradeanc. Njego= ve blagajne so bile sicer po zadnji tatvini precej prazne, toda gospod David Boryne je bil kljub temu se vedno bogataš. Ko so ga ondan zakukljenci vo- dili po vsem gradu, da bi jim po* kazal skrite srebrnike, jim ni po* vedal niti polovicc. Trdno je skle> nil, da da rajši življenje, ncgo da se loei od svojih zakladov. In k sreči ni bilo ponočnim gostom za /ivljenje gospoda Davida. Na cesarskem dvoru je šlo ta= krat z denarjem kakor pozimi z medom v ulju. Vladar ni seveda niti slutil, kaj uganjajo njegovi dvorjani. Na videz so sc mu kazali najvdanejše, toda skoro vsaka nji* hova beseda je bila laž. S sleparski* mi govori so si znali nakloniti sa^ motarskega vladarja, da je bil v njihovih rokah prava lutka. In stra« žili so pristop k njemu še vztraj* ncje nego nckoe zmaji dohod k za? kletim princem, ki se jih je drznila osvoboditi junaska deklica. Stran 4. >GORl$KA STRATA« Clovek, ki ima vsled alkohola bolan želodcc, se navadno na tešee zaliva z žganjem in misli, da ga to krewi. V resnici pa mu žganje le ogiuši želodčnc živce, da nc outi bolecine. Bolezen pa ostane in še napreduje, ker jo pospešuje vsak? danje vživanje žganja. jetra se vslcd alkohola včasih po? večajo in prevleeejo z maščobo, včasih pa se ncpnmcrno skrčijo in strdijo. Tako pokvarjena jetra nc morejo opravljati svoje važne služ? be. Posledica skrcenih jeter so raz? ne bolezni, n. pr. zlatenica in vo? denica. Človek, ki ima ziatenico, je ves rumen v očeh, po obrazu in ži? votu ter hira. Tak bolnik dobi ru? meno barvo, ker so se z jetri skr* eile tudi eevke, po katerih se je iz? lival zoic iz jeter v čreva, in zoic, ki ne more vee po cevkah v ereva, zaide v kri in ž njo po vsem telesu. Vodenico pa dobi pivec, ker se z jetri vred skreijo tudi krvne žili? ce in kri, ki ne more vccdalje, zae? ne vodeneti. Veasih se nabere v trebušni votlini do 12 1 vode. Ako jo zdravnik vzame ven, se kmalu nabere nova. Te bolezni so redko ozdravljive. Ledvice se vsled alkohola odebe? le ali pa se skreijo in strdijo, na? pravi se kamen. Ker bolne ledvicc ne morejo vee vršiti svoje naloge, ne morejo namree vee izloeevati iz krvi strupenih snovi, se te snovi nabere jo v krvi in pri bolniku se pojavijo znaki zastrupljenja, gla? vobol in bljuvanje. Zdravnik dr. Novotny pravi, da je tudi vnetje očesne mrežnice in popolno oslep? ljenje lahko posledica ledviene bo? lezni. lstega mnenja je tudi zdrav? nik dr. Denetle, ki trdi, da pozna vee tisoe slepcev, ki so oslepeli vsled žganja. Alkoholike, ki so zboleli na ledvieah, mučijo tudi grozni krei in deliriji in taki bolni? ki počasi hirajo, dokler ne umrjejo prezgodnje smrti v hudih boleeinah. Ledvienim boleznim ni sieer vselcj vzrok zloraba alkoholnih pijač, vendar pa trdijo zdravniki, da je iskati štirim petinam teh bolezni vzrok v pijaneevanju. Zelo slabo uplivajo opojne pija? ee na sree. Vsled vživanja alkoho? la se sree razširi in veasih tako pre? mreži s tolšeo, da se ne more vee redno gibati. Cloveku s tako po? kvarjenim sreem primanjkuje sapc, ker poveeano in z maseobo zalito sree nima dovolj prostora v prsih in pritiska na pljuea. Otolseeno sr? ee dobe posebno pivopivci. Ko pride alkohol v sree, zaene sree hitreje biti in udari po sto in vcekrat v minuti, namesto samo 72 krat. Vsled tega kroži kri urneje po žilah in elovek postane rdee in raz? burjen. Sree pa, ki premoeno tolee, oslabi vsled prevelikega napora ali pa se zgodi, da poei kaka žilica in tedaj zadene eioveka srena kap, naglo umrje. V nekem kraju sta dva moža prišedši s scjma domov izpila steklenico žganja; naenkrat pa sc je enemu stemnilo pred oenii, padel je in umrl. Zadela ga je kap. Žile vsled alkohola okamene, za? pnene, postanejo trde in krhke, da lahko počijo. Posledica tega je vc? likokrat mrtvoud in nagla smrt. Vsled vživanja opojnih pijač o? slabe krvna telcsca in vsa kri se zastrupi. Posledica zastrupljcne kr? vi pa je splošna slabost, ki provzro? ea mnogo bolezni in naposled pre? zgodno smrt. Alkoholne pijaee torcj silno ško? dujejo našemu telesu, provzroeajo brez števila bolezni in spravijo marsikoga v prezgodni grob. Ne škoduje pa pijaneevanje samo pi* jancu, temveč tudi njegovim po* tomcem, kajti alkoholno zastrup? ljenje je podedljivo. Otroci pijan? cev so škrofulozni, božjastni, imajo zelo slabe živce, navadno zgodaj umirajo* so topi, slaboumni, nag? njeni k pijaneevanju, zloeinstvu in raznim drugim pregreham. Alkohol torej ni potreben, brez njega sc živi dalje in bolje. Kdor ga vživa poredko, samo priložnost? no, mu mnogo manj škoduje kot oncmu, ki ga vživa redno. Pijanče? vanje pa ne provzroea velike ško? de samo v zdravstvenem in rod? binskem ozirn, temvee tudi v dm? žabnem in narodnogospodarskem. Protialkoholno gibanje, ki ima namen omejiti zlorabo alkoholnih pijae in doseei med ljudstvom splo? šno zmernost, jc torej zelo opravi- eeno in potrebno je, da se zanese tudi k nam. Kdor je prijatelj ljud? stva, mora delati za njegovo trez? nost. m. Iz šipohega svets. Največja razdalja. Nckaj neverjetnega so odkrili a? meriški zvezdogledi. Okrog ozvezd? ja Device sc zbirajo ncke megle, pro.stemu očesu nevidne, ki niso nie drugega kot gosto posejana nebn a tclcsa. Razdalja od zemlje do te skupine pa znaša 8 milijonov svet? lobnih let. Eno svetlobno leto, ( ~ mera, ki jo rabijo zvezdogledi v neizmerni mcjah prostranstva), pa šteje 10 biljonov kilometrov! Si morete io predstavljati? Cerkev na strehi. To so si pa v Klmu zmislili. Ar? gentinski stavbenik Marion Fletta je predložil Mussoliniju in bajc tudi samemu papežu načrt za nebotič? nik, ki bo stal nekje sredi Rima kot spomenik fasizmu. Imel bo 24 nad? siropij. Prav na vrhu, na strehi, bo pa cerkev. Delaven elovek. Pesnik Gabriele d'Annunzio je spo? ročil, kot se here v pariških listih, da bo odslej naprej delal po noči in po dnevi. Pridnost je lepa reč, po? nižnost pa šc bolj. Nadležni časnikarji. Na evharistieni shod v (Jhicago je prišel tudi kardinal Faulhaber. Kar naenkrat ga je pa zmanjkalo; ni ga bilo nikjer. Naposled so zvedeli, da se je visoki cerkveni clostojanstve?-1 nik umaknil nekam v predmestno župniščc, da ga ne bi radovedni časnikarji o vsem mogoeem izpra? ševali. Listnica Kmečke=delavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. BolUir Andrcj, Grgur: Vain je bila priznana pokojnina s kr. odlo? kom dne 1. aprila 1926 St. 44676. Upati je, da dobite v kratkem tudi denar. 2 Makuc BUrz, Kromberg 66: Z<:-la? site se v tajništvu ob priliki, ker moramo z Vami ustmeno razsprav? ljati o Vaši pokojniniski prošnji. 3. Čeimelj Alojzij, Smarje 214: Ob priliki zglasite se v tajništvu. 4. Buidgelj Ivan, Ktunnje: Vaš rekurz bo v kratkem rcšen. 5. Žižmond Leo p., Volčjadrugu: Vaša prošnja je še vedno v pregle? du. Manjkajo še nekateri doku> menti, ki jih je komisija zahtevala od županstva 6. junija. Podrczajte pri županstvu, da odpošljc eimprcj zahtcvane dokumente. 6. Hvnilč Jož., Kromberg: Posrc? dovali smo in prejeli odgovor, da bo v kratkem urejeno, kakor ste prosili. 7. Preset Ivan, Trsl, Garibaldi 7: ob priliki zglasite se v tajništvu. Če pa bi ne mogli priti, sporočite nam: nato Vam bomo obširno pisa? li o Vaši zadevi. 8. V. A., Voice: V kratkem dobite pismeni odgovor. 9. Kuriiičič Ivan, Idrsko: Posredo? vali smo osebno pri zakladncm nadzorništvu v Vidmu in prejeli odgovor, da boste v kratkem pre? jeli denar. Št. Vaše knjižice je 2003558. 10. Podobnik Jozef, Cerkno: Tudi za Vas smo posredovali osebno v Vidmu pri zakladnem nadzornU štvu; v Vidmu nimajo Vaših aktov, — zato bomo podrezali pri zaklad? nem nadzorništvu v Trstu. 11. Ogr/č Ivan, Vojsko: Posredo? vali smo o Vaši zadevi osebno v Vidmu pri zakladncm nadzorni* štvu; tarn ni Vaših aktov, urad sam je Vašo zadevo pismeno urgiral pri zakladnem nadzorništvu v Trstu. 12. Znidaršič Andrej, Anhovo 10: Posredovali smo v Vaši zadevi pri zakladncm nadzorništvu v Vidmu in ugotovili, da prcjema pokojnino že več časa mesto Vas ncki drugi Žnideršič, in sicer potom poštncga urada v Prvaeini. 13. Vidic Ivan, Sv. Križ št. 97: Posredovali smo osebno pri zaklad? nem nadzorništvu v Vidmu; če ni- ste še prejeli denar ja, ga v krat? kem prav gotovo dobite. 14. Podgornik Olga, Čepovan: Po? sredovali smo za Vas pri z. nad? zornistvu v Vidmu; tarn ni Vaših aktov; posredovali bomo osebno pri zakladnem nadzorništvu v Tr- stu in Vas bomo obvestili o uspehu. Tajnišivo. je novega na cleželi? Mir en. (Velika veeerna prireditcv na pro- stem.) V nedcljo dne 4. julija ob 8. uri zvečcr priredi »Slovcnsko iz- obraževalno društvo« v Mirnu prvo izvanredno večerno prireditev na dvorišču »Čevljarske zadruge«. Program bo vscboval burko enodc? jansko »Stričeva oporoka«, ki se dosedaj šc ni nikjer predstavljala na naših odrih in bo povzroeila brez dvoma obilo smeha. Dva pev? sko?dramatična prizora, pri katerih nastopa celotni incšan zbor, nam bosta nudila izvanredncga dušev? nega vžitka. — V narodnih nošah bodo naša vrla dekleta zarajala ob sprcmljanju »Mirenskcga godbe? nega krožka«, ki se bo ta dan izka? zal s par prvovrstnimi konccrtnimi točkami in po udarcih vesele ko? račnice bo prikorakala »Abcsinska paradna straža«, ki bo izvedla svoj divji pics. H koncu pa bo zapel še par pesmi društveni moški zbor, ki se za svoj nastop vsekakor zelo trudi. — Za goste bo prcskrbljcno z raznovrstnimi okrepeili, ki jih bodo lahko deležni pri pogrnjenih mizah. — Ob bajni razsvetljavi cc? lega prostora bo delovala šaljiva pošta, ki ima vedno dovolj goreeih dopisovalccv in dopisovalk in raz? deljavala sc bodo dragocena daril? ca, ki jih bo dobil marsikak sreco? lovee, ki bo tvegal za to majhen prispevek. Mirenski oder je svojim gostom znan po svojih dobrouspe? lib prireditvah, zato tudi sedaj naj nc manjkajo tisti, ki hučejo prcži? vcti par sreenih in veselih ur v kro? gu mirenske mladine. Šempeter pri Gorici. Pcvsko izobraževalno društvo »Prcšcrcn« je letos dne 2. febr. vCa? kalo 20 let svojega obstoja. Da sc ta častna oblctnica dostojno prosla? vi priredi društvo dne 15. avgusta t. 1. na scnčnatcm dvorišču gostil? ne »Kmetijskcga društva« v Šempe? tru veliko vrtno veselico, pri kateri bodo sodelovala štcvilna soscdna društva z lepimi pevskimi tockami. Na sporcelu jc tudi drama Andre? jcv (Dr. Krck) »Zaklad«. Gotovo imate še vsi v spominu naše vrle igralce izza predvojnih let. Vslcd tega naj nikdo ne zamudi posetiti nas ta dan. Podrobnejši spored šc objavimo pravoeasno. Naprošcna so pa žc v naprej sosedna bratska društva, da bi tisti dan po možno? sti opustila morda nameravane pri? reditve. Ljubinj. Član našega »Bralnega društva« Lcban Mihael iz Ljubinja?Ravni je dne 27. maja t. 1. stopil v zakonski stan. Svojemu zvestemu in požrt? vovalncmu sočlanu žcle in voščijo vso sreeo v novem stanu vsi sočla? ni in sočlanice. Vrtojba. Slovesni zaključck tukajšnje o? brtno ? nadaljevalne sole se bo vršil prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri v poslopju tukajšnje sole. Ob tcj priliki bodo razstavijeni vsi šolski izdelki, katere so izdelali go? jenci in gojenke tckom šolskega 1c? ta 1925.?26. Razstavo šol. izdelkov si lahko vsakdo ogleda od 10. do 18. ure označencga dne. Prijatelji in ljubitelji napredka: dobro došli! Vodstvo. Vreme. Kip Srca Jezusovega, ki jc bil ukraden iz župne cerkve v Vrcmah, se jc našel zar.ut s kamenjcm nad Famljami, kjer je bil nckdaj star grad. Kip je nepoškodovan. Ledine. Prejeli smo in priobeuiemo brez dostavkov: Cenjeno urednistvo »Gor. Straže« sc naproša, da sprej? me k dopisu: Gasilska prireditev z dne 4. t. m. sledečo popravo. G. do? pisnik pravi: »da se je izmed vseh točk vsporeda vršil edino le plcs«. Rcs pa jc, da sc je vršila tudi ša? ljiva pošta, kar bi se g. dopisnik lahko prepričal, ako bi bil prišcl malo bližje si ogledat cclo priredi? tev. Toliko v vednost g. dopisniku in eitateljem! Dvojezični peeat: Societa Volontari Pompieri in Ledine. Prostov. Gasilno društvo ? Ledinc. Sežana, Na trgu 12. t. m. je bilo na prod-ij 1293 glav živine in sicer: 602 volov. krav in telet, 352 konj in 339 prašič^ kov. Gene govedini a 450 lir stot žive teže, tclctam ä 700 lir mrtve tcže. Konji boljše pasmc do 5000 lir glava. Prašiči 5—8 tedenski od 100 do 160 lir. Kupeija precej dobra, po? sebno s konji in prašički. Kupeija z manifakturnim blagom, žclczni- no, stcklenino, leseno posodo, ko- tlovino, kinct. stroji (škropilnice in orala), čevlji, posebno onimi Mi- renske zadruge, obleko i. t. d. sred? nje dobra. O tržncm dnevu, ki jc bil vecraj dne 22. t. m. bomo poro? čali prihodnjie. Kobariški okraj. (Odgovor na dopis v »Edinosti« št. 137. z dne 10. junija.) Dopisnik iz Ladii odgovarja, da se njih društvo ne razlikuje za pi? čico od drugih in da so njih člani lahko za vzgled drugim. Ako nisic nasedJi liberalcem in ako se vase društvo ne razlikuje od drugih, za? kaj ste pa pisali na P. Z. po preda? vatclja, da ustanovite društvo, šc predno so prišli k vam gospodje ocl Z. P. D. Zakaj niste že prej pisali na Z. P. D.? Zakaj niste pojasnili članom, za kaj gre in kaj je cna ali druga zveza? Ko ste imeli žc vcč easa za dništvo, so me vaši elani vprašali, kako je to, da naše dru? štvo ni z vami; niso vedeli, kaj po? meni zveza in kakšen namen ima. Če se vaše društvo ne razlikuje od drugih in če so lani vzgled v pravem krščanskein življenju, zakaj pa ne? kateri vaši člani govorijo, da mi nismo pri takem društvu, pri kat< ? rem ne smejo plesati in prirejati pie? sov in mora jo hoditi k sv. maši. Oni so rekli, da so svobodni, če hočejo grejo k sv. rnaši ali ne. Seveda tak? šnc člane iniate vi drugi za vzgled. Tisti hujskaei in zgagarji ste pa vi, ki ste nas inienovali za hujskaee v časopisih, ko nam še na misel ni pri? šlo, da bi vam kaj nasprotovali, ampak smo sc vedno v obilncm ste-' vilu vdeleževali vaših prireditcv, čc? ravno vas ni bilo niti videti na eni naših prireditev. Vi napovedujeic boj zdražbi, medtcm ko sami delate zdražbo. Ali smo vam mi kdaj oči? tali, čeravno ste vi hoteli na raznc načine ovirati našo ckrožno prire? ditev? Zato ker ste proti zdražbi, kaj nc? Za danes naj bo dovolj, pa drugič še kaj, če bo trcba. Prcds. kob. okrož. Kurinčič Franc. »CjORJSKA STRA2A« Stran 5. Bilje. Minulo sredo smo spremili k zad? njemu počitku Joškota Mozetiča, bivšega upravitelja »Kmetijskega društva«. Bil jc mož, — res eel mož! Vedno se je zvcsto vdeleževal dru? štvencga življenja; povsod je bil delujoč elan: tako v cerkvenem zbo? ru, v društvenih prostorih in na odru, na prosvetnem in gospodar? skem polju. Povsod odločen kr? ščanski mladenič in mož, pa vkljub temu priljubljen. Bil je tudi clan in odbornik »Stavbene zadruge«, elan in odbornik »Kmetijskega društ? va«, ki ga je ob svojem povojnem obnovljcnju izvolilo za svojega po? slovodjo. Vslcd neumornega in po? žrtvovalnega dela si je nakopal bo? lezen. Potrpežljivo je prenašal dolgo bolezen. Kakor v zdravih dneh tako tudi v bolczni je iskal tolažbe v po? gostem prejemanju sv. zakramen? tov. Tu je dobil edino pravo tolaž? bo! Po enolctnem bolchanju ga je neizprosna smrt položila na mrtva? ški oder. Zadnja njegova pot je po? kazala, kako je bil priljubljen pri vseh slojih, čeravno je bil odločno krščanskega mišljenja in se je tu tudi doslcctno udejstvoval. — Po? greb jc bil res veličasten, kakoršne? ga Bilje le malokrat vidijo. Pred hišo žalcsti mu je moški pevski zbor zapcl žalostiuko: »Blagor mu«. Vsak je čutil, da pevci res pojejo iz srca svojcmu eianu v slovo. Tako ganljivo so peli, da ni ostalo suho nobcno oko. Pogreb sc je veličastno razvrstil, povsod je vladalo resno pobožno razpoložcnje med turobno pesmijo »Miserere« in molitvijo sv. j rož. venca. »Kmetijsko društvo«, »Prosvelno društvo« in drugi prija? telji in sorodniki so blagcmu pokoj? niku poklonili krasne vence. Ob grobu se je »Prosvetno društvo« v imenu vseh navzočih poslovilo z ža? lostinko: »Jaz sem življenjc in vsta? | jcnjc, kdor veruje v me, četudi je mrtev, bo živel na vekomaj!« Da, j dragi Joško, ti vživaš veeno življe? i nje! A zapustil si mlado vdovo in ' pet mesecev staro siroto, očeta in ! mater ter mnojlo sorodnikov in iskrenih prijateljev, ki so se težko loeili od tcbc, pa te ne bodo poza? bili! Žalostno vdovo, ki je bila med in po vojni do poroke vneta in po? žrtvovalna prednica dekliške »Ma? rijine družbe«, naj tolaži Žalostna Mati božja, ki si jo je izvolila za svojo zaščitnico v »Marijini družbi za žene«. Vsc sorodnikc naj tolaži Bog! Tebi Joško pa vcčni mir! Tolmin * Prapotno. Z ozirom na poročilo »Priletnega vašeana« iz Prapotnega v »Gor. Str.« št. 38 z dne 21. V. t. 1. nioram resnici na ljubo tu izjaviti kot ne* pristranski opazovalcc, da je dotier no poročilo preveč črnogledo in skoro bi rekel nekako zavisti žclj? no. Vsa east oskrbniku, ki opravlja premoženje v obeo pohvalo in skrbi tudi za dckleti bolj kakor marsika? teri oče ter odganja tudi prav prid? no vse nočne vsiljivce. Le tako na? prej pošteni oskrbnik, ker takega oskrbnika je želcla mati svojim o? trokom in boljšega bi težko dobila. •Mladi deklici le poslušajta svojo preizkušeno sorodnico, pies pa pu? stita, naj bo kjcrkolil Tako bodeta ohranili zdravo telo in pa tudi zdravo dušo. Ta opomin pa naj bi ne veljal samo vama, ampak vscm deklicam v vasi, pa tudi izven nje, ker mnogo starišev je, ki hčerke puste in celo pošiljajo na pics, a jim delajo sitnosti, ako hočejo stopiti v izobraževalno društvo ali pa v Ma? rijino družbo. Če ni res tako, pa poglejte malo gori in počez v za- peljive kremarje in krčmarice. Čudno le, da išee občina še celo pri kulturnih prircditvah dohodkov za siromake, pies in še celo v noč pa pusti popolnoma prost. J. S. Spodnja Idrija. (Nesreea z motornim kolesom.) Preteeeni teden je vozil začasni taj? nik tukajšnje obeine g. Luigi Calli? garo z motornim kolesom od Sp. Idrije proti Želinu; na ovinku, ne daleč od »Travnika«, je trčil s ko? lesom v avto, ki je vozal v napačni smeri ter si pri tern zlomil leva no? go in se poškodval na glavi. G. tajniku, ki se je v kratkem času svojega službovanja vsem, ki so imcli z njim bodisi službeno ali iz? ven službe opraviti, zelo priljubil s svojo vljudnostjo, žclimo skorajš? njega okrevanja. Avto, ki je bil vz? rok nesreee, je iz Zagreba ter je vozil levo, mesto desno kakor ji pri nas predpisano: opomin šoferjem, da naj ga pazijo na predpisc drugih držav, kadar se v taiste napotijo. Ravne pri Cerknem. Slovensko prosv. društvo »Zora« v Ravnah pri Cerknem vljudno va? bi na veselico, katero priredi dne 27. junija s sledceim sporedom: 1. Pozdrav. 2. »Nckje na Franco? skem« — pesem E. Adamie. 3. »Zvi? ti Jaka« — kuplet. 4. »Solnce eez hribe gre« — pesem; Fcrjančie. 5. »Blagor krotkim« — slika s petjem. 6. »Plevice« — pesem — Ferjaneie. 7. »Davek na samce« — šaloigra v 3 dcj. Vrhpolje. Dne 4. jul. bo obhajal pri nas g. Franc Premru, naš rojak, novo ma? šo. V proslavo bo ob tej priliki »Iz? cbražcvalno društvo« priredilo sim? bolično igro »Skrivnost sv. maše«. Za pozneje pripravlja društvo ve? ejo prircditev s petjem in dramo »Zlatarjevo zlato«, prirejeno iz A. Šenoa?vovega romana z istim naslo? vom. gra je še v rokopisu in sc tod še ni nikjer igrala. Kdor jc eital ro? man, ve, da bo igra nad vsc zanimis va in poučna. Dan prircditvc se pravoeasno objavi. Gore nad Idrijo. Tudi pri nas smo imeli dne 6. junija »Čvetlični praznik« proti je? tiki. V ta namen so ljudje veliko darovali — 214 L —, ee pomislimo, da jc župnija jako majhna. Sc pae zavedajo, da ta bolezen zahteva innogo, mnogo žrtev vsako leto in je treba v obrambo proti njej krep? ko nastopiti! — Po dolgcm času od? mora nam je pretcklo nedcljo nudi? la mladina mnogo pouenega s svojo prireditvijo nastopila jc na odru in vprizorila proti vsemu prieakova? nju zelo poučno žaloigro za kmee? kc ljudi: »Užitkarje«. Marsikoga jc gnala k igri radovednost, kako bo? do kaj nastopili igralci, ker so bili po večini samo taki, ki še prej niso bili nikdar na odru. Kar iznenadili so nas s svojim nastopom! Ne da bi pretiraval, moram rcei, da je vsak igralec izborno rešil svojo vlo? go. Videlo sc jc, da so sc igralci res potrudili podati žaloigro tako, kot jo je zamislil g. pisatelj sam. Le ne? kaj je bilo graje vrcdno, a ne pri igralcih, ampak pri obeinstvu, da se namreč smeje pri trcnutkih, ki so najbolj rcsni in žalostni kakor n. pr. ko v 3. dejanju umrje užitkari? ca in ko one tri ženske z raznimi sredstvi ugotovijo, da je nastopila smrt. Zadovoljni smo se razšli po igri in vsakdo z nado v sreu, da bi nas mladina le kaj kmalu zopct po; vabila na kako novo prircditev! Igra jc torcj dosegla svoj uspeh in zadovoljila vse! Igralcem in igral? kam častitam! — Vdcleženec. Rihemberk. Tukajšnje prosvetno društvo pri? rcdi dne 4. julija vokalni konccrt. Sodelovalo bo zraven domačega zbora še šest pevskih zborov iz o? kolicc. Zastopana bodo tri prosvet? na okrožja: Gregorčičcvo, Mahni? čevo in dolenje vipavsko. V dveh zborih se združijo vsi pevci in pev? ke iz Gregorčičevega okrožja in si? cer v Fcrjančič?evem »Pozdravu« in v prelepi Vodopivčevi »Noči na Adriji«, ki je dobila pred par leti prvo naigrado. Na sporcdu je 16. lepih pevskih točk, od najpripro* stejšc do najmodernejšc »Vragove neveste«. — Ta dan se obhaja pri nas tudi »obnašanje« — ccrkveni shod sv. Urha. In prav ta dan bo daroval cast. gosp. Anton Piščanc, naš vrli domačin iz Cvetroža, novo sv. mašo. Našcmu pridnemu in vs? trajnemu sodelavcu na kulturnem polju iskreno častitamo. Ob tej pri? liki se spominjamo koliko večcrov se je z nami trudil samo z igro, ka? tero jc sam iz nemščine prevedel. Pa z drugimi prireditvami vsa leta po vojski? In kakor je že navada, vse za božji Ion. — Z odkritosrč? nim veseljcm mu dne 4. julija za? kličemo: »Bog Vas živi še mnoga zdrava leta«! Libušnje. (Odgovor dopisniku iz Lader na dopis v »Edinosti«.) Kcr ne eitam več »Edinosti«, od* kar jc prinašala člankc iz pcrcsa drja Pivka, ki se je v tistih člankih hvalil s tern, da je toliko slovenskih fantov in mož v strelskih jarkih zastrupil, — zato sem šele danes po ovinkih izvedel za odgovor, ki ga i jc dopisnik iz Lader priobčil v »E? ! dinosti« kot odgovor na moj dopis v »Goriški Straži«. Da je bil ta do? pis moj, je iz vsebine spoznal lahko vsak otrok, torcj tudi dopisnik »E? i dinosti« in zato sem mu primoran odgovoriti, — posebno pa še tudi zato, da se ne bo več metalo peska v oči našega ljudstva. — G dopisnik, Vi odgovarjatc na mojo kratko trditev, da so Laderci pri ustanor vitvi svojega društva nasedli na li? beralne limanice — in hočctc to tr? ditev ovreči, — pa je v eelem dopi? su ne ovržctc, ampak klobasate o stvareh, katerih se jaz sploh v do? pisu nisem dotaknil. V dokaz, da Vaše društvo ni liberalno, trdite, da je bilo prvo ustanovljcno v li? bušenjski občini. Prosim Vas, kak dokaz je to: ker je prvo ustanov? ljeno, zato ni liberalno! Sicer pa to ni res, kaj ti žc dolgo pred vojno so bila ustanovljena izobražcvalna društva: v Smasti, na Vrsnem in v Krnu, samo Laderci niso hotcli ustanoviti društva. Po vojni šelc ste tudi v Ladrah ustanovili društvo; mi pa smo stara društva le obnovili, poživeli in prilagodili novim razmc? ram. — Drugič hoeete dokazati, da Vaše društvo ni liberalno s tern, da trdite: »Pač pa se lahko ponašamo, | da ravno člani našcga društva dajo lahko vzgled o res pravem krršean? skem življenju marsikatcrcmu čla? nu drušlcv v" sosednjih krajih.« Kdaj pa sem jaz kaj nasprotnega trdil?? Ravno zato, ker so Laderci pošteni, mi je žal, da so nasedli na limanice par liberalcem, ki se naha? jajo v vasi in slepijo druge s svojim narodnjaštvom. Nikar, g. do]?isnik, ne stopajte na sredo tempiia in se ne trkajte na prsa in ne hvalite se s s svojim krščanskim življenjcm: O Bog, poglej me, — se postim trikrat na teden, dajem miloščino, molim itd. in niscin tuk kot je oni grešnik tarn za vrati...!, ko Vas po tern nihče nc vpraša... To je, g. dopis? nik, farizejsko — in liberalizeni jc farizejski — lc to ste dokazali s tern, in ničesar drugega ne. Vi dobro ! veste, da je na svetm več ver: kato? liška, turška, f>rotestantovska itd.; — če se katoličan očitno vpišc v turško vero, pa še tako pridno do? ma moli sv. rožni venec, se posti itd., ga bo vsak razviden človek imel kljub temu za Turka! — Vi veste in vsak razsoden človek ve, da je bilo vedno več svetovnih nazi? ranj med človeštvom in da so ta naziranja tudi še dandanes: katoli? ško, liberalno, komunistično itd.; te? ga nihče, najmanj na Vi, ne bo spravil s sveta. Po teh naziranjih so se razdelile stranke, ali struje če hočete, in vsaka stranka si prizade? va pridobiti svojemu naziranju čla= nov, društev: gospodarskih, pro? svetnih, športnih itd. Kdor pristopi očitno k eni ali druga stranki, sprcj? me strankino svetovno naziranje: krščansko ali liberalno ali komuni? stično itd. in postane tako ali kr? ščanski socijalcc, (klerikalec, ce ho? čete), liberalcc ali komunist itd. Tako jc, pa nič drugače, moj g. do? pisnik! Vi stc spravili Laderce, da so pristopili k liberalni organizaci? ji in s tern ste se očitno priznali za liberalce! To je priznal tudi g. A. Rcjcc, ki se mi je predstavil nckdaj v tolminskcm župnišču kot zaveden katoličan, (klerikalec, ee hoceteX ko je par dni po ustanovitvi Vašega društva v Gorici, v kavarni na Travniku dobil nekega našega mo? ža in ga vprašal: »Kaj pravi Vaš g. kurat, ker smo mu ustanovili v du? hovniji liberalno društvo?« To bo priznal tudi tisti izmed Laderccv, ki je pcljal g. Jelinčiča v Smast, da tudi Smaščanc vlovi na liberalne dimani? ce, — pfl mu niso šli gori! — Tret? jič: Vi govorite v dokaz, da niste nasedli na liberalne limanice o kmečko ? narodni prosveti. Ljubi moj, to je pristno liberalno, — že s tern ste dokazali svoj liberaliZvim, kajti krščanstvo ste vrdi popolno* ma v kot, kakor dela jo to »edinja- ši«. Predno je bila na svetu »i:di? njaško ? narodna« prosveta, je ,".e davno, davno cvetela krščanska prosveta. — Vzcmite zgodovino v rokc in bostc vidcli, da je krščanska prosveta prcobrazila svet in ga preobrazuje še vedno! Da smo> pa mi, ki smo krščanskcga naziranja, — protinarodni, — tcga vendar ne boste trdili. — Toliko za enkrat kot odgovor na Vaš dopis. Če hočete še kaj več, — stopite na plan, kot sto* pirn jaz, — podpišite se pod svoj do* pis, kakor sc jaz, — potem bova go? vorila dalje, izza plota pa ne metati peska ljudstvu v oči! Ivan Leben, kurat. Štomaž pri Ajdovščini. Umrl je g. Alcksander Berbuč, bivši davkar, oče tukajšnjega g. župnika, star 75 let. Bil je zelo blag in miren človek. Pokoj njegovi duši! Črni vrh nad Idrijo. Dne 24. in 30. maja t. 1. so prire? dili črnovrški »diletantje« drama? tično predstavo, katere čisti dobi? čck je bil namenjen — kakor je sta? lo na vabi.lih — črnovrškim siro* tarn. Dasi so delali v »Edinosti« vc? liko rcklamo, kakor da bi bil imel Radi selitve je na prodaj pose? stvo s hišo, hlcvom in dvokozol* cem. Redi sc lahko 4 glave živine in dva prašiča. Zemljišče meri 17 in pol johov in sicer dva gozda, travnike in njive. Ccna po dogovo? ru. Nastop takoj. Natancno se iz? ve pri Ivanu Kos ? Kneža št. 2, Pod? melee. Kdo želi kupiti malo domačijo? Pritlična hišica s kamrico in hiev? ccm za kravico, malo sadnega vrta z mladim sadnim drevjem. Ena nji? vica zasajena s krompirjem. Naj? potrebnejše orodje sc dobi pri me? ni na Spodnjem Vrhniku,, Micika Treven, Ledine. Vsem znaiicem, prijateljem in sorodnikom naznanjava, da je po božjem sklepu danes v Gospodu zaspal soprog, ozirorna oče, gospod Aleksander Berbuč davčni upravitelj v pokoju. Pogreb dragega ranjkcga bo dne 23. junija t. 1. ob 6. uri zvečer. Vence hvnležno odklanjava, pač pa prosiva, da se umrlega spominjate v pobožni molilvi. Štomaž, dne 22. junija 1926. Alfonz M. J., vikar, sin Josipina, soproga Stran 6. »OORISKA STRA2A< priti v Črni vrh najmanj kak cirkus Kludsky, so igrali posebno pri dru* gi predstavi pri skoraj prazni dvo* rani. Mi bi bili molčali in bi ne bili niti omenjali, da so se »diletantje« zabavali po prvi predstavi celo noč v neki zasebni hiši in še drugi dan dopoldne v ^ostilni, kjer je med petjem hreščala tudi harmonika, ne vemo, ali radi navdušcnja, ker je »i^ra povsem zadovoljivo tako v moralnem kakor tudi materijalnem oziru uspela«, kakor so pisali v »E* dinosti", ali pa so nadaljcvali do« brodelno akcijo v korist črnovrških sirot. Tudi ne bi bili omenjali, da črnovrške sirotc še danes zastonj čakajo na njim namenjeni eisti do? bieek, ker niso še nieesar dobile. Vsega te^a ne bi bili omenjali, da sc niso »diletantje« v dopisu v »Edi* nosti« z dnc 12. t. m. strašno raz? jarili nad »razširjevalcem zdražbar* skih naukov«, ki da je agitiral proti udeležbi na njih prireditvi. Še na Col, pravijo, da je bilo poslano »tajno« obvestilo, ki j eCeveane od* vrnilo od vdeležbc. Mi o kaki to? zadevni agitaciji nieesar ne vemo. Ljudstvo ve in zna ločiti prircditev od prireditve in ni potreba, da se mu to še posebej razlaga. V tern oziru se vam res ni treba bati naše agita« eije in lahko »grcste naprej brcz strahu«! Samo to bi v bodoee pri* poročali gg »diletantom«, da bi bili pri enakih prireditvah boilj ^ — skromni! Skromnost je lepa čed* nost tudi v takih slueajih. Torej več dela, pa manj besedi in samo* hvale! Tudi ni posebno priporoč* ljivo, da radi slabe vdeležbe pri vaših prireditvah zabavljate s »ka* toliško kulturo«, ker s tern kažcte, da v vaših vrstah zelo manjka, in bi vam priporoeali, da jo bolj gojite! Nad vse smešna pa je opomba do* pisnika v »Edinosti« da: »pes za* cvili, ko se mu na prste stopi«. Na to modro opombo vas lahko zago* tovimo, da še nobena miška v Čr* nem vrhu ni zacvilila radi vaših pris reditev, kaj še pes, ki je velikan napram njej. Nikar se prevee ne smešite! Vaše prireditve so šle mi* mo Črnovršcev skoraj neopaženo. Razburile so v veselem prieakova* nju samo sirote, druge so pa pustile popolnoma hladne. Ves vaš nastop j'asno kaže, da ste v resnici še ve= liki diletantje! S Krasa. V Gorjanskem, Velikem dolu in zlasti v Pliskovici se dobi še dober, pristen teran po 4.50 do 5 lir liter, v Dutovljah pa imajo letos Istrijanca. Kaj naj to pomeni? Knjižcunost in umetnost. Zel in Plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Se* stavil F. Magister, 1926. Knjiga se dobi v Katoliški knjigarni v Gorici, Via Carducci 2. Take knjige smo Slovenci uprav pogrešali, ker smo že dolgo easa nujno potrebovali. Posebno v bolj oddaljenih krajih, kjer ni pri roki zdravnika, se bo ta knjiga kot prva pomoe ob obole* njih izvrstno obnesla. Tu najdeš v abecednem redu našteto pod razni* mi besedami*vodnicami vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ali popra* viš svoje zdravje. Knjiga bi imela tudi popolnoma upravieeno naslov: »Domaei zdravnik«. Pisateli nam podaja po svojih mnogoletnih iz* kušnjah razne nasvete in recepte, ki jih ne napravi za drag denar le* karnar, ampak si jih veeiidel pre* skrbiš sam doma zastonj. Štiri eini* telji so pisatcljeva zdravila: eaj do* mačih rastlin, voda, prst in zmcr* nost v življenju. Zlasti priporoea kopelji v prsti, kar je v Ameriki že dolgo v navadi, eisti telo in vie* če iz njega razne strupe, ki dru* gače vplivajo kvarno na naše zdravje. Od kar je župnik Kneipp zaslovel po vsem svetu kot iz= boren zdravnik s pametno upora* bo mrzle vode, ni voda vee ono strašilo, kot je bila še nedavno. Ma* gister nam prav poljudno pove, kaj in kako uporabljaj vodo kot zdra« vilo. Ni Kncippov pristaš povsem, pač pa v marsieem. Da sc uporab* Ijajo tudi v modernem zdravilstvu mnogokrat naše domače zdravilne rastline, je itak dovolj znano. Sa* mo, da jih moraš z zlatom odtehta* ti, kadar kupiš. V tej knjigi pa naj= deš naštete vse one grmiče in rože, ki vsebujejo čudežno zdravilno moč. da si jih lahko sam nabereš in pripraviš. Knjigi je pridejana tudi knjižiea, ki kaže v koloriranih sli* kah podobe teh cvetk, ki ti iih nudi Stvarnik zastonj v naravi. Ceprav premislimo, kaj pa so ljudie v sta* rem srednjem veku mogli pri zdravljcnju uporabljati, če ne teh rož, saj takrat prave zdravniške ve* de še bilo ni in vendar so živeli in bili zdravi — bolj zdravi kot smo mi. Pisatelj porabi vsako priliko, da dajc bralcu pametne nasvete o zmernosti, o alkoholu. nikotinu, kofejnu, o zdravilni moei eistega zraka in srea. In ravno v tern oziru je to zlata knjiga srednje poti, ka* ko se naj uravna naše /ivljenje. Knjiga obsega skoro 300 strani (296). Mislim, da ne trdimo preveč, ako pravimo, da bo v vsakem kra* ju, kjer bo le en sam elovek prebral to izvrstno knjigo, šc sto drugih rok seglo po njej. Knjiga ic obšir* na, pa ima vendar zelo zmerno cc* no, velja namree brosirana 60 Din, vezana v ceio platno 75 Din. Nova knjiga »Materinstvo« je izšla v Gorici. Založila in izdala jo je Narodna tiskarna, razprodaja jo Narodna knjigarna v Gorici, Via Carducci 7. Cena broš. kniigi Lir 10.—, v lepenko vezani Lir 14. z e* legantno vezavo Lir 18.—, po pošti poslana stanc eno Liro več. Knjiga je neprecenliive vrednosti za naše ženstvo. Vsako zrelo dekle, naj se združi z izvoljenivn ali naj koraka sama po potu življenia, mo* ra biti poučena 'o postanku clove: škega telesa. Če dekle samo ne do* seže kot žena materinstva. ali ji ne nudi mogoče kedaj živlienie prili? ko, da pomaga potrebnim v sili? Kdo pa daja dekletu. ko stopi v zakon, poduka o naivažnejšem vprašanju, katerega odßovor ji da šele zakonsko življenje? Odgovor, da, ji poda poroka na vprašanje, a rie poduka! A dekle ne sme čakati tako dolgo, da ob lastnih izkušnjah zapravi, nepoučena, mogoče za ved= no svoje zdravje in zdravie svoje dece. Knjiga »Materinstvo« govori o razvoju otroka, o zadržaniu žene med noseenostjo, o porodu. o no* vorojenčku in otroku in daia navo? dila matcri*zdravnici. Dekleta, materc, sezite po knjigi, ki je zelo praktično sestavliena in opremljena z dobrimi slikami. Na* slovno sliko »Mati z otrokom« in »Družinska sreča« jc naslikal naš nadebudni goriški slikar Špacapan. Listnica uprave. /. N., Mimče: Oglas prejeli za pretekli teden prepozno, ker v pe* tek ne izhajamo. Za sklad »Goriške Straže« so darovil: gg. Rijavec Franc iz Tr* novega pri Gorici, 10 lir; Franc Kete iz Lokavca , 1 liro; neimeno* vani dobrotnik iz Idrijc, 10 lir; nei* menovani župnik, 25 lir: Jan. Kos, kurat, 20 lir; Lavrenčič Ks., kaplan Hrenovicc 50 lir; N. N. iz Ccrknega 50 lir;N. N. iz Ccrknega, 25 lir; Ru* tar Marija iz Gorice, 2 liri; Ursula Hapaher iz Gorice, 4 lire; Prinčič Ivan iz Medane 11, 5 lir; Š. F. z ge* slom: Nc nazaj, ampak naprej do kat. dnevnika! 25 lir; o priliki poro* ke g. Josipa Barbiča in g.čne Ide Miklavčič daruje vesela družba 30 frankov; Bratuž Ciril, Čepovan, 5 lir; Kerševan Viktor, Gradišče, 5 lir; Šuligoj Andrej, Zabrdo, 2 liri; Devetak Jože, Standrež, 2 liri; Ma* karovič Štefan, Banjšice, 2 liri; Su* ligoj Ivan, Kal*Koprivšče, 2 liri; Pegan Peter, Vipava, 10 lir; N. N. Šentviška gora, 5 lir; Angel Forčič, Sveto, 2 liri; Lavreneič lv., Vrhpo* lje, 10 lir; Marušič Andrcj, Opatje* selo, 5 lir; Breščak Matevž, Sv. Lu* cija, 5 lir; Cepič Ivan, Vedrijan, 2 liri; Mihelj Filip, Rihenberg, 3 lire; Sever Lojze, Rihenberg, 3 lire; Za* vadlav Ivan, Štandrež, 2 liri; Kra* gelj Ivan, Sv. Lucija, 5 lir; Pelicon Ivan, Miren, 5 lir; Cijan Anton, Bi* lje, 5 lir; N. N. Miren 3 lire; Sue Rafael, Kobjeglavn, 2 liri; Kofol Ludvik, Sela, 2 liri; Okretič Franc, Kostanjevica, 2 liri; L. M., St. Vid, 3 lire; Vyl.ic Lojze, Skrbina, 2 liri; Mavrič Silvester, Dol. Nekovo, 5 lir; Makovcc Lojze, Skrbina, 2 liri; N. N. Miren, 5 lir; Abram Ivan, Škrbina 22, 2 liri; Gorjup Anton, Gorica, 2 liri; Lapanja Fani, Gori? ca, 2 liri; Manfreda Ljudmila, Sv. Lucija in Kovačič Ana, 5 lir; An* ton Batagelj, Kamnje 22, 5 lir; Ljud* ska posojilnica: Kamnje, 10 lir; za dvakratno oprjivljanje po dopisni* ku z Rihemberga dolgujc skladu »Goriške Straže« prizadeti hono* rar in plaea zato lir 10, za honorar piscu pohvale pa 5 lir. — Zadnji izkaz 6.8 lir, današnji 457 lir, skii* paj 525 lir. Darovi za pogorelca Leopolda Bremcca: Župni urad Kubed*Črnikal 20 lir, na Trnovem pri Kobaridu nabrali 30 lir. Za Slovensko sirotišče: N. N. 10 L. Volilo pok. St. I. 50 lir; p. n. g. Alojzij Simčič, uradnik na Montu, 20 L. Bog poplačaj in obudi obilo do* brotnikov! Izredni občni zbor »Vinarske in gospodarske zadruge« r. z. z o. z. v Šempasu se bo vršil v nedeljo dne 4. julija 1926 ob 10. uri v obč. domu. Dncvni red po pravi* Iih. Predsedik J. Savelli. Dobroidoča gostilna v industrij* skem kraju na Goriškem se radi druge obrti odda takoj. Ponudbe pod: »Dober promet« na upravo »Goriške Straže«. Točenje vina in likerjev (žganja) s patento se takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji v Gorici. Informacije, Via Fornimca St. 1. v pritličju. Čistokrven bik, rujave švicarske pasme, star 18 meseeev, teža 400 kg, licenciran, je na prodaj pri Korn* para Valentinu, Lokavcc pri Aj- dovščini. Proda se posestvo iz proste roke, obtoječe iz 200 oralov zemljišča, med temi nad polovico odraščenega gozda, s hišo in gospodarskimi po* slopji, vse v dobrem stanju. Cena zmerna. Janez Likar, Mrzli log štev. 8, občina Črni vrh nad Idrijo. Psa varha ovčje pasme iščemo. Ne sme biti nad 4 mesece star. Sporočiti na Katoliško tiskarno v Gorici, R. Piazzutta 18. PRISTNO ŽGANJE na drobno in debelo, konjak, rum, spirit, grenčice, vse najboljše vrste, kis iz eistega vina, se dobi v Via Ascoli 31 (na vogalu trga De Amis eis, prej Koren j). Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 6. 7. 1926. »Conte Rosso« 30. 7. 1926. Iz üenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 26. 6. 1926. »Principessa Maria« 29. 7. 1926. »Tommaso di Savoia« 13. 8. 1926. Iz Gcnove v Buenos Ayres v 13]/2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Re d'ltalia« 17. 8. 1926. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle St. 4. SANTE BUSOLINI Uprava: Via Caprin 5 Telefon St. 314. Naznanjam slav. občinstvu, da smo obnovili prve dni juniia stare in priznane apnenice v Solkanu. Istotam se nahajajo tudi kamnolo* mi. Apno je prvovrstno in boljše od drugih ter vsak čas na razpola* go. — Cene zelo ugdone. Naš brivec ANTON PUCELJ. ki je imel že prcd vojno delavnico v Gorici na Travniku, je na novo otvoril na Travniku tik škofiie BRIVNICO ter se priporoea vsem rojakom. Iz dunajskih klinik se je vrnil PRIMARIJ Dr. D'OSVALDO, specialist za očesne bolezni — Gorica * Corso Verdi 24. — Sprejema od 10—12 in od 3—4. Zdravnih za zobe in usta Dp. LODZ KRJUGHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku št, 20 ob sübotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množin pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu Teod. Hribar (nasi.) « Qorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vellka zaloga češhctis plotna iz znans tovarns Regenchart I Raymann, ysaho- vpstno blago za poročence kahor tudi veilha izbira moskega in žensfaga subna. Blago solidno! Cene zmernel