Listek. Na jug! Črtica s pota. — Avguštin Stegenšek. (Dalje) Ko je pustošil Atila, «šiba božja,> bogate pokrajine severne Italije, so se zatekli marsikateri Rimljani na blizu morskega obrežja ležečo otoke. Tako je pobegnil na otok Grado škof oglejski, tako so tedaj dobili tudi beneški otoki svoje prve stanovalce. Stoletja so pretekla, predno so se iz tega revnega početka razvile Benedke v najbogatejše trgovsko mesto srednjega veka. Davno že so bili Benečanom otoki pretesni. Na hlodih, katere so sekali na slovenskem Krasu in zabijali v plitvo morsko dao, so stavili nove palače in cerkve. Odtod tudi značai mesta. Kakor otoki rastejo po nekod hiše neposredno iz morja, ki v neštevilnih žilah in žilicah preprega celo mesto. Ni ga menda znamenitejšega prostora, kamor bi te ne popeljal čolnič. Pa tudi krasnih potlakanih trgov ne manjka, ne manjka tudi ozkih pešpotov in stez. Samo pazi, da ne greš zastonj! Zdaj moraš na levo, da prideS na mostič, katerih je blizu 400 razpetih nad zalivi, zdaj na desno, zdaj ozko med trinadstropnimi hišami, da se dotikaš ob obeh straneh zidu, če opreš roki ob kolk, zdaj moraš raorda celo nazaj, ker neha ulica med dvema zidoma tik morja. Ako hočeS hitro do cilja, glej ga gondolijera! Kako mehko se ziblje njegov črnobojni čolnič na zeleni gladini! Za teboj pa stoji gondolijer. V obeh rokah drži vesla, ki ti pred očmi kopljeta v umazani vodi. Včasi ju vzdigne in zopet spusti, da pluskneta na gladko površje in porineta čoln še hitreje naprej. Kako spretno tu šviga! Ob voglu palač iz rezanega kamna ti smukne za las mimo, nikdar se pa ne ravsne. Kdo bi mogel opisati vsa čuda človeške spretnosti in umetnosti, ki so je vstvarile Benedke. Kaj more pokazati slika, koliko manj šele more dopovedati beseda! Cegavo pero bi moglo zabeležiti utis, ki ga napravi samo cerkev sv. Marka! Ko stojiš na trgu pred njo, se ti zdi, da vidiš viseti pisano preprogo iz nebes. V širokih lokih hiti preddvorana mimo tebe, pod njimi te vabi petero vrat vstopiti v cerkev; pri dveh ožjih stranskih lokih pa se zasuče dvorana okoli oglov in spremlja cerkev ob straneh do poprečnega križevega debla. Zakaj cerkev je zidana v podobi enakokrakega križa. Te loke na pročelju veže zgoraj kamnita ograja, za katero je širok hodnik, da bi se lahko srečavala dva voza. Za hodnikom pa se še enkrat povspne zid v petero, enako kakor spodaj, širokozaokroženih lokih, ki končujejo v šiljastih vrhih s kipi na višini; ob straneh jih obroblja lislje iz kamna, iz listja pa rastejo doprsne podobe s pozlačenimi kronami na glavah. Znad tega slikovitega venca, spletenega iz kipov in rastlinstva, ti kimajo kakor sive pleše štiri pepelnate kupole in se čarobno spajajo s siniim obnebjem. Izpod lokov pa ti pripovedujejo živobojni mozajiki o življenju Zveličarjevem in o sv. Marku. Tik tebe pa sili zvonik v nepretrgani navpični črti v nebo in še le pod sklepčno ograjo daje prostor visokim linam. Nad ograjo pa se zopet povspne v visokozašiljeni piramidi, ki ti namigava kakor prst in te vabi, ko se bližaš Benedkam, bodi po suhem bodi po morju. Zunanji krasoti odgovarja znotranja. S pisanimi mozajiki odeta veža nas pripravi na slikovito lepoto cerkve same. Tloris ima podobo križa. Na osrednji čveterokot se naslanja proti vshodu in zahodu, proti jugu in severu še po en četverokot z enakimi stranicami; nad vsakim četverokotom pa se oboči plitva kupola. Pravzaprav pa je vsaka veja tega križa deljena v tri ladije, srednjo široko, in dve ožji ob straneh, ločeni po hodnikih, ki se spenjajo ko ozki mostiči od stebrov do stebrov, podprti še s tenkimi steberCki. Tla in stene Ieske6ejo v pisanem marraorju, v risini hodnikov pa se začenja zlati mozajik, ki odeva s čarobno krasoto kupole in stene. Po tej zlati preprogi pa so posejane kakor cvetlice mične podobe v prav krepkih potezah. Kaj je mozajik: Podoba, sestavljena iz samih barvanih Stirivoglatih klin6kov. Stari Rimljani so znali posebno lepo sekati tanke ploSCe belega, rudečega, 6rnega in rumenega marmorja in so stikali potem te karaenčke t podobe. Za bolj žive barve se pa koljejo steklene plasti v male koščeke, ali se pa tudi prevleče steklo z zlato peno in da je ta, takozvani zlati raozajik-ten, trpežnejši, se potegne čez peno Se prozorna steklena lupina in potem se šele razdrobi v drobne klin6ke. Ti klinčki se potem zatikajo drug poleg drugega v svež omet, vendar tako da je za spoznanje med njimi prostora. Ko se omet utrdi je taka slika najbolj trdežoa, pa tudi najboli ˇeličastna. Zdaj pa še nekaj besed o podobah samih! V dupljini nad velikim oltarjem stoluje Kristus; on je kralj v cerkvi. Njegovo življenje, trpljenje in poveli6anje je predmet skoro vsem slikam. V eni kupoli je na vrhu naslikan prestol pregrnjen z maJnim plaSčern, na tem pa leži zaprta knjiga — evangelij. Nad knjigo pa plava golobček — sv. Duh. Odtod hitč žarki nad glavo Marije in apostolov, ki sedijo t krogn okoli s knjtgami t rokah in s sandali na nogah. Čakali so svetega Duha; ko so ga pa prejeli, zdaj razumejo tudi zaprto knjigo sv. evangelij, zdaj lahko hite v svet, kam? Pod vsakim apostolom sta po dva zastopnika različnih narodov. Tu berem: Romani, tu zopet: Sarmatea, tam pa: Phrygii. 0 sre6ni narodi, katerim je došla tako zgodaj sv. blagovest! To misel izražajo tudi angeljčki, ki na štirih kotih, kjer se kupola naslanja na stebre, pojejo veselo božično glorijo, katero imajo zapisano na listih. — «KakSen pa je altar?» me bodete vpra3ali. «Je-li vreden take cerkve?» Pod streho, katero nosi 6vetero umetno zrezljanih stebri6ev je altarna rakev z grobom sv. Marka, tOTariSem sv. Petra in u6encem Gospodovim, nad altarjem pa — o kras — je menda kaka dva metra visoka zlata tabla iste dolžine ko altar. V peterih vrstah so nanizani gotiski loki, v vsaki vrati različni po velikosti in obliki, a vsi nedosegljivi radi drobnoizdelanih podob. Pod živlienjem Kristusovim ti v drugi vrati slika umetnik živIjenje Marijino; spodaj te razveseljuje veličastna procesija nebedkih duhov-angeljev, še nižje ti govorijo apostoli o sreči nebeški, in v najnižji vrsti ti pričajo starozakonski preroki, da je tinti, ki se daruje na altarju, res pnčakovani Mesija in Sin božji! Pa tudi teh slik 86 ni dotaknil fiopič slikarjev, ampak obstojč iz barvane steklovine, katero so vlivali v umetno narejene zlate jamice. Zdaj pa še občuduj lepo razrejene drage kamne in potem reci, ali niso bili res veliki umetniki 1.1105, ko so izvrSili ta altar v Carigradu? 3. Res cerkev sv. Marka s svojimi mozaiki nima para na svetu. A v Benedkah so še tudi druge lepe cerkve. Ali ho6eS videti cerkev sv. Janeza in Pavla? Stavljena je v podobi križa v gotiSkem slogu. Nad križaliSčem podolžae in poprečne veje se dviga veli6astna kupola, obok treh ladij pa visi na mo6no zidanih deseterih slopih. Cerkev je dolga skoro 100 metrov. Tu ni mozaikov, niti slik na presno ni mnogo. Ceprav je le pobeljena, vendar kako veličasten utis napravi! Skozi velika okna, ki segajo na pr. zadi za velikim oltarjein kar v treh nadstropjih od tal do oboka, lijejo obilno solnčni žarki, da cerkev plava v svetlobi. Pa zmerom ni bila tako vesela, tako praznična. Kolikrat se je morala odeti v črne preproge in teman žamet; po njej pa so odmevali mrtvaški psalmi in žalobno klenkanje zvonov. Tukaj 80 pokopavali bene6anske vladarje — doži so se imenovali — dokler 80 bile Benedke Se samosvoje. 0 teh ftasib. priftajo nagrobni spominki. Ob vseh stenah so nabrani kakor jagode na molku, drug od drugega razli6ni, in vendar vsi pomenljivi in okusni. Ako zreš v obraz teh mrtvaSkih kipov — nekdanjih vladarjev — kje je zdaj njih slava? Kje je zdaj njih mo6? Kje je bogastvo? Tujec gre mimo njih in ob6uduje kamen in kipe, ali se jih pa spomni v molitvi, Bog ve? Lepa je tudi fran6iškanska cerkev. V stavbi je podobna prejšnji, samo da nima kupole. Tudi njena lepota niso slike, ampak velikost, prostornost, veli6astnost. Ta povzdigne duha, da se človek nehote čuti nekako vzviSenega uad zemeljskimi revami in bližjega Bogu. Iz novejše dobe je cerkev Marije Pomagaj. (della Salute). Stavljena je v podobi šesterokota s kupolo. Znotraj ji pa6 manjka one cerkvene slovesnosti, katera te prevzame pri goti6nih stavbah, a zunaj spada raed skoraj najlepše prizore v Benedkah. Na vsaki strani raste iz šesterokota kapelica s stebrovjem in široke stopnice segajo do morskega preliva. Tudi ta ni slikana. Koliko je še lepih cerkev v Benedkah! Kdo bi jih vse naštel! Odrešenikova in sv. Jurija na dveh otokih, koliko Marijinih v raznih delih mesta! Ko sem se vtrudil 6ez dan z obiskovanjem večjih cerkev in z ogledovanjem umetnin po raznih zbirkah, sem na večer kaj rad vstopil v te skromne cerkvice. Tu nisem iskal umetnin, tu sem se le hotel veseliti ljudske pobožnosti. Ne mislite, da so te cerkvice bogve kako male! Ne! Z našimi župnijskimi cerkvami bi lahko skoro vse tekmovale. Pa tudi brez umetnin niso. Tu so marmornati stebri in altarji, tu olnate slike naiboljših mojstrov, tudi ti vse kaže nekdanje bogastvo Benečanov in hvali njih skrb za kras hiše božje. V ve6ernem mraku sem zato kaj rad šel za glasovi zvonov. Zdaj sem stopil v to cerkev, zdaj v ono. Kako pobožno so molili rožni venec, kako glasno so peli litanije, — vsi skupno, nazive s prošnjo vred — kako vneto so se gnetli po blagoslovu s presv. Rešnjim Telesom k obhajilni mizi, kjer jim je dajal duhovnik poljubljati svete ostanke! Komaj pa so bili zunaj cerkve, se je že pokazala laSka živahnost. Kakšen krik po ulicah! Tu se podijo otroci, tam igrajo s krogljicami v polumraku pod mestno svetilnico de6ki, tu se pehajo časnikarji in kri66 vsiliujejo najnovejše novice, tam zopet je cela vrsta ovo6arjev, ki ponujajo zelenino in sadje. Ali še naj omenim polentarja, ki vpije, da reže po krajcarju še toplo polento, ali kramarja, ki je tujcu vedno za petami z voščenimi vžigalicami! Lahi imajo veselje nad takim drvenjem in vrvenjem, in tudi tujec se ga brž privadi. To je zabava priprostega ljudstva. Privoščimo mu to! Prej je bilo vse v cerkvi, zdaj pa je vse na trgu. Naj si raalo oddahnejo od dnevnih skrbij in dnevnega truda! Saj iš6ejo tudi olikanci svojo zabavo. Za glasovi zvonov sva prišla v revnejše dele mesta. Vrniva se nazaj, nazaj tja, kjer prebiva bogastvo! Na Markovem trgu igra nocoj nad sto mož posko6ne laSke komade. Elektri6na luč se usipava v tako mogo6nih trakih, da se lahko sprehajaš in bereš, kakor pri belem dnevu. Gospoda tudi res hodi gori in doli po trgu, se pogovarja in posluša mehkoubrane glasove. A meni se je zdelo, da je bilo pri vsem kriku in viku med priprostim ljudstvom več odkritosr6nega smeha, ve6 nedolžnega veselja. (Dalje prih.) SmeŠBičar. V krčmi sta sedela jedina dva gosta, a še tista sta morala vsake stvari 6akati prav dolgo. Ker jima je to že presedalo, pritožita se pri kr6marju. Ta gre k natakarju, ošteje ga prav poSteno ter re6e na zadnie: »Preklicani butelj! Še teh dveh oslov ne moreS zadovoljiti! Kaj bos pa po6el, kadar bo vsa soba polna gostov!»