GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Posamezni izvod 30 grošev, mesečna na ročnina 1 šiling
I/ času nacodhoosvotoditne tocto smo {osno povedati, da hočemo živeti iee dokazati, da smo vedno ptipeavtieni točiti se za svofc pcavice.
Letnik lil.
Celovec, v soboto 11. IX. 1948
štev. £4 (157}
Zaostritev vladne krize v Franclji
Schumanova vlada po dveh dneh podala ostavko
Vlada, ki jo je sestavil vodja katoliške ljudske stranke Robert Schuman, je po dveh dneh podala ostavko. Ko se je v torek zvečer predstavila Narodni skupščini, ni bila v stanu, da bi prestala prvo preizkušnjo.
Po razpravljanju o interpelacijah desničarskega poslanca Rollina, nekega radikalno-socialističnega poslanca m vodje komunistične parlamentarne frakcije Duclosa glede sestave vlade in njene politike, je Narodna skupščina glasovala o resolucijah Katoliške ljudske stranke. Socialistične in Radikalno-so-cialistične stranke, ki so izrekle zaupnico novi vladi. 295 poslancev je glasovalo proti zaupnici 289 pa za zaupnico. S teni glasovanjem je izrekla Narodna skupščina nezaupnico Schumanovi vladi. . Člani vlade s Schumanom na čelu so nato zapustili dvorano. Tako je nastala v Franciji spet nova vladna kriza.
Državni predsednik Auriol, ki je sprejel ostavko Schumanove vlade, jo je istočasno poveril, da še nadalje vodi vladne posle.
Državni predsednik je takoj stopil v stik z raznimi politiki, da bi odpravil vladno krizo. Najprej je sprejel predsednika republiškega sveta, nato pa predsednika Narodne skupščine. Pozneje je imel Auriol razgovore s predstavniki posameznih strank.
Generalni sekretar Komunistične partije Francije Maurice Thorez in predsednik ‘komunistične parlamentarne frakcije v Narodni skupščini Jacques Duclo8 sta po razgovoru z državnim predsednikom izjavila, da sta Auriolu povedala, da so dogodki zadnjih dni dokazali, kako potrebna je sestava vlade demokratične zveze.
Ob ostavki Schumanove vlade je Komunistična partija Francije ponovno izrazila svojo pripravljenost, da sodeluje v vladi demokratične enotnosti in prevzame odgovornost, ki ji pravomočno pripada v okviru demokratične zveze, da bi zagotovila politiko gospodarske obnove, kupno moč za delavski razred ter da bi čuvala narodno neodvisnost Francije in miru.
Predsednik Auriol je poveril s sestavo nove vlade podpredsednika Radikalne stranke Henry-ja Oueuille-a, ki pa je v tem pogledu zelo črnogled. Preden se
Posvetovanja štirih vojaških guvernerjev v Berlinu so začasno prekinili. Nadaljnje seje bodo sklicali šele, ko bodo pristojna mesta proučila poročilo o dosedanjem poteku posvetovanj.
Po daljšem odmoru se je spet sestal lako imenovani berlinski odbor treh za-padnih sil v Londonu, ki sestoji iz šefa oddelka za Nemčijo v britanskem zunanjem ministrstvu in iz poslanikov ZDA in Francije. Politični krogi so mnenja, da se morajo zapadne sile poprej zediniti glede njihovega zadržanja v vprašanju valute, preden bodo vojaški guvernerji v Berlinu nadaljevali z razgovori.
List »Neues Deutschland« zavzema stališče do najnovejših dogodkov v Berlinu in pravi, da so spravili razgovori v'ojaških guvernerjev zapadno usmerjene politike iz ravnotežja. Očividno pokušajo, da bi s svojem odhodom iz magistrata dali zapadnim silam znamenje *n s tem razbili berlinska in moskovska
Pogajanja.
je dne 9. septembra t. L podal na sejo francoske Narodne skupščine, je izjavil: >Jaz naj sestavim vlado, ko niti ne vem, če bom to sploh zmogel.«
Francosko delavstvo zahteva trdno in trajno vlado
Splošna sindikalna zveza Francije je pozvala vse delavce, da se skupno borijo za sestavo vlade demokratične enotnosti. Zvezno vodstvo je ugotovilo, da je odpor ljudskih množic proti reakcionarni francoski politiki vedno večji.
V	različnih okrajih Pariza in okolice je imelo delovno ljudstvo zborovanja, na katerih so govorili vodilni funkcionarji francoske Komunistične partije.
V	svoji izjavi spominja Komunistična
Odnosi med obema grškima vladnima strankama so se v zadnjih dneh ponovno zaostrili. Neposredni povod za to zaostritev je spor, ki st?, g? imele Ljudska (monarhistična) in Liberalna stranka glede sestave delegacije za Generalno skupščino Organizacije Združenih narodov.
Tsaldaris je izjavil, da ima kot zunanji minister edini pravico, da sestavi delegacijo, in namigaval, da bo sam vodil delegacijo. Na drugi strani pa je parlamentarna frakcija Liberalne stranke sklenila, da poveri Sophoulisa z vodstvom delegacije.
V Ljudski stranki (monarhisti) izražajo bojazen, da tiči za razbijaškim delom Venizelosa nov manever Američanov, ki morda želijo, da bi pred zasedanjem Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov obnovili demokratično pročelje atenskega režima in tako imenovanim sredinskim strankam vlade zagotovili trdnejši položaj.
Te stranke, predvsem pa še Liberalna stranka, so si zaradi poslušnega izpolnjevanja navodil ameriškega poslanstva že zdavnaj pridobile simpatije ameriških uradov. Vendar pa je slišati, da se hočejo Američani na drugi strani izo-
Medtem ko se prodajajo v sovjetskem sektorju časopisi brez kakršnih koli omejitev — tudi prodaja zapadno usmerjenih listov je popolnoma svobodna — so začeli v zapadnih sektorjih v ponedeljek bojkotirati dnevnike, ki izhajajo v vzhodnem sektorju. V torek zjutraj je bila pri vseh prodajalcih časopisov kontrola, ki so jih pogosto z grožnjami prisilili, da ne prodajajo časopisov, ki izhajajo v vzhodnem sektorju. Že v ponedeljek popoldan so se po celem okraju Stendal pojavile organizirane tolpe, ki so pozvale prodajalce časopisov, da ne smejo prodajati popoldanskih časopisov iz vzhodnega sektorja.
Pri tem je prišlo pogosto do nemirnih prizorov, ki spominjajo na teroristične ukrepe iz Goebbelsove dobe.
Prodajalcem so s silo vzeli časopise iz vzhodnega sektorja in jih z zasramovanjem in zasmehovanjem sežgali. Prodajalce so z grožnjami, da jim bodo zaprli prodajalne, prisilili, da so ukinili prodajanje Časopisov iz vzhodnih sektorjev.
partija na vzroke sedanje krize in pravi med drugim:
»Prišla je ura odločitve, če nočemo, da povečamo nesrečo, ki je zadela Francijo s stopnjujočimi se krizami, s predrznostjo neofašistov in onih, ki so sodelovali s Hitlerjem ter s povečanimi pripravami za vojno v službi ameriških imperialistov proti našim zaveznikom — Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam.
Enotnost delavskega razreda in vsega francoskega ljudstva je v stanu, da izvede program, ki bo dvignil življenjsko raven ljudstva in zajamčil neodvisnost Francije. Za to pa je potrebna demokratična vlada, v kateri bi bila Komunistična partija pripravljena, da prevzame odgovornost skupno z onimi, ki branijo narodno neodvisnost, republiko in mir.«
gniti močni opoziciji monarhistov in zaradi tega ne marajo prepustiti vse oblasti Liberalni stranki.
Medtem na se grške demokratične sile uspešno borijo za svobodo in neodvisnost Grčije. Radijska postaja »Svobodna Grčija« poroča, da so enote De-
Zunanji minister in ministrski podpredsednik Ljudske republike Bolgarije Kolarov je na izredni seji bolgarskega parlamenta zavzel stališče do vprašanja sprejema Bolgarije v Organizacijo Združenih narodov. Poudaril je, da od nih pravnih ovir, ki bi bile na poti sprejemu Bolgarije v OZN.
Mirovna pogodba je naložila Bolgariji številne obveznosti, ki jih vestno izpolnjujemo, je nadaljeval minister Kolarov. Tako imenovane zavezniške in aliirane sile so kot podpisnice mirovne pogodbe prevzele s svoje strani obveznosti, da pomagajo Bolgariji pri sprejemu v OZN.
Vendar pa je to obveznost dosledno izpolnjevala le Sovjetska zveza, ki se je trudila, da bi sprejeli Bolgarijo v OZN, medtem ko se Združene države Amerike in Velika Britanija temu trdovratno zoperstavljajo in s tem kršijo obveznosti, ki so jih prevzele ob podpisu mirovne pogodbe.
Ljudska republika Bolgarija je vedno
V svojem sporočilu bivšim italijanskim partizanom ob dnevu partizanov pravi generalni sekretar Komunistične partije Italije Togliatti med drugim:
Današnja Italija nas zelo močno spominja na fašistična nasilstva. Ta Italija ni tista, za katero se je ljudstvo borilo in tudi zmagalo.
Tisti, ki so si z goljufijami prilastili državno oblast v Italiji, so odgovorni tudi z a sedanji položaj v deželi. Naroda, ki se je odločil, da zahteva pravico in si pribori svobodo, ni mogoče, da bi ga vedno zatirali. Enotni in odločni hočemo biti, kakor smo bili v dneh najhujših bojev, je zaključil Togliatti svoje sporočilo.
mokratične armade generalnega štaba Tesalije napadle mesto Tirnavos, kjer so razbile monarhofašistične obrambne čete in vkorakale v mesto. Veliko število rodoljubov tega mesta se je priključilo Demokratični armadi.
Enote Demokratične armade gene-t ralnega štaba Peloponesa so napadle mesto Latenio in razstrelile kolodvor.
V	noči od 5. na 6. septembra t, 1. je Demokratična armada napadla monar-hofašiste v okolici Mespine in jih pognala v beg, pri čemur so monarhofašisti izgubili 800 mož. Demokratična armada je napadla tudi monarhofašistično posadko Tirnovos, ki je operirala v okolici Larisse, ter zasedla skoraj vse sovražnikove položaje in si pridobila mnogo plena.
Monarhofašistična grozodejstva
V	Pireju so izvedli monarhofašisti šte-i vilne racije in hišne preiskave, pri čei mur so v eni noči aretirali šeststo oseb,
V	Gudi-ju so ustrelili duhovnika Xe-nakisa, ker je podpiral Demokratično armado.
Nadalje so monarhofašistične oblasti vzele 66 grškim oficirjem, med njimi 12 majorjem in 29 kapetanom, oficirsko čast, ker so se baje »pregrešili« zoper »vojaško prisego«. Ti oficirji, ki so zdaj v koncentracijskem taborišču na otoku Makronisi, so svoječasno v oboroženi borbi proti Hitlerjevim okupatorjem igrali pomembno vlogo.
dosledno dokazovala svojo zvestobo in predanost stvari miru, prijateljstvu med narodi in mednarodni solidarnosti. Izpolnila je vse obveznosti, ki jih ji je naložila mirovna pogodba in jih bo tudi v bodoče izpolnjevala.
Medtem ko naši južni sosedje s tako imenovano »ameriško pomočjo«, ki jo tako poveličujejo, neprenehoma obnavljajo vojsko in hvalijo svojo vojaško silo, je Bolgarija omejila svoje oborožene sile na število, ki ga predvideva mirovna pogodba in si v prvi vrsti zadala nalogo, da zagotovi gospodarsko blagostanje dežele ter njen gospodarski in kulturni razvoj.
Vlada Ljudske republike Bolgarije upa, je zaključil minister Kolarov, da bodo zavezniške sile upoštevale željo Bolgarije po sprejemu v Organizacijo Združenih narodov. To bo nam omogočilo, da bomo kot enakovredni soudeleženci sodelovali pri posvetovanjih vseh mednarodnih vprašanj.
Uradna »finančno-gospodarska agon-i cija« poroča, da je dosegel promet ban-i kovcev koncem julija 1948. leta 846 milijard lir. Promet bankovcev se je povečal samo v juliju za 31 milijard lir, kar pomeni, da je šla iz tiskarne za bankovce dnevno povprečno ena milijarda lir v promet.
Od maja 1947. leta, to je od izločitve komunistov in socialistov iz vlade, je narasel denarni obtok v Italiji za 234 milijard lir.
Ti podatki dokazujejo, da se je gospodarska politika de Dasperijeve vlade, ki je obljubila, da bo »utrdila valuto« in »premagala inflacijo«, popolnoma izjalovila.	(TASS)
Berlinska pogajanja začasno prekinjena
Goebbelsove metode v zapadnem Berlinu
Spor med atenskimi vladnimi
strankami
Bolgarija dosledno izpolnjuje obveznosti mirovne pogodbe
Za sprejem Bolgarije v OZN ni nobenih ovir
Današnja Italija spominja na fašistična
nasilstva
Italiji grozi inflacija
Primer »vzornega" avstrijskega sodstva
V torek, dne 7. t. m. in v sredo, dne 8. t. m. je bila pred ljudskim sodiščem v Celovcu razprava proti gestapovcu Rathu, ki je bil obtožen, da je umoril partizane Florijana Križnarja in Andreja Einspielerja iz Sveč, ter da je svoje žrtve grozno mučil. Med razpravo so nastopile priče Stotter, Petik in Bracli-mann, ki so izpovedale, da se je Rath kot navidezen antifašist vrinil med protifašistične borce na Vzhodnem Tirolskem, ter jih nato aretiral in na nečloveški način mučil. Kot priča je nastopil tudi Schuhmann iz Celovca, ki je povedal, da je gestapo v Celovcu imela posebno mučilnico, v kateri so na živinske načine izsiljevali priznanja. Schuhmann je izpovedal, da mu je Rath med mučenjem dejal: »... poginil boš, toda prav počasi...!« in to še potrdil z udarci in brcami v obraz in druge občutljive dele telesa.
Leta 1944 se je Rath ponovno vrinil med partizane v okolici Bistrice v Rožu. S pomočjo^ poštne uradnice Eve Posch, ki je svojčas prenašala partizansko pošto in pozneje izdala partizane gestapu, se je Rath kot »partizan«; pridružil tov. Einspielerju in Križnarju ter zahajal na njihove domove. Usodepolnega dne, 6. maja 1944, je Rath prišel na dom tov. Einspielerja, ki ni bil doma. Ko se je tov. Einspieler vrnil iz gozda, sta on in dozdevni partizan Rath odšla z doma, toda nista prišla daleč, ker je Rath kmalu med potjo potegnil pištolo in ustrelil tov. Einspielerja.
Takoj nato pa je šel Rath proti hiši tov. Križnarja ter ga poklical k sebi. Komaj je prišel tov. Križnar v bližino, ga je Rath z besedami »ti si tista svinja!« zahrbtno umoril s tremi streli, kar so potrdile tudi priče. Dvojni umor pa »junaku« Rathu še ni zadostoval, šel je v Križnarjevo hišo, ki jo je med tem obkolila policija, in tam »zasliševal« ostalo družino. Kako je to napravil, sta izpovedala brata umorjenega Križnarja. Najprej je Rath pretepel tov. Tomaža Križnarja in mu pri tem izbil 2 zoba ter poškodoval levo oko. Tepel ga je tako dolgo, da se je tov. Tomaž onesvestil. Nato se je spravil nad tov. Blaža Križnarja in ga mučil tudi do nezavesti. Policija je odvedla oba tovariša v gozd in ju še tam suvala s čevlji, nato pa so ju odvedli v Celovec in od tam v koncentracijsko taborišče Dachau.
Med razpravo se je morilec Rath skušal zagovarjati s tem, da je oba tov. moral ustreliti, ker bi partizani drugače ustrelili njega, kakor se je pozneje izjavil tudi napram ženi umorjenega Einspielerja. Rath je skušal svoje zločinsko dejanje opravičevati tudi s tem, da je tovariša ustrelil šele potem, ko sta hotela bežati, toda priče so jasno dokazale, da ju je zahrbtno in z namenom umoril. ,
Kar se tiče Eve Posch — Fischer, ki je kot izdajalka igrala »žalostno« vlogo, kakor se je izjavil sodnik, je to nadaljevala tudi na zadnji razpravi, ko je hotela na vse načine razbremeniti obtoženca. V svojem pričanju je zašla v taka protislovja, da jo je sodnik moral opozoriti, naj stvarno izpoveduje. Kakor so izpovedale druge priče, je bila pri umoru obeh tovarišev v neposredni bližini morilca in gledala, kako je hladnokrvno in sadistično streljal na neoborožene ljudi. Značilna je pripomba tožilca, ki je dejal, da se ne čudi, da Eva Posch skuša razbremeniti morilca, ker bi sicer bila sama v kratkem na zatožni klopi.
Za vsa njegova grozodejstva in zločine je sodišče po dvodnevni razpravi obsodilo gestapovca Ratha na 18 let težke ječe, pri tem pa so mu vračunana 3 leta preiskovalnega zapora.
Sodišče je obsodilo Ratha samo zaradi umora tov. Križnarja in zaradi mučenja svojih žrtev, ni ga pa obsodilo zaradi umora tovariša Einspielerja, ker za to »baje« ni pristojno in je zaradi tega predalo zadevo rednemu sodišču. Celovško sodišče ga tudi ni obsodilo zaradi ilegalne pripadnosti k SS, katere »Hauptscharfiihrer« je Rath bil že od leta 1937.
Toda to je samo ena plat te sodnijske obravnave, vse bolj značilna je druga in sicer zadržanje obtoženčevega zagovornika dr. Hornya. V vsem svojem govoru je dr. Homy kot avstrijski odvetnik prikazoval morilca Ratha kot velikega »junaka« v borbi proti »banditom«, ki je izpolnjeval »samo« svojo dolžnost. Že kar v začetku govora je povsem jasno potrdi], da je bila avstrijska policija v prvi republiki prepojena z nacističnim duhom in »zato smo tudi lahko prepričani«, je dejal, »da je imel Rath, ki je bil 10 let avstrijski orožnik in od leta 1942 kriminalni policist, ko je bil poslan na Bistrico, da kot gestapovski konfident izsledi partizane, samo najboljši namen, da napravi nekaj dobrega«. Nadalje je dejal dr. Horny, da se ne smemo čuditi Rathu, če si je med svojim dejanjem mi-
Dne 5. septembra t. 1. so spustili v pogon vodno centralo na Mariborskem otoku, ki je prva velika električna centrala, ki so jo zgradili v petletki. Delovno ljudstvo Slovenije je s tem slavilo eno največjih delovnih zmag v drugem letu Titove petletke.
Elektrarne takšnega obsega, kakršna je mariborska, v stari Jugoslaviji niso nikoli gradili, še manj z domačimi strokovnjaki. V tujini so bili prepričani, da ne bodo kos tej nalogi, da jim ne bo uspela namera, da izvršijo to delo brez inozemskih strokovnjakov in brez pomoči inozemskih podjetij, ki imajo bogate izkušnje na tem področju. Delovni kolektivi gradbene, elektrotehnične, železarske in kovinske stroke pa so ob stalnih naporih premagali ovire in težave in so to orjaško delo dokončali predčasno. Zlasti zgraditev velikega električnega generatorja ter montaža prvega agregata, na j večjega v Vzhodni Evropi, je bila velika preizkušnja sposobnosti in požrtvovalnosti strokovnih delavcev, tehnikov in inženirjev. Opr?-ma vodne centrale pa je zahtevala tudi velike napore delovnih kolektivov težke industrije.
Ko je bilo postavljeno vprašanje dobave velikega električnega generatorja, je inozemska tovarna električnih strojev zahtevala zelo dolg rok za dovršitev generatorja. Ker pa niso mogli čakati, so domači strokovnjaki sami prevzeli nalogo, da dovršijo generator, čeprav doslej še niso nikdar izdelovali niti srednjeveških generatorjev. Delovni kolektiv tovarne električnih strojev »Rade Končar«, ki je dovršil ta orjaški generator, je svojo nalogo opravil brezhibno, kar so dokazale številne preizkušnje generatorja po končani montaži. Svoje delo pa je izvršil v polovico krajšem roku, kakor ga je zahtevalo inozemsko
slil, da »medtem ko na frontah padajo tisoči poštenih ljudi, ne moremo ljudi, ki doma izpodkopavajo možnosti zmage, prijemati z rokavicami!« Po dr. Hornyju torej najodločnejši borci proti fašizmu — partizani niso bili pošteni ljudje, ker so se borili proti Hitlerjevemu nasilju. To dokazujejo tudi njegova nadaljnja izvajanja, ko je dejal: »Takrat je bila vojna, na nasprotni strani so bili partizani in Rath je izpolnjeval samo svojo dolžnost, ko je ustrelil ljudi, ki »niso bili obremenjeni samo politično, temveč tudi »kriminalno«!« Ob koncu je dr. Hor-ny slikal še »dobri« značaj obtoženca, ki je bil »zaveden avstrijski orožnik in ga zaradi tega tudi ne smemo obsojati, ko je vestno izvršil povelja svojih predstojnikov.«
Ves potek razprave, ki jo je dr. Horny imenoval »Schauspiel«, in posebno zagovornikov govor, je pokazal »vzorno« avstrijsko sodstvo, kjer avstrijski odvetniki zagovarjajo zločince in morilce, pokazal pa je tudi, da partizani in borci narodnoosvobodilne borbe za avstrijske odvetnike niso pošteni in zagovarjanja vredni ljudje. Zato se tudi ne smemo čuditi če tudi ostale avstrijske oblasti ne kaznujejo niti zasledujejo nacističnih zločincev, pač pa neprenehoma obtožujejo in obsojajo zavedne slovenske antifašiste, ki se borijo proti ostankom fašistične miselnosti in pojavom neofa-šizma.
podjetje; 200 dni prej, kakor se je glasila najugodnejša inozemska ponudba.
Prav posebno pa se je na koncu gradnje odlikoval kolektiv državnega montažnega podjetja za gradnjo električnih vodnih central v Mariboru, ki je montiral turbino in pozneje skupaj z montažno skupino tovarne »Rade Končar« tudi generator. Montaža turbine je bila izvršena v 182 dneh, čeprav je inozemsko podjetje z dolgoletno tradicijo za to delo zahtevalo 293 dni. V najkrajšem roku so velika domača podjetja izdelala tudi vso vodno mehanično opremo, predvsem težke železne zapornice, in razdelila električne naprave, kar je prav tako zahtevalo veliko požrtvovalnost in zaupanje v lastne sposobnosti.
Da pokaže svojo vdanost in ljubezen do Partije, do Centralnega komiteja in tovariša Tita, se je delovni kolektiv montažnega podjetja obvezal, da konča montažo električnega generatorja do V. kongresa KPJ. Šest tednov so monterji delali skoraj brez oddiha do 16 ur na dan; nekateri izmed njih so po potrebi delali tudi do 36 ur nepretrgoma. Tako jim je uspelo, da so končali montažo 10 dni pred rokom, kakor je bil določen v načrtu. Že prvi dan zasedanja kongresa so hkrati s pozdravi lahko poslali tudi sporočilo, da je kolektiv izpolnil svojo obljubo in uspešno končal montažo prvega agregata.
Po končani montaži je posebna komisija najboljših strokovnjakov vestno preizkusila vsak del nove naprave. Te preizkušnje so trajale mesec dni. Čeprav domači tehniki in strokovnjaki prej niso opravljali takih del in so se morali ob delu šele učiti, je turboagregat po mnenju komisije 'zgrajen brezhibno. Zlasti pa je komisija v svojem poročilu poudarila precizno izdelavo velikega generatorja, ki je delo tovarne »Rade Končar«.
V Sloveniji so slavili eno najveciih zmag v drugem letu petletke
KRATKE POLITIČNE VESTI
London. — Na zahtevo britanskih sindikatov, naj žene, ki so zaposlene v državni službi, dobivajo isto plačo kakor moški, je britanski minister za finance Stafford Cripps odgovoril, da ni nobenega izgleda, da bo ta zahteva v bližnji bodočnosti ugodno rešena. V državnih ustanovah je zaposlenih okoli 200 tisoč žena.
Praga. — Predstavniki Češkoslovaške in Madžarske so se sporazumeli o delni zamenjavi prebivalcev — Madžarov, ki prebivajo v Slovaški in Slovakov, ki žive na madžarskem ozemlju. Prebivalstvo bodo zamenjali v času od 1. septembra do 31. decembra 1948.
London. — »Daily Worker« piše, da so zaradi zmanjšanja dobav jekla odpustili v ladjedelnicah v Dundee-ju in Grandsmouth-u veliko število delavcev. Število brezposelnih je na Škotskem naraslo že prejšnji mesec prav izdatno, pričakujejo pa še nadaljnje odpuste.
San Francisco. — Po večmesečnih pogajanjih med predsednikom kongresa industrijskih sindikatov in ladjedelski-mi družbami se je pričela stavka pristaniških delavcev zapadne ameriške obale. Stavke se udeležuje več kot 20.000 delavcev iz San Francisca in Los Angelesa. Zaradi teh stavk je zaostalo v pristaniščih več kot 500 ladij.
Neštevilne težave so morali prebroditi delavci, tehniki in inženirji, preden, so dosegli tako pomembno delovno zmago. Pri tem je bila potrebna nepremagljiva volja in požrtvovalna vztrajnost, predvsem pa je bilo potrebno zaupanje v lastne sile in sposobnosti. Ta delovna zmaga je tudi velikanskega pomena za vse bodoče delo v Sloveniji na področju elektrifikacije, za izpolnitev nalog, ki jih postavlja petletni načrt. Pridobljene bogate izkušnje bodo lahko uporabili pri gradnji številnih drugih elektrarn, ki jih že gradijo, saj bodo do konca petletke zgradili še 22 velikih elektrarn z zmogljivostjo nad 10.000 kilovatov in 37 srednjeveških elektrarn. Gotovo bodo morali tudi v bodoče pri lem delu premagati marsikatero težavo. To-
novice 'l
V	Jugoslaviji bodo pri jesenski setvi povečali površino obdelane zemlje za 37.6 odstotkov in sicer predvsem zaradi tega, da bo manj pomladnih setvenih del. V Makedoniji bodo jeseni posejali nad polovico celotne setvene površine. Na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini bodo posejali mnogo več oljne repice: na Hrvatskem 300 odstotkov, v Bosni in Hercegovini pa 160 odstotkov. Povprečno bodo v jeseni v vsej državi posejali 1.6 odstotka več krmskih rastlin. V Črni gori bodo setvene površine celo za 640 odstotkov večje.
V	Zagrebu bodo investirali za nova stanovanja 26 milijard dinarjev. V novih hišah bodo pridobili 3380 stanovanj. Vi naselju, ki ga gradijo za delavce in nameščence tovarne »Rade Končar«, bo zdaj končanih 97 stanovanj. Posebno naselje gradijo za gradbene delavce. Podjetje »Elektra« gradi pet večjih hiš za svoje delavstvo.
V	LR Hrvatskj pomaga 11.520 delavcev drugih strok gozdnemu delavstvu pri nujnih delili v gozdovih. Ljudska fronta Hrvatske je zbrala 8800 delavcev za gozdna dela. Prebivalstvo tudi ponia-ga z vprežno živino in vozovi.
V	Zagrebu so začeli priprave za povečanje zmogljivosti elektrarne, ki daje zdaj tok 80.000 odjemalcem. Zagreb prejema električno energijo tudi iz Slovenije. Poraba električnega toka je če« dalje večja, zato je vedno večja potreba, da razširijo ter izpopolnijo elektrarno.
Za gospodarski razvoj Osijeka je država določila 262 milijonov dinarjev. Petletni plan, ki so ga nedavno sprejeli na seji mestnega ljudskega odbora, predvideva ustanovitev več modernih lokalnih industrijskih podjetij, med njimi veliko mlekarno in sirarno, pekarno itd. Za zgraditev gospodarskih podjetij lokalnega pomena je določenih nad 41 milijonov dinarjev. Mesto bo dobilo nov vodovod in popolnejšo kanalizacijo.
Na Hrvatskem bo mladina letos zgradila tovarno »Jedinstvo«. Delati so začeli aprila. Hrvatski mladini pomaga mladina iz drugih republik. Na stavbi-šču se je izmenjalo že več brigad iz hr-vatskih pokrajin.
Prekop sovjetskih vojakov v Beogradu
V	Beogradu so prepeljali posmrtno ostanke 74 vojakov Sovjetske in Jugoslovanske armade, ki so padli v borbi za osvoboditev jugoslovanske prestolnice.
Padle junake so prenesli na centralno pokopališče v Beogradu. Pogrebne slavnosti so se udeležili zastopniki Jugoslovanske armade in zastopniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva. S strani Sovjetske zveze so bili zastopani poslanik, vojaški ataše in člani sovjetskega poslaništva v Beogradu.
Finski sociardemokrafi preganjajo napredne elemente
Na Finskem so socialdemokratski ministri pričeli odstranjevati iz državnih služb uslužbence, ki se ne strinjajo 9 prepričanjem in stališčem socialnodemokratske stranke ali buržoaznih strank. Ministri pojasnjujejo ta odpuščanja * nujnostjo zmanjšanja uradniškega aparata ter odkrito nadaljujejo s političnim preganjanjem. Socialdemokratska vlada je izvedla tudi že znižanje plač, medtem ko na drugi strani izvajajo lastniki režim nasilstva proti sindikalno organiziranim delavcem ter si prizadevajo, da bi poslabšali življenjsko raven finskih delovnih ljudi.
da pod vodstvom tov. Tita so se naučili? kako se je treba boriti za uresničenj® plana in premagovati vse ovire. Vseh bodočih nalog pa se bodo lahko lotili §® z večjo samozavestjo in s pridobljenim znanjem.
Delovni kolektiv montažnega podjetja za gradnjo električnih vodnih central V Mariboru je te dni zaslužno prejel prehodno zastavo zvezne vlade in Centralnega odbora Enotnih sindikatov ter hkrati naziv »najboljšega delovnega kolektiva montažnih elektropodjetij«; Pr®v tako pa je kolektiv montažnega oddelk® tovarne »Rade Končar« zaslužil izrečeno pohvalo Centralnega odbora Enotm« sindikatov in ministra za elektrogori10" darstvo za delo pri tem objektu.
Partizanski grobovi so nam porok, da bo naša pravda uspešno končana
Prekop padlega partizana v Globasnici
V nedeljo, dne 5. t. m. smo v Globa-snici položili v blagoslovljeno zemljo na domačem pokopališču partizana Jaka, ki je padel od krogle belogardističnega izdajalca pri pd. Pečniku.
• V močnih curkih je padal dež, toda naše ljudstvo se ni zbalo in je kljub temu prišlo od najoddaljenejših krajev, da de zadnjo čast junaku — borcu, ki je padel za svobodo. Številni venci so krasili krsto in mrtvašnico, v kateri je bil pripravljen mrtvaški oder. Po maši pa se je razgrnilo ljudstvo ob odprtem grobu, na katerem je po cerkvenih obredih spregovoril najprej domači gospod župnik Sekol, ki je padlega tovariša in vse partizane postavil naši mladini za zgled, kako se je treba boriti za svobodo ljudstva. Nato pa se je od tovariša partizana poslovil v imenu Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške tov. Ir. Franci Zvvitter, ki je dejal, da ni prvič, da se slovensko ljudstvo zbere ob grobu partizana temveč smo tudi na Koroškem prekopali že številne partizane, da jim skažemo zadnjo čast. Če stojimo danes ponovno ob grobu borca — partizana, je to samo dokaz, da svojih junakov nismo pozabili, je to znak naše velike ljubezni in hvaležnosti do partizanskih borcev. Ta ljubezen je danes v nas vseh tembolj živa, čimbolj naši sovražniki blatijo spomin padlih partizanov, kakor smo to doživeli prav v zadnjem času v zvezi s partizanskim spomenikom v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Še živijo v našem spominu padli partizani in niso mrtvi, temveč se dan za dnem vračajo k nam, da nas bodrijo v naši borbi in nam dajejo moč, kadar bi hoteli omahovati. Tako se je vrnil danes med nas tudi tovariš Jaka, da ostane vedno med nami in nas kot vesten partizan stalno opominja, da naša borba še ni končana, da še nismo dosegli visokega cilja, za katerega se je boril in padel — svobode!
Saj grobovi partizanov niso grobovi, temveč brazde, ki so jih globoko zorali naši partizani, da vanj položijo najboljše seme — svoja življenja, iz katerih bo vzklila svoboda. In tako so preorali v.so
našo širno domovino od Djekš mimo Gospe Svete in Kostanj pa tja do Šmo-hora, vso našo koroško slovensko zemljo so prepregli ti grobovi in so danes živi mejniki, ki kažejo, kje mora biti pravična meja slovenske domovine! A niso samo mejniki, temveč hkrati' trden porok, da bo naša pravda uspešno končana, kajti seme, ki so ga sejali, je bilo bratstvo med narodi, enakopravnost, svoboda!
V nadaljevanju je tov. dr. Franci Zwjtter v zvezi s smrtjo tov. Jaka opozoril na gnusno izdajalsko delo bele garde
in dejal, da nas prav ta grob opominja, da moramo biti budni in ne smemo nasesti lepim frazam belogardistične propagande. Govorijo o ljubezni in življenju, hočejo pa sovraštvo in smrt!
Pred in po govoru pa je cerkveni pevski zbor iz Globasnice zapel padlemu tovarišu v slovo ubrane žalostinke, ki so ob močnih curkih dežja odmevale še bolj žalostno v jesensko jutro. Na koncu pa je pristopilo ljudstvo, da še ponovno poškropi partizanski grob, ki ga bo odslej krasilo z vedno novim svežim cvetjem.
Plaznica
V zadnjem času si nekatere osebe iz okolice prizadevajo, da bi izgnale tov. Jožeta Boltežarja z Jerinove kmetije, ki jo ima v najemu že od 1. januarja 1938. Lastnik posestva, bratje Kranz, tovarna staničnine na Reberci, je dal kmetijo v najem pod pogojem, da bo tov. Boltežar delal pri njemu. Boltežar je tudi vestno izpolnjeval svoje dolžnosti kot najemnik in sicer vse do časa, ko so ga poklicali v vojsko. Ko se je leta 1945 vrnil domov, ga niso več klicali na delo, zdaj ga pa hočejo s pretvezo, da ni hotel priti na delo, z družino vreči na cesto. Nadalje ga še obtožujejo, da on zanemarja posestvo in si brez dovoljenja nabavlja drva v posestniškem gozdu. Posebno značilna je tudi obdolžitev, da je tov. Boltežar . kradel« les. Če pogledamo osebe, ki skušajo obremeniti tov. Boltežarja, nam postane vsa ta zahrbtna in zlonamerna igra jasna. Glavni povzročitelj tega je »Forstmeister« Wagendorfer, ki je bil višji »NSKK-Fiihrer« ter bil zaradi svoje poslušnosti nacistični gospodi oproščen vojaške službe in je vso vojno preživel doma. Druga oseba je okrožni lovec Josef Weinzierl, ki je že vedno gojil sovraštvo do Slovencev. Zadnji Član te vzorne skupine pa je hrvaški ustaša Karl Merinski, ki gotovo ni brez vzroka pobegnil iz domovine.
Tov. Boltežarja poznamo vsi kot poštenega in zavednega Slovenca ter odločne-
ga antifašista. Že ko je bil v nemški vojski, se je zavedal svojih dolžnosti do naroda in je iskal zveze s slovenskimi partizani — najodločnejšimi borci proti fašizmu. Zaradi tega je prišel pred razna vojaška sodišča, toda preden bi ga mogli obsoditi, je dezertiral ter se pridružil Titovim partizanom. Ker nacistični zločinci nato niso mogli doseči tov. Boltežarja, so se znašali nad njegovo družino, ki pa je tudi zapustila doin in odšla med borce za svobodo zatiranih narodov.
Ko se je družina vrnila leta 1945 nazaj na posestvo, je bilo to čisto izropano, morala je začeti spet od početka, in je s požrtvovalnim delom obnovila kmetijo. Zdaj pa hočejo tov. Boltežarja dolžiti, da je zanemarjal posestvo, in to ravno ljudje, ki imajo najmanj vzroka. Povsem jasno nam je, da tukaj ne gre za stvari, ki jih očitajo tov. Boltežarju, temveč je vzrok nedemokratičnega prizadevanja, postaviti Boltežarjevo družino na cesto, samo v tem, da je lov. Boltežar zaveden in predan Slovenec, ki se odločno bori za pravice in svobodo Slovencev. Več takih in podobnih primerov nam dokazuje, da razni šovinisti in narodni nestrpneži na ta način skušajo zatirati in zatreti slovenski narod na Koroškem. Mi pa nismo klonili pod najhujšim terorjem v dobi nacizma, še manj bomo klonili zdaj, ko smo v času narodnoosvobodilne borbe jasno povedali, da hočemo živeti, ter dokazali, da smo vedno pripravljeni boriti se za naše pravice.
ZAČETKI
8
KOROŠKEM
Osvobodilne fronte na
lz prejšnjega razlaganja vemo, da so se koroški Slovenci z dušo in telesom postavili za cilje OF, zato ob tem pozdravu IOOF mirno lahko rečemo, da niso bile besede v njem le besede, temveč da so izpričevale dejansko mišljenje koroških Slovencev in njihovo pripadnost Osvobodilni fronti.
Na majski konferenci so aktivisti razdelili koroški teren na dva odseka. Prvi je obsegal Železno Kaplo, Remšenik, Lepeno, Lobnik, št. Lipš. Zanj je odgovarjal Vladimir Letonija — Janez. Drugi je obsegal Belo, Obirsko, Korte m Sele. Na to območje sta začasno odšla Ivan Zupanc — Johan jn Karel Prušnik — Gašper. Tretji odsek je bil med Dravo in progo, ki pelje iz Dravograda v Pliberk. Na njem je z manjšo enoto že Prej operiral :>Mile«, na konferenci pa je bilo določeno, da ga bo po možnosti ludi organiziral po dobljenih smernicah.
V vsej vzhodni Koroški je v nasl ’d-pjih mesecih delo lepo napredovalo. Nagajali so odbori OF in AFŽ. Koroška je P<> narodnoosvobodilnem gibanju vidno Postajala del vsega slovenskega ozemlja. Fo je Izvršni odbor OF izdal dva meseca po majski koroški konferenci pose-®.°n letak za koroške Slovence in jih po-'val na boj proti fašizmu in nacizmu,
je v njem pokazal na pomen partizanskega gibanja na Koroškem za vse Slovence.
»Koroška, zibelka slovenstva, se znova prebuja. Prvi partizani, vojaki slovenske narodne vojske, so se pojavili v koroških hribih. Prvi koroški partizani prinašajo deželi blagovest svobode in se pridružujejo borcem za slovensko narodno svobodo. Koroška se tako priključuje ostalim slovenskim pokrajinam v njihovem boju. Z ljubljansko pokrajino se v skupnem boju bore Gorenjska, Štajerska in Prekmurje, na Primorskem delujejo bataljoni Simona Gregorčiča, sedaj pa že tudi koroški partizani dopolnjujejo krog slovenskih narodnih borcev. Vsa slovenska zemlja je danes enotna v boju za svoje narodne pravice. Vsi Slovenci smo povezani v istem trpljenju in v istem upanju«.
Vojaška aktivnost je v vzhodnem delu Koroške bila prepuščena že znanemu koroškemu bataljonu, ki ga je v dneh od 28. do 31. marca organiziral France Rozman - Stane. Bataljon je v mežiški akciji prestal svojo preizkušnjo, izgubil je le svojega komandanta »Lenarta :, ki je zaradi dobljene rane umrl. Pod novim komandantom Štamparjem Tomažem -»Tugom« je nadaljeval naloge, ki jih je
dobil ob ustanovitvi. Postal je mobilizacijsko jedro za koroške fante na vzhodnem Koroškem, zraven pa po partizanski taktiki napadal nemške patrulje, preganjal zasede, organiziral in izvrševal sabotažna dejanja ter med ljudmi netil odpor proti Nemcem in jih politično organiziral. Njegova aktivnost je segla do ceste Jezerski vrh — Železna Kapla - Velikovec. Tu je uničil elektrarno v Železni Kapli in žično železnico Korte - Železna Kapla. V Podjuni je v veliki akciji pri Šmarjeti razorožil 14 sovražnikov.	\
Številčno je bataljon stalno in hitro rastel. Novi borci so le delno prinesi) s seboj orožje. Večji del je bil brez orožja. Da bi si ga pridobili, so šli borci predvsem v take; akcije, ki so prinesle orožje.
Sredi največje aktivnosti in uspehov je bil bataljon poleti 1943 odpoklican. Odšel je v Savinjsko dolino, kjer so ga vključili v Šlandrovo brigado. Z njo je potem na povelje Glavnega štaba Slovenije odšel na Dolenjsko. Ta ukrep je sicer začasno oslabil partizansko udarno moč na Koroškem, vendar je s tem, da so se koroški partizani pokoravali povelju slovenskega glavnega štaba, pokazal lažnjivost nemške trditve o premoči regionalne zavesti koroškega Slovenca. Izvedba ukrepa je pokazala, da so koroški Slovenci sami sebe imeli za del slovenske vojske, da je torej meja na Karavankah v resnici bila krivična in zanje nesprejemljiva. Izvedba ukrepa je dokazala resničnost besed Izvršnega odbora v letaku 6. julija 1943, da je »vsa slovenska zemlja danes enotna v boju
OPOZORILO NAROČNIKOM!
Danes prilagamo položnice za vplačilo naročnine. Prosimo naročnike, da bi poravnali naročnino za leto 1947 in 1948.
Naročniki, ki so naročnino za leto 1948 že plačali, naj položnice porabijo za poznejše vplačilo.
Uprava
KAJ ŠE DOBIMO
Mast dobimo na naslednje odrezke živilskih nakaznic 44. dodelitvene periode:
200 g masti na odrezke 24 E in 24 Jgd;
100 g masti na odrezek 24 K.
Na nakaznice za tobak 45. dodelitvene periode dobimo naslednje količine cigaret:
R 1 10 cigaret Austria 3 ali Austria 2;
R 2, R 3 in R 4 po 10 cigaret Austria
R 5 in R 6 po 10 cigaret Austria C ali Austria 2.
Cigarete Austria 3 dobimo samo na odrezek R 1.
Cigare ali tobak dobimo samo na odi rezke R 1, R 2, R 3 in R 4.
Na nakaznice za milo M in N, ki vel jajo od 1. 6. 48 do 30. 9. 1948, dobimo:
na odrezke E 4 1 kos enotnega mila; na odrezke W 4 2 zavoja pralnega praška in 1 zavoj nadomestnega pralnegg praška;
na nakaznice za milo S dobimo na odrezek B 1 kos enotnega mila, na odrezek W4 2 zavoja pralnega praška in 1 zavoj nadomestnega pralnega praška.
Odrezki E 3 in W 3 nakaznic za milo M, N in S izgubijo svojo veljavnost.
V nedeljo, dne 19. septembra 1948 ob 10. uri dopoldne (po drugi sv. maši) igrajo Kostanjčani
novo „ Miki o vo Zalo46
na Djekšah
pod vaško lipo pred cerkvijo.
Pri prireditvi sodelujejo tudi pevci in tamburaši iz Hodiš.
Vabimo vse rojake iz bližnjih in daljnjih krajev in vasi ob naši severni jezikovni meji.
za svo^e narodne pravice. Vsi Slovenci smo povezani... v istem upanju.«
Po odhodu prvega koroškega bataljon na na Dolenjsko je na Koroškem ostala samo četa 20 mož, ki je pa v kratkem času spet narasla v bataljon. Ta je bil enako organiziran kakor bataljon pred njim in imel iste naloge kakor prejšnji, le eno je bilo boljše: splošni položaj na terenu se je bistveno spremenil v me-govo korist. Politično delo, ki ga je opravil prejšnji bataljon, mu je znatno olajšalo položaj. Organizacije OF so se medtem že zelo razširile, osvobodilno gibanje je ljudi zajelo na globoko in prodrlo celo čez Dravo na sever, čeprav partizani sami tja še niso prodrli. V Podjuni se je Osvobodilna fronta v poletnih mesecih 1943 tako okrepila .n širila, da je bil oktobra 1943 organiziran okrožni odbor za Podjuno. Za njenega sekretarja je bil imenovan Karl Prušnik.
Zahodni del Koroške se je v začetni dobi koroškega partizanstva 1942 in 1913 naslanjal na Gorenjsko v političnem in vojaškem pogledu. Koroški Slovenci iz Roža, ki so dezertirali iz nemške vojske ali se kako drugače odtegnili nemškim oblastem, so iskali zavetja na Gorenjskem. Od tam so se potem vračali na Koroško na vojaško politično delo med svoje rojake, da bi jih podžgali za boj proti Nemcem.
Med prvimi pionirji osvobodilnega gibanja v zahodnem delo Koroške, predvsem v Rožu, je bil Matija Verdnik — Tomaž, doma iz Bistrice v Rožu. Spočetka je bil komisar gorenjskega odreda.
(Konec.)

NADALJEVANJE
MOSKVA
Uspešna izpolnitev in prekoračenje prvega petletnega plana je omogočilo, da je bilo postavljeno že vprašanje o radikalni preureditvi, o popolni preureditvi Moskve, o novem stavbnem načrtu in novi izgraditvi. Velikansko staro mesto, ki je doslej raslo in se širilo elementarno. so hoteli na novo prezidati, pri tem pa ohraniti osnovo zgodovinskega lica Moskve. Še nikjer na svetu niso izpolnjevali tako grandiozne naloge, preračunane na pičlih deset let. Njeno izpolnitev pa je zavrla vojna .Nova Moskva bo obsegala 60.000 ha površine namesto prejšnjih 28.000 ha. Moskva se širi predvsem proti jugozapadu na lepšem, udobnejšem in bolj zdravem, nekoliko dvignjenem svetu, kjer je mnogo vode in zelenja. Postopoma se uklučujejo v mesto predmestja in okraji vil. Okrog nove Moskve nastaja 10 km širok pas gozdov iri parkov, povezan s središčem mesta po drevoredih, bulvarjih in nasadih. V središču mesta so nehali graditi industrijska podjetja, stara podjetja pa selijo polagoma iz mesta. Moskva dobiva nove kanale, jezera in vodostaje.
Reke in kanali v mestu imajo lepa z granitom obložena nabrežja. Čez reko Moskvo so zgradili nove monumentalne mostove. Na obeh straneh reke so izra-stia lepa poslopja. Zgodovinski radialno obročkasti sistem moskovskih ulic je bil Ohranjen in izpopolnjen z novimi širokimi cestami in ulicami, s trgi in širokimi prehodi, stare trge so preuredili, ulice izravnali in razširili. Zdaj grade tri široke ceste, ki bodo sekale vse mesto, ter več novih obročkastih cest s parki. Novi trgi bodo zazidani z velikimi okraji, Obsegajočimi 10 — 15 ha, z lepimi večnadstropnimi hišami. Po vsej Moskvi grade široko omrežje modernih stanovanjskih hiš. Že pred vojno z Nemčijo feo začeli graditi orjaški plinovod Saratov — Moskva. To delo je že končano. Moskva že dobiva saratovski plin.
Desetletni program izgraditve Moskve je bil v veliki meri izpolnjen že pred vojno, zgrajenih je bilo 2500 večnadstropnih stanovanjskih hiš, (5 milijonov m* stanovanjske površine), 520 srednjih šol, 15 velikih bolnišnic, 27 dispanzerjev, 50 velikih kinomatografov in 11 mostov čez reke in kanale, tlakovanih in asfaltiranih je bilo mnogo ulic in trgov (10 milijonov m’). Moskva je dobila mnogo novih gledališč, domov kulture, jklubov, institutov, knjižnic, stadionov, otroških domov in jasli, porodnišnic, inovih parkov, muzejev, univerzalnih trgovin, hladilnic, pekarn, javnih kuhinj, sllosev, skladišč sočivja in drugih mo-
b ■—.................. —
demih komunalnih naprav. Zgodovina ne pozna drugega takega primera velikanskega razmaha in preureditve velikega mesta. Moskva je že temeljito spremenila svoje lice.
Arhitektonsko lice Moskve je dobilo čisto nove poteze. Ob njenih ulicah stoje nova poslopja, tako na primer Dom ministrskega sveta, hotel »Moskva«, Leninova knjižnica, Frunzejeva vojna akademija, zunanje ministrstvo, Dom ministrstva oboroženih sil ZSSR, ministrstva za lahko industrijo in mnogo novih stanovanjskih hiš. Nad novo Moskvo se bo dvigal visoko (400 m) bronasti Leninov kip, ko bo dograjena največja in najveličastnejša stavba na svetu — dvorec Sovjetov, ki so ga že začeli graditi.
Pred revolucijo 1917 je zavzemala Moskva površino 176 km*, zdaj pa zavzema nad 300 km8. Ko bo zaključen načrt preureditve, bo zavzemalo mesto blizu 600 km8 površine. Iz središča mesta se moraš peljati 10 do 15 km, da prideš ilo predmestij. V mejah novega mesta bo tekla reka Moskva 50 do 60 kilometrov po novih ostrih ovinkih. Raven vode v njej je dvignjena zdaj v področju Kremlja v primeri s prejšnjo približno za tri metre
Moskva je razdeljena zdaj na 23 administrativnih okrajev, ki jim načeljujejo okrajni Sovjeti odposlancev delovnega ljudstva. V njih dela okrog 75.000 poslancev in aktivistov iz vrst prebivalstva, ki so resnični gospodarji mesta.
Sovjetska Moskva naglo raste. Leta 1917 je štela 1,700.000 prebivalcev, leta 1936 3,350.000, zdaj pa se je število prebivalcev še znatno povečalo. Samo v desetih letih (1926 — 1936) se je povečalo število prebivalcev Moskve za 1,530.000. Tako bujne rasti ni poznalo nobeno mesto sveta.
Moskva je največje industrijsko središče Sovjetske zveze. V Moskvi izdelujejo prav vse industrijske izdelke od najmodernejših strojev do ur in čevljev. V sovjetski Moskvi je bilo zgrajenih mnogo orjaških tovarn, ki spadajo med največja in najlepša industrijska podjetja na svetu, (tvomica avtomobilov, tovarne instrumentov, elektrotehničnih potrebščin, motorjev, tekstilne tovarne itd.)
V Moskvi se steka 11 železniških prog.
Že obratujoča moskovska podzemeljska železnica je dolga 41 km. Nenehoma pa grade nove proge. 29 postaj podzemeljske železnice, krasnih kakor dvorci, je skoraj noč in dan na razpolago potnikom. Zdaj prepelje moskovska podzemeljska železnica blizu 2 milijona potnikov dnevno. Njeni vlaki napravijo dnevno 2000 krožnih voženj. V desetih letih
je prepeljala podzemeljska železnica toliko potnikov, kolikor ljudi prebiva na zemlji. Križiščna postaja moskovske podzemeljske železnice »Tržnica« prejme osemkrat več potnikov kakor križiščna postaja »Picadiliy« londonske podzemeljske železnice.
Notranja mestna prometna sredstva Moskve prepeljejo dnevno nad sedem milijonov ljudi.
Moskva je svetovno središče kulture, znanosti, umetnosti in prosvete. Moskovska gledališča veljajo že od nekdaj za najboljša na svetu. Nobeno mesto nima toliko gledališč, študijev, muzejev, razstav, šol, tehnikov, institutov, akademij ter znanstvenih in kulturnih ustanov kakor Moskva. V nobenem mestu sveta ni toliko študentov, znanstvenikov in umetnikov kakor v Moskvi.
Leta 1914 je imela Moskva okrog 35 tisoč učencev in dijakov, leta 1937 že 600 tisoč, zdaj pa jih ima nad milijon. Pred veliko oktobrsko socialistično revolucijo so znašali stroški za vzdrževanje moskovskih šol 3,833.000 rubljev, 1937 pa 152,206.000. Tako se uči sovjetska Moskva. V njej ni nobenega nepismenega. Pred revolucijo je bil v Moskvi en sam otroški park za 80 otrok. Zdaj jih je nad
Bivša stena postaja rodovitna
Pred oktobrsko revolucijo je bilo področje Astrahana nedogledna peščena stepa, ki se je spomladi in prve mesece poletja spremenila v prav tako obsežno jezero. Vsa ta ogromna površina zemlje je bila neizkoriščena in ni donašala nobenih koristi. Po Oktobrski revoluciji so pričeli zemljo postopoma odvzemati dotlej nebrzdanemu elementu večnih povodnji s tem, da so napravili potrebne nasipe. Na obširnem ozemlju, ki se razteza od ustja Volge do bližine Stalingrada, so medtem izdelali mrežo prekopov, ki služi namakanju v mesecih suše. Na tem področju je več kot 800 črpalnih postaj z več kot 900 motorji, ki jih potrebujejo za namakanje polja. Mnogi kolhozi so s tem zmanjšali površino suhe stepe in spremenili zemljišče v plodno področje, kjer dosegajo dvakratno ali celo trikratno žetev. Sadovnjaki, ki merijo več kot 4000 ha, do-našajo prav tako kolhoznikom velike dohodke.
Do druge svetovne vojne so rešili 22.000 ha zemljišča, kar pa je smatrati samo za začetek velikopoteznega dela za nadaljnje izboljšanje tega področja. Povojna petletka ima v načrtu nama-
KOČARJI
IVAN POTRČ
Ko se je proti jutru zasvitalo, so začela bledeti tudi ozka, od bogve kdaj neumita in s pajčevino preprežena okenca.
Treza se je obrnila v spancu in zadela ob Toneka. Otrok ji je zlezel v spanju nekam pod noge in se začel kremžiti. Vzdramila se je na pol in ga popravila. Tonek se je skrčil in znova zaspal.
Iz grobne teme so začele rasti pred Trezo vsakdanje in odrapane ilovnate stene, črviva miza, klopi, edini stol, postelja pri zadnjem oknu in peč z razpokanimi pečicami. Na peči pa je ležala Lizika. V koči je bila soparna letna vročina in Lizika se je v spanju razodela; blede noge so gledale s peči. Na zadnji postelji — podobni jaslim — je hropel na slami Franča. Stari je ležal oblečen, nerazpravljen, še ves tak kot se je privlekel v kočo nekaj po polnoči ter spravil s kolovratenjem deco pokonci. Preden ga je vrgla pijanost, je Treza zmetala k peči na klop stara krila, napravila ležišče in zanesla tja Štefka, ki je spal povprek na dedkovi postelji.
»Se otroka bi polegel«, je govorila bolj sama sebi kakor njemu. »Vem, živega bi
požrl, če bi se dalo, vsi so v napoto tvoji lakoti.«
Zmagoval jo je spanec, ali ni se mogla pomiriti.
»Ostal bi pri tisti svoji babi!« je vpila nanj. »Le čemu prihajaš h koči in odjedaš deci kruh?«
Njo pa potlej ljudje — pri težačenju mora poslušati, pri mlatitvi je slišala — vlačijo po zobeh zaradi starca in zaradi zrnja, ki sta mu ga zapisala.
»Vrag zapiti«, mu je znova in znova očitala, »te dni bom znova toliko nagarala, da bosta lahko nekaj dni brez skrbi živela! Prokleto, da vaju ni sram, takšni pijani starini!«
Krotila se je, da mu ni pljunila v obraz, staremu krevsu, ki zapravlja denar z neko žensko, odnaša njej iz koče zrnje, ji krade zabelo, kadar jo ima. Mlada dva pa na tej premajhni krpi zemlje in ob kopici otrok komaj sproti spravljata, da je iz rok v usta, in deca je večkrat »bita kot sita«.
Zunaj se je danilo.
Treza se je dvignila. V U3tih ji je ostal ogaben okus od prahu, ki ga je zadnje
dni požirala pri mlatitvi. Po vsem telesu se ji je razlivala mrtva utrujenost, kakor da bi bila neprespana. Spala bi... Med kiselkastim otročjim vonjem, ki se je mešal po koči z dihanjem otrok, se ji je dozdevalo, da sliši v ušesih težko svinčeno brnenje, da jo drami iz ubitega sna jekleni ropot mlatilnice.
Pri Rajhovih je prevzela mlatitev. »Mašinijo« od ranega jutra do poznega večera. Danes bo ista pesem.
Vrgla si je strgano in vse vprek poza-šito obleko nase, popravila Tuniko in Toneka — ležala sta pri njej drug preko drugega — in ju pokrila. V prsih jo je tiščalo mleko. Mala Milika — ona še m shodila — je spala, drobčkane in napete ročice so ji visele čez leseno zibel.
»Mati, mati! Oče so pisali!« so ji kričali naproti.
Na pobrojeni mizi je ležalo kraj skledo in razmetanih žlic zmečkano pi3mo. Sinoči, prišla je z dela, mračilo se je že, so ji otroci prinesli pisanje.
Očetova pisma so bila za otroke prazniki.
»Denar!« je vzkliknil Janezek. »Kaj bomo kupili, mati?«
Janezek je lahko izpraševal. Bil je najstarejši, zadnje leto je hodil v šolo. Vedel je, da je dobivala mati v pismih denar, otroci so vedeli, da je bilo potem nekaj dni v koči dobro in da so bili vsi siti.
Mati je pretrgala omot. Oči vseh otrok
tisoč. Vsako veliko podjetje in ustanova Moskve ima svoj otroški park. Moskva ima otroška gledališča, klube, sanatorije in dvorce pionirjev.
Pred revolucijo je imela Moskva 15 vi-šokih šol, na katerih je študiralo 32.000 študentov. Zdaj ima Moskva nad 100 visokih šol vseh strok in nad stotisoč študentov. Približno toliko fantov in deklet študira v moskovskih tehnikumih ter obrtniško-tovarniških in železniških šolali.
Vsezvezna akademija znanosti v Moskvi ima v institutih in laboratorijih nad 15.000 znastvenih sodelavcev.
V sovjetski Moskvi je zdaj 500 ambulant, poliklinik in dispanzerjev, nad 30 bogato opremljenih porodnišnic, 400 otroških jasli in 40 znanstveno - raziskovalnih medicinskih institutov.
Moskovske muzeje in razstave obišče dnevno nad 200.000 ljudi. Svetovno znana Tretjakovska slikarska galerija ima nad 30.000 del velikih mojstrov slikarstva. V Puškinovem državnem muzeju upodabljajočih umetnosti so zbrani spomeniki umetnosti od petega stoletja do naše dobe.
Stotisoči moskovčanov obiskujejo javne knjižnice, ki jih je v Moskvi nad 500, če ne računamo šolskih. V znameniti Leninovi vsezvezni knjižnici je nad 11 milijonov knjig. Samo njeno čitalnico obišče letno nad pol milijona ljudi. Literaturo dobiva knjižnica iz 40 dežel sveta.
Leta 1913 je izšlo v stari Moskvi 6.085 knjig. V nakladi 38 milijonov izvodov. Sovjetska Moskva je dala deželi 18.463 knjig v nakladi 400 milijonov izvodov. Moskva ima zdaj največje založbe na svetu.
Taka je sovjetska socialistična Moskva.
kanje nadaljnjih 15.000 ha zemljišča. Površina, na kateri bodo izvedli ta načrt, znaša 400 km*. Na področju oblasti Sasikolsk so zgradili 9 km dolg in 3 in pol m visok zemeljski nasip, v oblasti Kapustinjar pa prav takega — v pičlih dveh mesecih.
Spomladi 1949. leta bodo zgradili 1 km dolg zidan nasip z velikanskim rezervoarjem.
Za Študente iz srednje Azije
Ministrstvo za visokošolstvo ZSSR je omogočilo študiranje v prestolniških visokih šolah mladini, ki dovršuje srednjo šolo v ljudskih republikah Srednje Azije in Zakavkazja. Vseučilišča in ustanove Gruzije, Azerbejdžana, Uzbekistana, Kirgizije in Turkmenije imajo pravico pošiljati študente, ki so na domačih univerzah napravili izpite, v nadaljnji študij na vseučilišča v Moskvo in Leningrad, ne da bi jim bilo treba polagati še kak drug sprejemni izpit.
Vsi študentje, ki prihajajo iz zveznih republik, dobijo stanovanje v domovih vseučilišč in ustanov, v katerih študirajo. Na razpolago imajo knjižnico in ves potreben šolski material. Vsaka šola ima za svoje slušatelje tudi menzo.
so se zvedavo motrile. Ali materin obraz ni hotel ničesar razodeti. l.Aem se je Treza samo nekam prazno zagledala in zavzdihnila. Prsti, ki so držali pisanje, so se skrčili kakor sami od sebe in zmečkali papir.
Šele ponoči, ko jih je spravljala spat, jim je povedala:
»Ata je na poti. Še te dni bo prišel. Mogoče že jutri.«
Otroci niso nič zavriskali. Besede so padale nekam v prazno, kakor da -e ne bi smeli veseliti njegovega prihoda.
Pismo je ostalo na mizi in Trezo zjutraj še enkrat zbodlo v oči. Tonč je pisal: dela ni, ne more in ne more ga Jo-biti. Tudi drugi so na cesti. Prve rae3e-ce je prihranil nekaj denarja, a zdaj je še tega zapravil, ko je iskal delo, ko je čakal na delo. Naj se Treza ne jezi. Denarja nima, niti za vožnjo mu ga ni ostalo. Vrnil se bo, čez dan ali dva --peš. I
(Dalje.)
Izdajatelj, lastnik in zalozaik 'ista:	Ur. Hrano 1‘ote^
Velikovec. Glavni urednik: Ur. Kratici £wittar; odgovorni urednik: Franci Ogria, oba Celovec, SalmstratJe uprava: Celovec, VOlkermarklar Strafie 21. Dopisi ae *»a| pošiljajo na naslovi Celoveo (Klagonfurl). Poataml I., Po** sotiliefifaoh 272. Tlaka: .K a rola ar Volksverlag G- «• ti* Klagenfurt, lO.-Oktober-Stratie 7.