i'oštnma plačana т gotovini. med prodajalcem in kupcem ustvarjajo oglasi v dnevniku .Glas naroda' Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2566, int 3069 <51 AS Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Čele. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA St. 91 Izhaja vsak dan V Ljubljani v sredo, dne 31. julija 1935 ^osameznaJtevilka^Din 1-—. Današnja številka vsebuje: Odvišen proglas Dr. Marušič in njvsovo dobrovoljstvo Zakaj nastajajo stavke Naše pohorske ceste Kmetski dolžniki in zadruge Dr. Koce: Naše gospodarsko stanje ©dvižen proglas Novoustanovljeni Jugoslovanski neodvisni nacionalni klub je izdal proglas, ki ga objavlja »Jutro« pod lepo donečim naslovom: Za ravno linijo jugoslovenske politike. V tem proglasu se v glavnem pravi, da je klub čvrsto na stdlišču narodnega in državnega edinstva in da glede tega edin-stva ne bo dopustil nobenega kolebanja in nobene nejasnosti. Klub je tudi mnenja, da bi bila obnova starih političnih strank škodljiva, ker bi vrnila politično življenje na tir plemenskih, verskih in pokrajinskih teženj. Prodaš nakonec poudarja, da je nujna rešitev vseh političnih vprašanj, zato napoveduje, da bo tudi izdelal program, ki bo upošteval vsa sodobna politična in gospodarska vprašanja. čeprav je sestava in namen novega kluba nad vse, vabi k nekaj prav krepkim ugotovitvam, vendar bomo vse te opustili in se omejili le na proglas sam. Glavna karakteristika vsega proglasa le, da je silno zakasnel. Jedro vsega proglasa je, da bo klub s skrajno odločnostjo čuval državno in narodno edinstvo in Ja v tem pogledu ne bo trpel nobene nejasnosti. Po krepki izjavi, ki jo je podal v proračunski debati skupščine predsed-lik vlade dr. Stojadinovič v imenu vsè vlade, da bo ta odločno ščitila narodno in državno edinstvo, je pač že zelo deplasirano, če se neznaten klub deklarira kot prav poseben zaščitnik tega edinstva. Obenem z vlado pač ni težko braniti to edinstvo. Če bi pa hotel klub braniti narodno in državno edinstvo na drug način, in sicer na oni, ki se je razgalil baš v preteklem tednu, potem naj klub naslovi na sebe besede predsednika vlade, da bi državno in narodno edinstvo, če bi moglo govoriti, reklo: Očuvaj me, o Bog, pred prijatelji, ker pred sovražniki se bom že sam ubra ilil. Proglas novega neodvisnega kluba pravi nadalje, da v pogledu državnega in narodnega edinstva ne bo trpel nobene nejasnosti. Avtorji tega proglasa morajo že oprostiti, če javnost ne najde v teh besedah odkritosrčnosti. Je vedno nevarno, kadar ima kdo katero besedo vedno na ieziku, kajti stara resnica je, da ljudje tisto, kar imajo globoko v srcu, nimajo radi na jeziku. A to le mimogrede! Če pa že kdo pravi, da ne bo trpel o kakšnem vprašanju nejasnosti, potem je njegova dolžnost, da najprej sam pove, kaj misli o tem vprašanju. Naj zato avtorji cenjenega proglasa najprej sami povedo, kaj mislijo o narodnem in državnem edinstvu, ker zelo verjetno je, da se še vedno gibljejo v nekem integralnem jugoslovenstvu, ki ga dosedaj ni znal narodu razložiti še nihče. Zato kar na dan z jasno besedo, potem pa bomo videli, če so gospodje tudi sposobni, da v tem vprašanju ne trpe nobene nejasnosti. Pa tudi v svoji drugi glavni točki so avtorji proglasa zelo zakasneli in so pri-capljali za predsednikom vlade in celo — da nismo enkrat skromni — tudi za nami. Že davno prej ko novoustanovljeni klub smo mi naglasili, da plemenske, verske in pokrajinske stranke ne smejo biti več mogoče. Avtoritativno pa je v skupščini izjavil predsednik vlade, da vlada takšnih strank ne bo trpela in da bo v tem Pogledu strogo upoštevala določila ustave. In da to niso le prazne besede, je dokaz nova zajednica radikalov s SLS in JMO, ki je v popolnem soglasju z določilom ustave. Kaj torej proglaša novi Jugoslovanski neodvisni nacionalni klub kot ideal, kar je že izvedeno in kar je tudi že v programu vlade in vse nacionalne jav-Posti. Alj misli novi klub, da mora res nomi vodo v morje? Za obrambo rase Složno proti ItalUi - za Abetiniio Rokopisov ne vračamo LetO 1 Vreme v naši državi dne 30. 7.1935. Velike manifestacije v Indiji in Egiptu Francija se boji za Somalijo PARIZ, 30. julija. AA. Da bi se preprečilo eventualno vznemirjenje obmejnih plemen v francoski Somaliji zaradi italijansko-abesinske-ga spora, je francoska vlada sklenila ojačiti francoske vojaške edinice v Somaliji. V' Džibuti bodo odposlali bataljon senegalskih strelcev v popolni bojni opremi. Razen tega bo stacijo-niranih na somalijskih letališčih tudi več letalskih eskadril. Cerkveni zbor koptske cerkve ALEKSANDRIJA, 30. julija. Tukajšnji poročevalec DNB je dobil informacije, da je koptski patrijarh, poglavar koptsko-krščanske cerkvene zajednice, ki šteje v Egiptu okrog 850 tisoč pripadnikov, sklical cerkveni zbor, na katerem se bodo opredelili glede italijansko-abesinskega spora. Znano je, da je koptska cerkev v tesnih odnošajih z abesinsko krščansko cerkvijo. LONDON, 30. julija. W. Iz Kalkute poročajo, da se je tam vršilo zborovanje za neodvisnost Abesinije. Značilno je, da so na zborovanju složno sodelovali Hindi in Muslimani, dasi vlada med njimi v zadnjem času zelo napeto razmerje. Govorniki so na zborovanju ostro napadali italijansko zunanjo politiko in fašistični režim. Čute so se tudi hude kritike nemškega narodnega socializma. ALEKSANDRIJA, 30. julija. AA. Tukajšnja organizacija muslimanske mladine je priredila veliko zborovanje, na katerem je burno manifestirala za Abesinijo in za slogo Muslimanov in kristjanov proti italijanskemu imperializmu. LONDON, 30. julija. »Times« so objavile danes daljše poročilo o vedno bolj naraščajočem pokretu med Egipčani v prilog Abesinije. Mnogo upokojenih egiptskih in turških oficirjev, ki živijo v Egiptu se pripravlja, da vstopijo kot prostovoljci v abesinsko armado. Med ljudstvom vlada veliko nerazpoloženje, ker so italijanski agenti z nakupovanjem velikih količin žita za italijansko vojsko povzročili, da se je kruh podražil. Kraj Baro- meter Temperatura Pada-vine v m/m najnižja j naj višja Ljubljana . 756.9 i6 20 Maribor . . 755.6 i6 28 20.0 Zagreb . . 758.5 17 34 1.0 Beograd . . 757.3 17 35 Sarajevo 769.3 17 33 Skoplje . . 754.8 16 36 Split . , . 754.0 22 32 Kotor . . . 755.1 20 Kab .... 755.4 21 — — Naj višje temperature veljajo, razen Ljub Ijane, za prejšnji dan. Vremenska napoved NOVI SAD: Prevladovalo bo oblačno vreme, mestoma bo deževalo po vsej kraljevini. Temperatura bo še padla. Solnce izide ob 4.21, zaide ob 19.07. DUNAJ: V Severnih Alpah bo spremenljivo oblačno z deževjem in hladno. Jutri se bo oblačnost zmanjšala. V Južnih Alpah se bo začelo jasniti že danes. V četrtrtek bo najbrže -e iasno in toplejše vreme. Abesinski „proces” v tenevi Danes začno posveti diplomatov Tri stališča: angleško- italijansko in francosko LONDON, 30. julija. Agencija Reuter poroča: Krogi DN sodijo, da se Velika Britanija ne bo mogla zadovoljiti z odgoditvijo razprave o celokupnem italijansko-abesinskem sporu in z nadaljevanjem arbitraže zaradi obmejnih incidentov. Italija pa bo vztrajala pri svoji zahtevi, naj se smatra bližnje zasedanje sveta DN le kot nadaljevanje majskega zasedanja. Vsak poskus za razširjenje okvira razprave bo Italija odločno zvrnila. V Parizu pa se nadejajo, da- bo ženevska razprava potekla relativno mirno in da bo Italiji in Abesiniji dan rok, da do 25. avgusta sami med seboj mirno likvidirata svoj spor. — Zunanji minister Samuel Honre je sprejel včeraj glavni komisarje britanskih do-minionov in jih informiral o stališču angleške vlade v sporu med Italijo in Abesinijo. Eden in Lavai na poti v Ženevo PARIZ, 30. julija, r. Francoski službeni krogi _ so zelo rezervirani glede razgovorov, ki se prično jutri v Ženevi zaradi itnlijansko-abesin-skega spora. Pri tem ne prikrivajo, da bo treba premagati velike težave. Včeraj popoldne je imel ministrski predsednik Lavai daljši sestanek z angleškim odpravnikom poslov v Parizu. Kakor pravijo, je bil na tem razgovoru določen sestanek Lavala z angleškim ministrom Edenom. Eden prispe danes popoldne v Pariz in bo skupno z Lavalom potoval v Ženevo. Iz Pariza odpotujeta ob 17. Razgovore bosta tako lahko nadaljevala tudi med potjo. Francoski ministrski svet, ki je imel včeraj in predvčerajšnjim dve daljši seji, na kateri je zavzel končno stališče glede itaìijansko-abesin-skega spora se sestane tudi danes dopoldne. Vsi diplomati so že zbrani ŽENEVA, 30. julija. W. Prihoda Litvinova, predsednika sveta DN, pričakujejo še danes. Zastopniki Italije Aloisi, Montagne in Aldo Brandi so napovedani za drevi. Do utri lindo prispeli v Ženevo vsi člani sveta DV “eji sveta ne bo prisostvoval poljski zunanji minister Beck: zastopal ga bo stalni poljski delegat pri DN Komarnicki. Iz Addis-Abebe prihaja poročilo o ugodnem odmevu italijanske pripravljenosti sodelovanja na sedanjem -zasedanju DN. Na dveh stolih... PARIZ, 30. julija. Havas poroča: Na seji ministrskega sveta je izjavil predsednik vlade in zunanji minister Lavai, da bodo francoski delegati na seji sveta DN gledali, da si ne bodo zapravili ne angleškega ne italijanskega prijateljstva. Francoski delegati bodo spoštovali obveznosti do DN in gledali, da se prepreči nevarna kriza te ustanove ter bodo zastaviti svoje site v smeri spravljivosti. Optimizem v angleških krogih Pri odhodu ministra Edena iz Londona je neka dobro poučena osebnost izjavila Reuterjevemu poročevalcu med drugim tole: Britanska delegacija odhaja v Ženevo vedrega čela in v najiskrenejšem razpoloženju. Britanska vlada ne Im izdala nikakega prenagljenega sklepa. Njeno premišljeno stališče bo dalo Edemi zadosti moralne avtoritete, da v Ženevi po svojih močeh pomaga poiskati pri-merno ureditev. Pričakovati je, da bodo današnji popoldanski razgovori med Edenom in Lavalom obrodili sporazum med Francijo in Veliko Britanijo, to bo pa olajšalo delo v tej smeri. Po ovinkih... Rim, 30. julija. AA. V Vatikanu so včeraj proslavili 65. obletnico smrti prvega papeškega delegata v Abesiniji de Jacobisa. Papež Pij XI. je imel ob tej priliki v prisotnosti velikega števila cerkv. dostojanstvenikov govor, v katerem se je dotaknil tudi abesinsko-italijanskega spora. Poveličeval je spomin na pokojnega delegata, ki je bil istočasno velik Italijan, in pri tem naglasil, da je treba sedaj, ko so oblaki trenutno zatemnili italijansko-abe-sinsko nebo, vzeti za zgled tega človeka, ki je pri izpolnjevanju svoje največje dolžnosti v Abesiniji našel smrt. Nobena novost tudi ni konstatacija kluba, da je treba rešiti vsa politična vprašanja. Ne samo politična, temveč tudi vsa druga vprašanja je treba rešiti in o tem nihče na vsem milem svetu ne dvomi. Gre le za to, kako naj se ta vprašanja rešijo in kako naj se rešitev izvede. Proglas pravi lakonično, da bo klub v ta namen sestavil svoj delavni program. Kaj bo še novi klub storil, to je v božjih rokah, in to nikogar ne zanima, za javnost bi moglo biti važno le to, kaj je klub že storil. Za- to ne govoriti o programu, ki šele bo, temveč s programom na dan in potem bomo govorili o tem, kakšen je. Sama obljuba programa pa res ni več vredna ko lanski sneg. Kratek je proglas novega poslanskega kluba in edina njegova odlika je, da ponavlja to, kar so že drugi povedali bolje in z večjo avtoriteto. Ali smo torej pretiravali, če smo zapisali, da je to čisto odvišen proglas? Južnoafriški častniki v abesinski armadi ADDIS-ABEBA, 30. julija. AA. Abesinski cesar je dal svjemu posebnemu odposlancu т Capetownu brzojavna navodila za sklenitev pogodbe z južnoafriškimi častniki, ki bi hoteli slopih v abesinsko vojsko. Cesar obljublja te« častnikom izredno veliko plačo in vožnjo z letalom od Capetowna do Addis-Abebe. Voivoda Kentski prihaia v Jugoslavijo MONAKOVO, 30. julija. w. Vojvoda Kentski m vojvodinja Marina sta danes prispela iz Pariza semkaj in sta se takoj po prihodu podala v grad Winhöring. Visoka angleška gosta se bosta tu zadržala do četrtka, nakar bosta nada-Ijevia svojo pot v Jugoslavijo, kjer bosta gosta N j. kraljevskega Vis. kneza namestnika Pavla v Bohinju. Z njima potuje tudi si,, Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavia princ Aleksander. Manjšinski kongres ŽENEVA, 30. julija. w. Doznava se, de se bo tu med 2. m 4. septembrom t. 1 se--stal Kongres evropskih narodnih manjšin, ki mu načeljuje, kakor znano, bivši jugoslovanski zastopnik v rimskem parlamentu g. dr. Josip Wilfan. Tsaldaris odpotuje v Nemčijo ATENE, 30. julija. AA. Po najnovejših informacijah, namerava predsednik grške vlade Tsaldaris odpotovati v četrtek v Wiesee na Bavarskem, kjer bo ostal nekaj časa na počitnicah. Za njegove odsotnosti bo vršil predsedniške posle general Kondilis, podpredsednik vlade in vojni minister, ki je včeraj glede na to dolgo konferiral s Tsaldarisom. V zvezi s Tsaldarisovim odhodom so sklicali za jutri sejo ministrskega sveta. Skoraj vsi današnji grški listi priobčujejo obširne komentarje o odhodu Tsaldarisa iz'države. Tako venizelistični »Elefteron Vima« ne odobrava Tsaldarisovega odhoda v tujino v trenutku, ko je položaj izjemno nenormalen zaradi vprašanja vladavine, in izraža bojazen, ali bodo obstale normalne razmere v državj za predsednikove odsotnosti. Podobno pišejo tudi drugi listi. Trebušni legar na Poljskem KATOVICE, 30. julija. AA. Tu so zabeležili več obolenj od trebušnega legarja. Včeraj so zaznamovali 16 novih primerov, te bolezni. Zdravstvene oblasti še niso mogle dognati, kje je leglo te bolezni. Italijansko brodovje — nazaj ! PARIZ, 30. julija. A A. Neka tukajšnja agencija trdi, da je italijansko vojno brodovje, ki je zadnje dni priplulo v turške vode, dobilo ukas, da se takoj vrne v Italijo, Politimi utrinki Sporazum glede nove radikalne zajednice Kakor poročajo listi, je med Aco Stanojevičem, dr. Korošcem in dr. Spahom v glavnem že dosežen sporazum tako' glede ustanovitve nove stranke, ki bi jo tvorili bivši radikali ter bivši pristaši SLS in JMO. ko tudi glede njenega programa. Ta program se v glavnem naslanja na stari radikalni program, le da je prilagođen ustavi in njenemu določilu, da so plemenske, verske in pokrajinske stranke nedopustne ter da je bistveno izpremenjen glede notranje ureditve države. Dočim so bili radikali preje centralisti, bo sedaj poudarek programa na čim širši samoupravi. Odločno bodo v novem programu tudi naglašena demokratična načela. Z novo stranko se namerava, kakor je izjavi! Aca Stanojevič, ustvariti podlaga za dvostrankarski sistem v Jugoslaviji. Nova zajednica bi tvorila en strankarski sistem, stranke, zbrane okoli združene opozicije pa drugi. Nobenega dvoma ni, da bi bil tak dvostrankarski sistem, kateremu bi se pozneje pridružila ev. še kot tretja stranka iz vseh socialističnih skupin ustanovljena delavska stranka, za naš politični razvoj največje važnosti, ker bi tak sistem nudil jamstvo za zdrav razvoj naše notranje politike. Nova stranka bo najbrže v kratkem ustanovljena in prijavljena, ker bi želeli radikali že začeti z delovanjem med narodom. Zato ne bo ustanovitev stranke odložena do izdaje novega društvenega in zborovalnega zakona. Stranka pa bo ustanovljena šele potem, ko bo glavni odbor radikalne stranke njeno ustanovitev odobril, kar pa se bo zgodilo najbrže v kratkem. Predsednik stranke bo Aca Stanojevič, podpredsednika pa dr. Korošec in dr. Spaho. Mnogo se govori, če naj se osnova stranke razširi s sprejemom tudi onih radikalov, ki so se pod prejšnjimi vladami ločili od glavnega odbora, ter s pritegnitvijo drugih manjših skupin, zlasti hrvatskoga narodnega kluba, ki je po svojem šefu ministru Preki zastopan tudi v vladi. Glede starih radikalov je prodrlo načelo, da se ne morejo sprejeti v stranko oni, ki so se ločili od glavnega odbora. Zato za gospode Uzunovič, Boža Maksimovič, dr. Srskič, Velja Popovič in druge ne bo mesta v novi stranki. Tudi Prekov narodni klub ne bo sprejet v radikalno zajednico, ker si hoče ta ohraniti možnost pogajanj z dr. Mačkom in bivšo HSS, kar bi pa bilo zelo otež-kočeno, či. bi bili sprejeti v zajednico Preka in njegovi pristaši, ki so disidenti HSS. Na rešitev lirvatskega vprašanja bo polagala zajednica največjo pažnjo, ker so Hrvati in Srbi, po besedah Ace Stanojeviča, navezani eden na drugega in zato tudi mora priti med njimi do sporazuma. Zhorovanie zdravnikov v Mariboru Maribor, 30. julija. Dne 3. avgusta t. L, na dan otvoritve Mariborskega tedna, bo v splošni bolnici v Mariboru ob 17. uri znanstven sestanek zdravnikov s sledečim dnevnim redom: 1. Profesor dr. Zalokar iz Ljubljane: »Rup-tura uteri«. 2. Primarij dr. Dernovšek iz Maribora: »Radikalna operacija čeljustne votline po lastni metodi«. 3. Primarij dr. Minar iz Ljubljane: »Mehanizem poškodbe meniskov in operativne indikacije«. 4. Primarij dr. Černič iz Maribora: »15 let golše v Mariboru«. 5. Asistent dr. Vrbnjak iz Maribora: »Operacije na želodcu«. 6. Primarij dr. Merčun iz Ljubljane: »Težave po operacijah želodca«. 7. Primarij dr. Lavrič iz Ljubljane: »Flegmone«. 8. Poka-zovanje bolnikov. Predavanja smejo trajati največ 15 minut, v debati ima vsak priglašenec do 5 minut časa. Istotoliko za demonstracije. Predavatelji, debatorji in demonstratorji se naprošajo, da izroče predsedstvu že na sestanku za tisk pripravljene posnetke svojih izvajanj. Sestanek prirede: Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija v Ljubljani, Zdravniško društvo v Mariboru, Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Sestanka se lahko udeleže člani zgoraj imenovanih društev in po njih vpeljani gostje ter vsi bolnični zdravniki. Po znanstvenem sestanku bo v Mariboru tudi družabni sestanek zdravnikov, za katerega podrobnosti bodo zvedeli udeleženci na znanstvenem sestanku. Del radikalov disidentov bodo zopet spreieli v stranko BEOGRAD, 30. julija, b. Z ozirom na bližnjo ustanovitev Jugoslovansko radikalne zajednice se mnogo govori o tem, kako stališče bo radikalni odbor zavzel napram onim voditeljem radikalne stranke, ki so bili iz nje izključeni, ker so prešli v Jugoslovansko stranko. Kakor smo izvedeli, je vprašanje ponovnega povratka teh poslancev zelo aktualno. Glavni odbor radikalne stranke o tem še ni storil uikakega koraka. Zatrjuje pa se, da bo'del teh disidentov spet sprejet v stranko. Na to dela zlasti g. Milan Srškić. l udi glede Bože Maksimoviča, ki je igral najvidnejšo vlogo v bivši radikalni stranki, se govori, da bo spet sprejet v stranko, zlasti z ozirom na svojo izrazito stališče proti Bogoljubu Jevtiču. Za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj BEOGRAD, 30. julija, b. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za delo kraljevske vlade in zlasti za pripravljanje političnih zakonov, za katere je vlada dobila pooblastilo od Narodnega predstavništva. Kraljevska vlada sama smatra, da je realizacija imenovanih zakonov zelo važna zadeva, vendar smatra prav tako važno, da prouči gospodarska in socialna vprašanja. Zato vlada smatra, da mora posvečati svojo skrb tudi olajšanju socialnih in gospodarskih prilik. Kakor smo izvedeli, bo vlada v najkrajšem času izdala svoje ukrepe v vrsti gospodarskih in socialnih vprašanj. Med ostalim bo vlada izdala v naikrajšem času tudi uredbo, s katero se bo definitivno rešilo vprašanje kmetskih dolgov, ki morajo biti rešena najkasneje do 1. septembra Do tega roka je namreč podaljšana zaščita kmetov. Vzporedno s to uredbo bodo šli tudi drugi ukrepi, s katerimi se bo rešilo tudi vprašanje obrtniških, trgovskil) in drugih dolgov. Avdijenca albanskega poslanika BEOGRAD, 30. julija b. Danes dopoldne je sprejel ministrski predsednik albanskega poslanika na našem dvoru Rau-fa Fica. Angleški poslanik na Bledu BEOGRAD, 30. julija, b. Dosedanji izredni poslanik in opoinomočeni minister na našem dvoru g. Henderson je danes zapustil našo prestolnico, vendar pa bo pred svojim definitivnim odhodom prebil se nekaj časa na Bledu. Demanti dr. Kožula BEOGRAD, 30. julija, b. Bivši minister dr. Marko Kožul je vest. ki jo je prinesel zagrebški dnevnik »Jutarnji list«, češ da je vodil pogajanja za vstop v Jugoslovansko radikalno zajednico, kategorično demantiral. Vprašanje premoga BEOGRAD, 30. julija, b. Ministrski svet ,ie na včerajšnji seji pretresal poleg osta-tudi vprašanje nabavk premoga za državne železnice. Z ozirom na izvršeno znižanje železniških tarif za potniški promet in za prevoz žita, moke in koruze, so bile cene domačega premoga zmanjšane v mnogo manjšem obsegu, kakor pa železniške tarife. Ze od začetka je obstojal Drzne goljufije s ponarejenimi mrtvaškimi listi Zastopnik neke zavarovalnice za posmrtnine, 47 leini K. F. iz Zg. Hajdine, je vzbujal pozornost s svojim udobnim življenjem. Dohodke je imel pa majhne in družino veliko. Zagonetko pa je pred kratkim rešilo tuk. orožništvo, katero je ugotovilo, da je vršil jako rafinirane manipulacije z mrliškimi listi. Nakupoval je namreč od zavarovancev, ki so bili zavarovani pri zavarovalnici, katero je on zastopal, zavarovalne police. Pri raznih župnih uradih v ptujski okolici pa je dvigal mrliške liste za osebe, ki so umrle ter je vedno prosil, da se mu izda tudi mrliški list, ki naj bo opremljen samo z žigom in podpisom, ker bo vse ostalo izpolnila zavarovalnica sama. Doma je po župniku izpolnjene mrliške liste zavrgel, ker jih je vzel samo zato, da je prišel na ta način tudi do neizpolnjenega lista, katere je potem izpolnjeval sam na imena glasečih se zavarovalnih polic, ki so bili v njegovi posesti ter na podlagi teh dvigal pri zavarovalnici zavarovalnino. Tako je oškodoval zavarovalnico na doslej dokazanih Din 52.872. Ugotovljeno je. da mn je en sam župni urad izdal od maja 1933 27 neizpolnjenih mrliških listov. 1 ri preiskavi je bilo doslej zaslišanih mnogo pne, ki jih je zavarovalnica že zdavnaj imela za mrtve. Goljuf se spretno skriva zasledovanju orožnikov tako, da ga še niso mogli izslediti. Za uboj 5 let ječe Ljubljana, 30. julija. Letos 29. do 30. junija je bilo v Kakih nad Gorenjim Logatcem v gostilni Karola Kunca (pri Vrabcu) več fantov, ki so mirno popivali, med njimi pa je prišlo po nekem naključju do pretepa, katerega žrtev je bil posestniški sin z Grčarcvskega vrha Matevž Menart. Danes se je pred malim senatom zagovarjal zaradi uboja starejši mladoletnik 20 letni France Kogoj z Broda 27 v občini Gorenji Logatec, da je v noči od 29. do 30. junija s kolom udaril v Kakih Matevža Menarta po hrbtu s takšno silo, da se je temu pretrgala v jetrih velika žila odvodnica in je Menart zaradi udarca in zaradi notranje izkrvavitve po poldrugi uri na mestu umrl. Prizadejal pa je Kogoj več poškodb tudi Janezu Po- načrt, pa katerem so izključene od državne nabavke vse one vrste premoga, ki so slabše kvalitete in ne zadovoljujejo potreb državnih železnic. Iz istega razloga so zmanjšane količine premoga, iz onih rudnikov, ki ne zadovoljujejo po svoji kvaliteti in po svoji oddaljenosti. Da to zmanjšanje ne bi nepovoljno vplivalo na delavstvo, je ministrski svet sklenil, da se pri več rudnikih to zmanjšanje državnih nabavk ne izvrši takoj, ampak v roku treh mesecev, tako da bi rudarji imeli priliko, da si med tem poiščejo delo pri tistih rudnikih, pri katerih so državne nabavke premoga povečane. Upokojitve BEOGRAD, 30. julija. Upokojen je doktor Milan Papež, višji svetnik pri načelniku logaškega sreza v peti skupini. Nova stavka BEOGRAD, 30. julija, b. V industrijskem podjetju Visung, ki zaposluje preko ‘250 delavcev in 80 vajencev, je izbruhnila stavka. Trgovinska pogajanja z Grčijo BEOGRAD, 30. julija, b. Trgovinska pogodba med našo državo in Grčijo poteče 5. avgusta. V svrho, da se sklene nova pogodba, se vodijo med našo in grško delegacijo pogajanja. Izgleda pa po dosedanjem poteku, da do 1. avgusta ne bo mogoče skleniti nove pogodbe, zato se bo stara pogodba podaljšala za par tednov. Napredovanja in upokojitve BEOGRAD, 30. julija. Povišana sta: za glavnega arhivarja centralnega higijenske-ga zavoda v Beogradu v sedmi skupini Viikosava Seferović, za višjega pristava pri načelniku sreza v Slovenjgradcu v šesti skupini dr. Makso Pohar. Odlikovanje novinarja BEOGRAD, 30. julija. Predsednik francoske republike Albert Lebrun je na predlog predsednika vlade in zunanjega mini-stfa Pierra Lavala odlikoval s častniškim križem legije časti dr. Svetislava Petroviča, ravnatelja Agencije Avala in bivšega dolgoletnega novinarja v Parizu. Seja ministrskega sveta BEOGRAD, 30. julija, b. Prihodnja seja ministrskega sveta, bo v petek 2. avgusta ob 17. uri. Na njej se bodo razpravljala resorna vprašanja. ženclu in Jakobu Leskovcu. Zaslišanih je bilo več_ prič, da bi pojasnile, kako je do pretepa prišlo, vendar pa so vse izjavile, da so slišali neki pok, niso pa vedele povedati, kaj naj bi bilo neposreden povod pretepu. Obtoženec sam je dejanje priznal, zanikal pa vsako krivdo, češ da je dejanje storil v silobranu. Okrog 2. ure zjutraj je obdolženec stopil iz hiše, kjer so pili, ter videl na cesti, kako sta se prepirala brata Leskovec, ki sta se tudi dejansko spoprijela na tleh. Kogoj je stopil k njima in ju hotel razdvojiti. Med tem časom pa je iz Leskovčeve hiše pritekel še tretji brat Jakob Leskovec, ki je Kogoja udaril z nekim polenom po glavi, tako da je la padel. Danes na razpravi je Jakob L. zatrjeval, da sploh ni Kogoja udaril in da je hotel samo razdvojiti svoja pretepajoča se brata m je zato vzel tenko palico, da bi ju prestrašil. Kogoj pa sc je urno pobral s tal, odvzel Jakobu L. kolec jn z njim udaril najprej njega, nato pa še Jakoba Poženela in Matevža Menarta iz Grčarevskega vrha, ki sta se vmešala v pretep. Menarta je tako nesrečno udaril, da je ta že po poldrugi uri izdihnil. Kogoj je že iz mlada poznan kot nasilne narave ter je izvršil svoje dejanje v divji besnosti, pred katero so se umikali celo starejši in od njega močnejši fantje. Sodišče se je prepričalo o njegovi krivdi ter ga Je obsodilo zaradi uboja Matevža Menarta in zaradi telesnega poškodovanja Janeza Poženela na 2 loti in 15 dni zapora teina povračilo kazenskih stroškov, oprostilo ga je pa povprečnine. Oproščen l etos je neznanec v noči na 7. maja vlomil v delavnico metel Anke Orožnove. Neznanec je prišel v delavnico na ta način, da je vlomil zadnja vrata delavnice, ki so obrnjena proti gozdu na Ljubljanskem gradu. Lastnica je osumila Karola Anžiča, pekovskega pomočnika z Rudnika-28, ker je istega dne prodajal na Gradu metle, ki so bile izdelane v tej delavnici. Priče so danes na sodišču povedale, da je Anžič služil pri Orožnovih dober mesec in da je samo on moral dobro poznati prostore. Ta pa je vse zanikal, češ, da je metle kupil od nekih »Hrovatarjev«. Na sodnikovo vprašanje, kaki se preživljata, je Anžičeva žena odgovorila: »Včasih od beračije, včasih pa od dela.« Anžič je bil sicer že večkrat kaznovan zaradi tatvin, tokrat pa ni bilo dokazov za njegovo krivdo in ga je sodišče oprostilo. Krivda za brezposelnost Celje, 30. julija. Celjski tednik »Nova Doba« je svoji številki 31 z dne 26. julija t. 1. prinesla uvodnik, v katerem se bavi z vprašanjem brezposelnih in prihaja do zaključka, da sem jaz kriv, da brezposelni ne dobijo dela. Izvleček iz tega članka je prineslo tudi »Jutro« v svoji nedeljski številki. Prav hvaležen sem, da se o vprašanju nezaposlenih javno razpravlja. Razpravljanje pa bodi nepristransko, objektivno, ker le na ta način bo imelo uspeh. Ne more pa imeti uspeha demagoško pisanje kakor ga očituje omenjeni uvodnik. Uvodničar meče številke po pol milijona dinarjev sem in tja, noče pa vedeti, da tega zneska nikjer ni. Res je, da izkazuje računski zaključek leta 1934/1935 mestnega proračuna številčen prebitek Din 488.190. Ta prebitek bo pa ostvarjen samo tedaj, ako bode davčna uprava mogla izterjati zaostale doklade za leto 1934 v znesku Din 483.838.73. — Vsem nam je znano, da ne moremo računati s popolnim izterjanjem teh zaostankov, ker nekateri davkoplačevalci ne morejo plačati in bo sigurno donos zaostankov pri obstoječih razmerah najmanj za polovico manjši. Od tega številčnega prebitka po Din 488.190 pa je vstavljen znesek Din 311.000 že kot dohodek v proračun za leto 1935/1936. Na ta način je že porabljenih Din 311.000. Dalje se nahaja v odobrenem proračunu za leto 1935/1936 tudi fiktivna postavka v znesku Dinarjev 118.230 kot povračilo za stroške meščanske šole v Celju od občin, ki tvorijo ta šolski okoliš, in sicer za leto 1932 in 1933. Tega zneska mestna občina nikdar dobila ne bo, ker so se meščanskošolski okoliši ustvarili šele 1934 in v letih 1932 in 1933 meščanskošolskih okolišev ni bilo. Za kritje tega primanjkljaja pride v poštev tudi prebitek iz prejšnjega leta. Na ta način se zmanjša prebitek od Din 488.190 za Din 429.230, tako da bi še ostalo na razpolago Din 58.960 in še to pod pogojem, da se vsi zaostanki na dokladah za leto 1934 izterjajo. Tako torej izgleda resnično stanje o namišljenem znesku pol milijona dinarjev, katerega stavlja uvodničar »Nove Dobe« na razpolago. Iz teh podatkov se vidi, da je člankar, milo rečeno, prav slabo informiran o dejanskem stanju mestnih financ. Problem brezposelnosti je preveč resen, da bi se reševal na tak demagoški način. Celjani dobro vedo in znajo, da se je župan pošteno trudil za zaposlitev brezposelnih in se mu je posrečilo dobiti na razpolago sredstva tudi izven občine od banovine, da se je deloma odpomoglo temu v sedanjih časih neizbežnemu pojavu. — člankar sam to tudi dobro ve, ampak previdno molči. Izvršitev javnih del, ki jih našteva člankar, je res potrebna in jih je predsednik stavil deloma že v prejšnje proračune, a jih je mestni svet črtal. Kritje za ta dela pa se mora najti na drug način, ne pa tako kakor zamišlja člankar. Prepričani smo, da bode mestni svet združenih občin tudi to vprašanje povoljno rešil. Torej proč s hujskanjem, proč z demagogijo, potrebno nam je stvarno delo. Dr. Alojzij Goričan. Nova iznajdba. Newyork, 30. julija. AA. »Newyork Times« poroča, da so v znanstvenem laboratoriju ameriške pomorske signalne komande iznašli nov električni postopek, s katerim bo mogoče dognati približevanje sovražnih ladij že na razdaljo 50 milj. Borzna poročila Devize Ljubljana, 30. julija (s primo Narodne banke): Amsterdam 2953.88 do 2968.47, Berlin 1752.77 do 1766.65, Bruselj 736.69 do 741.75, Curi h 1424.22 do 1431.29, London 215.77 do 217.83, Newyork 4322.52 do 4358.83, Pariz 288.18 do 289.62. Praga 180.76 do 181.86 Trst 356.81 do 359.90. Curih, 30. julija. Beograd 7, Pariz 20.225, [ London 15.165, Newyork 305.75, Bruselj 51.80, Milan 25.075, Madrid 41.90, Amsterdam 207.35, Berlin 123.30. Dunaj 58.65, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kopenhagen 67.70, Praga 12.695, Varšava 57.825, Atene 2.915, Carigrad 2.47-Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.69 Buenos-AireS 0.8175. Lesno tržišče Ljubljana, 30. julija. Povpraševanja: L Smrekove foderine v različnih merah. 2. "j la. parjene bukove frize, suhe in sveže, od 40 cm naprej 27 mm, 8—12 cm, 3. — la. rezana lipovina, 4. la. orehovi hlodi in oreh Boules, 5 — Javorjevi hlodi od 2.40 m naprej s precejšnjim odstotkom od 4 m naprej, cilindrični, ravni, za furnir. Di'. Drago Marušič m niegovo dobrovolhtvo Zakai iiasfaiaio sSauke Pojasnilo Delavske zbornice v Ljubljani. Na področju Delavske zbornice v Ljubljani zaznamujemo večje število delavskih stavk. To stavkovno gibanje delavstva se z raznih strani često krivo tolmači. Zato so podpisana zbornica in vse pri njej zastopane strokovne organizacije sklenile dati to-lc pojasnilo: Stavke so izbruhnile v glavnem zaradi skrajno nizkih mezd, slabiti delovnih pogojev, zaradi kršenja delovnih pogodb in neizvajanja socialno zaščitne zakonodaje, plasti neprimernega ravnanja z delavstvom ter ignoriranja zakonitih zaupnikov in oblastveno priznanih strokovnih organizacij. Vse stavke imajo samo obrambni značaj in so pri njih sodelovale in še sodelujejo vse pri Delavski zbornici registrirane zveze delavskih strokovnih organizacij. Stavkovno gibanje povzroča predvsem nelojalna konkurenca, ki gre na račun delavskih mezd. Nivelizacija mezd je stalna zahteva vseh Delavskih zbornic v državi in vseh delojemalskih organizacij. Zato je nujno potrebno, da sc čimpreje sprejme in uveljavi zakon o minimalnih mezdah. Zato moramo naglasiti, da stavke ne bi zavzemale takega obsega, če bi oblasti posredovale pravočasno in z večjo odločnostjo — zlasti v pogledu izvajanja delavske. zaščitne zakonodaje in ščitile upravičene težnje socialno šibkejših, ki so v tej težki gospodarski krizi izpostavljeni naj večjim izkoriščanjem. Delavstvo ne more nositi vseh bremen sedanjega časa. Delavci in njihove družine žive v skrajni bedi in pomanjkanju. Dokler bodo vladale take razmere in dokler bo trajala nelojalna konkurenca na račun delavskih mezd, bo delavstvo prisiljeno, da se brani in da se za izboljšanje svojega nevzdržnega položaja ter za ohranitev osnovnih pravic, posluži tudi zadnjega sredstva — stavke. V Ljubljani, dne 30. julija 1935. Za Delavsko zbornico v Ljubljani : Predsednik Lojze Sedej 1. r. Za klub Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani : Peter Lombardo 1. r. Za klub Strokovne komisije za Slovenijo: Rado Čelešnik 1. r. Za Narodni klub: Drago Kosem L r. Radio Sred«. :$t. julija. Ljubljana: IC.00 Plesna godba aa ploščah, 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.13 Radijski orkester. 14.00 vreme, spored, borza. 18.00 reproduciraa glasba, 18.13 Neka j okroglih (radijski orkester), 18.50 pogovor s poslušalci, 19.10 čas. poročila, spored, obvestila, 19,30 nacionalna ura, 20.00 simfonični koncert (prenos iz Salzburga), 22.00 čas, vreme, poročila. 22.15 radijski orkester. S reska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca v Ljubljani je poslala priporočeno uredništvu Jutra dopis, kot odgovor na Jut rovo. beležko, kakor da bi bilo dobrovoljstvo dr. Marušiča dvomljivo. Dopis s reske organizacije dobrovoljcev se je glasil: Ljubljana, 23. julija. Uredništvu Jutra:; Ljubljana. V Vašem cenjenem listu št. UH. od 16. julija t. 1. ste priobčiti |kxI naslovom Beležke: Neokusna polemika v glasilu dr. Marušiča nekaj dvomljive konstatacije o dobrovoljstvu našega člana tovariša dr. Marušiča. Resnici na ljubo in v čast dobrovoljstvu našega tovariša kot tudi relega našega Saveza Vas prosimo, da priobčite pod naslovom > Beležke : sledeče pojasnilo, v smislu sklepa od borove seje z dne 22. t. m. Za odbor: Drago Mikuž s. r., predsednik. (L. S.) Kljub temu uljudnemu pozivu pa »Jutro« do današnjega dne ni objavilo pojasnila sreski- organizacije dobrovoljcev in ki se glasi: Dobrovoljstvo dr. D. Marušiča ! Naš vojni tovariš dr. Drago Marušič je dobrovoljce kraljevine Jugoslavije, ker mn je to svojstvo izdalo kompetentno Ministrstvo vojske in mornarice z dobroveljskim uverenjem št. 2035/34. Dr. Marušič se je javil meseca junija 1915. leta v Rusiji srbskemu poslaništvu kot jugoslovanski vojni dobrovoljne in je odpotoval med prvimi dobrovoljni preko Romunije v Srbijo, kjer je bil sprejet v činu podporočnika. Usodna iskra iz parnega siroia Slatina-Radenci, 29. julija. V soboto opoldne je iskra, ki je švignila iz dimnika parnega stroja, povzročila veliko požarno nesrečo pri kmetu Rožmanu v vasi Radenci, poleg znanega zdravilišča. Pri posestniku Rožmanu so to jutro začeli mlatiti z veliko mlatilnico na parni pogon. Iz baje slabo zavarovanega dimnika parnega stroja - je skočila iskra v snope naloženega žita, ki se je tako hitro vnelo, da je bilo vse hipoma en sam velikanski plamen. Zaradi vročine se gorečim objektom ni bilo mogoče približati. Z vseh strani so obveščeni o nesreči, poleg domačih, prihiteli reševat gasilci, tako celo iz avstrijske Radgone, dalje iz Gor. Radgone, Šrentovcev, Ljutomera, Vučje vasi, Hrastja, Mute itd. Z vzgledno požrtvovalnostjo so se vrgli na delo, da rešijo ognjenega objema še skoro novo stanovanjsko hišo, kar jim je tudi uspelo. Do poznega večera pa so ostali na mestu domači gasilci in razkopavali tleče pogorišče, kupe snop ja, ki se je vedno znova vžigalo. Dr. Marušič je bil v Nišu dodeljen Jugoslovanskemu odboru in je po umiku preko Albanije vse svoje sile posvetil organizaciji pokreta, jugoslovanskih dobrovoljcev, nazadnje v Ameriki, kamor ga je poslala vlada bivše kraljevine Srbije. Ker je bil oh času umika velik del srbske arhive uničen, se dr. Marušič po vojni ui vodil v spisku rez. oficirjev in zato ni avtomatično napredovat kot rez. oficir. Vojno ministrstvo je popravilo to s tem, da je sedaj (glej zadnji vojni list) napredoval v čin kap. 11. ki. Pri preboju solunske bojne črte so sodelovali naši amerikanski dobrovoljci, katere je dr. Marušič kot član Jugoslovanskega narodnega sveta s svojo agitacijo pridobil za borbo, za naše osvobojenje in ujedinjenje; s tem si je pri ustvarjanju jugoslovanske države pridobil neprecenljivih zaslug, ki jih mora današnja generacija samo spoštovati. Želimo, da se vojno dobrovoljstvo ne vpleta v dnevno politiko, ker mora biti dobrovoljstvo vzvišen pojem za vsakega dobrega Jugoslovana, brez ozira na to. kje se je kdo izmed dobrovoljcev boril ali deloval za naše narodno osvobojenje. S reska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. * K tej nobles! »Jutrae. da noče popraviti krivice, ki jo je storilo jugoslovanskemu dobrovoljcu, čeprav se takšne krivice med omikanimi ljudmi obvezno popravljajo čim preje, najkesneje pa v 24 uvali, pač ni potreben noben komentar! Menda nam pritrdi vsa javnost. Kmet Rožman, kot tudi lastnik mlatilnice (tudi ta je zgorela) iz Prekmurja, imata mnogo škode. Poleg že zmlatene pšenice (19 mernikov), je ogenj uničil še 96 križev pšenice (I križ ima do 30 snopov) in nad 40 križev žita. oves itd. Zgorela so gospodarska poslopja in hlevi. Svinje so že omamljene komaj spravili iz hlevov, ki so do tal zgoreli. Tri. vse opečene, so morali na mestu zaklati, ena je popolnoma zgorela. Ostalo živino so rešili. Obžgano in osmojeno je tudi sadno drevje. Most čez Savo pri Litiji delajo že od meseca februarja t. t. Sedaj je težje delo pravkar končano. Čez (00 m dolgi most je velikega pomena za dovoz lesa z onstran Save. zalo pa vlada največje zanimanje. da bi bil čim p re j gotov. Zaradi globoke Save na tem mestu so morali čakati naj nižjega vodnega stanju, venda r je pa tudi sedaj še Sava globoka 3 in pol m. Da so zabetonirali glavni steber, ki stoji kar na živi skali takoj na dim struge, so morali napraviti dvojno zagatno steno in vmesni prostor napolniti z ilovico, nato so pa betonirali v mirno stoječi vodi. Delo je bilo končano na sv. Ane dan in z za betoniranjem glavnega stebra je pričakovati da bodo Indi nadaljnja dela šla sedaj hitreje od rok. Z iadrnico v Griiio Lahak jutranji veter, ki kroži med skalami Samotnega fjorda, nas je potisnil iz zaliva. Glas divjih grlic v ozadju je utihnil, ko smo v velikem loku odrscli na prostrano gladino, bleščečo so v jutranjem solne«. Zunaj vetra š» ni bilo, pa tudi obetal sc ni. Ozračje je bilo sumljivo negibno, morje ko zrcalo, in jadra so se z vzdihom povesila. Fife, naš »krmar; — njegovo polno ime je Filip Vuk V i an kovic — je že puhnil prvikrat od jeze. jadrnica je ko mrtva ležala na stekleni gladini, in jambor je štrlel v nebo ko igra. Od nikoder nobenega zgiba, nobene sape, - vetrovi se še niso prebudili, dasi je bilo sobice že visoko, nočne sape pa so šle že davno spat. Tenkočutni File je že pri zajtrku v zalivu slutil, (la l)o danes — vsaj dopoldne — slaba z vetrom : vihal je nos ko lovski pes in pobito zmajeval z glavo. Toda oditi smo morali kljub vsemu, kajti zjutraj smo popili zadnji ostanek vode od včeraj, brez nje pa je nemogoče in nesmiselno, ostajati na suhem, kjer ni daleč na okoli niti sledu po kaplji vode. Dasi brez vetra nismo mogli priti nikamor in tudi do vode ne, je vendar bolje hiti na gladini kakor pa sredi skal : prvič si lahko tolažiš najhu jšo žejo s tem, da se močiš z morjem, drugič pa j c vedno še mogoče, da nenadno vstane veter in nas premak-lie.z mesta. Kajti morje je muhavo, in niti ,tajsprelnejšt mornar ne more vselej zatrdno vedeti, kaj mu prinese prihodnji hip. Solncc je zopet žgalo, kakor žge že vse (bn. Žarki se zopet lomijo v modre globine, lz zopet so vreščeči galebji kriki edino zna-^eeje življenja krog nas. Minilo je že nekaj ur. ali mi smo bili še edno na istem mestu. Bili smo strahovito z(.!m. kapitan je opoldne iz pil že drugo čašo morja. čnT* ol r• Delavstvo še vedno stavka. Ki j ub ostrim ukrepom in raznim strašilnim trikom delavstvo pri Hosnerju še vedno stavka. Na tem mestu poudarjamo, da nismo poučeni samo od voditeljev stavke, marveč iz vrst delavstva samega, da stavka preko 200 delavcev in ne samo 82 kot to trdi podjetje. Da je stavka v tovarni solidarna, kaže dejstvo, da so se danes dopoldne pričela ponovna pogajanja med delavstvom in podjetjem. Iz Ljubljane je prispel na pogajanje zastopnik Delavske zbornice g. Vladimir Kravos. Pogajanja ob času poročila še niso končana, zato bomo o izidu poročali j utri. "*■ Zborovanje Maistrovih borcev. V nedeljo, 11. avgusta t. I. bo v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri dopoldne redni občni zbor Zveze Maistrovih borcev v Mariboru. "*• Stanovanjski urad Mariborskega tedna. A se stranke, ki lahko oddajo sobe, se naprošajo, naj se javijo čimpreje v pisarni Mariborskega tedna zaradi prijave sob, ki bodo na razpolago za časa Mariborskega tedna. Že mi podlagi dosedanjih prijav je popolnoma izključeno, da bodo našli tujci prenočišča v mariborskih hotelih. Mariborski teden opozarja pa vse stranke, da ne smejo zahtevati Kaj je novega v Mariboru Naše pohorske ceste Vprašanje cest je postalo zadnja leta v Mariboru zelo aktualno. V ospredju zanimanja so predvsem pohorske ceste, ki bodo velike gospodarske in tujskoprometne važnosti. Tako so na banovinski cesti Reka—Sv. A reli na Pohorju zgradili Jani gornji ustroj (tlak, gramoz) od km 7.5 do 8.9 ter nadzemeljska dela od km 6.3 do 7.5. Ta dela bodo gotova tekom meseca avgusta in bo tako cesta sposobna za promet do km 7.5, to je do nadmorske višine 750 metrov, s čimer je dosežena polovica ceste med Reko in Sv. Arehom. Ko bodo zgornja zemeljska dela končana, se bo dosegla že nadmorska višina 820 m, in to na mestu, k jer sc odcepi posebna dovozna cesta k Pohorskemu domu in .Mariborski koči. Prav tako bo za Pohorje važna občinska cesta z nasprotne strani. Ruše—Sv. Are h. Letos gradijo cesto v neposredni bližini Ruš. Glavna dela predstavljajo zavarovanje ceste ob potoku in propusti. Istočasno sé dela na zgornjem ustroju že prejš- nje leto zgrajenega dela cesto Ruše—Sv. Areh. Tretja pohorska cesta Fram—Kopiv-nik je dograjena od km 0.0 do 0.7, s čimer je napravljen začetek za pohorsko cesto s Frama. X se tehnične priprave za nadaljevanje te ceste v dolžini 1.1. km do Kopivnika so že gotove in se bo v kratkem začelo z gradnjo zemeljskih del. Občinska cesta Šmartno na Pohorju — Počitniška kolonija se letos nadaljuje od razpotja pri km 3.250 proti koloniji. Ta del ceste je večinoma že dogotovljen in je mogoč avtomobilski promet neposredno do kolonije. Letos se bo uredil še del ceste skozi vas Šmartno na Pohorju, nakar bodo preureditvea dela na tej cesti, kj so se vršila skozi več let, popolnoma končana. Večino teh cestnih del vrši Sreski cestni odbor v Mariboru v lastni režiji. Gradbeni stroški gredo na račun banovinskega bednostnega fonda, banovinskega fonda za javna dela in rednega kredita proračuna cestnega odbora. DO DIN 5000-- MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novo«. POSOJILA BREZ POROKOV dajemo državnim in samoupravnim uslužbencem, oficirjem in podoficirjem, itd. Pišite upravi »Glasa naroda« pod: »Ugodno«. MAKULATURNT PAPIR v manjših količinah prodaja uprava »Glas naroda«. IV. „Mariborski teden“ з,—n. avgusta 1935. Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propagandna, turistična itd. 3. 4. Vili. mednarodni plesni turnir in lil. drž. razstava čistokrvnih psov. 9.—H. Vlil. plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. Velika razstava slovenske umetnosti 507o popust rtci železnicah od L —15. VIII. 1935. °d tujcev višjih zneskov, kot so ji]) javili Mariborskemu tednu in ki bodo označene nakazilih stanovanjskega urada Mariborskc-ga tedna. Nujno potrebno je, da ohrani Maribor dober sloves, ki ga ima kot gostoljubno in ceneno mesto. Od 1,—13. avgusta bo poslox al stanovanjski urad Mariborskega ted-na podnevi in ponoči pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora, tel. 26-69. -»• Pisarna Mariborskega tedna se je preselila na razstavišče in posluje celodnevno v poslopju otroškega vrtca, tel. 23-87. **- Krava ga je vrgla v jasli. Včeraj je zadela 76 letnega viničarja Ivana Šutnerja iz Limbuša zelo huda nesreča. Ko je starček krmil kravo, ga je ta z rogovi vrgla v jasli s tako silo, da si je zlomil štiri rebra na desni strani. Nevarno poškodovanega starčka so prepeljali v mariborsko bolnico. ^ Revija narodnih noš v Mariboru, Vse priznanje gre krajevni organizaciji Narodne odbrane v Studencih, da priredi v okviru letošnjega IV. Mariborskega tedna prihodnjo nedeljo 4. avgusta veliko in pestro revijo jugoslovanskih narodnih noš. Povorka bo krenila ob 9. uri dopoldne iz Studencev po mariborskih ulicah. Popoldne istega dne pa se bo v studenškem gozdu vršilo tekmovanje naj-lepše narodne noše, ki bo nagrajena. /V Sam si je zažgal gospodarska poslopja. Mariborskemu državnemu tožilstvu je bil ovaden Andrej K. posestnik iz Rač, ki je osumljen, da si je sam te dni zažgal svoja gospodarska poslopja. Ovadeni se je na ta način hotel okoristiti z visoko zavarovalnino v znesku 51.000 dinarjev, med tem ko znaša škoda povzročena po požaru samo 35.000 Din. Prater na Mariborskem tednu. Za letošnji Mariborski teden je tudi glede zabave vsestransko poskrbljeno. Tako bodo na mariborskem prati li .zabavali številne obiskovalce: tobogan, vrtiljaki, stena smrti (motor in avtomobil), 'železnica strahov, avtod mm. n menka nsko kegljišče, avtokorzo, strelišča, za-,bayni muzej panorama, otroški vrtiljak, opičnjak in drugo. Celie Stanovanjski odsek obrtne razstave vljudno prosi vse, ki imajo na razpolago sobe in jih morejo /a čas razstave oddati, da bi se javili v razstavni pisarni. o čuden vlom. V noči od sobote na nedeljo so imeli pri naredniku P. na Dečkovi cesti čuden obisk. Zakonca sta se spravila spat, ob polenajstili ponoči pa se je namah zbudila žena. in je opazila, kako sedi na njeni postelji tuj moški in sili v njo. Ko je zakričala, je neznanec pobegnil iz stanova- Obiščite obrtno razstavo v Celju 4. Vlil. do 18. Vlil. nja. Po tem obisku st) našli omare na s teža j odprte, ne da bi kaj manjkalo. Neznanec je odnesel tri tisoč dinarjev vredno zlato uro z verižico in srebrno uro, vredno dvesto dinarjev. Na stopnicah je pa ležala ženska ročna torbica, iz katere je izginilo trinajst dinarjev. Zadeva je prava uganka, tembolj ker je bilo stanovanje zaprto. o Dve sraki v trgovini. Te dni ste prišli v Celje dve čehoslovaški državljanki 36 lct'sta-ra Zdenka K. in njena za leto starša sestra Marenka. Ženski hodita po trgovinah in kradeta svilene rute. Tako ste obšli v Celju tri velike trgovine, ne da bi bili ka j kupili. Dasi nikdo ni ničesar opazil, je vendar mogoče, da je šlo kaj z njima. Kajli v četrti trgovini, tam v Gosposki ulici, je Zdenka naglo spravila pod krilo sedem robcev, ki so jej jih takoj vzeli. Zdenko so predali sodišču, Marenka je pa brez sledu izginila. o Za članstvo Sokola. Bratje in sestre, ki se zanimajo za plavanje, opozarjamo, da bodo 15. avgusta 1935 župne tekme v plavanju in skokih za vse oddelke v Trbovljah. Da bi se članstvo primerno pripravilo za te tekme, je vsak dan trening v mestnem kopališču od 14. do 17. Vodstvo treninga ie poverjeno bratu Mikuletiču. Bratje in sestre, udeležujte se polnoštevilno in redno treningov ter prijavite svojo udeležbo na župnih plavalnih tekmah. o Uradni dan Zbornice TOl za Cel je in okolico bo v torek 6. avgusta od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Cel je, Razlagova ulica štev. 8, pritličje levo. Ptuj Surov napad s krampom V nedeljo popoldne se je mudil po nekem opravku 28 letni Vajt 1'rane, dninar iz Gra-jenščaka pri sosedi Mihelač Rozi. Okrog 19. ure pa je prišel tja tudi nekoliko pijan Rojko Feliks iz Grajenščaka. Zaradi nekih razprtij, ki jih je imel Vajt z Roj kov imi starisi, je Rojko pograbil stol ter začel z n jim obdelovati Va jta. Pograbil je še v kotu prislonjen kramp ter ga udaril po glavi. Pograbil ga je še za noge in vlekel pred hišo. Ko je prihitela Vajtova žena, da bi ga rešila iz rok podiv janea, j c začel še njo obdelovati s pestmi tako, da mu je komaj ušla. Težko poškodovanega Vajta so sosedje pripeljali v bolnišnico. Skoro ni upanja, da bi okreval. Kanje je podlegel hudi poškodbi Dodatno k našemu poročilu o prometni nesreči na Ormoški cesti poročamo, da je Kaj n c Franc p orliegei zadobl jenim poškodbam. Zapušča ženo s tremi majhnimi otroci. Smrtna infekcija s tetanusom Šestintridesetletna Arten jak Tereza Zgornjega Brega se je pri rezanju pese za živino urezala v prst leve roke. Rana se je inficirala s tetanusovim bacilom. Pripeljal1 so jo v ptujsko bolnico, toda žal prepozno! najbrže ji ne bodo mogli več rešiti živl jenja- Gospodarstvo Kmetski dolžniki in zadruge Dne ‘20. julija t. 1. je bil v >Služ,benem listuf, kos 58., objavljen odplačilni načrt, po katerem bodo zadčuge, včlanjene v ljubljanskih zadružnih zvezah, t. j. Zvezi slovenskih zadrug. Zadružni zvezi in Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, izterjevale od dolžnikov-kmetov svoje terjatve, ki so nastale pred 20. aprilom 1932. O tem. kako je prišlo do tega, da so bile revizijske zveze pozvane, sestaviti odplačilni načrt, zlasti pa kako je prišlo baš do takega odplačilnega načrta, je »Glas naroda« že svoječasno obširno poročal. Z objavo v »Službenem listu« je odplačilni načrt stopil takoj v veljavo in s tem je nastalo novo stanje za kmetijske zadruge in za njene kmetske dolžnike. Kakšnih posebnih novosti odplačilni načrt ne prinaša, posebno ne, kar se tiče načina odplačevanja, saj sloni načrt na istih temeljili kot uredba o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934, katere predpisi se tudi smiselno uporabljajo, v kolikor ne nasprotujejo določilom odplačilnega načrta samega. Pač pa je treba vendarle opozoriti predvsem na določilo člena 8., ker je njegova vsebina zelo aktualna. Kot znano bi morali lani kmetski dolžniki plačati obresti, in to najkasneje do 15. decembra, tega | pa okrog 60% dolžnikov ni storilo, bodisi I da res niso mogli, ker niso imeli sredstev niti za davke in druge najnujnejše potrebe, bodisi da niso hoteli, ker so računali (in še računajo) na inflacijo in na popolni ali vsaj delni odpis dolga. Odplačilni načrt to vpošteva in določa, da se smejo obresti, ki bi jih moral plačati dolžnik do 15. decembra 1934, po prisilni poti izterjati po preteku 15 dni po objavi odplačilnega načrta v »Službenem listu«. Ker se je ta objava izvršila dne 20. julija t. L, poteče omenjeni 15 dnevni rok že dne 4. avgusta t. 1. Po tem dnevu torej bodo zadruge smele iztožiti že lani v plačilo zapadle obresti, če jih dolžniki do tedaj ne bodo plačali. V kakšni meri se bodo zadruge posluževale- svoje pravice, je drugo vprašanje. Gotovo pa je, da bodo zadruge iztožile neplačane obresti od onih dolžnikov, ki bi lahko plačali, pa niso hoteli; saj so k takemu energičnejšemu postopanju tudi prisiljene, ker je pritisk vlagateljev na zadruge za izplačilo vlog še vedno močan. Ravno tako pa je tudi gotovo, da bodo zadruge — kot doslej še vedno — pokazale v vseh onih slučajih, kjer je popustljivost na mestu, potrebno uvidevnost. O ostalih določilih odplačilnega načrta bomo še spregovorili. D. Gospodarske vesti =_ Kupovanje zemlje je najbolj gotova investicija kapitala. Mnogi, tudi manjši kapitalisti v podeželju, so pričeli sedaj, ko so uvideli, da razne druge vrste kupčij ue nesejo več, kupovati zemljo. Pri tem jih vodi zavest, da se da z zemljo še vedno prav lepo zaslužiti, bodisi da se jo de. Na predstavko Trgovske zbornice ' Ljubljani je ministrstvo za socijalno poli liko izdalo odlok, po katerem smejo trgovini prodajati vse mineralne vode z izjemo onih ki vsebujejo arzen. Do nedelje izgleda tabela takole: Hašk 16 8 4 4 31:27 20 (12 BSK 15 9 1 5 43:22 19 (H Jugoslavija 14 8 3 3 33:20 18 (1<> Concordia 15 6 6 3 29:19 18 (12 Hajduk 16 6 4 6 45:27 16 (K- Gradjanski 13 7 2 4 23:19 16 (10 Slavija (S) 16 6 1 9 23:32 13 (19 Primorje 16 4 4 8 18:39 12 (20 Bask 15 4 3 8 33:42 11 <19 Slavija (O) 16 V nedeljo se srečajo: 3 3 10 19:50 9 (23 V Ljubljani: Primorje in Gradjanski. V Beogradu: Hajduk in BSK. V Zagrebu: Hašk in Jugoslavija. Romain Maes zmagovalec v Tour de France Tour de France 1935 je bila končana z eta po Caen—Pariz (221 km). Etapni zmagovalci je bil Romain Maes s časom 6:57:45. Maes ji zmagovalec tudi v skupni klasifikaciji s časom 141:32:39, 2. Morelli, 3. Vervaecke, 4. S Maes, 5. Lowie, 6. Speicher, 7. Arehambaud V nacionalni klasifikaciji: 1. Belgija 425:36:09, 2. Francija, 3. Nemčija, 4. Italija, 5 Španija. Belgijci so torej letos zmagali m celi črti! Obširno poročilo priobčimo jutri. Sparta in Ferencvaros letošnja finalista Po poldrugmesečni borbi za zmago v sred njeevropskem pokalu sta izšla letos kot fi nalista praška Sparta in Ferencvaros. V tret jem srečanju s turinsko Juventus so Sparlar ci predvedli tako igro, kot jc v Bazlu spio) šc niso videli. Rezultat 5:1 (3:0) niti ne povt prave premoči pražanov, ki so delali z Ita lijani, kar so hoteli. Pri tem pa Ju venili ni bila niti tako slaba, toda Sparta je imel. pač svoj dan. Centerfor Braine je prekosi v tej tekmi samega sebe in je tudi sam žabi 2 gola. Odlično sta mu sekundirala v napadi Nejedly in Faszinek, dočim v halfih do miniral Boucek v siedi, v obrambi pa je bi sijajen dolgonogi vratar Klenovcc. Tekmo ji sodil energično iu sigurno Anglež Fogg. Na Dunaju je pred 55.000 gledalci sice zmagala Austria nad Ferencvaros, toda kon č-no razmerje golov jc 6:5, tako da jc Austri, izpadla. Dosedanji pokalni zmagovalci: 1927 — Sparta: 1928 — Ferencvaros; 192 — U j pest: 1930 — Rapid; 1931 — Vienna 1932 — Bologna; 1933 — Austria; 1934 — Bo logna; 1935 — ?, rekli bi pa da Sparta. Proračunski govor poslanca dr. J. Koceta Naše gospodarsko stanie m. ZAPOSLITEV NAŠE MLADINE Ko govorim o okrepitvi našega notranjega trga, se moram dotakniti tudi zelo perečega vprašanja zaposlitve naše mladine. Nekoliko deset tisočev tujcev je zaposlenih Inn aS14" avi’ Služijo na leto približno eno milijardo 4UUnuiijonov dinarjev, če bi mi to vprašanje pravilno resni, bi s tem obenem rešili našo nezaposleno mladino, ki danes isce^ zatočišče v ekstremnih strujah. Akcija za zaposlitev naše mladine, odnosno za ustvaritev možnosti zaposlitve je najbolj uspešna akcija za odvrnitev mladine od ekstremnih struj. Mladina je bila vedno radikalna in zato se ji ne sme zameriti, če izpoveduje bolj radikalne tendence. Zlasti se more marsikaj razložiti s tem, da dosedaj mladina sploh ni imela prilike videti zadovoljujoče akcije, temveč le inertnost na gospodarskem in socialnem polju ter je zato šla svojo pot. Zato naslavljam na tem mestu glasen memento vsem politikom, ki se nadejajo, da hodo še naprej vodili politiko, da z več resnosti računajo z našo mladino, kakor pa so to delali dosedaj. Prepričan sem, da govorim s tem v korist družabnega reda v naši državi. Vse pa, kar zahtevam, je razumna gospodarska in socialna politika, ker je socialna pravica najbolj varen temelj države. Gospodje, poglejmo druge države, kako one skrbe za mladino, in priznali mi boste, da imam prav. PODPIRANJE MALEGA ČLOVEKA Nekoliko besedi pa bi hotel posvetiti tudi problemi gospodarsko slabotnega človeka, kateremu je treba zagotoviti eksistenco. Tendenca podpiranja malega človeka bi se morala izvesti skozi vse naše gospodarsko zakono-«ajstvo. Posebej moram omeniti odredbe o našem obrtništvu. V vseh državah se v zadnjem času zelo skrbi za oprtnike ter se posveča temu stanu vedno večja pažnja To pa z razloga, ker je obrtnik v gospodarstvu prav take vazen faktor kakor kmetovalec. Obrtnik je tudi indivi-dualni proizvajalec svojega izdelka v celoti, ko kmeto-ulec, on je mali človek, ki ima svojo obratovalnico. Ta nratovalnica pa predstavlja v svojem jedru zdravo in jj7Zn° gospodarsko edinico. Obrtniško delo ohrani človeka ter°- nik ostaia vedno samostojen in neodvisen delavec V4tvJ-e .v iuteresu države, da podpira obrtništvo z zdr^-uSllami’ ker ie za državo bolj važno, da ima več zlastTfi, - mal,lh obrtnikov kakor pa orjaške industrije, naravnost’ E-y.nasi državi s svojimi metodami in sistemi onioe-nriE E?"1”! Predpise o zaščiti delavstva. Treba je nosno pri Ie-i0 udeležb° Pri javnih delih, od- ta namen V™~E»Elt-drZ£ive 211 samoupravnih teles ter v Nadalje ie zakon 0 državnem računovodstvu. 1 ] potrebno, da se zaradi zaščite malega obrtnika izpremeni tudi zakon o neposrednih davkih, če pravilno precenimo pomen obrtniškega stanu kot eminentno gospodarskega nacionalnega činitelja v naši državi, potem moramo priznati, da je upravičena tudi zahteva, da se izda zakon o pobijanju šušmarstva. Enako je upravičena zahteva obrtnikov, da se jim pomaga s cenenim kreditom. Namenoma sem se ustavil malo dalje pri vprašanju kmete in obrtnika, ker sta ta najvažnejša činitelja v naši državi, a sta danes oba v zelo neugodnem položaju V mojem okraju -, v čmomeljskem — nima kmet niti za sol in vžigalice, a kaj šele za obleko in obutev. Cela vas si medsebojno izposojuje ogenj, poleg tega pa je okraj glede prehrane pasiven, da je vrhu vsega narod še lačen. Ni čuda, če je postal kmet apatičen, apatija pa je hujša kakor vse drugo. V istem položaju je tudi tamošnji obrtnik. Vem, da tak položaj ni samo v mojem okraju, temveč v večini okrajev naše države. Emigracija nam je preje dajala letno nad eno milijardo, sedaj pa ne dobivamo od nje več ko 100 milijonov v vsej državi. Naš naravni prirastek ostaja v državi ter se nam zato vsiljuje vprašanje zaposlitve naših ljudi, ki so se v prejšnjih letih izseljevali kot kmetovalci in obrtniki. POLOŽAJ INDUSTRIJE V DRAVSKI BANOVINI Ne morem opustiti prilike, da ne bi govoril o težkem pplozaju industrije v Dravski banovini. Pogosto slišimo, da je industrija v Dravski banovini cvetoča, da se tu dosezajo veliki gospodarski uspehi, da je skoraj vsa država potrošnik slovenskih industrijskih izdelkov ter da je zato Slovenija sposobna, da izdatno prispeva k splošnim proračunskim namenom. Res je, da je v Sloveniji življenski standard, kar se tiče draginje živil, zelo visok. Slovenija je dežela, v kateri se živi najdražje, že davno pa je prenehala Slovenija biti cvetoča. Bivši režimi s svojo davčno, industrijsko, tarifno m prometno politiko so dosegli, da je vse svetlo, kar se danes v Sloveniji vidi, samo navidezno, da pa je pravo lice popolnoma drugačno. Kriza, ki je sosedne države samo pretresla, je Slovenijo zaradi neuvidevnosti odločujočih bivših činiteljev naravnost upropastila. Tihi demonstrativni štrajk, ki so ga izvedla neposredno pred padcem ministra Gjorgjeviča skoraj vsa podjetja v Sloveniji, začenši od tvornic pa do branjevk, je bil ejiodušni poskus, da se reši Slovenija pred gotovo propastjo. Samo dvoje činjenie. V Sloveniji je 150.000 delavcev, ki se vodijo uradno v evidenci in okoli 10.000 rudarjev. Uradno je ugotovljeno, da je že nekaj let okoli 25.000 teh delavcev brez posla. Manj ko 22.000 brezposelnih še nismo imeli v Sloveniji v zadnjih petih letih. Ena petina ali 20% delavstva je torej stalno brez posla. Stanje pri duševnih delavcih ni boljše, preje še slabše. Druga činjenica je, da je Slovenija po uradnih podatkih glede mezd na drugem najslabšem mestu v državi. So tu stare industrije, ki plačujejo še sprejemljive, čeprav nizke mezde,-toda so tudi podjetja, ki plačajo za 8 urno delo po 10 in celo le po 5 Din na dan ali po 150 Din mesečno. Cela vrsta tvornic stoji ali dela z minimalnim izko-riscanjem svoje kapacitete. Velika večina tvornic dela le proti naročilu, da obratujejo torej le, kadar imajo na- ročila, Samo manjši_ del tvornic je tako srečen, da mor delati na zalogo. Več ko dve tretjini tvornic dela z banč nim kreditom, o katerem vemo, da je mnogo predrag ii da je zaradi njega pereč celotni naš gospodarski problem Pod tem vidikom se šele prav razume, kaj je mislil gospoi minister dr. Gjorgjevič, ko je dejal, da Slovenija ni Jugo slavija. Na eni strani se mora Dravska banovina boriti zi svoj življenski obstanek, na drugi strani pa se mora borit proti najostrejši tuji konkurenci, ki je vrhu vsega ši nerealna. Državnih dobav je zelo malo, celo Srpsko poljo privredno društvo ne nabavlja pri naši kovinski industriji temveč v tujini. Skoraj do vrat Beograda sega vpliv grške tekstilne industrije, ki zbog naših visokih prevoznih tari uživa prednost pred slovenskim blagom. Znano je, da je bila lani sredi skromno poživljene sezone domžalske domače industrije slamnikov čez noč povišana uvozna carina in to baš v trenutku, ko je morala prevzeti naša domača domžalska tvornica večje količine sirovin, da ie s tem postalo domače blago dražje, ko uvoženo blago i: tujine. Vse intervencije so bile brezuspešne. Znano je, da v Sloveniji uradni aparat zelo dobre deluje. Socialne dajatve se pobirajo natančno, socialne ustanove m obratni organi strogo nadziralo vse obratovalnice. Vse to povzroča višje stroške, ki" jih v drugih banovinah ne poznajo, ker se tam ne postopa tako strogo. Tudi zato so_slovenske industrije v mnogo težjem položaju. V najtežjem položaju pa je kovinska industrija, nadalje gradbena, živilska in lesna. Nekako srednje dobro dela kožna industrija. Zaposlenost opažamo samo v tekstilni industriji, ki se je razvila do sedanjega obsega od leta 1925. dalje in ki se bavi pretežno s predelovanjem bombaža in umetne svile. Baš v tej panogi pa so delavci skoraj brez izjeme plačani najslabše. če se torej čuje trditev, kakor smo jo slišali v zadnjih letih ponovno, da ni treba več razširiti industrije v Sloveniji, potem se moramo vprašati, kaj pa naj dela potem Dravska banovina? Bolj ko kdajkoli preje je treba posvetiti Sloveniji izredno pozornost in preudarno skrb, da bi se opomogla od težke bolezni. Cela vrsta odlokov za sanacijo, ki so v drugih držaxrah že izvedeni, so tu nujno potrebni. Tako je neodložljivo potreben gospodarski nacrt za prikladno sanacijo. Vsaj to je treba doseči, da se zopet povrne gospodarsko stanje, ki smo ga že imeli pred letom 1931. Niti zdaleka pa ne bomo dosegli stanja proizvodnje sosednih držav. Z ozirom na vse to smatram za nujno potrebno, da se vsaj oni del centralne uprave, ki se tiče industrij, prenese nujno na banovinske uprave. Treba je pooblastiti bane, da oni izdajajo industrijske koncesije ter da oni nadzirajo industrijsko proizvodnjo. Dočim se je v zadnjih letih dovoljevalo, da se je celo vrsta tujih podjetij pxi nas naselila, so se delale zdravim in koristnim načrtorii nemogoče zapreke ter se jih je oviralo. Takšne napake se ne smejo več ponavljati. Domačemu kapitalu, ki se namerava investirati v zdravi gospodarski nroizvodnji, naj se dovolijo potrebne koncesije brez ovir. Tuji kapital pà naj se temeljito pregleda in mu dovoli delo le v primeru dokazane potrebe. (Konec prihodnjič.) Po 50 letih naiden MU na pomoč Pred nekaj tedni so v južno afriških vodah po slepem naključju našli steklenico z zanimivim sporočilom. Steklenica je bila vržena v vodo pred kakimi 50 leti. Neki Peter Lanyi iz Arada jo je zaupal valovom. V njegovem rojstnem mestu je le še malo ljudi, ki se spomnijo živahnega mladeniča in njegovih drznih pustolovščin. Hrepenenje po doživljajih ga je nekoč kot 20 letnega mladeniča pognalo po svetu. Bil je kakor zasanjan v eksotične pokrajine in je upal, da najde tam bogzna kakšno srečo. Za najkrajšo pot v dosego svojih namenov je pač smatral vpis v tujsko legijo. Kakor je sklenil, tako je Peter Lanyi tudi storil. Javil se je v Marseillesu posebni komisiji in je bil nato z drugimi legionarji po kratkotrajnem vojaškem Vežbanju poslan v Alžir. Ljubezen v Alžiru rodi zlo. Enolično življenje v garniziji Sidi-bel-Abbes ni nič kaj prijalo-živahnemu mladeniču. Kmalu pa je našel dovolj prilike za spremembo na pohodih v notranjost dežele in V bojih z domačini; V'teh se je vedno izkazal kot izredno hrabrega in neustrašenega. Po dveh letih službene dobe, ki je bila polna najrazličnejših dramatičnih doživljajev, je avanzimi za podčastnika. Iz notranjosti so ga poslali zopet k garniziji, da bi se s svojimi tovariši nekoliko okrepil in odpočil. Ta prvi dopust je postal zanj usoden. Seznanil se je s Sestro svojega poročnika, ki je bila pravkar prišla v Sidi-bel-Abbes na obisk. Globoko nagnjenje, ki ga je že po kratkem času začutil do tega dekleta, ni ostalo brez odziva. Peter Lanyi je že zaprosil za premestitev v drugo garnizijo, kjer sta hotela z dekletom uresničiti svoje poročne načrte, tedaj pa se je nenadoma zaokrenilo vse čisto drugače, nego sta si želela zaljubljenca. — Mladenkin brat je namreč nenadoma izvedel za njuno tajno in ni kazal prav .eobenega smisla za sestrine poročne namere. Po njegovem naj bi bila postala žena nekega častnika, ki je bil njegov prijatelj. Mladi legionar je menil, da je za Vselej oropan svoje sreče. Polastilo se ga je brezmejno ljubosumje. Vedno je bil za svojim tekmecem na preži in mu je nekoč porinil meč v srce. Peter Lanyi je bil aretiran in pred vojnim sodiščem po kratki razpravi obsojen na smrt. Močno uklenjen je v celici za na smrt obsojene čakal izvršitve obsodbe. Do tega pa ni prišlo, kajti isti dan, ko bi bil moral biti usmrčen, je vzlic verigam in mrežam in čuvajem brez sledu izginil. Oblasti so si zaman ubijale glavo, kako je mogel to storiti. Bržkone mu je v zadnjem trenotku pripravila pot za beg njegova nevesta. Peter Lanyi se je pretolkel v puščavo in poslej ni bilo več glasu o njem. Plavajoči fetiž. Njegovo pustolovsko življenje bi polagoma pozabili tudi najstarejši prebivalci rodnega mesta Arada, da ni golo naključje pred kratkim pojasnilo uganj-ke o Petru Lanyiju. Ko je namreč pred nekaj tedni plul grški parnik »Sultane okrog Južne Afrike, je naneslo naključje, da je kuharski vajenec iz dolgočasja strmel v valove in nenadoma opazil nekaj steklenici podobnega. Javil je to kapitanu, ki je takoj dal zagoneten predmet dvigniti iz vode. Pri natančnejšem pregledu se je izka- zalo, da gre za fetiš nekega divjega afriškega rodu. Iz fetiša so privlekli košček že razpadajočega papirja, na katerem je bilo napisanih nekaj vrst v vsem mornarjem popolnoma neznanem jeziku. Dasi je bila ladijska posadka precej pestra, vendar nihče ni mogel razumeti nobene besede. Šele. ko je naslednji dan ladja pristala v pristaniš u v Dakarba-nu. se je med množico mornarjev našel nekdo, ki je iz teh vrstic razbral zadnji klic na pomoč nekega ogrskega rojaka. Sporočilo se je glasilo takole: »Nahajam se v ujetništvu divjega zamorskega rodu Vambu v gozdovih 14 stopinj severne širine. Mučijo me, kar najstrahovitejše me trpinčijo in na smrt sem že bolan. Ukradel sem fetiš in vanj polagam svoj krik na pomoč: »Pomagajte mi, osvobodite me, rešite nesrečneža !< Pismo pišem leta 1887., dneva pa ne vem povedati. Podvizajte se, če najdete moje pismo! Peter Lanyi, ubegli legionar tujske legije, rojen v Aradu leta 1856. Ljubi Bog, daj, da morje prav odplove to pismo.« 'Češki Usti o arhitektu Plešniku Že nekaj časa obravnavajo češki listi Plečnikove načrte za ureditev okolice praškega gradu. Nedeljska »Narodni politika« prinaša v zvezi s Plečnikovimi načrti članek, v katerem kaže na »Nevarnosti za praški grad«, »Narodni listv« pa pravijo v članku »Še k Plečnikovi ureditvi okolice praškega gradu«, da je Plečnik že doslej jasno pokazal, kako mu je tuj ves duh Hradčanov. Drugače trdi dr. Pavel Nauman v »Lidovih novinah«: »Izvedba Plečnikovih načrtov lahko prinese po nekaterih popravkih gradu in Pragi samo prospeh.« V sobotni številki »Prager Tagblatta« ugovarja na zanimiv način Plečnikovim načrtom inž. arh. Willy Hofmann: V svoji velikopoteznosti posega ta načrt po zahtevah baročne vrtne arhitekture z velikimi osmi, razgledi in učinkovitimi vodnimi gladinami, zahteva pa tudi silnih iz-prememb tal in kaže neverjetno brezbrižnost za lepa stara drevesa, ter suvereno, pravo baročno zanemarjanje in zapostavljanje stroškov. Pred 250 leti bi se dat ta načrt morda izvesti, danes pa je času neprimerno, že kaj takega samo tvegati. Živimo v 20. stoletju, ki nam nalaga, rešiti naloge, ki v svoji veličini prav nikakor ne zaostajajo za nalogami 17. in 18. stoletja. Danes ne gradimo več gradov in kakih razkošnih parkov, ampak kolodvore s silnim obsegom, bolnišnice, ki so kakor samostojna mala mesta, športne naprave antičnih razdalj in končno mestne vrtove in naselbine. Tudi ohranjamo in izpopolnjujemo ter prilagajamo stare zgradbe čim bolj mogoče današnjim potrebam, presnavljati jih danes velikopotezno v duhu nekega davno minulega časa pa je prav tako nepotrebno kakor tudi razsipno. Nesrečen padec pri Tour de France Med vožnjo po strmini z visokega vrha v Pirenejih je udeleženec tekme Tour de France Umbenhauer iz Niirnberga padel tako nesrečno, da si je zlomil ključnico. Naša slika kaže tekmovalca nekaj-trenutkov po nezgodi. Angleški vojaki se mor ajo privaditi letanju V Angliji so pravkar uvedli nova letala za prevažanje čet. Gre za to, da se pehota privadi na prevažanje v letalih. Naša slika kaže eno izmed ogromni letal na letališču Farnborough pri Hampshireu in čete, komandi rane k tem vajam. Emil Vathek: 87 Kri ne kliie po maščevanju... Sabina se je ozrla vanj kakor umirajoča. »Bernard, poslušaj očeta in zbeži čez mejo«, je rekla nenadejano. Bernardu so se skrčile ustnice. »Hvala ti, Sabina«, je odgovoril, »premišljal bom o tvojem nasvetu.« Sabina je sklonila glavo in se nekoliko obrnila. Potem pa je podala Bernardu roko. Prijel jo je In poljubil. Ta nežna roka... In zdaj je bila izgubljena — za vedno. Občutil je brezmejno grozo, v katero se je mešala kapljica radosti. Ali je bilo sklenjeno, da zmijem madež dejanja s to Izgubo? mu je šinilo skozi" glavo. Tedaj je Sabina slabotno zganila z roko in razumel je, da bi jo rada oprostila. Izpustil je roko. »Sabina«, je rekel, »dala si mi nasvet. Ali dovoliš, da te še nekaj vprašam?« Sabina je slabotno pritrdila. »če bi bila ti na mojem mestu, kaj bi storila? Ali bi tudi zbežala?« To vprašanje je strašno učinkovalo: »Zakaj vprašuješ?« je vprašala zmedeno. In naglo je rekla: »Jaz morda ne bi zbežala.« Tedaj je treščilo in razlegnil se je tak pok, da se je zdelo, kakor da je treščilo v kako drevo na vrtu. Sabina se je prijela za sencè ter se kakor v deliriju opotekala proti izhodu. Bernard jo je zadržal, molče slekel suknjič ter ji ga položil na ramena. Toda komaj je Sabina prišla na dež, je izgubila pogum. Veter se je uprl vanjo s tako silo, da se je opotekla. Bernard jo je hotel podpreti, toda komaj je začutila njegovo roko na svojem telesu, se je spustila v beg. Ko sta pritekla v hišo, je Sabinin molčljivi in čudaški oče stal v veliki veži in zrl molče na njo. Sabina je smuknila mimo njega in hitela na stopnišče. Bernard je nemo pobral premočeni suknjič, ki ji je padel na tla, stal nekaj časa v zadregi, potem pa planil ven. Stari gospod je gledal za njim in nato je stopil k velikemu oknu, skozi katero je bilo videti na ulico, ki se je zvijala pod dežjem. Bernardova postava je naglo izginila za zaveso dežja. 6 časlavskega je popolnoma izčrpala soparica jn pričakovanje, ali pride kmalu Letz z novo trohico v mlin. Ko se je začelo mračiti, ni mogel več vzdržati doma in šel je na izprehod. Tale strašna nevihta ga je ujela na Mali strani, kamor je rad hodil na izprehod, zakaj od nekdaj je ljubil vse, kar je bilo staro. Saj je bil vendar samo zato zbiralec starin. Ko je začelo v oblakih bobneti, kakor da so si tam pravkar napovedali vojno, se je Òaslavsky modro skril v prvo točilnico, ki je bila pri roki. To je bil zakajen in nabito poln lokal majhne vinarne, ki se je imenovala Italijanska, kamor so hodili ljubitelji močne pijače iz toskanskih in piemontskih vinogradov, ki so jo tu točili, òaslavsky je sédel in komaj je posrkal nekoliko cekinskozlatega vina, so se spet odprla vrata in planil je v lokal strašno premočen človek. Treno-tek, in ta človek je padel na stol zraven česlavskega. òaslavsky se je ozrl nanj le kradoma. Mislil je, da je pijan. Bilo mu je neprijetno, da je pijanec sédel prav zraven njega. Ni imel rad pijanih besedi in tako dalje. Te steklene oči, ki jih ima ta mladenič... Toda zdaj ga je spoznal. Saj to je bil tisti mladi Astenburg, ki ga je danes že enkrat srečal na sodišču, čuden slučaj. Cele dolge mesece se ljudje ne srečajo in zdajci kar dvakrat v enem kratkem dnevu ! V tem je prišel k mizici natakar in vprašal Asten-burga, kaj želi: Vinarna je kuhala celo vrsto italijanskih jedi in natakar je na pamet našteval: vam^ pi po beneško (politi z gnusno paradižnikovo omako), špageti po bolonjsko, grška salata (hu, je pomislil òaslavsky), nadeti paradižniki. Toda Astenburg je zrl predse kakor umetni človek in sploh ni odgovoril natakarju. Zdaj je začelo časlavskega res zanimati. Takšna pijanost! Toda ko je mldeniča pozorneje pogledal, je videl, da Astenburg ni pijan. Bolj se mu je zdelo, da je v kataleptičnem stanju, òaslavsky se je spomnil na miši, na male bele miši z očmi iz rožastih koralic, ki jih je videl v izložbi malostranskega ptičarja ravno, preden ga je nevihta pognala v vinarno. Begale 1 so sem in tja kakor pijane, z umrtvujočim nihanjem, v katerem človek ni mogel ujeti niti najmanjšega sledu kake misli, ki bi oduševljala. Potem so se na mah ustavile in zrle predse prav tako kakor mladi Astenburg. Ta slika mu je vzbudila predstavo drugega takega žalostnega prizora. Sliko jetnika, ki se še ni privadil in ki bega semtertja tudi brez vsakršne misli po svoji celici in se potem ustavi pred zamreženim oknom ter zre v nebo, ne da bi kaj videl. In nenadno, ne da bi vedel, zakaj, je začel mladega Astenburga sumničiti nečesa slabega. Med tem je postal natakar, ki je že večkrat ponovil svoje vprašanje, nestrpen, òaslavsky je sklenil posredovati. Izvabil je na svoj kameniti obraz simbol smehljaja ter zaupno potrkal mladega Astenburga na ramo. Bernard se je zdrznil in ga debelo pogledal. »Gospod Astenburg junior, mislim?« je vprašal òaslavsky. Srečala sva se večkrat na sodišču. Natakar«, je govoril dalje, »stoji že minuto nad vami in čaka odgovora na vprašanje, kaj želite.« Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ e. *., predstavnik I. Albreht, «a uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubi ja m-