[Oar Write U« Today Advertising rates are reasonable.... GLAS NARODA ■A Lisi "slovenskih delavcev v Ameriki. HA DAR DOBIVATE C "GLAS NARODA* PO POČTI NABATNO0I M SVOJ DOM ClnriiMl —0 . la o « cd tO --1 c Cl, >2 tO eo s c N N «0 ° 'S ti G ^ C <0 £ u u o -M jti m > m . O rsi T _o v co -g >» c cO *J ^ N 03 ™ G > JL TJ >cn 4J -g £0 a o0 C o -a U >5 J2 kitajci zmagujejo HONGKONG, Kitajska, '29. aprila. — V vzhodnem delu o-srednje Kitajske so izbruhnili ostri boji. V Šansi provinci so Kitajci premagali pet tisoč Japoncev. Kitajci so zavzeli par važnih postojank pri mestu AVuhu. Rockefellerjev dar Jolm D. Rockefeller, Jr., je , podaril skavtski organizaciji ,775 akrov zemlje v bližini Alpine, N. J. Na tem ozemlju bodo imeli skavt je eno največjih kamp na vzhodu Združenih držav. Nemci bombardirali Namsoi deset ur NAMK08, Norveška, 1. maja. — Šeet skupin nemških ae-roplanov je 10 ur bombardiralo angleško izkrcevalno postojanko in ubitih je bilo mnogo angleških vojakov. Zadet je bil tudi nek angleški rušilec, ki je zgorel. Ko iso nemški letalci zmetali bombe, so s strojnicami obstreljevali civilno prebivalstvo po ulicah. Veliki nemžki bombniki od 7 zjutraj pa do 5 popoldne so šestkrat napadi mesto. Poleg tega, da je bil uničen en angleški rušilec, je bilo v mesta razdejanih več hiš. Velik del mesta je v razvalinan in mnogo je mrtvih. Angleži se proti nemškim zračnim napadom ne morejo braniti, ker 'hrti pripeljali s seboj dovolj proti zračnih topov. Zavezniška naročila Nobene omejitve pri prodaji orožja. — Vojni department nima posebnih skrivnosti. — V prvih: treh mesecih za 60 milijonov dolarjev naročil. VOJNI OBLAKI NAD JUGOSLAVIJO Italjanski vojaki baje prihajajo na mejo smrt znanega češkega letalca PARIZ, Francija, 28. aprila. — V neki tukajšnji bolnišnici je umrl po dolgotrajni bolezni eden najboljših čeških letalcev, 38 letni František Novak. Ko so Nemci vkorakali v Cehoslovaško, je pobegnil z letalom na Poljsko, odkoder se mu je posrečilo dospeti v Francijo. V Franciji je bil inštruktor če&kih letalcev, ki so prostovoljno vstopili v francosko armado. WASHINGTON, D. C., 29. aprila. — Vojni department je dovolil prodati v inozemstvo najnovejše tanke, topove in vsakovrstno drugo orožje. Do-zdaj je bilo razmeroma le malo tozadevnih naročil. Zastopniki Velike Britanije, Francije in drugih vlad se pogajajo glede nakupa velikih množili smodnika, granat, pušk in strojnic. Armad ni načrti so bili objavljeni z dovoljenjem vojnega departmenta, ki je pripravljen storiti vse za 'povečanje in razširjenje municijskih tovarn, da bi dežela v slučaju potrebe ne bila v zadregi. Iz tega razloga so bila ponudena zaveznikom v nakup tudi najmodernejša ameriška vojna letala. V prvih treh mesecih tekočega leta so kupili zavezniki v Združenih državah za šestdeset (milijonov dolarjev najrazlič-nejšega vojnega materijala. Naročila v zne.-ku 125 milijonov dolarjev bodo vkratkem sledila. Neka evropska država je naročila prejšnji teden od A-merican Car and Foundry Co. za osem milijonov dolarjev vojnega materijala. Ta družba bo izdelala po naročilu vojnega departmenta 329 lahkih tankov, ki bodo tehtali po dvanajst ton. za nevtralnost združenih držav WASHINGTON, D. C-, 29. aprila. — Na narodnem kongresu ameriški črncev je zatrjeval včeraj tajnik Jolm P. Davis, da je vnanja politika ameriške vlade škodljiva, ker glede evropske vojne ni nepristranska ter spravlja v nevarnost ameriško nevtralnost. — Naš kongres bi storil prav, — je dejal govornik, — če bi vsem bojujočim se državam zanikal kredite, orožje ter vsakršno direktno in indi-rektno pomoč. Govornik je precej ostro o-žigosal tudi Diesov odbor ter zahteval sprejem 'protilinčar-ske postave in odpravo volilnega davka. ZAGREB, Jugoslavija, 1. maja. — Vsled govoric, da Italija pošilja vojaštvo v bližino jugoslovanske meje, je zavladal po Sloveniji in Hrvatski, zlasti pa v Dalmaciji velik nemir navzlic pomirjevalni izjavi ministrskega predsednika Dragiše Cvetkovica. Cvetkovik je iz Dalmacije dospel v Zagreb ter rekel, da je notranji položaj dežele dober in je izrazil'svoje prepričanje, da bo Jugoslavija mogla ohraniti nevtralnost. Dovoz premoga v Italijo je vstavljen Dovoz nemškega premoga v Italijo skozi Slovenijo je bil vstavljen, iz česar >iekateri sklepajo, da so italjanske železnice preobložene s prevažanjem vojaštva proti jugoslovanski meji. Železničarji so videli prevažanje tankov Železničarji, ki prihajajo iz Italije v Jugoslavijo, pripovedujejo, da so videli v Italiji prevažati tanke. Drugi pa zopet pripovedujejo, da grade Italjani v Trstu in na Reki močno zračno obrambo. Jugoslavija izganja nemške "turiste" Jugoslovanske oblasti so zadnje dni zopet izgnale večje število nemških 4'turistov'1, v Sloveniji pa je bilo aretiranih mnogo oseb, ker je policija pri njih našla več protivladnih spisov. V Djakovem -so bile tri osebe ubite, 20 pa jih je bilo ranjenih, ko se je 170 mož in žena pretepalo s sekirami in poleni zaradi političnega spora med dijaki. Oblasti pa so tudi v velikih skrbeh, ker se boje, da bodo komunisti ob priliki obhajanja prvega maja vprizorili velike demonstracije. Policija je v Zagrebu preiskala neko tiskamo in zaplenila več komunističnih spisov. Nemški gospodarski izvedenec dr. Kari Clodius se je posvetoval z jugoslovanskimi •vladnimi zastopniki v Beogradu in hoče iz Jugoslavije dobiti še več raznega blaga. Zaplenjeno orožje v Ljubljani LJUBLJANA, Jugoslavija, I. maja. — Policija je našla tajno skladišče orožja v neki nemški papirnici. Vsled tega so pričele oblasti še strožje postopati s sumljivimi tujci. Policija je aretirala ravnatelja papirnice. Med zaplenjenim o rožjem so puške, revolverji, streljivo in uniforme. stalisce gandhija BOMBAY, Indija, 28. aprila. — Mohandas K. Gandhi, vodja indijskih nacijonalistov, je rekel danes: — Vsak se moti, kdor misli, da nameravam povzročati Angliji kakšne neprijetnosti. Posebno ji nočemo škodovati v času, ko ji gre za življenje in smrt. V -svojem časopisu "Hari-jan" je objavil dolg članek o najuspešnejšem orožju, ki ga ima Indija proti Angliji. Temu orožju se pravi civilna nepokorščina. — Dvomim, — pravi Gandhi, — da bi začeli v tem času izvajati civilno nepokorščino, v namenu, da izsilimo od Anglije kakšne u-godnosti. Predno se bom od ločil za kaj takega, bom stokrat dobro premislil. Svarilo Slovakom Madžarska je izdala ostro svarilo Slovakom zaradi postopanja z madžarsko manjšino. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 1. maja. — Madžarski vnanji minister grof Štefan Csaky je včeraj izdal ostro svarilo Slovaški ter zahteval, da mora bi-iva sklenila ž njo trgovsko po- storila vse, da živi v prijateljskih odnosa jih s Slovaško in je bila prva, ki je Slovaški priznala neodvisnost in je pr- ti na Slovaškem postopanje z madžarsko narodnostno manjšino takoj izboljšano. Grof Csaky je v gorenji zbornici odgovoril poslancu dr. Gezi Suzuelloeu, ki je doi-žil Slovake, da slabo postopajo z Madžari na Slovaškem. V svojem odgovoru in izjavi je rekel grof Csaky, da Madžarski v tem oziru že pohaja potrpljenje. godbo. Madžarska je v tekni zvezi z Nemčijo Rekel je, Grof Csaky je rekel, da se Slovaki zanašajo na Nemčijo ter so vsled tega hoteli izigravati Nemčijo proti Madžarski. Toda po njegovem zagotovila je bil to velik pogrešek, ker je Madžarska prepričana o prijateljstvu Nemčije in se nanj da je Madžarska 'zanaša. DELAVSTVO ZAPUŠČA WPA Nad en milijon WPA delavcev je dobilo zapo-slenje v privatni industriji. škotski delavci protestirajo WASHINGTON, D. C., 29. aprila. — V zadnjih dvanajstih mesecih je en milijon dvesto petdeset tisoč delavcev prostovoljno zapustilo WPx\ ter najbrž dobilo delo v privatnih industrijah. Tako je izjavil včeraj polkovnik P. C. Harrington, administrator WPA, v zvezi s "Tednom zaposlitve", ki ga je proklamiral predsednik F. D. Roosevelt za prvih sedem dni meseca maja. — V za dnjem času, — je rekel administrator, — zapusti vsak mesec približno stotisoč delavcev WPA. Nekateri jo zapuste za stalno, mnogo jih je pa, ki se prav kmalu vrnejo. Istočasno je sporočil trgovinski tajnik Harry Hopkins, da je bil dohodek meseca marca štiri odstotke višji kot je bil pred letom dni. Meseca marca so znašale plače in mezde 5936 milijonov dolarjev, v prvih treh mesecih tekočega leta pa 17,570 milijonov dolarjev, kar je približno tisoč milijonov več kot pa prve tri mesece tekočega leta. zdruzene države in vojna V nedeljo je govoril na banketu poštnih uslužbencev v LONDON, Anglija, 29. apr.! New Yorku gen. poštni mojster — Škotska delavska strokov- Farley ter dejal med drugim: na zveza v Aberdeenu je vloži- Možje, ki 'vodijo vaše la soglasen protest proti pro- zadeve v Wasliingtonu, si na dajnemu davku, ki ga je pred lagal državni kancelar sir John Simon. Namesto tega priporoča strokovna zveza davek na kapital. Po mnenju premoga rje v v Cardiffu je prodajni davek obsojanja vredno razširjenje dobro, indirektnili davščin. Ako bi bil sprejet zakljadničarjev predlog, bi bilo obdačeno vse, kar dk?lavee neobholdno potrebuje za vsakdanje življenje. vse mogoče načine prizadevajo preprečiti vmešanje Združenih držav v evropsko vojno. Če se bomo trdno držali svojega .stališča, če ne bomo preveč govorili in če bomo prav cenili našo odgovornost, bo vse — Našim zastopnikom v Wasliingtonu prav lahko zaupamo. Oni bodo že storili tako, da bo prav. Držati ne smemo ne z zavezniki ne z niko- mur drugim, pač pa edino!e z Ameriko. Svojevrsten samomor WHITE Plains, N. Y., 26. aprila. — 26 letni Harry Anderson je rekel svojim stari-šeni, da bo šel z doma. Namesto tega je pa šel s steklenico žganja v podstrešje ter sedel v kovček. Žganje je izpil ter zaprl pokrov nad seboj. Ko je včeraj njegov o6e nekaj brskal po podstrešju je našel njegovo truplo. Zdravnik A. O. Squire je dognal, da se je fant zadušil in da gre v tem slučaju za samomor. Mladi Harry je bil že dalj časa brez dela. tornado v ill1noisu Angleške trgov, ladje zapustile Sredozemlje LONDON, Anglija, 1. maja. — Vsled bojevitega obnašanja Italije je angleška vlada odredila, da angleške trgovske ladje ne bodo več vozile po Sredozemskem morju v Indijo in na Daljni vzhod, temveč okoli rta Dobre nade na skrajnem koncu Afrike. Po Sredozemskem morju i-mata Anglija in Francija zvezo s 'svojimi kolonijami, toda Mussolini hoče gospodariti nad tem morjem. Tudi v septembru, ob začetku vojne, je Anglija odvrnila svoje ladje od PONTIAC, 111., 30. Aprila. — Severozapadno od tukaj se je pojavil tornado, ki je povzročil veliko Škodo ter zahteval eno smrtno žrtev. Kakšnih dvajset oseb je bilo poškodo- Sredozemskega morja, toda je vanih. pozneje odredbo preklicala, Par ur prej je tornado udari1 ,ker tse je Italija kazala nev-naselbino Dela van, 111. Uničil .tralno. Tudi sedaj izjavlja vla-je par gazolinskih postaj in ^da, da upa, da bo ta odredba obrnil neko farmsko hišo. v bližnji boočnosti zopet od- pravljena. Anglija je izdala to nared-bo, ker je prišlo poročilo, da bo danes Mussolini predsedoval seji italjanskega kabineta; dobro poučeni diplomati pa so takoj ob pričetku vojne na Norveškem prerokovali, da bo Italija stopila v vojno na strani Nemčije, ako bo Nemčija dosegla kak uspeh v Skandinaviji. iStrah Anglije pred Italijo pa je najbrže neopravičen, kajti največji italjanski par-nik "Rex" je včeraj odplul iz Genove proti New Yorku, česar italjanska vlada prav gotovo ne bi dovolila, ako bi šla Italija v bližnji bodočnosti v vojno. PREDSEDNIKOVA MATI ZBOLELA NA POTI IZ SVETOVNE RAZSTAVE Predsednikova mati Mrs. Sara Delano Roosevelt, ki je stara že 86 let, si je včeraj o-gledala prostor svetovne razstave v New Yorku. Do-pevši s karo v Corono, L. I., ji je postalo slabo. Dobila je hud napad neprebave. V spremstvu šoferja in tajnice se je podala v neko lekarno, kjer je sama zahtevala zdravila. Nato je nekaj časa počivala v lekarnarjevem stanovanju in kmalu rekla, da se bolje počuti. Brez vsake pomoči je šla nazaj v karo in se odpeljala v svoj dom v New Yorku na 65. cesti. Mrs. Roosevelt je povedala lekarnarju, da je lunčala na razstavišču. Čudno, da noben uradnik svetovne razstave ni vedel za obisk tako odlične o-sebe. Okrog lekarne se je zbrala velikanska gruča radovednežev. Petnajst policistov je imelo precej dela, da je napravilo red. Medtem je že predsednik zvedel, kaj se je zgodilo ter se je pogovarjal a materjo petnajst minut po telefonu. BlfcL'tt.*^ .*..;:'«,-i.: "GLXS NABOBS!" — NewTorS Wednesday, May 1, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY * f tHi «• •» w* r »■ n f> 5» glas naroda i (VOICE QF THE PEOPLE) Ownfd and Published by Slevenie Publishing Company, (A Corporation). Prank Sakaer, President ; J. Lupsha, Sec. — place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. T. 47th Year "Glas Naroda** la Issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list za Amerika In Kanado 96.—; sa pol leta 93.—; aa četrt leta $ IGO. — Za New York aa celo leto 97.—; za pol leta 93 50. Za inozemstvo za celo leto 97-—; za pol leta 93.50. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV »GLAS NARODA." 219 WEST IjBUi STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelsea 0—1242 PRED PETINDVAJSETIMI LETI IN SEDAJ Te dni je minilo petindvajset let izza prve bitke na južnem koncu turškega polotoka Ualipoli. Anglija se nahaja danes natančno v istem položaju kakor ob začetku svoje dardanelske kampanje. Primera je še toliko natančnejša, kajti vodilni igralec je v današnji drami Winston Churchill, prvi lord angleške aclmiralitete, kot je bil tudi tiste usodne dni konci aprila in v začetku maja 11)15. Vprašanje je, če se bodo dogodki tudi tako razvijali in končali kot so se pred petindvajsetimi leti. Ali je dardanelska kampanja Angleže kaj naučila ? Izjalovljenje dardanelske kampanje je pripisati predvsem ozkasrčnosti, obotavljanju in ;vedno se izpreminja'jo-eim načrtom. Dne 28. januarja 1915 je sklenil angleški vojni svet zavzeti važno morsko ožino Dardanele. IG. februarja je bilo določeno, poslužiti se v to svrho močnih angleških oddelkov v Egiptu in na grških otokih. To vojaštvo naj bi zaenkrat še ne stopilo v akcijo, pač pa naj bi bilo pripravljeno za vsak slučaj. Dne 19. februarja so zaceli Angleži obstreljevati vna-nje dardanelska utrdbe. Istega dne se je Kitchener premislil in je zadržal 29. redno divizijo, ki naj bi tvorila osrčje angleške ekspedicijske armade. Poslana je bila šele 16. marca in niti takrat ni bila pripravljena na takojšnje izkrcanje. Angleški in francoski švadroni so vprizarjali napade do 18. marca, ko se je splošen napad iznenada izjalovil, ker, so zašle vojne ladje v vodovje, napolnjene z minami. 23. marca je admiral uvidel potrebo vojaškega sodelovanja, in mornariški napad je toil začasno opuščen. (Angleži fo izgubili vsled min štiri ladje, dve so bile potopljene, in dve so bili tako [»oškodovane, da so se morale odmakniti.) Prva bitka se je zvrsila 25. aprila, pa ni bila uspešna, ker je zmanjkalo ojačenj. Iz istega vzroka so se izjalovili tudi na-daljni na|*a
  • o-dna. 8. avgusta je postal umik neizogiben. Churchill j<* pisal v svoji knjigi "Svetovna kriza*': — Februarja meseca bi se trem divizijam brez posebnega mq>o-ra posrečilo zavzeti polotok (ialipolis. Pet divizij bi ga zavzelo po 18. marcu. Konci aprila bi jih sedem ne zadostovalo, pa£ pa devet. Začetkom julija bi jih enajst nekaj doseglo. 7. avgusta je bilo pa štirinajst divizij premalo. Clan angleškega prlamenta, admiral Roger Keyes, ki j« načeloval generalnemu štabu dardanelske kampanje, je prejšnjo soboto posvaril vlado z besedami: — Nauk, ki ga nam je dal Galipoli, je treba v pošte vati. Premagani smo bili, ker nam je manjkalo drznosti. Vse drugačne so bile ekspedicije ob belgijski obali, kjer je bila naša drznost nagrajena z uspehom. 100 LET STARA "CIGANKA" SLOVENSKE KRVI. Tz Bregana poročajo: — V naiših in bližnjih hrvatskih krajih je bila že dolga desetletja doibro znana ciganka Ka-ta Nikolič, ki je lani dočakala starost 100 let in ki so jo cigani smatrali za »svojo "kraljico.' * Kata prav xa prav ni bila ciganka, če prav je od mladih nog živela med cigani in so jo oni tudi vagojili. Kata, ki ima nekaj >to živih jk>-tomcev, j«* bila nezakonsko dete prwej bo^rnte kmečke posest nice v b'ižini Kostanjevice na Dolenjskem. Njen mož je služil pri vojakih že nekaj let, ona se je pa medtem srečala z nekim drugim moškim. Tz strahu jired možem je izročila komaj sedem mesecev staro dete ciganom in jim plačala za to 100 kron. Stara ciganka, ki pe prevzela dete, ga je seveda vzgajala po cigansko in se je sčasonila iz otroka izvilo stasi-to cigansko dekle. Kata nikoli ni želela vrniti se mod civilizirane ljudi, dasi je kasneje zvedela za tajno svojega rojstva. Ciganka jo je pozneje omožila s svojim starejšim sinom in je »s tem postala Kata članica ciganske družine. (Kata je s cigani obhodila vso Hrvatsko in velik del Ogrske, najraje pa se je družba mudila v obmejnih krajih Hrvatske in Slovenije. V Bre-gani je imel njen mož celo kočo in nekaj zemlje, na kateri sta živela z družino, v nasprotju z dragimi cigani zelo pošteno. Katinega moža so cigani izbrali za poglavarja, a Kata je postala ciganska kraljica. Vsi cigani so jo ubogali. -Na starost so jo cigani še bolj spoštovali .priljubijena pa je bila tudi pri drugih ljudeh. Navzlic visoki starosti je Kata se vedno hodila okro«r in je če si- j«- pokaza a na vasi. ni-o podili, marveč so ji radi natr- pali torbo z jedili. Poprej, ko je bila še mlajša in pri močeh, je večkrat opravljala razna poljska dela na kmetih, pa tudi na veleposestvu Mokrice. Kata je bila zadnja leta že vsa sključena in je tehtala komaj 30 jeg, bila pa je vendarle še odporna. Že nekaj let bj je želela i^mrti in .it' vedno tožila: "Ne vem, kako da je smrt name pozabila, saj nisem nikoli v življenju napravila nič nepoštenega." Njena želja se je izpolnila tik pred prazniki. 17-ntrla jo v 101 lotil starost it v PESMARICA * 'Glasbene Matice" Uredil dr. Josip C$jin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški z1>or. Pesmarica- vsebuje J03 pesmi. —- Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th' Street, New York, N. Y* in sicer v Nemčijo in na Češko Moravsko. V prvih dveh mesecih tega leta je bilo izvoženega iz Slovenije 3:11,789 'litrov vina, največ v Neimajo. Ko we je trgovinski minister dr. Andre- nedavno mudil v ! ciganskem šotoru v neki vasici j Nemčiji, so mu je posrečilo do-j blizu Brega ne. Zapusti'« je 7 odoforenje kontigenta za živih sinov in hčera, 55 vnu- vino kov. 227 pravnukov in 22 pra- din. pravnukov. torej nad 300 živili Prizadu. potomcev. „ M Peter A1AJ11NE LAŽI II. Včeraj sem začel navajati primere in moram danes nadaljevati. — Tisto, o čemer pišeš, — bo rekel ta ali oni, — niso laži, pač pa izgovori. No, kaj pa je izgovor drugega kakor laž.' Nekoliko lepše ime, ki pa v bistvu isto pome-Pohana šnita je pobanu ni. v znesku 22 milijonov To vino bo izvoženo ]*> POŽAR V BOROVNICI. V noči od velike nedelje na pon<*deljek je začel goreti velik čebelnjak znanega čebelarja Antona Biziaka sredi Borovnico, ne daleč nad mostom. Gospodar se je bil pontfudil v družbi, in ko se je z njo okrog polnoči odpravil domov, je ugledal veliko žarenje pri svojem uljnjaku. Nekaj ljudi je bilo že tam zbranih. Gasilci so pri- harmoniko, dober pevec, izred' šli trije z županom vred. Sti-|no nadarjen in dostojen hu-rje mlladeniči so poprijel i za i miorlst, kakršnega notranjski brizgalnico in jo povlekli po j del naše domovine najbrž ni-ravnem, nato še nekoliko v ma več. Pospremil je k poro-hrib, a gašenje je bilo težav- ki m čveč kakor 325 parov ženo, ker pač mladina ni izku-'mnov in nevest. Poznali so ga SMRT NA RAVBARKO-MANDI PRI POSTOJNI. IN«idavno je umrl v visoki starosti 91 let Jože Potkovšek z Ravbarkomande .pri Postojni i»i prav isto noč je izdihnila njegova sorodnica, 79-letna Tvana Tnrkova, ki je bila na glasu dobre družinske matere in gospodinje. Jože Petkov-šek je bil rojen muzikant, pravcati virtuos samouk na sena. v društvo pa nikogar ne sprejmejo, preden ne doseže 30. leta. Pogorel, je ves ulnjak s 30 .panji ter s čebelarskim o-rodjem. Očitno gre za zločin požiga, le sam Bog vedi, kakšen maščevalni nagib jo vodil požisralca, da se je znesel nad nedolžnimi čflbelami. IZVOZ SLOV. VINA MESECA FEBRUARJA IN MARCA. Izvoženih ie bifo -knpno 1HT.IL31 litrov štajerskih vin. —■ -. r i - v Rovtah, na Pivki, na Blokah in po vsej Vipavski dolini. 11 Repertoar'' njegov je bil izredno obsežen. Kot šaljivec je nekajkrat nasmejal tudi gralščaka "Windischgraetza in je prejel tudi primerno nagrade. Njegov znanofe Franc fie-goc hrani precejšen spi-ek njegovih anekdot in šaljivih prigod. irlede katerih b i bilo škoda. če bi utonile v pozal>o. šnita, pa če ji stokrat pravijo 1'reneh toast. Majhne laži so v krvi slehernemu, pa naj bo še tak ]M>;te-njak. l)ele se v najrazličnejše vrste in razrede. So naprimer laži v sili in potrebi, laži iz veselja in pored nosi i in laži kar tjavendau, brez potrebnega vzroka in razloga. Vso trpkost občutiš, ko prosiš koga par dolarjev na posodo. Najzanimivejše je pri tem, ker ob taki priložnosti lažeta oba, namreč ti in on. Ti ponavadi takole začneš: — Nisem mislil, da mi bo zmanjkalo, pa vedno pride kakšna nenavadna reč. Tisto men da veš da imam vsepovsod kredit in da bi dobil, kjerkoli Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: kranjsko-slovenska katoliška ^sfcje dn0ta r-t.DOTlJ«,* 2 april« 1«M„ Inkorporlrana 12. januarja 1888 » 'I rta vi Illinois. n wdfinn v mestu JoUet. Illlnola POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad r lastne« domu: 351 N. Chirac« St., Mirt, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3.8M,0M SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S K Mmiia ima nad laJM člani»% tn ffaalr t rdrsnlf to wl:*difH«krni oddelku SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183 Shl 1 %l11 •*<>•»•*«»« « K H. K. 4KD.NOTA IZPIRALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7,4«M* <;eslo k. 8. k. jednote je: "vse za vero, dolf In narod r č* se botfeS zavarovati pri dobri, polteni ln aolventni podporni organizaciji, zarurnj se pri Kranjsko-Slevenskl ^'Ht"-1 JcdnaM. kjer •e lahko ta r aru je« za smrtntne. ram« poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Sine ln Sanice od 18-do 00. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruje« se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. v Mladinskem odrlolkn K. s. K J. ae otroci lahko zavarujejo v razredu 44AA" ali "BB'\ Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek In ostane stalen,, dasi zavarovalnina z vsakim dnem nara-s£a. v slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svota izplačano v gotovini. BOLNT&KA PODPORA: Zavaruje« ae lahko za 82.00: $1.00 ln SOc na dan aH #8.00 na teden. Asesmen* primerno nizek. 11 K. S. K. Jednota nudi Članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani ln Članice nad 80 let atari lahko Drejmejo pHnadajoto jim rezervo izplačano v gotovini ' Nad 70 let atari dani in Sanice so prosti vaeh nae »Iru-10-LETNEGA IN 12-LETNE- |žaJ,l,° v Ljubljani n« GA DEČKA STA NAPOJILA ' Z ŽGANJEM. «ltH4t»iifl>ra lani -ta «Ia!a 41-letni Franc Krhatrr in nji»wova 22-let na hrerka Ai»t<»-nija iz Sodincev xavžit: |»o iV-trt litra žganja 12-Ietneinu F. Skvarri in 10-'"etnenm Ivanu M^iadi. IV'ka >ta obležala n*'-wvftstna na |M>ste«Heali z;i-tni-pljenja z nlkiJiolom. Mali k:i-zervski senat j*' t»* dni oVo lil j Franca Krliatira na 4 Ma. njegovo hferko Antonija pn na 4 liveseee je^e. Z DINAMITNO PATBONO STA LOVILA RIBE. Te tin i sta se spravila nn ribe v Lačnem potoku 2<>-Ietni kočar Kuzina Jožef in 36-letni posestnik Tršinnr Franc, oba iz Prekopa, in sicer z tlinainit-no patrono, ki sta jo za^mala. v vodo. Ziiraili eksplozije je poginilo v potoku eez 100 rib, izmed katerih sta ribja tatova pobralia sanio kakih 16 velikih — v-e ostale pa fita pustila, da jlii je odnesla voda. Potok je v zakupu trgovca iz Kostanjevice Gasclia, ki je prav le- bi vprašal. ( Kpr se pa nočem j>ri drugih Ijufdeh paekati, >e mi je zdelo, da bi bilo najbolje, ee tebe vprašam, ker >va prijatelja. — Seveda, seveda, — ti ho odvrnil skozi zobe in se skuša i prijazno nasmehniti. — Kaj bi hodil omeni le, da ne bos dobil tistega, česar ga prosiš, ampak se ti bo poleg tega tudi prav pošteno *palil. —' Anijiak, — bo rekel, — če*mi verjameš ali ne, ravno pred četrt nre sem nesel banko vse, kar sem imel doma. Skoda, večna škoda, da nisi prišel pol ure prej. Veš, človek bere vse sorte o roparjih in ravbarjih, pa se boji. iču sedlo! iz kronike kriminala in lic-'Za nolien denar bi ne stopila taka na »*esto! Z NOŽEM NAD ŽENO. (Pri Du-bovi v Metavi pri Sv. Petru nrae Maribora je nastal prepir. Ostre bosede fo vznemirile Ivana l>uha, ki jo zgrabil za nož in navalil ž njim na svojo žono 32-letno Marijo, ki je obležala s krvavimi poškodbami. Du'liovo so n#orali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Z zadevo se pečajo orožniki. Zirod. T«' dni .so na kirurškem oddelku v !>olni«-i prijeli liti-let ne i^i de avea Vinka Sk**r-janca iwl l>evst*e Marije v [Njiju. ki ga je nekdo z vso >ilo udaril z žilovko jm* ^lavi. in pa brezposelnega delavca (Vmana Sefnr»»vr»'a z Zabjeka, ki ira je nekdo nevanio ranil - steklenico na glavi. SEMENA IZ JUGOSLAVIJE SOM t« leto sprejeli, toda a rasa vojne jih teč ne W mogodobiti. Naročite takoj Izmed sledeče zbirkr: tošnjn ponU;,,! spustil v potok, ^ ~ - ^ ^ precej niladrh rib, da bi po- ~ ^^ množili rrbji rod. , Oba nepridiprava prideta pred sodišče. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOS&L — Pišite ca cenik. J. MARSICH. INC MS W. 42 Street New ADOLF JSGHAUER ZEMLJIŠČA ln ZAVAROVANJE JAVNI NOTAR FOREST AVENUE fttooi itfwodn BROOKLYN, N. V. Telephone: HEgeman 3*8615 PRESTAVE. 1 POOBLASTILA. ZEMLJIŠKE TRANSAKCIJE TUKAJ IN v STAREM KRAJU Najbolj«* po*tr«2b* po (tejrritjl ceni. sposoben odvetnik vedno NA razpolago " JOOOOPOOOOOPOOOOO^OO-S^C«« SALATA, listnata SALATA, gUvrnUa kikla SALATA. znana SALATA, rajava poletna glavnata SALATA, ramena poletna gtamala SALATA, prava visoka ^štruearca KORENJE, srednjedol&o PFTRSIU. gladki s L PESA, rodete a REDKVICA, z godna mMa fina KAI>1 C' ta iMlat«, širokolbtnat ENDIVJA, ramena xcadna široka ENDIVJA, selena pozna široka K.VDIVJA. zelena kraviljaaa ENDIVJA rumena lumrtljsna GRAH, užiten v strorju, fin visok FIŽOL, bmnšlni visok zelen FIŽOL, breanitni, nizek ramen FIŽOL, brez niti, visok ramen Kt MARE, fina donate vrsta MOTOVULEC, (reptneeg) ZELJE, ljubljansko veliko kasno tyAJEROX, navadni dise«i CENA TEH SEMEN JE 12r PAKET .Lahko kar izrežete U oglas, pod-čriMr semena, katern telite in ga nam vrnete z Money Ordrom in naročilo bomo točno poslali. Ake ne najdete v seznamu, kar iettte, pišite po eenik. RABITE svetovno slavni ljubljanski B A H O,V E C "PLANINKA" zdravilni čaj za iplodee. ledvice, urejevanje in utrjevanj«-krvi. CfLNA: 1 skatlja $1.06; 3 šk. %2M. STEYE MOHORKO CO. ' 704 SOUTH tek STREET Ml L^AtTKKE, WIS. To bi bila kruta žalitev, zato se pa raje zlaže. tMjjmor ]iii j?bi>i: Kaj m* Ve*, ta je tnl lani* Ja, seveda, ti -e ne .-jMiitiniš, ker sem ga imela samo ciikrat na glavi. Sama sem <;a tnalo p ret rituala, tla je tak, kakršne let od nosijo. To j«« laž. Resnica je naslednja: Klobuk ni od lani, |>ač pa od letos, pravzaprav od vče- raj. Kupila ga je nalašč zato, da bi ž njim dražila svoje pri-jateljiee. Klobuk je najmodernejši in nad povprečno ecno. C'e se ji jnjda ali ne, je ne briga. Njen eilj je ilosežen, če so njene pri-jateljiee jezne. Zdaj so zojH*t kratka ženska krila v modi. Ženske so glede te mode razdeljene v dva tabora. V prvem so tiste, ki so s to modo zadovoljne, v drugem pa tiste, ki jo obsojajo in ^e zgražajo na njo. V prvem taboru so ženske 7, lepimi nogami, v drugem pa ženske, ^ presuhimi, predebelimi ali krivimi podstavki. Nobena pa ne bo rekla: — Kratke kiklje «ato iie nosim, ker nočem, da bi se mi kdo smejal. Rekla bo: — 'Zato je ne nosim, ker je taka moda nedostojna in pobujšljiva. In ženska z lepimi nogam i ne bo nikdar priznala, da ji tla kratko krilo priložnost poudariti in razkazati privlačnost, vitkost in lepoto, pač i>a laže trdeč, da nosi kratko krilo zato, ker je "komod" in je ne ovira" pri boji. Neko brooklynsko slovensko sladkost sem slišal ob neki priliki eelo trditi, da ji kratke kiklje zastrantega ugajajo, ker so tako — "zračne". "G L X S NAB O D A"-New York .n j-.t «s t, f« Wednesday, May 1, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY II m r- «..* *< Poročila iz rasnih naselbin, kjer bivajo in gelajo Slovenci NOVI GOVERNER KANADE MACKENZIE KING PRI PREDSEDNIKU ROOSEVELTU Obisku kanadskega ministrskega predsednika pri ameriškem predsedniku Rooseveltu pripisujejo veliko važnost. — Diplomata se poznata že trideset let in sta stara prijatelja. i - t — Mr. .King in predsednik Rorwevelt sta stara prijatelja, — je rekel Has se 11. — Poznata 23. aprila se je pribijal kanarski ministrski predsednik W. L. Mackenzie King v« ameriško državo Georgijo. V me. stu Atlanti je stopil iz vlaka ter se z avtomobilom podal proti Pine Mountain, kjer ima predsednik Kooševelt "Malo belo hišo." V tamkajšnji bližiui »o zdravilni vrelci, ■ čijili mineralna voda je posebno blagodejna bolnikom, trpečim vsled otroške paralize. Kot znano, je žrtev te bolezni tudi ameriški predsednik Roosevelt. S prostovoljnimi prispevki se mu je po*rečilo zgraditi v Warm Springs veliko zdravilišče za parali tu* ne otroke, v eijih družbi preživi vsako leto nekaj tednov. Povsem umevno je, da so oh-suti kanadskega ministrskega predsednika časnikarski poročevalci, ki so skušali iz kakšne njegove besede dognati resničen namen njegovega obiska. Toda Mackenzie King s poročevalci ni govoril, ker ni hotel dajati nobenemu nikakc prednosti, pač je bila pa ta naloga prepuščenea predsednikovemu tajniku Williamu, }>. Haslet tu, ki se je kotna j otepal nadležnih časnikarjev. Povedal jim je, da ni prišel Mackenzie King v Združene države |h> poslovnih opravkih ter da je njegov obisk povsem privaten in prijateljski ter da mu ni pripisovati uol »enega političnega namena. se že nad trideset let. Mr. King ima navado priti vsako leto enkrat v Združene države kjer preživi nekaj dni v tem ali o-neni ameriškem kopališču. Ker je predsednik Roosevelt slučajno v tem času v Warm Springs, je povsem umevno, da ga je obiskal. Jasno je, da Mr. Hassettu ni noben časnikar verjel. Izza iz bruha evropske vojne je namreč to prvi -lučaj, da je vodilni uradnik bojujoče se države obiskal predsednika. Po vsej pravici so domnevali, da se državnika ne lx>sta pogovarjala samo o vremenu in vzbujala stare spomine, pač bosta pa hote ali nehote spregovorila tudi marsikaj o sedanjem konfliktu, ki Mi utegne razviti v svetovni požar. Neki časnikar je Hassetta v šali vprašal, če ima predsednik pri sebi prepis govora, ki ga je imel lani v Kingstonu, Out. Kakor znano, je rekel pri isti priliki predsednik Roosevelt, da se v slučaju napada Kanada povsem lahko zanese na Združene države. Da mu Hassett na to vprašanje ni odgovoril, je umevno samo posebi. časnikar jem je bilo strogo naročeno, naj se ne "skušajo približati Mr. Kingu, in če bi kateri slučajno zašel v njegovo bližino, naj ga ne nadleguje z vprašanji. mon. Nevirtna pisava je n*o-goča tudi s pomočjo krompirjevega soka, škroba ali mleka. (*Yke, pisane s tako pisavo, nad ognjem potemne. (Pisma, prihajajoče iz Nemčije, >o imela pod znainjfeamti kratka sporočila. Vsak inter-niranec, ki mu bodo dokazali, da je hotel izt ihotapitl kakšna poročila, bo podvržen občutni kawni. namreč za prvi pregre-šek $000 globe in 12 mesecev poostrenega zapora, za drugi pvepreček pa $.">000 kazni in 5 let poostrenega zapora. Hnterniranci. ki so zmožni angleščine, lahko pijejo vsik teden dve pismi na dveh straneh, dočim je v nemScini dovoljeno enkrat na teden samo eno pisino in sicer samio na eni strani. S) JCa&adL VABILO SLOVENCEM V TIMMIttStHfN KIRKLAND LAKE meli sveto mašo, popoldne ali NOR AN DA, Quebec. Dragi rojaki! — Še je velikonočni čas. Ko to pisem, smo travno zaključili tli v Norandi se l»oste, rojaki, letos še poseb-1 svojo velikonočno misijonsko'no izkazali glede števila in pe-poboznost. Prav L*po je bilo.'tja. Ne gre, da bi -e reklo: zvečer smamice. Natančnejše oznanilo v cerkvi. Upam, da Earl of At lone, brat angleške davno imenovan za gener gova soproga. KANADČANI SO PRECEJ ZGOVORNI — PO TELEFONU V. tem pogledu prekašajo celo prebivalce Združenih držav. — Zanimivo poročilo American Telephone and Telegraph Co. Soglasno s poročilom, ki ga jo nedavno izdala American Telephone and Telegraph Co., se Kanadžani z večjo vnemo kot katerikoli drugi narod na svetu poslužujejo telefona. To ugotovilo velja za zadnjih 11 let. Lani se je povprečno vsak Kanadčan 235krat posluževal telefona, dočim se je v>ak prebivalec Združenih držav poslu-žil telefona le 223krat. Takoj za Združenimi državi je Danska s 185 telefonskimi pogo vori, Švedska s 181 in Norveška s 96 pogovori. Izmed vsakih 100 Kanadčanov jih ima 12 telefon. V Zdr. drža van je odstotek nekoliko večji. Tam pride namreč na vsakih ltiO prebivalec v 15 telefonskih aparatov. Največ telefonskih aparatov je v Toronto in v Vaucouveru, in sicer 2(> na vsakih 100 prebivalcev, dočim jih je v Wash-ingtonu, D. C., 40 na vsakih sto prebivalcev. V vsej Kanadi je 1,359,000 telefonskih a-paratov, dočim jih je v New York City 27.*$,000 več, namreč 1,632,000. Vseh telefonskih aparatov je na svetu nekaj nad 41 milijonov. Od teh jih je skoro 22 milijonov v Severni Ameriki. SALONERJI v ONT. NE SMEJO MENJAVATI PAY ČEKOV . j • - f • A. — .. Salonerja, ki se bo prekršil tej odredbi, bo zadela ostra kazen. — Pijače ni dovoljeno dajati na kredit. Alkoholni kontrolni urad v provinci Ontario je izdal nekaj strogih odre.Hb, tikajočih se sa'oner jev. (Po mnogih krajih so imeli delavci čeke, ki so jih dobili za svoje delo, menjati v tem ali onem salonu. Da so po izmenjavi pustili .sa loner ju tudi več ali manj denarja /.a pijačo, je umevno. Tega pa v bodoče ne bo več. Noben saloner ne bo smel več zmanjšati delavcu plačilnega čeka. Kdor bo prekršil to odre libo, 'bo zapadel ostri kazni. (Nadalje sal oner jem ne bo dovoljeno prodajati pijačo na kredit. V mnogih slučajih je dal saloner delavcu toliko pijače, da jo je komaj nesel. Za-pitek pa mu je pri menjavi čeka zaračunal. Besedilo teh najnovejših odredb, ki jih je podpiral A. R. Smith, ponnožni komisar. mora biti javno nabito v vsakem salonu. Prodajalci stavkajo MONTREAL. — Prejšnji t (Men šo tukaj ^»stavkali člani unije prodajalčev. Stavka nad pet tinoč prodajalcev, ki .so zaposleni v 125 p odjet-jih. linijski uradniki pravijo, da je štrajk zato izJ>rulinil, ker delodajalci niso hoteli skleniti in podpisati kolektivne pogodbe. > (Značilno je, da kupci precej piirrpatizirajo s prodajalci in če je le mogoče, ne kupujejo v prodajalnah, v katerih je stavka.. •Delavci se toliko ne pritožu-iejo nad mrkimi phiJ^nii kot ha nad do'.gimi ur"mi. CITRONOVO DREVO TISOČ METROV POD ZEMLJO. 'Pred nekaj ča-a je delavec v nekem rudniku v Moritani odvrgel limonovo jedro in uspeli je danes nv?jhno drevesce. ki je zrai-tlo v rovu tisoč metrov pod zemeljsko površino. Najbolj čudno je pri tem, da rastlina uspeva, navzlic temu, da se hrani samo s kaine-nitim prahom v rovu in naravno vlago, in da se je morala odpovedati celo -ončni svetlobi, ki jo nadomestil je svetloba električne žarnice. . Naj se posebno zahvalim pevcem in pevkam, ki so oskrho-bali lepo domače petje pri sveti maši. Enako Mr. in Mr-. iPezdirc za večkratno postrežbo, vsem dragim rojakom pn J za vso prijaznost, ki so mi jo i izkazovali v dneh mojega l>iva-1 nja tu. Udeležba pri pobožitu--li je bila prav lepa. Na svidenje, prijatelji! j Zdaj bom obiskal par drugih ■ naselbin in se enako priporočam rojakom. Za nekatere ni I več ča-a, oznanjati v listu. Ne bo pa prepozno za Tinunins in jKirkland Lake. TI MM INS. — Pridem po nedelji o. maja. Upam, da bo kaj časa za obisk po domovih. (V ne, vas tem potom vallum k pridigi in spovedi v to-I j^'i'fk zvečer ob sedmih, dne 7. 't( ' maja, v irsko cerkev, kakor luži t i denar na ta na.-in, uava,|llrt- Takmt vam hoH1 .da je igral v nekem, precej;znan,! nadaljnji spored, j dvomljivem nočnem lokalu! I^lde v velikem številu! .klavir. Nekoč je v pozni uri K IRK LAND LAKE. — Pri-pr.sel v ta lokal eden njego-^,,, nuravllost iz Timminsa. vrh mecenov, ko je mladega ,Kolikor bo fasa za ohisk(% g;l bom rad porabil. Pobožnost Noranda se je bolj postavila! Torej na svidenje in na ko-rajžo! P. Hernarjl Ambrožič, OFM. Misijonar. OLIMPIJADA NA FINSKEM ŠELE LETA 1944. -:cer oficir '-dr cue izve« I -iger, ven- kraljice-matere, ki je liil ileal. governerja Kanade in nje- ANEKDOTA. Neki znani skladatelj moral- nuvzlic lllilll raznim moža zagledal, je vzklikni -Moj Bog, tako globoko str paxl'i!" pričnemo v petek, dne 10. ma-!ja, ol> sedmih zvečer. Pridite ."Kako neki, saj sem tukaj j v velikem številu. Tam vam kot pianist, ne kot gost!'' sC|boni oznanil nadaljnji spored, je odrezal skladatelj. Na binkoštno nedeljo bomo V Helsinkih i-c no nii bilo težko rešiti tudi vprašanje, kam naj bi spravili obiskovalce. Olimpijske zgradbe so morali dati na razpolago beguncem. &e težje bi bilo prehraniti obiskovalec, saj je minister za preskrbo ljudstva izjavil, da l»o treba živež na novo racionirati. (Finska more upati le na to, da bo olimpijske igre izvedla leta 1944. Naj >i bo ljubezen te dežele za mednarodni sport še tako velika, v tem trenutku stoji pred težjimi nalogami, ki jih mora rešiti prej. NEKAJ ZANIMIVOSTI O DANSKI NACfJl PI^E^O Z NEVIDNO TINTO Kanadske pblapti so prestregle yeč pisem, v v katerih so pkusali interni ranči pojasniti svojim tovarišem nekatere tajnosti:. —' Limon ne dobivajo več. telje in »sorodnike, --o inrele vsakdanjo vsebino. Ko so "pa strokovnjaki nekatere teh pi- K>TTTAWA. — Kakor znano, je kanadska vlada fakoj' po li-ibruliu vojne internirala v^e v Kanadi bivajoče Nemce, ki m-«<> kanadski di^avljani. Poslala jih je v konceutracijske kenjfpc, kjer se iihi nikakor ne ipodi preslabo. Ker je med njimi precej vnetih Hitlerjevih pristašev, so oblasti podredite njihovo korespondenco posebno ostri kontroli. Ta odredbo ae je kmaln izkazala z& potreb no. Piema, ki so jih naslavlja sent kemično preiskali, so opii-zili med v4>tioami nevidno pisavo. Taka pisava se da kaj hitro dognati pomočjo višnjevih žarkov. Večina teh pisem je "bilo napisanih v Peta wa kempi ter v 'kenipi pri Karwnaski 'v Alberti. Pisana i*o bila s pomočjo limonovega soka aH (|pa e »pomočjo prina. Od talrrat več li interniranci »a svoje prija- ne dajejo iniermraHcem li- PRO^AQANPA V NEMŠKEM tlLAGU KrrrrAWA. — J. s.fjRoy, u- radnik Mvvneg® d<^par^menta ter vojnočasni cenzor, je izjavil, tla je dospela zadnja leta pred vojno i z Nemčije v Kanado precej blaga in .da je bila skoro v vsaki pošiljat vi kak^ šnj ueuriška propaganrla. INajveč je bilo pamfletov ^ slavoepevi na Hitlerja, d osi i je l>ilo pa tmli gramofonskih plrwic s Hitlerjevimi govori. H^arinski uradniki so natančno preiskali vsako pošilja-tev ter že pred vojno niso pn^ »čali načine propagande v deželo. . . Danska sestoji v glavnem iz polotoka Juet-ianda ter kakšnih <>tH) otokov. Juetlaud sam pa je več nego dvakrat tolik kakor vsi ostali o-toki skupaj. S iSkagerarkom, Kattegatom in Oeresnn.lom tvorita oba Belta, Veliki in Mali Belt, zvezo med Vzhodnim in Severnim morjem. V gospodarskem oziru je Danska dežela }»o-1 jedelstva in živinoreje, kajti njena zemlja jc zeio plrnlovita. Nad tretjino prebival>tva živi or I zemlje, njiv in gozdov, v manjši meri tudi od ribolova; indu-trija in obrt dt>-eži ia znatno manjšo stojnijo. Zemlja je umno obdelana i t spada po tej .strani nied uajbrdjše pri ticic \ Kv-lopi. Posebno slovi dansko mlekarstvo s proizvodnjo masla. Nasprotno pa je l)aii>xa siromašna na zemeljskih zakladih. Premog in ž«*!ezn;i ruda ji skoro poo[ilnoma manjkata. Tudi ri'varstvo ni po-ebno izdatno, značilno je tudi, da mora Danska mažati velike količine soli. Poljedeljstvo in živinoreja uspevata i/.vrstno. Pregovor pravi, da prideta ''na vsaikega Dam-a d\a prešiea", toliko je Število žieiue , tej deželi. Imoviti farmerji goje plemensko živim . Mlade p reši če pitajo s posnetim mlekom in - k r-bijo zanje kakor drugod za otroke. Svinjska mast in maslo tvorita glavni del »lanskega iz voza. Krave -o poleg prašičev glavna živina na Danskem. Vsak kmet jih ima po deset do petnajst. ('urino se sliši, ampak res je, da Danci porabijo zase bore malo masla, ker se jim zdi predrago. Zadovoljujejo se z margarino, maslo ^Tborshaven, glavno mesto t^aeroe-jev otokov, - ki jih je-Anglija vzela v zaščito Tivoli, središče prestolnice Danske, Kodanj. rajši izvažajo. Danski kmet je zelo delaven in navada je, da delajo gospodarji težje nego njihovi hlapci. Kmetice se obbu'ijo po mestni noši, živijo dobro in postrežejo tujca z veliko gostoljubnostjo. Vsaka boljša kmečka hiša na Danskem pošlje svojo hčer na "visoko šolo za gospodinjstvo". 8 te šole se mlade kmetice vračajo z diplomami, ki jim utirajo pot v novo razdobje življenja. Na Danskem ni velikih posestev. Preko 70 odstotkov so male farme po povprečno 30 akrov. Vlada je dosegla višek demokracije in socijal-•ic razmere delavcev ne more prekositi nobena druga evropska država. Pori dansko oblast se tudi Faeroejevi otoki v Severnem morju in Greenland v Artičnem. — Iceland, otok v Severnem morju, pripozna danskega kralja kot vladarja, ampak ima svojo samostojno vlado. Kerlaj, ko je zasedla nemška vojska Dan-ko, je Iceland se ločila začasno od Danske in ima kot glavnega nameščenca vlade lastnega predsednika svojega parlamenta. ,4aLXS N A B O D A." — New YorE * bmmmmmmmmmmak Wednesday, May 1 . 1940 SLOVENE (Y1 LAV) DAILY laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. # Za Glas Naroda priredil X. X. 1 l" Ne, ne," je vzkliknil Nande ves v skrbeh, "nekaj ne more biti prav. Če pomislim na strel ..." 44Strel t" se je začudil Leopold. Nandeta ni niti. poslušal. Pograibil je plašč in suknjo in is^inil v razpoki, še predno mu je mogel z bakljo slediti. (Dospela sta med grmovje ter splezala po strmini na obronek Vražje soteske. Kjer je stala lovska koča, se je Je žerjavica r*vetlikala izpod pepela. Na steni je ugasnil Nande bakljo, ker »ta zaslišala glasove in stopil v goščavo.. i jPo stezi sta prišla dva drvarja. Od njiju je zvedel Leopold, kaj je z Jakobom. i 4'Zdaj leži v pastirski koči na Cencini postelji. Iludo ga je obstrelil. Kdo ve, če bo kaj ž njim." iNande in Leopold sta naglo stopala po atezi. Iz daljave .ita opazila razsvetljena okna pastirske koče. Slišala sta ljudi, govoreče na pragu; sosedje, planšarice in passtirje. Posebno en gla^ je bdlo razločno slišati. . "To je Donče," je pojasnil Nande. 144Tak zdaj je Cenca rešila Jakobu življenje," se je drl tant. "Moj Bog, taka sreča! Meni se je ponujala priložnost, jaz sem pa dremal, j Prav mi je!" Ker je bila nevarnost, da ju ljudje opazili, je podal. Leopold svojenlu spremljevalcu roko. Brez besed sta se razumela. Leopold se je odpravil proti vratom Nande se je pa splazil za kočo. Dospevsi do odprtega, razsvetljenega okna, je zadržal korak. Na ležišču je opazil Jakoba. . iNjegov obraz, obdan od črne brade, je bil. silno bled, toda bolečina ga ni spačiia. Smehljaj mu je obkrožal usta, njegove oči so pa zrle v dekleta, ki mm je polagala mrzle obkladke na golo ramo. 44Oh, kako je to dobro, Cenca." 44Nikar negovori, prosim te, bodd miren." 44 No. ja. Zakaj si me pa vendarle spustila v svojo kočo. Saj se mi je zdelo, da bo prišel čas, ko bom tukaj. Rekla si, da ne, jaz^em pa vedel, da bom" "Tak nikar ne kvasi," je skoro vzrojila Cenca. 4 4 Pra v zadovoljen sem, da se je tako zgodilo," se je smehljal Jakob. I 44Za tisto malo skrbi, se je nazadnje le izplačalo. Boltežu moram biti hvaležen., da me je, kajti sicer bi bil moral se presneto dolgo čakati. Toda čakaj, kaj sem le hotel reči? Ali ni nikogar tukaj, ki bi pogledal, kaj je z mojim gospodom. Gotovo ga bo skrbelo, ker me toliko Časa ni" \ 144 Jezus! Tvoj gospodar!" je slišal Jakob krikniti Cenco. V i>tem hipu je pa tudi opazil Leopolda stopiti preko praga. Takrat se je Obrnil Nande od okna in se odpravil v noč. (Dospel je do kamnite pilošče ob Vražji soteski in že je hotel odpahnit»i. ko se je premislil. i *4Nekoliko zraka potrebujem. In zvezde moram videti." Zleknil se je po skali, si podprl s pestmi glavo ter se za-rrl v zvezdnato nebo. Doživljaji zakhijih dni so se mu podili po glavi. Upanje in nevera sta se borila v njegovem srcu. (PrešI'* je ura za uro. Nad vzhodnimi gorami se začele ugašati zvezde, iz doline se je začela dvigati megla. Nande je vstal, kajti takret se je pričenjala zanj noč. Že je segel z roko proti skali, ko se nm zazdi, da sliši nekakšen šum. Neslišno se splazi skoz; grmovje in dospe na trato. , Toliko, da presenečenja ne krikne, opaziviši dekliško postavo. Ona! Ona je prišla k njentu! Ona, ki je pobegnila v -tralm in grozi od njega. Nepremično stoji ob grmovju ter posluša. '"Ljwbi Bog," vzdihuje deklica. 4Vaino še malo moči mi daj! Le še malo!" Previdno stopi k robu soteske, pobere kamen in ga vrže v globočino, . • 'Nandeta ne zdrži več. , w'Eviea!" krikne. 44Ti? Ti si prišla k meni?" • Razkrili roke in skoči k dekletu. i 44Sveta Devica!" se prestraši. "Je že tukaj!" 44K meni si prišla T K meni?" jo prime Nande za lede-nomrzle roke. "Kako naj ti to povrnem? , Kako naj ti poplačam? Ti ddbra Ijubeznica!" l44Ne sme* tako govoriti," ga zavrne. 44Ne tako dobro in prijapio. Toliko dobrega si mi storil . iPred nevihto si me zaščitil in nerval si me in mi nogo ozdravil. Jaz sem pa zbežala od tefoe, ne da bi se ti zahvalila. Le kaznuj me, kakor hočefl, saj drugega ne zat-tltožim." • V tla gleda in ne more spraviti prošnje preko ustnic. Slednjič se navzlic temu opogumi in nadaljuje: 44 Mene kaznuj, tistemu, za katerega sem te prišla prosit, pa pomagaj. Zase nisem v skrbeh. \ Moje življenje je brez pomena in brez veljave. Toda njemu moraš pomagati. On ima otroke. In ženo ima. Kaj ne, da mu boš pomiagal?" Nande jo debelo gleda, ne vedoč, kaj misli, čes« prosi. ' "On je nedolžen. Roko položim zanj v ogenj, da je nedolžen. Z menoj stori, karkoli se ti zdi. Ce hočeš, me obdrži v svojem domu. i Delala ti bom, samo njemli moraš pomagati. Njegova nedolžnost se mora izpričati, da se bo zopet vrnil k srvojim otrokom" lZ rokama si pokrije obraz, in njene besede se zadušijo v stoku. "Evica! Govori vendar! Kaj se je zgodilo? Pa še vsaj Jurju ni kaj?" Dekle prikima. . '4Jurju! Za božjo voljo!" se strese Nande. "Govori otrok!" I "Da, Jurja so odpeljali. Dva žandarja sta prišla ponoči in sta vso hi*o prevrgla. Trdila sta, da je tihotapec. Nato sta j&a odgnala. Menda na sodišče in v zaipor. Njega, ki je nedolžen ..." ' Nande je vede*, da še nekaj prikriva. . t f4No, kaj ima« še na srcu? Veš, vse mi mora« povedati, če hočeš, da bom pomagal ..." v "Vso to sitnost je povterocil poveljnik, tisti gospod Zgonc. — Iz maščevanja. — Marjana mi je povedala, da bi Re rad poročil z menoj DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 200 300 400 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. $ 2.30 $ 4.40 $ 6.50 $ 8.50 $10.25 $20.— $39.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več Časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI O O D B L B B t SS 216 West 18th Street, New York J. Lr—E: pa se ne. (Pravkar berem v časopisu, da se je moja nekdanja sošolka Neža Nagodetova poročila. M NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE priključitev cehoslova- ške k nemčiji nova pinsko-ruska meja Cena 25 centov Pošljite svoto v "»wt^* 11 po 3 oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, U ga dobite s atlasom ln ko ga Izpolnite ln pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: GLAS NARODA " 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. T. t44Ali ve kdo, kaj je to Pleteršnik?" Tn ker se seveda ni nihče o-glasil. je sam odgovoril: 4'Pleteršnik je knjiga, kjer so sploh vse besede. In bese da, ki je ni v Pletervniku, — sploh ni beseda. Tn je nič vred na. No, gospod Japelj," se je obrnil k vstopivšemu učitelju, 4 4 al i ste našli Rijo?" '4Gospod deželni šolski nad zomik," je veselo povedal u cenik, 4 4,imena Rija zares ni v Pletersniku." I44Ali ste vse pregledali? Pod Rija, Marija?" 144Povsod*" je odvrnil uče-nik in je urno listal po debeli knjigi. 44Imena Rija ni prav nikjer." I f44No, ali slitšite," je dejal gospod nadzornik in je bil zadovoljen, ker je njegova obveljala. 4 4Imena Rija isploh ni. Kakšno je torej tvoje krstno ime, Strehovec?" 14 4 Rija." 'Gospod1 nadzorail je runil z obema rokama v zrak. Nato je rekel: *4Nc, poglej, tale zraven tebe je Mati'da. pa ji vendar ne rečete Tilda!" MTilda. Tilda, ji rečemo," je rekla Rija in ves razred je po-kimaval. ("Rečete!" je vzkliknil nadzornik. ",To je kaj drugegia, kakor imenovati se. Tvoje sošolke in soso'ci ti lahko rečejo Rija, ime ti je pa Marija. Kako ti je ime?" <"Rija." je odgovorila Rija. tZdaj je bil gospod hud; videli smo, kako mu je kri šinila v glavo. i4'Ali me ne slišiš, kaj ti pravim, ti trmoglavka?. Ti se imenuješ Marija! Kako ti je ime?" t"Rija," je odvrnila Riia. Čof! — je dobila bolj krepko zaušnico. 144Kako ti je ime?" '"Rija," je rekUia Rija a že precej v joku. Ičof! — se je razleglo na lieu. "Marija! Kako ti je ime?" i 44Rija," je odgovorila Rija v solzah. *1 Ali me imaš za pepeka. kaj, ti trda butica, ti!" In gospod deželni šolski nadzornik je na dolgo zamahnil. A preden je prišla roka do nje je Rija brž za vpila: "Marija! Trme ma je Marija! Ime mi je Marija Strehovec." Gospod šolski nadzornik je povesil roko. "No, vendar!" je dejal potoSaženo. "Tak le pomaiga, ce ti človek pravilno prigovarja. Kako ti je torej ime?" ♦"Marija," je rekla Rija tiho. •"No, usedi ee, Marija," je dejal gospod deželni šolski nadteomik in si je z robcem oibrisaJ čelo. Nato se je obrnil k Rijini levi sosedi, in to je bila debeluška Neža Na-gode. \ . gospodom nadzornikom in Rijo in se je potuhnila pod klop, ko sta padli obe klofuti. J9daj je bil njen obraz ves prosvet-Ijen,, kakor da bi bila Neža nekaj prav brihtnega iztuhtala. l"In kako je tebi ime, punčka?" je vpraišal gospod Nežo. '.Neža je šinila kvišku kakor možicelj na vzmet, strumno se ie postavila in je zvon k o in jasno ••ive.iala: ■"Neža Nagodt-*"1 "JCako?" je vpra£a! go