it h a j a ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefonij uredništvo 24-75, Tajništvo in uprava 21-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju 17-70-1-135 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 din. Posamezna stev. 10 din leto xrv kranj, PftMFDELJEK, f5. MAIA tm §t. 55 IZHAJA OD OKTOBRA W47 KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Z občinske konference ObSS v Škof ji Loki Skrb za človeka in utrievanie organov samoupravljanja Sindikalne organizacije bodo morale bolj skrbeti za izobraževanje delavcev Na Trati pri Škof ji Loki je bila pretekli torek letna I ljanja in komunalni sistem se na-konferenca ObSS — prva po združitvi železniškega in' dalje utrjevati in izpopolnjevati. škofjeloškega ObSS. Ob koncu konference so tako izvolili tudi nov 90-članski plenum in 17-člansfco predsedstvo. Sindikalne konference se je udeležil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj, tov. Andrej Verbič, in predsedniki delavskih svetov s tega področja. Navzoči so poslušali tajniško poročilo ObSS Skofja Loka za preteklo leto, nato pa je dosedanji predsednik Milan Osovnikar govoril o novi vlogi, ki jo bo imel ObSS po združitvi. Iz več kot dveume razprave naj zaostalost odpravi. Zato pa bo Povzamemo le nekaj naiznačilnej-«h misli. Delo sindikalnih podruž-'Hc v škofjeloški občini je bilo v Preteklem letu zelo uspešno. V tem razdobju so na sejah podružnic Stvorili največ o utrjevanju delavskega samoupravljanja, o delitvi dohpdka, o sistemu nagrajevawja, o *krm' za izobraževanje delavcev in 0 drugem. Manj pa so vodstva delata pri razvijanju ekonomskih enot. Precejšnjo skrb je ObSS po-•*Miil kadru, ki dela v vodstvih sindikalnih podružnic. V to delo *> vključevali zlasti mlade ljudi in ^pne, ki v teh organih doslej niso b»H v tolikšnem številu udeleženi. Zaradi obsežnim nalog in problemov je vodstvo ObSS ustanovilo P°sebne komisije: komisijo za gospodarstvo in komisijo za delavsko *o družbeno upravljanje, ki sta ,vojo nalogo uspešno opravili. , V drugem delu občnega zbora J« Milan Osovnikar govoril o vlogi sindikata ob novi združitvi. Pri tem je poudaril, da bo morala nova komuna mobilizirati vse sile za dvig proizvodnje in večjo storilnost. Sorazmerna zaostalost škofjeloške °bčine v primerjavi z ostalimi ob-čMiaimi v okraju zahteva, da se ta treba sistem delavskega samouprav- Pred ZK občinskimi konferencami Obračun dela Ta teden se bodo po gorenjskih Občinah pričele občinske konference Zveze komunistov. Obravnavale bodo naš notranjepolitični in gospodarski položaj kakor tudi nekatere svetovne dogodke in probleme. Prva občinska konferenca Zveze komunistov bo v Tržiču, in sicer v petek, 19. maja, ob 8 uri v domu Partizan. Naslednji dan, to je v soboto 20. maja, bo na Bledu v novih prostorih Gozdnega gospodarstva konferenca Zveze komunistov bodoče občine Radovljica. Prihodnji teden pa se bodo zvrstile še konference v Kranju, na Jesenicah in v Skofji Loki. V Kranju bo konferenca Zveze komunistov v torek, 23. maja, v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj, na Jesenicah v petek, 26. maja, v Delavskem domu m v Skofji Loki v soboto, 27. maja, v Kulturnem domu. Sindikalne organizacije bodo morale v prihodnje odločneje kreniti naprej, tako da bodo prve zahtevale decentralizacijo samoupravljanja. Brez idejno političnega dek med delavci v podjetju, ki doslej ni bilo na zavidljivi stopnja v sindikalnih podružnicah, pa ne bo mogoče sedanje družbeno gospodarsko samoupravljanje izpopolnjevati. Diskn-tantje so se zadržali precej tudi pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja in pri izobraževanju delavcev, govorili pa so tudi o načinu gospodarjenja v podjetjih. V razpravi je sodeloval tudi Andrej Verbič, ki se je dotaknil nekaterih najbolj perečih problemov sindikalnih organizacij v novi komuni. V. R. Zbor sodelujočih v povorki pred telovadnim nastopom na stadiona. Po večletnem nezadovoljstvu kranjskih upokojencev š na občnem zboru Začasni odbor bo pregledal poslovanje dosedanjega upravnega odbora društva in zatem sklical izredni občni zbor Pretekli četrtek, 11. maja, je bil v Kranju 15. redni letni občni zbor Društva upokojencev Kranj. Zbora se je udeležilo okrog 700 članov ter mnogi gosti. Potek tega občnega zbora jo še I živahnega zbora še niso videli. V te dni predmet živahnih razprav ne le med upokojenci, marveč tudi med drugimi občani in prebivalci. Nekateri pravijo, da tako Ob 30 4etnici ustanovitve Tehniške tekstilne šole v Kranju Želimo ustreči industriji Kranj, 14. maja - Sinoči je bivoli svečama proslava ob 30. obletnici ustanovitve te šole v Kranju. Med številnimi absolventi iz Vseh let nazaj, so se proslave Udeležili ttidi član Izvršnega sveta LRS, tovariš Boris Ziherl, Predsednik sindikata tekstilnih delavcev za Slovenijo, tovariš Slavko Zalokar, predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj, tovariš Martin Košir, pokrovitelj proslave, predsednik Združenja tekstilno industrije Jugoslavije, tovariš Paja Luketič, ustanovitelj Sole, univerzitetni profesor, doktor, inženir Franjo Kočevar in drugi. Za slnočnjo svečanost so dijaki Tehniške tekstilne šole, iz konfekcijskega in pletilskega oddelka pripravili prikaz svojega dela v obliki modne revije. Številnim gostom so pokazali okoli 70 zelo okusnih in lepo izdelanih modelov za vse letne čase. Direktor šole, tovariš Črtomir fcorcc, je v kratkih besedah povedal: »-Današnja proslava sovpada v Jubilejno leta, v katerem se spominjamo začetkov, narodno osvobodilnega gibanja pred 20. leti. Ustanovitev naše šole pred 30 leti, je bila tudi skoraj revolucio-n»rcn ukrep. Do tedaj so se v naši tekstilni industriji šopirili •ffolj tuji, takoimenovanj nena- domestljivi strokovnjaki. Z ustanovitvijo naše šole pa je začel rasti domač strokovni kader, ki je zlahka izrinil tujce in po osvoboditvi smelo in uspešno prevzel strokovno vodstvo tekstilnih tovarn v svoje roke. Danes, v času rasti in razvoja, stoje naši absolventi v prvih vrstah delavskega samoupravljanja, nešteto bivših dijakov dela v delavskih svetih in upravnih od- borih naših tovarn. Sola stoji danes pred temeljito reformo. V svojem šolskem centru želimo vzgajati tekstilne strokovnjake vseh stopenj, v dnevni, večerni in dopisni šoli. Iskreno želimo ustreči industriji ter ji dati take kadre kot jih želi.« Za tem je sledil še krajši kulturni spored, ki ga je izvajal j in celo naše glasilo je kritično ansambel »Veselih planšarjev« iz I ocenilo delo društvenega vodstva. Ljubljane. M. Z. I Vendar se stvar ni premaknila iz razpravi je sodelovalo več kot 40 navzočih. Po želji večine, češ da je bilo v glavnem povedano vse najvažnejše, so morali razpravo dobesedno ustaviti, kajti še in še so navzoči prosili za besedo. Ob tem ni čudno, da je celo v uredništvo »Glasa« prišlo kar dvoje dopisov, v katerih navzoči želijo prikazati prelomnico v delu tega društva, kar je prišlo do izraza na občnem zboru. ZE LANI SE JE ZAČELO Nezadovoljstvo članov s svojim vodstvom je prišlo v zadnjih letih že večkrat do izraza. Nekaj vodilnih članov društva je bilo dolga leta na teh dolžnostih kljub mnogim pritožbam in nezadovoljstvu članstva. Tudi lanski občni zbor je potekal v takem vzdušju mrtve točke vse do letošnjega občnega zbora. Tokrat pa se je začelo že brž na začetku: ob izvolitvi delovnega predsedstva Večina navzočih nikakor ni bila zadovoljna s predlogom društvenega organa in komaj so se sporazumeli. V glavnem je šlo za očitke, da jo upravni odbor nepravilno gospodaril, da niso čisti računi okrog njihovega gostišča, da si v ožjem krogu društva neupravičeno delijo denar pod naslovom raznih nagrad itd. Skorajda vsi govorniki eo bolj ali manj prepričljivo dokazovali nepravilnosti v gospodarskem poslovanju ter izražali nezaupanje in nezado- BOTVINIK SPET SVETOVNI ŠAHOVSKI PRVAK V Moskvi je v petek zvečer, 12. maja, petdesetletni šahovski velemojster Mihail Botvinik v povratnem matehu s Taljem, v katerem je zmagal 13:8, spet osvojil naslov svetovnega šahovskega prvaka. Mladina ie aktivni ustvarjalec v naši družbi ?e bila parola jeseniške mladine na včerajšnji paradi v okviru jubilejnega mladinskega festivala - Na telovadnem nastopu 2000 mladih Jesenice, 14. maja — Čeprav je na Jesenicah že dlje vse v mladostnem razpoloženju — X. jubilejni mladinski festival se je začel že 26. aprila — je višek vseh prireditev prav gotovo dosegla današnja parada, v kateri je sodelovalo okoli 3Q00 članov raznih športnih organizacij, sekcij Ljudske tehnike, dijakov, pionirjev in cicibanov iz območja jeseniške občine. Povorka mladih je šla od Plavža mimo slavnostne tribune, na kateri so se zbrali številni predstavniki okrajnih in občinskih družbeno-političnih organizacij, na športni stadion. Ob cesti, kjer je šla povorka, pa se je zbralo več tisoč domačinov in okoličanov, ki so z navdušenim aplavzom pozdravljali mlade ljudi, mlade ustvarjalce naše prihodnosti. Današnja manifestacija mladih se je začela točno ob napovedanem času (ob 14. uri) s pozdravom dveh letal, ki sta dlje časa krožili nad Jesenicami. Zatem je pripeljalo mimo tribune okoli 50 motoristov, članov AMD Jesenice. Po krajšem presledku pa je prikorakalo čelo slavnostne parade z neštetimi pisanimi zastavami, za katerimi so mladi Jeseničani nosili veliko sliko tovariša Tita m slike petih herojev z Jesenic, in sicer: Gregorčiča, Verdnika, Korena, Stražišarja in Cufarja. Za tem pa se je več kot eno uro vila mimo številnih navdušenih gledalcev kolona mladih športnikov v pisanih krojih, tabornikov, članov Ljudske tehnike, ribičev, lovcev in drugih, vse do cicibanov iz Doma igre in dela »Angelce Ocepek«, katere so gledalci še zlasti pozdravili z navdušenim aplavzom. Razen Jeseničanov je v povorki sodelovala tudi skupina članov delovnega kolektiva »Elana« iz Begunj, ki so nosili športne rekvizite, izdelke njihovega podjetja. V povorki so sodelovale tudi tri godbe na pihala, in sicer z Jesenic, Javornika in Hrušice. Po povorki je bil ob 15. uri oa stadio- nu telovadni nastop, na katerem je sodelovalo 2000 mladih športnikov iz šol jeseniške občine ter članov TVD »Partizan« in taborniških organizacij. Prireditev je otvoril Franci Pogačnik, predsednik pripravljalnega odbora jubilejnega mladinskega festivala, za njim pa je vse navzoče pozdravil Ciril Triler kot predstavnik pokrovitelja festivala, (Nadaljevanje na 4. strani) voljstvo do društvenega vodstva. Tudi tajnik Glavnega odbora Zveze upokojencev Slovenije tovariš Hribar, ki je skušal usmeriti razpravo na druge probleme okrog upokojevanja in podobno, ni uspel. Skorajda mu niso pustili do besede. Sproščena in povsem razumljiva in zdrava težnja je bila usmerjena zgolj v odpravljanje nepravilnosti in v spremembo dosedanjega vodstva. ODPRTE KARTE V razpravi so navzoči omenjali, da so v vodstvu delili denar, ki so si ga pridobili s tem, da so tekstilne ostanke prodajali članstvu po znatno višjih cenah. Pred Novim letom so si menda razdelili več kot 100.000 dinarjev brez dovolj pnepričljivih. In utemeljenih vzrokov. Hkrati pa so razne dvomljive primanjkljaje skušali prikazati kot kalo pri vinu in celo pri cigaretah! Skupno, kot je bilo omem j eno tudi v poročilu nadzornega odbora, so si na razne načine razdelili ali izplačali 351.5jO dinarjev, kar ni bilo povsem utemeljeno. Zanimivo pa je, da so na občnem zboru predlagali, naj bi odbor potrdil prispevek 100.000 dinarjev za gradnjo »pomenika revolucije v Kranju. Navzoči so ta predlog seveda enodušno potrdili. Hkrati pa so omen"rU neskladnost, da se namreč upravni odbor obrača na občni zbor za pooblastilo glede tega iVaiki, medtem ko so druge mnogo manj opravičene izdatke odobravali kar v ožjem krogu. Zbor Je skoraj enoglasno zavrnil razrečnico staremu vodstvu. Izvolili pa so ll-članskl začasni odbor, kateremu so zaupali, naj pregleda celotno poslovanje u,-pravnega odbora v zadnj'h 4 letih. Zatem pa bo izredni občni zbor društva, na katerem bodo Ob Odprtih kartah dosedanjega poslovanja skušali najti najboljšo rešitev iz sedanje zagate. i S seje Zveznega izvršnega sveta Novi odloki V petek, 12. maja, je Zvezni izvršni svet na svoji seji sprejel več pomembnih odlokov, med njimi tudi odlok o določitvi višine prispevka za uporabo javnih cest, ki ga bo treba plačevati od cestnih vozil. Ta odlok bo veljal od 1. julija. V povorki jeseniške mladine je včeraj sodeloval« okoli 3000 mladih. V tem odloku so pravzaprav vsebovane dosedanje takse na cestna motorna vozila, vendar so občutneje diferencirana vozila v od^risndsti od kategorije. Hkrati so bolj diferencirani tudi osebni avtomobili, motocikli, posebna vozila in traktorji, medtem ko so delovna vozila izločena v posebno j kategorijo. Letna taksa za tovorne avtomobile znaša 20.000 dinarjev za vsako tono nosilnosti, za tovorne avtomobilske in traktorske prikolice pa za vsako tono nosilnosti 8.000 dinarjev. Na vsak potniški sedež v avtobusih znaša letna taksa 1500 dinarjev, za vsak potniški sedež v avtobusnih prikolicah pa 750 dinarjev. Taksa za potniške avtomobile, motocikle in skuterje je določena J predpise po moči motorja. Za avtomobile do 10C0 kubikov se plaća 6000 dinarjev letno, od 100 do 1600 kubikov 10,000 dinarjev, do 2000 kubikov 20.000 dinarjev, do 3150 kubikov 30.ow dinarjev in za nad 3150 kubikov pa 50.000 dinarjev letno. Za motocikle in skuterje z motorjem od 50 do 325 kubikov se plača 2000 dinarjev, do 250 kubikov 3000 dinarjev, do 500 kubikov 4000 dinarjev, do 1000 kubikov 5000 dinarjev in nad 1000 kubikov pa 6000 dinarjev. Razen določi tv ve cestnih taks je Zv. izvr. svet z odlokom ukinil tucli premije sezonskim, penzion-skim gcstiSčem in podjetjem ter sprejel nekatere yovpodarake a STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA i5. MAJA JJJ SAMO Z DELOM 15. maja 1936. jc bila na Bošt-janovem koplšču (Jelovica) partijska konferenca za jeseniško okrožje. Konferenco je vodil Stane Žagar. Razpravljali so o vplivu komunistov med ljudmi in še posebno o njihovi dejavnosti med jeseniškimi žclezarjl. Povdarlli so, da je treba napredne in revolucionarne ideje vnašati med množico z neposrednim delom v raznih kulturnih in športnih organizacijah. Samo s takim delom naj komunisti razširjajo samozavest in težnjo po svobodi. Konferenci so prisostvovali tudi Ivan BertonceU. Slavko Federle, Ivan Križnar, Alojz Justin, Jože Jan, Justin Ažman in drugi. BEG IZ PLANICE Kolona kakih 700 Nemcev je 16. maja 1944. napadla I. bataljon Prešernovo brigade na Lav-tarskem vrhu. Zaradi neugodnega položaja se je bataljon umaknil na Planico. Nemci so jim sledili. Tam se je vnel hud boj, ki je trajal polnih 10 ur. Nemci so zaman jurišali na partizanske položaje. Končno so se spustili v pravi beg. V tistem boju so p_«cgani zaplenili 5 brzostrelk, 2 puški Mauser veliko sanitetnega materijala in drugo. V nemških vrstah je bilo 86 mrtvih in 70 ranjenih. Med padlimi je bil tudi major in 4 nižji oficirji. PRVI PRIPORNIKI Ze maja meseca 1941. leta so Nemci privedli v begunjske zapore kakih 300 pripadnikov iz raznih krajev Slovenije. Med temi je bilo zlasti mnogo intelektualcev z naprednimi idejami: učiteljev, uradnikov, zdravnikov in ceio duhovnikov. mniiu lllllllllllllllllllMttlll I Ljudje in dogodki ZASTOJ V ŽENEVI S Iz Laoia poročajo, da j« bil konec britanskim In kitajskim zunanjim ml- v« vlade i gibanja Patet Lao. Britanci predstavniki vseh treh strani določili g = prejšnjega tedna podpisan tudi for- nlstrom. .. ■ ■ ' so s tem v zvezi predlagali kompro- skupno delegacijo za konferenco * g i malni dokument o premirju. Podpi- Za sedaj do sporazuma nI prtilo, mls. Konferenci naj bi prisostvovali Ženevi. Ni dvoma, da Je od teh raz- g Isali so ga predstavniki vseh bojujo- ZDA bi 6e vedno najraje dosegle, da 1« delegaciji zakonite vlade Suvana govorov v mnogočem odvisen začstek § člh se strani, In sicer v vasi Na Mon, bi ostali partnerji na konferenci po- Pume in Bun Umovc vlade, medtem konference v Ženevi, g na ozemlju, ki Je v rokah sil zakonite trdili prozahodnl Bun Umov! vladi ko bi lahko predstavniki gibanja Pa- Velika večina laoikega ljudstva pod- g H vlade Suvana Fume. V Laosu Je mir. status udeleženke konference. V naj- tet Lao sodelovali na konferenci v plra zakonito vlado Suvana Fume, gl- 1 Ves nemir okrog laoikega problema slabšem primeru pa pristajajo tudi na okviru delegacije zakonite vlade. banje Patet Lao pa predstavlja prav g to, da bi se konferenc« udeležili d«- Spričo teh preliminarnih razgovo- tako Izredno pomembno materialno ■ legaclji Bun Umove In Suvana Fu- rov o laoškem predstavništvu na kon- silo v deželi. Vlada Bun Uma pa J* 3 move vlade, medtem ko nočejo ničesar fcrencl, Je v Ženevi nastal nevaren dosegla to, kar danes Ima, v veliki g slišati o tem, da bi se konference zastoj. Obstaja nevarnost, da bi se meri le ob Izdatni podpori od zunaj, g udeležili tudi predstavniki gibanja začasno stabiliziran položaj v Laosu To pa seveda ne pomeni, da v seda- g Pates Lao. —■ Temu gibanju odrekajo spet poslabšal ln da bi boji spet za- njem trenutku nI pametno na skup- g Američani status vojskujoče se strani čeli. Zato je šef kamboike države nlh razgovorih najti ustrezno rešitev. I in politične organizacije. Norodom Sihanuk prevzel lnciatlTo za Le tako bo namreč mogooče spričo g Nasprotno pa Sovjetska zveza vztra- skupni sestanek predstavnikov zako- blokovskih Interesov, ki s« prepletajo B Dean Rusk ln sovjetski zunanji mi- ja na stališču, naj se dovoli, da na nlte vlade, gibanja Patet Lao ln vlade okrog Laosa, najti deželi lastni Izhod g Bister Gromiko. Verjetno Je bila be- konferenci v ženevi prisostvujejo pred- Bun Uma v glavnem mestu Kambodže in lastno orientacijo, ki bo taka, ka- I seda o tem tudi na sestanku med stavnlki 1 Bun Umove i Suvana Furao- Pnompenhu. Na tem sestanku naj bi krino si iell laoško ljudstvo. se je prenesel te dni v ženevo, kjer so se zbrali predstavniki 14 držav, kt naj bi odločali o prihodnosti te jugovzhodne azijske države. Toda že pred začetkom razgovorov je prtilo do bistvenih nasprotij, predvsem glede laoikega predstavništva na konferenci. O tem sta se preteklo soboto pogovarjala ameriški zunanji minister Gasilska zveza Jugoslavije je letos na predlog vseh republiških gasilskih zvez prvič organizirala požarno varnostni teden, ki bo trajal od 14. do 81. maja. Namen tega tedna Je privabiti k sodelovanju vsa gasilska društva — vse ii Preskrba s kruhom v Stražišču Samo ob sobotah je malo teže" Nekdo mi je potožil, da jc treba v Stražišču vedno čakati na kruh ln da je pred prodajalno kruha v Stražišču vedno dolga vrsta. Kako je pravzaprav s to stvarjo sem se v soboto pozanimal pri uslužbenki prodajalne kruha številke 9 v stražišču. Tovarišiea Ljudmila Teplna mi je povedala, da zdaj delata v Stražišču dve privatni pekari j i, ena spečo na dan okoli 500 kg kruha, druga pa okoli 600 kg kruha. Razen toga pa obe pekariji spočeta dnevno še okoli 2000 že-melj. RAZDELITEV 8E KAJ SREDSTEV IN PREDDVOR - Na minuli seji Krajevnega odbora v Preddvoru so sklepali o razdelitvi proračunskih sredstev za letošnje leto. Krajevni odbor ima na razpolago 1,589.001 dinarjev sredstev. Na: menili so jih predvsem za komunalno dejavnost, za javno raz-sv ljavo, gg kanalizacijo v Mož-ja 1 >ah in Tupaličah, za popravilo m r tu v Tupaličah, za urejanje i' ■ •i'.'.i.'ča in za popravilo ob-čir.:kib oeat na riožjanco, Breg, Pctore, v \Tovo vas, Mače in Tupi' >. Govorili so tudi o koriti nju gramoznic za pridobivanje gramom M ceste, o pre/tavitvi mestne tehtnice v Preddvoru >n o odkopa privatne hiše za potrebe postaje I. IVI itd. »Drži, da je bil včasih problem s preskrbo kruha v Stražišču, ko so ga še vozili samo iz Kranja,-« je začela pripovedovati tovariSl-ca Tepinova, »sedaj pa, ko obratujeta še ti dve privatni pekariji ni več take stiske s kruhom. Obe pekariji sedaj stalno skrbita, da dobijo potrošniki kruh najprej ob pol sedmih zjutraj, potem ob pol devetih in ob pol dveh. Razen tega ga pa še vedno pripeljejo tudi nekaj iz Kranja. Ta kruh prodajajo v trgovinah. Edino ob sobotah zjutraj se nabere malo več potrošnikov, ker si hoče vsak preskrbeti kruh še za nedeljo.« Da bo odgovor popoln rmo o preskrbi kruha v Stražišču povprašali še nekatere potrošnike, med njimi tudi gospodinjo PolJ-ko Lužar. Takole je odgovorila: »Sedaj, ko pečejo kruh tudi v Stražišču, smo pravzaprav vsi domačini z njim preskrbljeni, medtem ko smo se prej, ko so ga vozili samo iz Kranja, včasih stepli zanj.« Kaže pa, da bo problem preskrbe s kruhom v Kranju kmalu reden, ko bodo predvidoma za Dan borca, 4. julij, odprli novo sodobno pekarno. M. Z. od Rateč pa tja do Gevgdlje -ter vzbuditi pri slehernemu dr-žavljanju čut do častnega poklica, ki ga opravljajo naši gasilci, to jc čut do sočloveka ln naše skupne imovine, V tem tednu bodo po mnogih krajih razne konference, gasilske vaje, predavanja ItiL Prav je, da se naše prebivalstvo, posebno mladina, podrobneje seznani z vzroki požara in njegovimi posledicami ter njegovimi preventivnimi ukrepi. Skoda, ki jo povzročajo požari, tako sk- l -vstl kot posameznikom je ogronma. Razen materialne škode pa nastanejo večkrat šo hude telesne poškodbe. V primerjavi z nekaterimi slovenskimi predeli je število požarov v gorenjskem kotu manjše kot v drugih krajih, vendar naj bo težnja vseh, to število še zmanj'ati, oziroma skrbeti za 100 % varnost. Okrajna GZ za Gorenjsko v Kranju je poslala preko svojih občinskih gasilskih zvez vsem gorenjskim gasilskim društvom zelo bogat delovni program, katerega naj društva po svojih najboljših močeh izpolnijo. Navodila za delo gasilskih društev so številna, najpomembnejša pa s° glede pregleda gasilske opreme ure- jenosti preventivne in obveščevalno službe ln izvežbanostl članstva. Letošnji Teden požarne varnosti spada s praznovanjem 20-lct-nice revolucije, zato bo praznovanje še" toliko svečanejše. Sinoči Kranju v Delavskem domu v Kranj, 14. maja — Sinoči je Klub mladih proizvajalcev tovarne Sava organiziral v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije izredno zanimivo tekmovanje med obrati tovarne pod naslovom »Spoznaj svojo delavnico«. Nastopilo je šest ekip, ki so štele vsaka po tri člane in je morala vsaka ekipa odgovoriti na 5 vprašanj s področja svoje delavnice. Po ogorčenih borbah jc prvo mesto osvojila ekipa Mehaničnega oddelka, druga je bila ekipa pnevmatikarne, tretja je bila av-to-pnevmaiikarna, itd. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Alojz Zalar, Božo Svetkovič ln Jože Matkovič. Prireditev pa je vodil Zmago Benčain in je dobro uspela. Novi dokumenti o Globkeju List »Berliner Zeitung neobjavljenih dokumentov soboto fotografske kopije du**^ dejavnosti šefa kabineta kanclerja je objavil v protižidovski . Adcnauerja Globkcja v času nacizma. V enem izmed teh dokumentov, ki j* f napisan v začetku leta 1939, obvešča Clobke berlinska tožilstva, da velj*i° nacistični zakoni o Židih tudi za Avstrijo. V drugem dokumentu pa Globi"; odreja pristojnim, naj o smrti vsakega Žida obveste finančne urade, tako da lahko zasegli njihovo premoženje v korist hitlerjeve vojne blagajne, dokument vsebuje ukaz za takojšnjo dostavo seznama vseh Židov, medtens ^° se četrti dokument z letom 1940 nanaša na deportacijo Židov iz zased«n'&. Na njem bodo razen obravna^ nja novih gospodarskih Pr°clf0, sov sklepali tudi o potrditvi ključnega računa Zbornice z-1 to 1JX50 ter o\sprcjemu novega tuta Zbornice. Izvoljen bo tud' Članski upravni odbor in navan predračun izdatkov fil hodkov Zbornice za lcfo 1DS1- ZBOROVANJE NEKDA^J1** INTERNIRAN CEV niai^ jes^ h" Jesenice — V soboto, 13. so se v Delavskem domu na nicah zbrali nekdanji intern^ ^ ci s področja jeseniške o!3<::1j Po uvodnem referatu je slc kratke kulturni program, P° 0 terem so se interniranci živ rQX. zapletli v medsebojni P°°°L.j-Zbor nekdanjih preživelih P pomikov koncentracijskih *a 0 rlžč je bil v počastitev 20-let*1 vstaje. RAZSTAVA JLA Kranj - Člani občinskega bora Združenja rezervnih °^lC^) jev in podoficirjev občine Kr so na svoji zadnji seji s^fVe da bodo v počastitev 20-lc**^ vstaje jugoslovanskih nar0' 0 organizirali posebno razstavo ^ jugoslovanski ljudski armadi. . 6icer v avli OLO v Kranj> oi. organizaciji razstave, katere ^ voritev naj bi bila 27. rnaJa'^ej pofnagal tudi pokrajinski NOB iz Kranja. 255402 5 06 291225 PONEDELJEK, 15. MAJA 1961 MLADA RASI® ZANIMIVOSTI STRAN S NEUSPEŠNA BORBA Z NAGAJIVIM DELFINOM Več let se že ribiči iz Kuljice na otoku Ugljanu zamnan borijo z nenavadno nagajivim delfinom — velikim škodljivcem. Omenjeni delfin si je dodobra zapomnil ribiške navade, zato vedno pred luko čaka na ribiče, ki gredo na lov. Potem ribiče spremlja vse dokler se na odprtem morju ne ustavijo. In ko ribiči nastavijo mreže, s katerimi lamrežijo tisoče rib, nastopi ne- ( navadni delfin — raztrga mreže in prepodi ribe spet v »svobodno-« morje. Vsi dosedanji poskusi ribičev, da bi ujeli tog«, delfina, so ostali brezuspešni. Delfina ribiči sicer dobro poznajo. Vedo, da se nenavadno hitro pojavlja nad morsko površino in da ima na zgornji I strani samo njemu značilno sivo^ liso. Da bi naredili konec »vojne«« z delfinom, bodo ribiči poklicali na pomoč lovce, ki bodo imeli res nenavaden cilj. Tamkajšnji domačini pa upajo, da bo pravi mir in t prijetno razpoloženje v Kukljicah šele, ko bodo ugnali nagajivega delfina. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI 14 q Direktor Državne založbe Slovenije Ivan Bratko je na tiskovni konferenci ob pomembni obletnici te založbe podal kratko poročilo o njenem delu. Od leta 1945 do danes je v založbi izšlo 12,542.644 izvodov najrazličnejših literarnih, znanstvenih in drugih del. Posebno v zadnjem času pripravlja založba vse več poljudno-poočne literature. Na sliki vidimo skupino učencev zato je prav škoda, da nimajo na sedanjem vrtu nimajo vsi dovolj radovljiške osnovne šole, ki med razpolago večjega zemljišča, tako dela. Mogoče pa je tudi, da bi poukom gospodinjstva pridno ob- kot pionirske zadruge pri neka- brla njihova pomoč dobrodošla delujejo majhen vrt za šolo. Ka- terih drugih šolah na Gorenj- vrtnariji v Radovljici, zalo jc, da imajo to delo radi, skem. Učencev je veliko in na Kako ie nastalo Bleisko iezero Pred davnimi časi na Bledu ni bilo ne jezera ne otoka. Kjer jc Nemška modna kreatorka Bessie Bccker je poskrbela za čudež mode 1961. Za manekenko Ino Balkc je izdelala 22 kosov počitniške garderobe, ki jih jc mogoče strpati v eno samo potovalno torbo. S to obleko se je mogoče obleči v desetih povsem različnih priložnostih, kot na primer: za potovanje z vlakom, z ladjo, za jadranje, za igranje tenisa, za obisk bara, za sončenje itd. Vsi posamezni deli so izdelani tr.ko, da je vsakega posameznega mogoče nositi v kombinaciji z ostalimi, tako je menda mogoče doseči kar 254 različnih kombinacij. Seveda moramo omeniti, da ne gre tu le za lahke poletne obleke Iz skopo odmerjene količine blaga, saj sta v tej kolekciji tudi dva kompletna kostima, kopanju pa je rasen kopalk namenjen ludi ohlapen kopalni plašč. Med kolekcijo (Izdelana je iz posebne tkanine diolen in likanje nI potrebno) pa je tudi cela vrsta najrazličnejših pokrival za rasne priložnosti. Na sliki; Ina Balke s svojo »čudežno torbo« na plaži zda) voda, )e bila dolina; kjer )e otok, jc bil hrib. Na vrhu hriba je bila previsna skala. Pod to skalo so v sončnih dneh spale gorske vile, v mesečnih nočeh pa na rosni travi okrog skale plesale vilinska kolo. Takrat so na strmih fratah hrib-ca osamelca pastirci iz doline pasli ovce, te pa so se često povzpele na vrh in popasle mlado travo^ okrog skale. Vilam pa to ni bilo všeč, zato so nekega dne ozmerjale pastir* je: v ". . »Ogradite shalo iti tratino okrog nje, da nam ovčice ne bodo mulile travice! Če jc ne boste ogradili vi, jo bomo me!* Prestrašeni pastirčki so nagnali, zero. ovce v dolino in povedali, kaj so\ jim rekle vile. Gospodarji, ki v vile niso verovali, pa so se smejali in pastirjem ukazali, naj pasejo ovce tamkaj, kjer so jih doslej. Potlej so ovce nekega dne spet pridrobencljalc na vrh hribca ter pomulile vso travico. In ko si ;e ponoči najmlajša vila med plesom na trdi zemlji zlomila nogico, so se vile maščevale nad neposlušnimi dolinci: g bližnjih gora so priklica' le vode, ki so prihrumele v dolino m jo zalile, le vrh tega hribca je hotsamotni otoček šc gledal iz vode. Tako so si gors-ke vile ogradile skalo na hribca in tratico okrog nje — tako je nastalo Blejsko Je- Za pisal: Lojze Zupan iare v Pretiral Načrt, ki so si ga zastavaH pionirji osnovne šole v Preddvoru, pridno izpolnjujejo. Večina pionirjev sodeluje v pevskem zboru, drugi se uveljavljajo v raznih krožkih, precej pa jih sodeluje pri kruturno-prosvetnem in fizkulturnem delu. V mesecu aprilu so pionirji pri- j lovadnih točkah so hvaležnim redili uspelo proslavo za 27. april .istaršem pokazali pionirji uspeh in 1. maj, kjor so .nastopil« pevski zbor, deklumatorji in igralci. V nedeljo, 7. maja, pa so priredili uspelo telovadno akademijo, katero je nastudirala njihova požrtvovalna učiteljica. V pestrih te- SOM MOČNEJŠI KOT RIB.C Pri izlivu Vuke v Donavu Je. prišlo pred kratkim do prave t (\nzacijc, ki ae je kaj hitro razširila med bližnjimi ribiči. Eden izmed njih je lovil na izlivu Vuke in opazil, da nekaj močno vleče za njegov trnek. Menil je, da se mu je le-ta verjetno zataknil za kakšno skalo. Cez nekaj dni se je podobno dogodilo nekemu drugemu ribiču, čez čas spet tretjemu itd. Vendar pa je žo tretji opazil, da je trnek cukal 100 kg težek som, kakršnega sploh še niso videli v okolici Vukovara. Razumljivo, z navadnim trnekom ni bilo mogoče ujeti tolikšnega soma, zato sedaj ribiči pričakujejo, da bo ta senzacija postala vsakdanja »nezanim ivost«. svojega celoletnega dela. Sodelovali so učenci od l.clo 8. razreda, peli so, telovadili in plesali/ S tem so pokazali, da so sposobni tudi težjih vaj in kombinacij na raznih vrstah, orodja, pokazali so svoje spretnosti v raznih igrali Is) plesih. S tema dvema prireditvama so zaključili prvi del pionirskih Iger in skušali izpolniti in dopolnili svoj načrt dela, ki so si ga zastavili v letošnjem šolskem letu. Želimo jim še veliko uspeha. % V sredo zvečer je bil v Viteški dvorani v Križankah literarni večer književnikov, posvečen Izidu dvatisoče knjige pri Državni založbi Slovenije. Na literarnem večeru so brali svoja dela Mihajlo Lalić. Novak Simić, Boris Pahor, France Bevk, Alojz ^Gradnik, Lojze Krakar, Miško Kranjc, Tono Pavček, Janez Menard, Tone Seliškar in še nekateri drugi. i AUSCHVVITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika Dolge vrste trupel: stari, mladi, otroci... Iz nosa, ust in ran, ki so nastale med viačenjem, teče kri. Mesa se z vodo, ki kaplja iz pip ... Kot naslednje pride zdaj na vrsto »izkoriščenje«. Lasje so dragocen material. Uporabljajo jih baje pri časovnih vžigalnikih bomb. Zato zdaj trupla ostrižejo do kože. »Tretji raj h ne pozna zlate valute. Naša valuta je delovna sila vsakega posameznega člana ljudstva.« Odkar obstaja naci-režim, so trobili ta stavek v svet in ga objavljali pa časopisju. Kar gledamo tu, bi se pač utegnilo bolj približati resnici. Iz osem mož sestoječa komanda »pulilcev zob« čaka pred pečjo. V eni roki imajo »Brecheisen*, v drugi pa klešče za puljenje zob. Mrtvecu obrnejo obraz navzgor, odpro mu usta ter izpulijo zlate zobe in mostičke. Naglo in brez prizanašanja poteka to delo. Zobe lomijo iz čeljusti in jih ne pulijo. Pri tem so čiani tc komande vseskozi odlični zobozdravniki in kirurgi za čeljusti. Dr. Mengele je izrecno zahteval, naj se za to javijo najboljši specialisti. In prijavili so se, ker so se nadejali dela v svojem poklicu. Namesto tega so se znašli v peklu krenrato*ija. Mrtveci na odpoklic, tako kot jaz... Zlate zobe zmečejo v kad s solno kislino, da odstranijo meso in kosti, ki se še drže. Kar še najdejo zlata in vrednosti na truplih — bisere, ovratnice, narokvice, uhane, prstane — vse to zmečejo v zaboj, ki je trdno zaklenjen. Le majhna zareza v pokrovu jc odprta —-kot pri hranilničku. Zlato je težko. Sodim, da so ga vsak dan nabrali v krematoriju 10 do 12 kilogramov. Seveda je odvisno to od transportov. Transporti iz Ogrske so popolnoma izropani, ko stopijo na judovsko rampo. Holandski, češki in poljski Judje so živeli leta v Getu. Lahko so torej rešili svoje zlato in devize in jih prinesli s seboj v Auschvvitz. Ko so izlornili poslednji zlati zob, odrinejo trupla k »Upepelitveni komandi«. Po tri in tri trupla polože na jeklene lamele, ki jih potisnejo v peč. Težka železna vrata se zapro in po dvajsetih minutah ostane še kupček pepela... V enem krematoriju je petnajst peči. To pomeni, da v enem dnevu lahko sežgo nekaj tisoč trupel. Krematoriji obratujejo dostikrat noč in dan. Tako lahko dnevno transportiraj o iz plinske dvorane v peči do 10.000 ljudi. Ostanka je malo: kup pepela na dvorišču kremato-rijev. Pepel nalože na kamione in ga odvažajo v dva kilometra oddaljeno Vislo, kjer ga izroče valovom; Ni mu dovoljeno niti to, da bi se spet združil z zemljo... Laboratorij za sekcijo umrlih je nastal na iniciativo taboriščnega zdravnika dr. Mengeleja. Neizčrpna izbira trupel v Auschvvitzu nudi medicinski vedi možnosti kot nikjer drugje. To velja za študije o dvojčkih, za opazovanje motenj v razvoju, za raziskovanje rasti pritlikavcev in velikanov. Vse mogoče telesne in organske abnormalnosti se dajo raziskati znanstveno — s seciranjem. Znanstvena raziskovalna dela v Auschvvitsu jc organiziral dr. Mengele. Ob prihodu transporta koraka ese-sovec ob vrstah in sprašuje, če so vmes dvojčki aH pritlikavci. Matere upajo navadno, da se bo njihovim dvojčkom godilo bolje kot drugim. Zaradi tega jim rade dovolijo, da gredo z njimi. Odrasli dvojčki vedo, da so znanstveno zanimivi. Tudi oni se javijo rade volje — prepričani, da jim mora njihova posebnost biti koristna. Isto velja za pritlikavce. Na ta način izbrane postavijo v posebno vrsto. Vsi pridejo na desno. Straža jih spremlja v barako št. 14 v taborišču F, v tako imenovano »Protekcijsko barako«. Lepo ravnajo z njimi, hrana je prav dobra, ležišča udobna, celo umivajo se lahko. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormao 18 »V vodo!« je zarjovel Don ln se pognal čez rob Čolna. Jaz sem bil takoj za njim in spominjam se še, kako sem bil presenečen nad toplo vodo. Se trije od nas so skočili v vodo, ostali pa so se stisnili na dno čolna in kot omamljeni z očmi sledili letaloma, ki sta zsrmeli le nekaj čevljev nad nami, se ostro dvignili v zrak, da sta bili le še dva madeža na nebu in v morilskem strmcu planili široko odprtih žrel nad čoln. Iz topov na njunih krilih so se zabli-skali kratki plameni. Tisti v čolni so poskakall v vodo. »Pazite na morske pse!« je še zavpil eden izmed njih. Naglo sem plaval proč in ko je brnenje letal prihajalo bliže, sem globoko zajel sapo In sc kolikor se mogel globoko potopil v vodo. Pod vodo sem ostal, dokler sem lahko zadržal zrak. Pljuča mi Je hotelo raznesli, ko me je vrglo spet na površino. Za menoj so topovske krogle parale vodo in čoln je bil že prevrn.jen. Samo še tri glave so se videle na razpenjeni vodi. »Pazite, vračata se!« To je bil avstralski glas: Bonov. Spet sem se potopil. Se dvakrat sta se japonska Zeroja, bljuvojoč ogenj Iz svojih topičev ln strojnic, pognala če/, čoln. Potem sia šc zaokrožila nizko nad vodo, končno pa se pognala visoko v nebo Proti zahodu in Izginila nad Malaško eSlno, Počakal sem, da sta izginila in šele potem splaval k pre-luknjanemu grcdlju preobrnjanega čolna, ki je k »reči še plaval. Don jc bil tam tik pred menoj ln brez sape sva se ga oprijela ln gledala po razpenjc-W vodi za ostalimi. Pojavili sta se le še dve glavi: »amo dva moža sta, loveč sapo, priplavala na mojo stran k čolnu in sc oprijela gladkega, spolzkega lesa. »Obrnimo ga,« je zosopihal Don in priplaval na našo stran. Vsi štirje smo zburkali vodo ln s« tako dolgo napenjali ,dokler se čoln počasi nI obrnil. Pri tem je zajci toliko vode, da jc njegov rob bil le malo nad vodno gladino. Ker nas je bilo strah morskih psov, smo zlezli v čoln in divje začeli plati vodo Iz njega. Od ostalih ni bilo sledu. Z Donom sva se zaskrbljeno ozirala po morju, toda razen našega pre-luknjanega čolna in oddaljene megle na kopnem ni bilo daleč naokrog ničesar. Spogledala sva sc z Donom. »Morski psi ali krogle!« sem rekeL Ostali smo torej le šc štirje. Štirje od sedemnajstih. Dva sta obležala na obronku džungle, ko smo vdrli iz Pasir Panjanga; Štirje so umrli na blatu, obsijanem z mesecem, blizu Kranji Point In zdaj so še štirje našli svoj grob v toplih, čistih vodah Malaške ožine. Prešli smo le kakih dvajset od dva tisoč milj do Avstralije in ostali smo samo štirje! 4. poglavje Razen mene in Dona sla se resila še nofci Velšan po imenu Skinncr, in deček, ki je rekel, da se imenuje Roy. Skinner — ali Sklnny, kot smo ga vsi klicali — je bil majhen, čmolas, neposreden ln poln neizčrpne energije ter veselosti. Bil jc trdovraten godrnjač, ki jo poznal le en smoter in eno temo razgovora: ženske. Roy pa je bil popolnoma drugačen značaj. Bil je Visok, vitek in tiho je govoril. Težko, da sem kdaj v življenju srečal večjega molčečneža, če sem ga sploh kdaj srečal. Ničesar nismo zvedeli o njem ln o svojem preteklem življenju bržkone ni hotel govoriti. Gotovo je bilo, da je zelo bolan in da mu ne bomo mogli dosti pomagati. Čepeli smo na dnu čolna in v premočeni obleki na vso moč plali vodo Iz čolna. Pri tem smo Imeli malo uspeha, kajti čez deset minut je čoln bil še vedno poln vode in se je lahno zibal na valovih. Pod vodo sem poiskal luknje, ki so jih napravile krogle. Po čudežnem naključju sem otipal le dve in ju zamašil s kosi srajce. Spet smo plali vodo iz čolna ln kmalu je spet mirno zaplaval. »Pustite nekaj vode na dnu,« je predlagal Don. »Hladila nos bo.« To je bilo pametno rečeno. Iskal sem sodček z vodo. Izginil je, z njim pa tudi hrana, veslo in jambor. Legel sem nazaj in premišljeval ln bolj ko sem premišljeval, bolj sem imel občutek, da je zdaj z nami zares konec. Vse jutro sem opazoval ozek pas zemlje. Kolikor bolj se je sonce dvigalo na modrem nebu, toliko bolj je Izginjal v trepetajoči vročinski meglici. Vedel sem, da nas tok odnaša od obale Mola je vse dalje na odprto morje. Zdaj je bilo že daleč do hribov pri Knala I.ipisu in bujne džungle, kjer so se skrivali Rodrlguczovi gverilci. Ležali smo v odprtem čolnu in se pražili na vročem tropskem soneu. Tudi slamnato pregrinjalo je izginilo ,ko se je čoln prevrnil, tako da zdaj nismo Imeli nobene zaščite pred žgočimi žarki. Drug poleg drugega smo ležali v mlačni vodi, ki jc pljuskala sem ter tja na dnu čolna. »Kot vahnje smo, ki so kuhajo v loncu,« je za-mrmral Skinny. Poskusil sem si ohliznitl ustnice in se pri tem spomnil na ovčje jezike, ki jih mesarji včasih razobesijo po svojih Izložbah — velike, debele jezike, otekle in otrdele. Tak je bil zdaj tudi moj jezik. T »k o smo ležali in ure so minevale. Kmalu smo prenehali govoriti in brez volje smo se pozibavali po mirnem morju in premišljevali, koliko časa pam še preostane za življenje. Proti večeru je izginila vsaka sled za zemljo. Sonro jc drselo počasi preti obzorju ln se naglo potopilo v mirno .sprcmlnjajore se morje in odelo zahodno nebo v oranžno In škrlatno barvo. Potem je barva z vode in neba počasi izginjala, dokler nI eslala le tcmnoslva, ki se je odražala v rahlo valo-voči vodi. Tema je prinesla s seboj hlad, toda nobenega tolažila za naša izsušena grla . Spet so minevale ure. Zvezde so se prižgale in na severu so se nakopičili deževni oblaki. Opazovali smo jih v obupu in upanju. Nekako okrog polnoči so tlesknile v vodo okrog čolna prve deževne kaplje in nekoliko osvežile naše od sonca opečene obraze. »Hvala bogu, dež,« je hripavo rekel Don. Ostali pa smo bili že preslabi, da bi govorili. Le Roy jc premikal ustnice, ko da moli. Prvi rahel dežek se Je umaknil pravemu tropskemu nalivu, ki je trajal kako uro. Ležali smo na hrbtn ln s Široko odprtimi usti lovili dežne kaplje ter Jih poželjivo požirali. Naša raztrgana obleka se je tudi dobro napila vode, saj smo jo razgrnili po čolnu. Potem smo jo oželi ln tako spet pili. Nekaj deževnice — toda zelo malo — nam jc uspelo shraniti za naslednji dan. Ko je dež pojenjal, smo nemirno zadremali, stiskajoč se na dnu čolna, ki se je počasi zibal na valovih odprtega morja. Zdanilo se je. Se en dan, mi pa smo bili osamljeni v čolna na tem Izgubljenem prostranem in praznem svetu; bili smo kot kaki raziskovalci neznanega in tujega planeta. Ure so minevale in ko se je jutro spremenilo v poldne, smo spet čutili, kako nam je smrt blizu, kako se plazi proti nam prek gladkega, negibnega morja. Bili smo tiho, ker n'smo zmogli več moči za pogovor. Negibno smo ležali in apatično pričakovali smrt. Sonce pa je veličastno in neusmiljeno lezlo vse više na nebu. Je bil to konec? Ognjena vročina je lila na nas z neznanega neba. »s tega neraziskanega sveta, od koder se še nihče ni vrnil.« Je bila tudi Pat tam? Jo bom videl? Toda kako jo bom našel v vrtoglavem vrtincu sonca in trepetajoče vročine? Sonce me je slepilo, me tolklo po čelu in povzročalo na tilniku topo bolečino. Jezik sem imel črn in otečen in zdelo se mi je, da skoraj ni zanj več prostora v ustih. V ušesih ln< možganih so mi tolkli bobni. V taki smrti ni bilo nobene vzvišenosti. Sonce, ki je skozi ves dolgi dan bilo naš edini spremljevalec, je počasi z zenita podalo proti zahodnemu nebu. Nekako ob Štirih popoldne je Skinny, ki je ležal poleg Reva na dnu čolna, dvignil glavo in napeto poslušal. Ker ni imel dveh prednjih zob, je si kaje izgovarjal sičnike. »Poslušajte,« je zasestjal. 6166 £ STRAN C LAS PONEDELJEK, 15. MAJA M«1 Janez Teran govori o vtisih s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu Novost, ki nI prišla do veljave (Peto nadaljevanje) Petega aprila se jc pričelo svetovno prvenstvo v veliki novo zgrajeni Športni palači. Ze prvi dan se je videlo, da so se Kitajci organizacije resno lotili. V dvorani jc bilo 10 miz in nad vsako so gorele luči, tako da je bila vidljivost zelo dobra. Na prvenstvu smo igrali z žogami, izdelanimi na Kitajskem. Pri vsaki mizi so bili trije sodniki, eden je vodil igro, druga dva pa sta obračala številke in merila čas. Kitajci so prav za to prireditev dali narediti posebne namiznoteniške ure. Vsak set sc lahko igra največ dvajset minut, potem pa ta ura avtomatično prekine igro. Toda ta novout na žalost sploh ni priSIa do veljave, ker je množica ofenzivnih azijskih igralcev odločila svoje igre še precej pred določenim časom. la vsa publika v dvorani z nami, kajti Kitajci se s svojimi sosedi z Daljnega vzhoda ne gledajo preveč lepb. Edine navijače smo imeli v članih naše ambasade, ki res niso hranili svojih grl in so nas navdušeno bodrili. Prvih pet dni se je igralo ekipno prvenstvo, nato je bil prost dan, nakar so naslednji štirje dnevi potekli v borbi za naslove svetovnih prvakov pri posameznikih in dvojicah. Vse reprezentance so bile razdeljene v tri skupine. Po splošni oceni, rnornćke gole v Kranju 1955 ProeTam stoječa seno v Goricah, z dvojno košnjo. Poizve se Golnik št. 19 1953 Prodam Fl&i 5C0 ali zamenjam za mr.ricd ali oololmo. Naslov v Oglasnom o d Jelk u 1357 Ip-mbrefo »Gt>>igo« 200 ecm po •r.-Jo i;',oJni ceni pred trn. Ogled Iz pri' "..7, nos I i v gostilni »Lontrg«, £k. Lrka 19-H Prodam .03 kg slame. Luže 30 1353 Frfio.-m večjo količino cement*. Tenet iS« 33 l?30 Prodan cn-idai: o vanjsko hišo v Dvcrjr.h pri Cerkljah. Vseljiva po dorov.ru. Rc-pret Alojz, Dvor-je 33, "Cerklje 1961 KUPI M Kupim moped »Colibri«. Naslov V oglasnem oddelku 1962 Nedograjeno h i So ali ploščo v Kranju kupim. Ponudbo oddati v oglasni oddelek pod -Lepa lega« 1963 OSTALO Zamenjam stanovanje: sobo 8X6 in kuhinjo 4X5 za dvosobno v Kranju ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku 1902 ISČrm žensko za Siiriurno dopoldansko pomoč pri gospodinjstvu, za manjšo družino. Kosilo in lepa nagrada. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj* 1904 Zamenjam manjšo sobo za večjo. Vodopivčeva 13, Kranj 1914 Nudim hrano in stanovanje tovarni šlci dolavki, ki dela na dve izmeni, za varstvo eno leto starega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1984 Sprejmem mizarskega vajenca. Hafner Franc, Zasavska 2, Kranj 1985 Takoj sprejmemo gospodinjo k tričlanski družini. Ponudbe poslati Vidic Jožetu, Linhartov trg 2, Radovljica 1966 VICI in IGORJU čestitata - m. i. Triglavani v dveh minutah razliko spet povečali in jo obdržali do konca — 81:71. Za Triglav so danes nastopili: D. Pe-trlč (i nekaj uspešnimi zadetki od da leč), Klavora (ki je bil danes najhitrejši v igri in pod košem), B. Bcliluir (ki se je danes z odličnim refleksom dobro odnesel pri obrambi), Bohinjc (včeraj ne preveč uspešen s protinapadi), Marjan Rus (najzanesIjlvejSi izvajalec prostih metov in odličen v obrambi), I. Bcl-har (ki jc s sijajnim odrivom premagoval višine gostov) in Milan Rus (igral je zadnjih 40 s«Skund in dosegel koš). Pri jjostih je bil najboljši Spil jak, ki je dosegel svojevrstni rekord. Igral Je vso tekmo, prvo osebno napako pa je dosegel v 17. minuti drugega polčasa in še ta je bila dvomljiva na sredini igrišča. J. Z. TRIGLAV : SPLIT 76:70 (45:30) Danes popoldne so kranjski košarkarji Igrali peto tekmo v slovenskc-hrvaSki košarkarski ligi. Pomerili so se s Splitom, ki Je bil doslej šesti na lestvici. Tudi to tekmo so Triglavani cdlnčili v svojo korist, vendar ne tako ^lahko kot sinoči. To kažeta tudi dva r različna polčasa ln dejstvo, da so dodal noga zavarovanja, ki je pri-rmacinl dosegli v 14 minutah drugega znal dajatev, ^polčasa le 10 točk, medtem ko so Jih 5. številka in datum odločbe, s^gMtJe 23 ln tako Izenačili katero mu je priznana ta dajatev, 6. kake vrste dajatev (pokojnl- pake. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: MLADOST - Cebulj, Rebolj, Bernard, Polka, Ankele, Sotel-Sek P., Juvan. S. Bregar (1), J. Soteišek (4), J. Bregar (1) in Sumi. KRIM - Gregorič, Štrukelj (1), Dostalj, Kos, Sober, Stepišnik (2)> Domnik (7), Usenik, Jankovič (2), Rupnik (2) in Karadja. V današnjem srečanju je bil pravzaprav zanimiv samo prvi polčas, ko sta bili ekipi na igrišču povsem enakovredni in je bil rezultat 6:6. V drugem delu igre pa igralcev Mladosti sploh rti bilo moč spoznati na igrišču. Nismo videli tistega Juvana, kot včasih in tiste hitrosti, ki smo jo vajeni pri igralcih Mladosti. Drži, da Mladost nastopa povsem pomlajena, vendar to ni opravičilo za tako visok poraz, posebej še če upoštevamo, da se je prvi polčas končal neodločeno. Kaže, da bo treba v prihodnje, bol j poprijeti, ker se Se vedno lahko zgodi, da bo morala Mladost zapustiti ligo. -c- REPUDLISKA ROKOMETNA LIGA moški: Odred : Branik 20:13 Svoboda : Slovan 18:23 Radar : Olimp!ja 24:1« Mladost : Krim 6:14 ženske: Svoboda : Slovan 6:10 Rudar : Črnomelj 2:4 na, renta, osebna ali družinska ali invalidska) in od kdaj je pri-poznana, 7. koliko znaša v kanadski tuji valuti, 8. od kdaj se ne izplačuje več, 9. koliko let, mesecev in dni zaposlitve v Kanadi je bilo vštetih za dajatev. Prosimo, da sc vsi prizadeti f zglasijo pri Okrajnem zavodu za? socialno zavarovanje Kranj, Sla-f r« cesta 11 ali pri podružnici f Okrajnega zavoda za socialno za-' Novo vodstvo pa je že poskr-verovanje na Jesenicah, pri in-* belo, da so športniki in ljubitelji validrikem ali pokojninskem od-* Sporta začeli gojiti nogomet in so delku na uradni dan, vsako sredo ? prejšnjo nedeljo odigrali prija-od 8-12 in od 14-18 ure. fteljeko tekmo proti Skofji Loki. Okrajni zavod za socialno ? Nekateri se navdušujejo za na- Spori t Selški dolini zavarovanje Kranj HII10 Jesenice »RADIO«: 16. maja, ameriški barvni film DOBER DAN, ŽALOST Jesenice »PLAVZ«: 15. in 16. maja ameriški barv. film ZLOM- i eredstvom adpatiralo. V te- RepubliSk! zavod nas Je z dopisom opozoril, da se razpravlja o odnosih Iz socialnega zavarovanja med Jngcslavljo in Kanado ter ZrernI zavod r« socialno zavarovanje potrebuje podatke o terjatvah naših državljanov na-rprctl nosilcem socialnega zava-rcvan,;a s Kanado. Zaradi tega je treba zbrati od v„-ieh oseb, ki imajo terjatve nasproti eocJ-rlnemu zavarovanju v Kanadi, prijavo s temi-!e podatki: 1. priimek (očetovo ime) in ime prijavitelja, 2. njegov rojstni kraj, datum, 3. kroj rojstva, 4. Ime kanadskega organa so- LJENA ZVEZDA Koroška Bela: 15. maja italijanski film POSLEDNJA KOČIJA Bled: 16. maja nemški barvni film MOJA LEPA MAMA Radovljica: 16. maja ameriški y< samo film DIVJI VETER ob 20. uri \ Skofja Loka »SOTtA«: 16. maja \ jugoslovanski film KAPETAN \ LES . J Kamnik: 15. maja .Tneriški bar-* vni film DAN, KO SO DELILI a OTROKE ob 20. uri, 15. ma'a^ amer'šiki barvni film DOLGO TOPLO LETO ob 20. uri Kranj »►STOPvZlC«: 15. maja ameriški barvni film KLJUČ ob 15.40., 13. in 20.P.0. tiri, matineja ŽELEZNIKI - V Selški dolini delujeta danes dve teies-novzgojni društvi »Partizan«, eno je v Selcih, drugo pa v Železnikih. Obe sta doslej precej životarili, v zadnjem času pa kaže, da se bo tudi telesnovzgojna dejavnost v Železnikih precej popravila. Na zadnjem občnem zboru TVD Partizan v Železnikih so vodstvo organizacije precej pomladili. ko ima na primer Partizan v Gorenji vasi v Poljanelkl dolini na razpolago za svojo dejavnost en milijon 600 tiso'* dinarjev, ali pa Partizan v Skofji Loki 4 milijone dinarjev. Potrebe Partizana v Železnikih s potrebami Partizana v Gorenji vrsi prav gotovo nc moremo primerjati; če vzamemo samo velikost kraja in število prebivalstva, bomo videli, da Železniki prekašajo Gorenjo vas. Toda kljub t^mu so morodajni napravili napako, ko so sredstva na občinskem ljudiskem odboru razdelili v precejšnjem nesorazmerju. Vmes bo morala prav gotovo poseči tudi novoustanovljena Občinska športna zveza, ki bo morala poskrbeti, da bodo turli sredstva pravilno razdeljena in da ne bedo kraM kot so Železniki in drugi' v prihodnje zs/pos+av- mizni tenis, odbojko (igrišče imajo že zgrajeno pri osemletki) in rokomet. Prav tako so pričeli z redno orodno telovadbo in prekratkem organizirali tudi telovadno akademijo. Pomlajeno vodstvo telesnovzgoj-nega društva Partizan v Železnikih, se je tudi odlo'-ilo, da bo sedanjo telovadnico, ktjub skronv lovadnico bodo vstavili, namesto navadnega poda, parket. Razen tega pa boda uredili tudi sanitarne naprave in garderobe. Partizan v Železnikih ima na razpolago za vso svojo dejavnost 200.000 dinarjev, medtem Ijeni. M. Z. Mladina >e aktivni ustvarlaSec v naši družbi telovadni nastop osrednji prireditvi X. jubilejnega mladinskega festivala jo-.c-niške mladine, bo festival zaključen le 28. maja s tradicionalnim src"anjem gorenjske mladino na Pristavi, že prihodnjo soboto in nedelja pa bo sricanje jeseniške mladina z mladimi iz zamejstva. V okviru t?^a srečanja b?Jo številna športna tckrnov.-pja v Planici, medtem ko bo v soboto Ivečcr velja n 16. maja domači film SERVI- Jčastitev Dneva mladosti - 25. maja. (kulturna prireditev. SNA POSTAJA ob 20. uri f Čeprav sta bila danaSnja povorka in [ . B. F. (Nadaljevanje s 1. strani) občinskega odbora Zveze borcev.' Zbrane so pozdravili tudi še nekateri pred-siavniki drugih orrnnizacij. prav tako istoga filma ob 10. uri, 16. msjaJP« tudi predsednik OK LMS Zdravko premiera francoskega barvnega f Prvina. filma KOCKAR ob 16., 18.10. inf Na splošno moramo zapisati, da je 20.20. uri, matineja ameriškega ' današnja prireditev nadvse uspela in je filma KLJUČ ob IO*, uri t bila nadvse svečrna manifestacija inla-. Letni kino -PARTIZAN«: I5.fdl« V okviru številnih prireditev v po-. tar Zabjak in srednji krilec Slovana sta skočijji za njo, pri tem pa sta sc zaletela in žogo je dobil Kranjčan Siladi, ki pa jc nervozno streljal čez prečko. V nekako 22. minuti je domači srednji napadalec More pobegnil kranj. obrambi in z desetih metrov dosegel prvi gol r.a Slovana. V prvem delu tekme je bila igra še kar zanimiva, v drugem polčasu pa je tempo popustil. Zlasti kranjski igrale so izgubili voljo do igre, kajti tudi vročina je nenehno naraščala. Triglavani so se spravili v obrambo in niso igrali na zmago. Ko so v presledkih prihajali pred vrata Slovana, so brezsmiselno proigravali obrambo in si podajali žogo na glave, kot da se z nogami ne da doseči gola, ali pa so igrali na Krašbv-ca, čeprav jc bil slednj v gneči, tisti, ki mu jc podal, pa sam. V 19. minuti so Slovanovci streljali prosti strel na vrata Triglava.' Galič je za trenutek iztekel na enajstmetrovko, kjer je podrl Perkoviča, žogo pa odfcil na noge Mo-retu. Ta je močno streljal v vratnico, odkoder se je žoga odbila do Kozinca (Slovan), ki jo je spet brcnil proti golu, toda v noge Brezarju, ki je ob »odhodu« vratarja v polje prisebno črval svojo mrežo. — Pet minut kasneje j« Kozinc s krila lepo podal srednjemu napadalcu, ta pa je spet močno zadel vratnico. V 30. minuti je Rozman žogo z glavo podal vratarju, ki pa tega ni pričakoval in žoga je obtičala v mreži. Z avtogolom so Triglavani zaključili današnji rezultat. Sodnik Kukanja je sodil z manjšimi napakami, medtem ko je stranski, na Triglavovi napadalni polovici, venomer mahal z zastavico offside, če je ta bil ali ne. J. Z. Zadnji športni rezultati I. zvezna liga Sarajevo : Beograd 0:0 Dinamo : Crvena zvezda 1:2 Reka : Vclcž 2:1 Split : Hajduk 0:2 Radnički : Vardar 2:3 Partizan : Vojvodina 4:2 II. liga — zahodna skupina Triglav : Zagreb 4:1 čelik : Sloboda 0:0 Proleter : Karlovac 0:3 Lokomotiva : Varteks 4:2 Slovenska conska lt~a CJorica : Rudar 2:2 Slovan : Triglav 2:0 Ilirija : Nafta 2:0 Olimp : Kladi var 1:5 Maribor : Sobota 3:0 Krim : Ljubljana 1:8 Zbor gorskih rešsvatcsv v Bomu pod Storžem V tem idiličnem domu po^ Storilcem, HOOm visoko, so s<5 včeraj, sestali gorski reševalci *z vse Slovenije. Proučili so razmero in probleme v gorski reš^vain1 službi, ki uživa vsestranski ugl^ in podporo - moralno moč in duh humanizma, ki preveva in odli' kuje to službo. Načelniki postaj G RS so s* zbrali že v soboto popoldan. P°" ročali co o delu in problemih P0' samernih postaj. V nedeljo dO' poldne pa jc bil zbor v.^eh reševalcev, ki sodi v priprave za skupščino PZS, ki bo 28. maja v Gorici. O problemih in nalogah GR^ je poroial predsednik komisij6 za gorsko reče varno službo P1"} PZ3 dr. Miha Potočnik. Sprejel1 so nekaj zaključkov za bodo^6 delo in v zvezi s pripravami z* praznovanj o 50-lotr.ice G RS, ^° bo prihodnje leto. Trenutno je v Sloveniji 13 P0" Staj G RS. V zadnjih treh lotih sP so tehnično okrepile in napred0-vale. Vključujejo pa 236 gorskih reševalcev in pripravnikov. Ka.kinc^a remena je G RS lahko razberemo iz^ nrsl.r'-ijih vrstic« V v ceh Alpah r>e pmriuio poncere-či le'no 3C0 dO 100 planincev in aiplinlstov. V n?...".ih gorah se z r žirom r,a cčirk, ki decepa !ctn° že čez 600 tico; v planvnclvih P°~ s'tojar.l.ah vpisanih obiskovalcev. ffOrcztrismo ne dogajajo nesreče tako p©£C€to kakor v cetah" alptfclh deltah. V zc:'pj:h treh letih so imeli n«^1 rer.eva';.; 173 reševala h in V0^" vedovclnih rkeij. Pri rer/'el'ah J« bilo 27 smrtnih primerov pred-v.:rm zaradi ops >:djejov, ncza devtne opreme ih po "o'-no. SSlalstl živahni co bili reševal« na Jcesnloih, Tržiču, Kr*w* Moj i i rani, Kamniku, Ce>ju 1' Ljubljani, rii z' -ru go pou^L jali. da je en« glavnih neleg * tet 6l3' misije za CHS pri P3S, da s no u.1'-ia nova reševalce pc ;1:L!ja ln utrjuje znanje rojil-ih aktivnih rc-lcvi.Icev. Razpravljali go tudi o vr» ilrugHi vpra '•.mj, tako o prir®* veh G P.S. o opremi in o f'n'a siranju GRS. J. P« 68