Štev. Z39.
o LManl, g sredo, dni 16. oktobra 1907.
Leto xxxu.
Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'-
za pol leta za fetrt leta za en inesec
H »
13-6-50 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ 10-— '
za ?etrt leta „	„ 5-—
za en mesec „	„ V70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec
Posamezne Stev, 10 h.
SLOVE
Uredništvo >e v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod lez
- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi sp
nt vraiajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniikega telefon* Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): u enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ 2a ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo i® Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
----Vsprejerna naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
linflodta.
Vsebina nagodbe v glavnih potezah.
Dunaj, 16. okt.
Vlada ie danes dopoldne predložila nagodbo. Zakon že v naslovu kaže, da med nami in ogrskim ozemljem ni več trgovmsko-carinske zveze, ampak samo pogodba, kar pa je v enem oziru le formalna stvar. Načrt obsega 361 strani, priložen pa mu je daljši uvod, kjer vlada posebno povdarja tiste strani nagodbe. ki so za avstrijske interese ugodne. V tem uvodu je obenem začrtana v poglavitnih potezah vsa nagodba. Potemtakem določuje nagodba sledeče:
Carinska in trgovinska politi ka.
Kakor vse dosedanje carinskotrgovinske zveze med Avstrijo in Ogrsko, tudi sedanja jarinskotrgovinska pogodba, naslanjajoč se na nagodbo od 1867., temelji na podlagi neomejene svobode gospodarskega prometa za notranjo in na podlagi popolne gospodarske skupnosti za zunanjo gospodarsko in trgovinsko politiko. Sistem carinsko- in trgovinsko-politične skupnosti, ki se je dozdaj naslanjal le na nestalno reciprociteto, se zdaj utrdi potoni obvezne pogodbe in se zajamči vzdrževanje enotne carinske meje in medcarinskega svobodnega prometa. Ker se avstrijska carinsko-tarifna postava in ogrska provizorična tarifna postava doslovno ne vjemata, se v tej nagodbi določi enotno besedilo tarifnih določb, ki veljajo v carinskem ozemlju in to besedilo bo tvorilo tudi podlago za trgovinska pogajanja z inozemskimi državami v kolikor jih bo treba še skleniti. Zato nobeno državno ozemlje ne more svojevoljno izpremeniti bodisi tarifa v njegovi celoti, bodisi posamezne tarife :n je zato treba skupnega sporazumljenja. Ta tarif se mora tudi v obeh državnih ozemljih popolnoma enako razlagati in izvajati. Kar se, tiče postopanja pri carini, ostanejo določbe o pobiranju in upravljanju carine ter o carinskih nadzornikih neizpremenjene, nova pa ie do-očba (J. člen VI.), da se v enem državnem ozemlju pobrana carina brez njenega dovoljenja v drugem pod nobenim pogojeni ne sme vrniti. Vsled tega bo izostal tudi takozvani medvlakovni promet med carinskimi uradi obeh držav, kar je Avstriji svojčas posebno zelo škodilo pri medvlakovnem prometu z moko na progi Reka-Ala. Nanovo se uredijo carinskorežijske pavšalije s tem, da se za Avstrijo določi pavšal na 5,500.000 K, ki se bo vsako leto povišal za en odstotek. To pomeni nasproti sedanjemu razmerju za tostransko državno ozemlje dobiček 470.000 K- —
Vprašanja trgovinske politike nasproti inozemstvu so neizpremenjena, kar se tiče njihovega bistva. Tu sc je z ozirom na trgovinske pogodbe z inozemstvom, veljavne od 1. marca 1906 naprej, sklenilo, da se niti Avstrija, niti Ogrska ne bosta poslužili v teh pogodbah za 31. december 1915. določene eventualne odpovedi. Tudi ne moreta niti Avstrija niti Ogrska vsaka sama zase odpovedati pogodb, ki nimajo določenega odpovednega termina, dokler velja nagodba.
Obrtna in industrijska politika.
Na tem polju določa nagodba prejkoslej obrtno svobodo, svobodo naselitve ter osebnega in blagovnega prometa. S pomočjo posebnih določil, ki preprečujejo dvojno obdavčenje blaga, se je svobodni blagovni promet obvaroval pred bremeni pod različnimi pretvezami. Odpravi se ogrski prevozni davek na Donavi, ki je dozdaj oteževal avstrijsko industrijo in avstrijski blagovni promet po Donavi proti vzhodu. Skoro čisto nanovo se je uredilo patentno, tvrdkino in vzorčno pravo. Tu je pod gotovimi pogoji obveljalo načelo, da se z registracijo kakega vzorca ali znamke pri kaki avstrijski trgovinskoobrtni zbornici podeli varstvo tudi za Ogrsko in narobe. Kar se tiče delniških družb, družb z omejenim jamstvom, zavarovalnic, pridobninskih in gospodarskih zadrug, so se v pogodbi natančno določili pogoji, pod katerimi lahko razširijo svoje delovanje na drugo državno ozemlje in ustanovijo filialke.
Železniški tarifi.
To vprašanje je biio skoroda najbolj pereče in sporno. V tem oziru je nagodba na tarifnopolitiških določilih, kakoršni so bili v nagodbi od 1903. mnogo bistveno izpremenila. Od teh določb ostanejo namreč v veljavi samo še te, da so izključene tajne tarifne ugodnosti in da se s proveniencami iz obeh državnih ozemelj v vsakem ozemlju postopa paritetično v smislu člena XV. nemške trgovinske pogodbe. Ugodnosti, ki so se tu dovolile Nemčiji, se priznajo tudi ogrskemu prometu, zato se pa Ogrska nasprotno obveže, da se v tem oziru ozira na gotove pritožbe od strani avstrijskih interesov. Nasprotno se pa vse ostale določbe od i. 1899 in 1903., ki so Avstrijo občutno oškodovale, popolnoma črtajo. Avstrijske državne železnice zdaj ne bodo več vezane glede na določitev tarifov na ogrski transitni promet v zahodno inozemstvo (Švico, Francosko), in tudi ne bodo več obvezane velike tarifne popuste dovoljene za promet z vzhodnimi državami dati na razpolago ogrskemu transitnemu prometu na zahod. Splošno se je z malimi izjemami tovor-nina za ogrski transitni promet na avstrijskih državnih železnicah povišala, dostikrat celo do višine lokalnega tarifa. Seveda lahko ogr-
ska državna železnica poviša tranzitne pristojbine za avstrijsko blago, ki gre na Balkan, toda to stopi nasproti nanovo pridobljeni tarifni svobodi na avstrijskem ozemlju v ozadje.
Železnica Novo mesto - Metlika - Karlovec. — Železniška zveza z Dalmacijo. — Kašov-
Bohumin.
Posebno važno je, da sta se obedve državi sporazum sli glede na železniško zvezo z Dalmacijo. Zgradili se bosta normainotirni železniški progi Novo mesto-Metlika-Karlo-vec in Oguiin-Otočac-Oosprč-Oračac-Pridii-bič-Knin. Prvo zgradi v kolikor leži na avstrijskem ozemlju, seveda avstrijska vlada, drugo ogrska. Železnica Novo mesto-Metlika-Karlovec bo zgrajena do oktobra 1910, Ogu-lin-Knin pa do decembra 1911. Kar se tiče od Ogrske tako silne zahtevane direktne zveze železnice Kašov-Bohumin z državno železniško progo bohuminsko do nemške državne tneje pri Annabergu, se temu ni ugodilo, pač pa se je sklenilo v svrho živahnejšega prometa zgraditi drugo tračnico med postajama Jablunkov-Tešin, na progi Tešin-Bohumin (Oderberg) pa uvesti v obeh smereh 84 vlakov na dan. Na progi Jablunkov-Tešin pa se druga tračnica ne položi, dokler ne jame Ogrska graditi na njenem ozemlju ležeč, del proge Novo mesto-Karlovec in železnico iz Ogu-lina v Knin.
Paroplovba. Zastave.
Kar se tiče zastav ladij, ki plovejo po rekah, bodo v bodoče ladje enega državnega ozemlja, ako plovejo po drugem, obdržale svojo lastno zastavo in zastavo drugega državnega ozemlja kot pozdrav razobesile le, kadar sc vsidrajo v pristaniščih. Obedve vladi se nadalje zavežeta, da skleneta posebno pogodbo glede na paritetično postopanje s subvencioniranimi paroplovbenimi podjetji. Kar se tiče trgovske pomorske mornarice, ribarjenja in trgovinsko-pomorske zastave, ostanejo v veljavi dosedanje določbe.
Užitn na.
Te določbe so deloma nove. Obveljalo je pri tem v glavnem načelo, da se užitninsko davčne določbe uredijo na podlagi skupnega sporazuma med obema državama tam, kjer je to za varstvo enakih konkurenčnih razmer potrebno. Ta obveznost velja torej za davčne sisteme, dovolitev gotovih davčnih ugodnosti, davčne povrnitve in bonifikacije pri izvozu čez carinsko mejo. Glede na sladkor n. pr. obvelja, da se celo zviša maksimalna teža pošiljatev, ki iih ni treba prijaviti, kar bo posebno ugodno za mali obmejni promet. V nagodbi se tudi povdarja načelo, da morata obedve državi na polju indirektnih davkov varovati se vseh naredb, ki bi mogle omejiti kon-
kurenčno sposobnost prizadetih industrij enega državnega ozemlja z industrijami drugega. Kar se tiče takozvane »surtakse« na sladkor, da se nasprotno z določbo nagodbe od 1903., naddavek na sladkor ne pobira od vsega sladkorja, ampak le od dela in sicer 35 K za 100 kg konsumnega sladkorja in 32 K za 100 kg surovega. Davka prosto je za promet ua Ogrsko 225.000 meterskih centov, za promet v Avstrijo pa 50.000 meterskih centov.
Agrarna stran nagodbe. — Promet z živino.
Nova živinozdravniška določila v nagodbi so mnogo boljša ket določila naredbe od 1899. in parlamentarno nerešenega načrta od leta 1903. Upati je torej, da bo odslej avstrijsko poljedelstvo obvarovano velike škode od strani ogrskega živinskega prometa, oziroma od ondod zanesenih živinskih kug. Določbe so v glavnem sledeče, da se dovoljuje vvoziti zdrave klavne prešiče iz neokuženih gospodarstev na konsumne trge in v javne klavnice pod pogojem, da se v teku osmih dni zakolie-jo. Vvoziti jih v kraje, kjer ni trgov in javnih klavnic, je dovoljeno le, če se za to prosi za vsak posamezni slučaj in se ta živina zakolje pod živinozdravniškim nadzorstvom v treh dneh. Taka dovoljenja se dajo le, ako je izključena nevarnost kuge. Prešiče za rejo pa se mora vvoziti le potom železnice, na podlagi dovoljenja za vsak posamezni slučaj in šele tedaj, ako se potom štiridesetdnevne opazovavne dobe dožene, da ni nevarnost, da bi se razširila kaka kuga. Ce se pa vzlic temu zanese kuga, se lahko vvoz omeji na kuge proste kraje ali pa popolnoma prepove. Da se prepreči gobčna in parkljna kuga, se mora na živinskih trgih goveda za rejo in vporabo, predno se dovoli izvoz, natančno od živinozdravnika preiskati in posebič zaznamovati, da jc nemogoča vsaka pomota, Vvožena živina se pa mora tudi na kraju, kamor je namenjena in je došla, od živinozdravnika dotičnega državnega ozemlja preiskati. Na Ogrskem poslujoči avstrijski1 živi-nozdravniški delegati imajo pravico kontrolirati, ali ogrske oblasti izvršujejo pri živini, ki se k nam izvaža, živinozdravn-ško kontrolo. katera je dozdai bila neobvezna. Kar se tiče izvoza in vvoza živine iz inozemstva, so se sklenile določbe, ki veljajo enako za obedve državni ozemlji.
Vinski zakon in borza.
Ogrska sc je zavezala svojim sedanjim razmeram nič več primerno zakonodajo glede na preprečitev ponarejanja vin iti prometa z vinom prilagoditi se avstrijskemu zakonu od 12. aprila 1907. Nasprotno dovoli avstrijska vlada tokajskeniii vinu v£jrstyo glede na seznamo njegove lokalne provehience, kakor-šnega uživa ua podlagi trgovinske pogodbe
L IjrCK.
LJuhllnnskl grad v preteklih časih.
(Iz zapuščine prof. Verhovca.)
Velikonočni potres, ki nam ne bo tako brzo izginil iz spomina, je med sto in sto drugimi močno zidanimi in zavoljo svoje staro-davnosti častitljimi zgradbami uničil tudi ljubljanski grad, zidanje, katero je bilo zgrajeno naJašč za to, da se ob njem brezuspešno razbijajo vihre hudih časov, in res. prebil je marsikatero, toda one, ki je 1. 1895. v noči od Velike noči na Veliki ponedeljek prišla nadenj, ni prebil. Razrušil se ljubljanski grad sicer ni zidovje njegovo stoji še pokoncu, toda potres je starodavno poslopje razmikastil in razrahljal. Nekdanjemu svojemu namenu poslopje ne bo služilo nikoli več.
Gotovo je Ljubljanski grad jedna najbolj zanimivih in zgodovinsko najbolj znamenitih zgradb, kar iih ima kranjska dežela. Ljubljanski grad ni bil le v nevarnih vihravih voj-skinih časih branitelj, varuh in zaščitnik pod njegovim ozidjem naseljenega Ljubljančana, •marveč je bil tudi o mirnih časih tesno spojen z dejanjem in nehanjem ljubljanskega meščana.
Ljubljanski grad stoji vrh griča, ki se vzpenja le 60 m visoko, vendar pa skoro na vseh straneh strmo iz obdajajoče nižine. Narod ni imel za ta grič nikoli posebnega imena m ga tudi danes nima, imenuje ga istotako, kakor grad sam. Totla mi moramo zato, da
pozneje ne bo kake zniotnjave in zamenjave, vendar le delati razliko med njima. Zato bom v naslednjem imenoval grič tako, kakor ga imenuje vsak, kdor govori o njem. Ljubljanski Grad, ter bom pisal besedi z veliko začetnico, zgradbo in nekdanjo trdnjavo na tem griču pa bom nazival sicer istotako ljubljanski grad, zavoljo razlike pa pisal obe besedi z malima začetnicama. Ob priliki, ko je bilo gosposkam, magistratu in eraru delati razliko, so imenovali Ljubljanski Grad »Schlossberg«, zgradbo na njem pa »Castell«. ali »Castellgebaude«.
1. Ljubljanski grad v rimskih časih.
Ze lega ljubljanskega gradu je strategično eminentno važna, kajti znamenit^ utrdba stoji na zadnjem, če tudi ne visokem vršičku dolenjskega gričevja, kateremu sc od zapada ali severozapada približajo skrajni odrastki gorenjskih gora; — Rožnik od jedne, Golovec od druge strani. Med njima tekoča Ljubljanica loči ju, ter brani, da se ne dotikata. Sicer pa med Gradom in Rožnikom tii dosti prostora, pa še tisti je močvirnat, v minulih časih je bil seveda še bolj, zato se je nahajala med Gradom in Rožnikom nekdaj še večja zev, kakor dandanes, odprtina, po kateri jc prihajala že v najstarejših časih jedna najimenitnejših cest, 'ki drže od Jadranskega morja v notranje avstrijske dežele. Ljubljanski grad jc zapiral in zapira to odprtino popolnoma. katero je brez posebnih težav in s skromnimi sredstvi lahko braniti pred sovražnim navalom. Seveda v minulih časih, ko mo-rilno bojno orožje šc ni bilo dospelo do take popolnosti, kakor dandanes, je bila lega ljub-
ljanskega gradu še tem važnejša. Dandanes težko, da bi se kak poveljnik s posebnim zaupanjem v povoljni uspsh utaboril in vkopal v ljubljanski grad. toda še v početku tekočega stoletja, ob času Francozov na Kranjskem, je bila ljubljanskemu gradu v vojskini zgodovini naše domovine odločena prav važna uloga.
Da je na tako imenitnem kraju morala že v zgodnjih časih nastati človeško bivališče, je samoobsebi umliiva in popolnoma naravna stvar. In res nam že prva, najstarejša poročila, ki jili podaja zgodovina kranjske dežele, pripovedujejo o rimski naselbini med Gradom in Rožnikom. Nekateri zgodovinarji*) menijo celo, da se je nahajalo na tem kraju in celo na desnem bregu Ljubljanice selišče že pred prihodom Rimljanov, da so že domači in stari Japodi imeli tu močno zgradbo, katera se jc vzdržala tudi že po prihodu Rimljanov ter sc razcvitala zraven rimske naselbine. Temu ni oporekati kar nikakor. celo prav verjetno je, da je bilo tako, toda stari rimski pisatelji niso zapisali o tem nobene besedice.
Res je, da so sc Grki in Rimljani naseljevali radi okoli ali ob vznožju kake akropole, kakega vzvišenega, čez bližnjo okolico večali manj vzpetega griča, a to velja samo o bivališču mirnega meščana, rokodelca, obrtnika, trgovca, ne velja pa za vojaka. Rimskemu vojaškemu taboru akropole ni bilo treba; njega utrdba je bila tudi brez nje .nočna dovolj. In jc bil na mestu sedanjega Gradišča stoječi tabor, <> čegar razteznosti, velikosti utrdbi in
drugih odnošajih smo dandanes popolnoma dobro poučeni, vojaška naprava, z namenom, zapirati pot. po kateri so solnčni Italiji pretile nevarnosti od severa doli. O velikosti, razteznosti, utrdbi in drugih odnošajih tega vojaškega tabora, ki se je imenoval ali Emona ali Aquilina, ali Julia, ali kakorkoliže, smo poučeni prav do dobra. Vzraslo je ob njem kar majhno lokalno slovstvo, dokaz, na kako važni točki da je stal tabor, podolgovati čet-verovogelnik, prav po rimsko natančno zgrajen »castrum«, 320 rimskih korakov (270 stopinj) dolg in 240 širok (40 stopinj), namenjen za 1266 prebivalcev.*) Ozidje — spomin nanje se ie ohranil v besedi »na Mirju« (muri urbis) — je bilo že samoposebi jako močno, vrh tega pa še z obilimi stolpi utrjeno, o komur dosti čvrsto pričajo razvaline »na Mirju« rimska beseda v slovenski obleki. Kamen v teh razvalinah se ti bo rajše od-krhnil, kakor pa sc odločil od sosednega kamena, tako čvrsta je malta, ki veže kamen s kamenom še dandanes.
Ce pa so imeli Rimljani kako utrdbo tudi na Ljubljanskem Gradu? Nekateri zgodo-vinopisci pravijo da.**) ter menijo, da so imeli odtod daleč na okoli odprt videk po bližnji in daljni okolici. To svojo misel podpirajo z obilimi novci in tudi nekaterimi spominskimi kamni, ki so sc našli na Gradu. Toda z ne-dvojbeno gotovostjo se to nc more dokazati, posebno ker ni zaslediti nič rimskega zidovja. zakaj vse zidovje. kar ga dobiš na Gradu
*) Dr. Alf. Miillner: Emona p . . . Mit-theil des hist. Ver. fiir Krain. 1861. p. 46.
**) Hitzinger po KPandleriu v Mitth. ibid.
med Avstro-Ogsko in Nemčijo tudi v Nemčiji. Ogrska vlada se je nadalje zavezala s pomočjo borzne reforme preprečiti in odpraviti gotove nereelne praktike na ogrskih borzah, ki občutno škodijo zlasti prometu poljedelskih pridelkov.
Razsodišče.
Nova je določba, da bo o sporih med obema vladama, ki se tičejo nagodbe, ako se ne doseže med njima samima sporazumljenje, odločevalo posebno razsodišče, kar je gotovo zelo koristno. To razsodišče pa ne bo kom-petentno o sledečih stvareh: Sklepanje in od-povedanje trgovinskih pogodb z inozemstvom, živinski promet in živinozdravniška policija. (O slednji bo namreč v slučaju dvomov razsojala posebna strokovna komisija iz obeh državnih ozemelj.) Zelo važna pa je določba, da bo to razsodišče razsojalo o sporih glede na blokno rento In prispevek dežel ogrske krone k bremenom skupnega državnega dolga. Vsako državno ozemlje imenuje štiri stalne razsodnike, od katerih v vsakem spornem slučaju vsaka vlada delegira dva za razsojanje. Kar se tiče predsedstva, imenuje avstrijska vlada iz najvišjih ogrskih sodnikov pet, ogrska vlada pa iz avstrijskih najvišjih sodnikov pet. Avstrijska vlada nato iz avstrijskih od ogrske vlade imenovanih sodnikov izvoli dva, ravnotako ogrska iz ogrskih od avstrijske vlade imenovanih. Te štiri osebe tvorijo stalno listo, iz katere se za vsak slučaj določi predsednik razsodišča potom ržebanja. Razsodba je nepreklicna.
Finančna stran nagodbe.
Ta prevažna zadeva, ki je bila dozdaj skoroda čisto nerešena, se je zdaj uredila. V prvi vrsti se je tu šlo za ogrski državno-dolžni blok, oziroma za rentni blok. Bilo je namreč dolgoletno sporno vprašanje, po kateri obrestni meri naj se prispevek Ogrske k bremenom skupnega državnega dolga v slučaju odkupščine kapitalizira in ali je Avstrija upravičena del enotne 4 2 odstotne rente, ki odpade na ogrski obrestni prispevek (ogrski blok), brez dovoljenja Ogrske konvertirati. V prvem slučaju je Ogrska zahtevala Sodstotno kapitalizacijo, dočim je Avstrija hotela privoliti le 42 odstotkov. Nagodba določuje, da v slučaju, ako Ogrska v teku desetih let po konverziji ogrskega bloka kapital poplača, znaša kapitalizacijska obrestna mera 4 325 odstotkov, če pa se poplačitev izvrši šele pozneje, obrestna mera polagoma pada, dokler ne doseže po nadaijnih dva-niajstih letih 4 2 odstotka. Kar se tiče obrestnega prispevka Ogrske za obrestovanje do-menskega posojila, je Avstrija zahtevala 23 8 odstotkov. Ogrska pa 47 3 odstotke, kot razmerje, v katerem naj Ogrska prispeva k obrestovanju tega dolga. Sporazumljenje se ie konečno doseglo na podlagi 30 odstotkov -- 1,980.000 K. Najbistvenejša točka pa je, da se je Ogrska zavezala v teku najdelj 22 let po konverziji ogrskega bloka svoj obrestni prispevek poplačati s povračilom kapitala.
Dvojno obdavčenje.
Prepreči se dvojno obdavčenje podjetji, ki raztezajo svoj promet in obrat na obedve državni ozemlji. Tovarniške zaloge so podvržene davku, davka proste pa so takozvane vzorčne in komisijske zaloge, kar odgovarja avstrijski želji. Prepreči se tudi dvojno obdavčenje službenih in pokojninskih dohodkov.
Banka.
Bančno vprašanje se ni rešilo, torej ni odločeno, ali naj ostane banka po preteku bančnega privilegija leta 1910 še skupna ali ne. Ako bo banka samo prosila za podaljšanje privilegija, se z njo začno pogajanja, s čimer se bodo seveda imeli takrat baviti tudi zakonodavni zastopi. Ker pa je do leta 1917 osigurana carinska skupnost, so se že sedaj storile priprave, kaj naj se Ima zgoditi, ako po letu 1910 ne bo banka več skupna. V tem slučaju se bodo namreč skupne medsebojne finančne obveznosti — tli za nas pridejo v po-štev posebno prispevek Ogrske k skupnim izdatkom, ogrski prispevek k državnemu dolgu in indirektni davki, ki so v zvezi z indu-
v razvalinah in ne razvalinah, jc iz srednjega ali novega veka. Vrh tega pa tudi ni bila rimska navada, da bi bili imeli zunaj utrjenih svojih mest ali taborov še posebne utrdbe, posebno nc tako daleč, kakor je od »Mirja« in »Gradišča« do Grada in celo še na drugi strani reke. Pa so se Rimljani in Grki in tudi drugi narodi naseljevali radi na vznožju in okoli skal in gričev, ki so moleli iz ravnine, je res. Neštevilna so stara mesta, sredi katerih so sc dvigale »akropole«, toda te akropole so stale v mestih samih in ne zunaj njih. Za rimski tabor v Gradišči bi bila utrdba na Gradu po mojih mislih brez pomena.
2. Ljubljanski grad v srednjem veku.
Naslednja stoletja, v dobi takozvanega preseljevanja narodov, obdaja gosta tema naš rimski tabor in onstran Ljubljanice nad njim vzpenjajoči se rimski tabor. Ta tema traja par stoletij; skozi ne posije niti najmanjši zgodovinski žarek; k večjemu izvemo, da so se skozi odprtino med Rožnikom in gradom, kakor po nalašč za to ustvarjeni strugi neprenehoma valili proti Italiji divji valovi, se gnetle čete in druhali najrazličnejših narodov evropskih; odnesli in odplavili so pri tem seboj nekdanji močni rimski tabor; le razvaline in podrtije v Gradišču in na »Miriti« so še pričale o tem, kje je stal nekdaj.
Seveda so izginili pri tem tudi vsi drugi sledovi rimske izomike in ko posijejo zopet čez dolgo časa prvi medli žarki zgodovinske luči na sedanjo Kranjsko, ni o Rimljanih ne duha ne sluha več; na njih mestu gospoduje
strijsko produkcijo, morali plačati v zlatih kronah. O tem bo parlament moral sklepati že zdaj.
Kvota.
Glede na kvoto se določi, da morata kvotni deputaciji določiti novo kvotno razmerje, ako pa tega v štirih tednih (od 16. oktobra počenši) ne storita, potem morata oba-dva ministrska predsednika parlamentoma predložiti kvotno razmerje 63-6 : 36-4, to se pravi: ogrski prispevek za skupne izdatke se poviša za 2 odstotka.
Cesarjeva bolezen.
Privatno poročilo »Slovencu« o cesarjevi bolezni.
Z Dunaju se nam iz privatnega vira poroča: Kakor poizvem od cesarju najbližjih krogov, od sobote v cesarjevi bolezni ni zboljšanja. Pojavi vnetja so se celo pomnožili, kar močno vpliva na cesarjevo razpoloženje. Cesar nikakor tako dobro ne izgleda, kakor se od marsikatere strani trdi. Elasticiteta, ki jo je bilo še pred kratkim opazovati na cesarju, je izginila, sveže barve obraza nima več, namestu nje se opaža na licih bolestna bledota. Sploh se v cesarjevem gibanju opaža znatno zmanjšanje moči, kar je izraz trudnosti, katero občuti cesar. Na fizične moči vpliva zelo pomanjkanje teka. Cesar občuti vedno več slabosti in težak je trud zdravnikov, ohranjati pri cesarju odporne sile, da premaga depresije in se ogiba postelje, ki bi v tem stadiju bolezni lahko imela usodne nasledke. Da se ohranijo cesarjeve fizične sile. zato so včeraj pričeli cesarja ovijati v ledene ovoje, kar je imelo doslej najboljši uspeh. To ni mala zasluga dvornega svetnika dr. Kerzla, ki naravo cesarjevo bolje pozna, kot vsak drag zdravnik in kateremu se je tudi zahvaliti, da je vnetje pljuč ostalo doslej tako omejeno, da se lahko dosedaj še smatra vsako resnejšo nevarnost za izključeno. Seve bi bil položaj bolezni šc ugodnejši, ako bi se bil cesar takoj v začetku bolezni bolj oziral na zdravniške svete. Cesar je namreč zdravnike hotel prepričati, da je bolezen »le nahod«, ki »bo že boljši«, kakor je to bilo zadnja leta že večkrat. Da so zdravniki pripravljeni na vse eventu-alnosti, je samoobsebi umevno, zato še ni treba misliti, da je cesar res že v najresnejši nevarnosti, ker so pripravljeni kisikovi baloni. V slučaju znatne vremenske izpremembe, je zboljšanje zraka najnujnejša potreba, ker bi ob meglenem vremenu ne bilo mogoče
Inhalacije (vdihavanje) izvršuje cesar doslej, če tudi s posebno voljo, vendarle točno in temu je pripisovati, da ima sedaj večji in lažji izmeček. Le kašelj vladarja jako muči. Cesar ima oni kašelj, ki vse telo pretrese, pljuča močno napenja in ki povzroča bolest, katero se celo v glavi občuti. Po takih napadih se vedno nekoliko pojavi slabost, ki pa kmalu izgine To velja sevc samo o napadih kašlja podnevu, nočni na>-padi kašlja ne preidejo tako ugodno, vsled česar tako kaljenje nočnega miru na cesarjeve moči očividno bolj vpliva. Cesar nič ne toži, le nekoliko nemiren je. Kar se tiče razvoja bolezni, ne more se govoriti, da bi bila kriza že prestana. Ta štadlj je še-le pričakovati. Za sedaj se more le reči, da vsakdanje različnosti glede utripanja žile, temperature itd. so le znamenja razvoja bolezni in da se trud zdravnikov osredotočuje na to, razvoj bolezni spraviti v kolikor mogoče mile forme. Dokler ta kriza ni prekoračena, se ne more govoriti o konstantnem zboljšanju, pač pa se bolezen normalno razvija ter je odločilni preobrat pričakovati še-le v par dneh. Temu razvoju veljajo tudi priprave zdravnikov. Različne vsakodnevne izpremembe v splošnem položaju cesarjevem so lc zrcalo, kako se bolezen razvija, pri tem pa semintje nastopivši pojavi zboljšanja, še nikakor niso pojavi efektivnega zboljšanja, kakor tudi še ni treba misliti, ako nastajajo močnejše afek-cije, da se je bolezen posebno poslabšala. Vsekakor bodo od zdravnikov izdajani zdravniški izvidi občinstvo gotovo bolj pomirili kot pa vsa poročila, ki sedaj prodirajo v javnost.
nov, Rimljanom komaj po imenu znan narod, narod slovenski. Ali tudi nad najstarejšo zgodovino tega naroda so skoraj neprenehoma zbrani grdi in gosti zgodovinski oblaki, katere razprši le včasih kak gromovit blisek obrske ali frankovske sile, ter provzroči, da se vsaj za trenutek posveti nad slovensko zgodovino.
Posebno pogosto so udarjali taki bliski ter razsvetljevali zgodovino Slovencev, ko se je Karol V. pripravil za odločilni boj z Obri. Tekom le malo let jih je uničil tako, da so kar izginili z zemeljskega površja ter so tedanjiki le kar s prstom za njimi kazali, če se je prikazal še kdaj kak Ober na dan. Z Obri isto tako hudo zadeti so bili tudi oni Slovenci, ki so se morali Obrom »klanjati in kot njih zavezniki hoditi ž njimi v njih ljute boje. Ker se Obri s poljedelstvom niso pečali, prepuščali so zemljišča Slovencem. A ko so Slovenci (kajpak da do zadnjega vsi pogani) prišli pod Karolovo oblast, izgubili so ne le oni mali ostanek svobode, kar so jo še imeli v obrski sužnjosti, ampak so izgubili tudi vsa svoja posestva, zakaj v očeh Karola V. in njegovih vojakov je bil pogan brez vseh človeških pravic. Sicer pa je že po občeveljav-nem nemškem pravu postala privojskovana dežela če ne vsa. pa vsaj nje največji del državna lastnina, celo pa je to pravo veljalo nasproti poganskim nekdaj Obrom uklanjajo-1 čim se Slovencem; ti pak so bili ravno oni, j ki so živeli po zapadnem Ogrskem^ torej Slovenci po Dolenji Avstriji, po Štajerskem, I Kranjskem in Koroškem.
Ugledna oseba na (tvoru o cesarjevi bolezni.
Ugledna oseba na dvoru se je o cesarjevi bolezni včeraj dopoldne izrazila: O tem, da bi cesar šel iz Schonbrarrna, se še govoriti ne more. Cesar je po mrzlici tako oslabljen, da mu skoro ni mogoče dalje časa se vzdržati pokoncu. Cesarja bi morali torej le nesti na prosto. Mrzli zrak in pa prah — bi pa skrajno neugodno vplivala na obolela pljuča. Zopet-nega ozdravljenja ni pričakovati v najkrajšem času. Kako trdovratna je bolezen, priča to, da zdravniki doslej mrzlice še niso mogli popolnoma ukrotiti, dasi se njihov trud v prvi vrsti obrača na to. Na vprašanje, ako je bolezen popolnoma prav diagnozirana, sem dobil odgovor: O tem zdravniki popolnoma molče. Vsi znaki pa kažejo, da ni katar, ne pljučnica, ampak »bronehopneumonija«, ki je pa istotako nevarna kot pljučnica. Drugi trdijo. da ima cesar »influenca bronehitis«, ki se je razvila iz nahoda. Cesar bo moral, ko ozdravi, poiskati gorkejše podnebje, kajti ponovitev bolezni bi bila združena z največjo nevarnostjo. Ako bi bilo sploh mogoče, bi zdravniki že sedaj cesarja prepeljali na jug, kjer bi bilo zdravljenje hitrejše.
Predvčerajšnjim ponoči so morali cesarju dati kinina.
Cesarjeva unukinja.
Iz Prage poročajo: Kneginja Elizabeta Windischgraetz dobiva vsak dan večkratna telefonična poročila o bolezni svojega deda. Včeraj zvečer je kneginja obiskala v spremstvu svojega soproga in grofa Thuna variete-gledališče in je potem večerjala v »Hotelu de Saxe«. Za ua Češkem bivajoče člane cesarske rodbine stoji na praškem Franc Jo-žefovem kolodvoru pripravljen poseben vlak, da jih eventuelno pelje na Dunaj.
Vladar sedaj podnevu opetovano počiva na naslonjaču v napol ležečem stanju. Včeraj zvečer je cesar zavžil le nekoliko kuhanega mleka in čaja.
Pritožbe občinstva na pomanjkljive informacije.
Dunaj, 15. oktobra. Samoobsebi je umevno, da pričakuje prebivalstvo skoro z mrzlično nestrpnostjo vsakega poročila o cesarjevem stanju, ki pride iz Schonbrunna v javnost. Nc oziraje se na odkritosrčno ljubezen in spoštovanje, ki jo vživa vladar že kot oče države, je to ž.£ skoro tradicionelno čuv-stvo do cesarja Franca Jožefa kot vladarja monarhije. Kdor je star šestdeset, da celo sedemdeset let, pozna le ljubljenega vladarja kot državnega očeta; od rane mladosti je gledal in poslušal ie o plemenitem vladarju, ki ga je zdaj bolezen privezala na bolniško postelj. Le preveč razumljivo je. da sc s plašno skrbjo poslušajo poročila, ki prihajajo iz Schonbrunna o stanju vladarja in kdor se je mudil zadnje dni v okolici cesarjeve poletne stolice, tisti mora reči, da se tu najbolj očividno razodeva ljubezen do vladarja, ki vodi že 60 let zgodovino monarhije. Staro in mlado roma v Schonbrunn, da bi morda vendarle kaj izvedeli, kar bi zadovoljilo njihovo hrepenenje. Treba je samo postati v bližini gradu in opazovati malo, kar se okrog njega godi in nobenemu ne bo ostalo prikrito, da je občinstvo čisto nenavadno vznemirjeno, lahko bi rekli ogorčeno zaradi nasprotujočih si poročil, ki jih dobiva o cesarjevem položaju. Saj to niso vesti, ki se pozabljajo od danes do jutri, ki se notranjosti dalje ne tičejo. Kar zadene našega cesarja, to čuti vsak v svoji notranjosti, kakor da bi zadelo njegovega očeta. In vendar ne pride nobena vest, ki bi hrepenenje zadovoljila, ki bi bila kakoršnakoli že vsaj resnična. Tudi v ponedeljek in torek so romali tisoči k Schonbrunnu. da bi se osvobodili nasprotujočih si vesti in iz njih izvi-rajočih dvomov, ali zopet so se razburjeni razhajali, ker so jim dvorni uslužbenci v Schonbrunnu odgovarjali, da ne smeio o stvari govoriti ali da vprašana oseba ni upravičena o tej zadevi govoriti ali pa so se dajala celo pojasnila, o katerih je bilo očividno, da so namenjena samo za to, da se ljudje odpravijo. Večkrat je vsled tega prišlo do ostrih kontraverz. Občinstvo jc opetovano preccj
Tako so naše pokrajine postale državna lastnina trankovskega in pozneje nemškega kraljestva.
Za varstvo teh tako težavno pribojeva-nih dežel, ki so jih imenovali »marke«, to je: pokrajine ob sovražnih mejah, so pošiljali nemški kralji po vzgledu Karola V. svoje najboljše vojskovodje in najbolj zanesljive može, da jih branijo, oskrbljujejo in upravljajo. To so bili mejni grofje »Markgrafen«. Kajpak da se za obdelovanje in gospodarjenje privoj-skovane zemlje mejni grofje niso mogli brigati; imeli so višje dolžnosti. Da pa rodovitna in pred ne dolgim časom še dobro obdelovana državna zemlja ne postane pušča, odpošiljali so nemški kralji v pokrajine ob mejah svoje posebne poslovnike, višje uradnike, grofe zvane — grof je bil sploh naziv za vsakega višjega kraljevega služabnika. — Mejnim grofom odgovorni in podložni so po načelih in navodilih Karola V. razkosali državno zemljo v velike državne ali kraljeve kmetije »villae«. obdelovali so jih sužnji, nekdanji slovenski gospodarji in njih rodovine, ki so sc navzlic hudim in krvavim vojskam vendarle ohranili še v primeroma velikem številu. Frankovski grofje so jih razdelili po posameznih kmetijah, katere so jim obdelovali po frankovskih predpisih. Za svoje bivališče si je poiskal grof najbolj prilični prostorček svojega okraja; seveda tu v pokrajinah ob sovražnikovih mejah in v tako burnih časih jc bilo pri izbiranju prostorov gledati v prvi vrsti na varnost, zakaj razmere so bile tu še zelo nestalne; zakaj še vedno ie pri-
glasilo povdarjalo, da ima pravico do od zdravnikov podpisanih zdravniških izvidov, kakor se to godi celo ob bolezni drugih članov cesarske rodbine. Prav odkrito so ljudje izjavljali, zakaj se je opustila dosedanja navada izdajati zdravniške izvide, dasi se nič več ne more tajiti, da je bolezen cesarjeva — nevarna Samo zagotavljati, da bo močna konstitucija vladarjeva premagala bolezen, ni nobena tolažba. Na Dunaju je občinstvo uprav ogorčeno, da si celo strogo uradna poročila naravnost nasprotujejo in da se tako fantaziji pusti prosto polje. Iz nasprotujočih si poročil občinstvo razvidi, da jc položaj resen. Občinstvo čuti, da je cesarju slabo — z zmiga-vanji ram pa občinstva ni potolažiti. Občinstvo na Dunaju je bilo tako ogorčeno in je svoji ogorčenosti dajalo tako neprikrito duška, da so se merodajni krogi odločili od danes naprej izdajati zdravniške izvide. Občinstvo sedaj zahteva, da se ti izvidi sproti nabijajo tudi v bližnji okolici Schonbrunna.
Razna poročila o včerajšnjem položaju.
Dunaj, 15. oktobra. Nekateri listi trdijo, da je po izjavi zdravnikov v^saka nevarnost izključena. Zdravniki so obravnavali vprašanje, ako naj cesar po ozdravljenju gre na jug. Cesar je izjavil, da pod nobenimi pogoji ne gre preko državnih mej. Zdravniki so nato priporočali cesarju Dubrovnik, a ondi ni primernega stanovanja za cesarja. Skoro gotovo bo šel cesar v Meran ua grad Rotten-stein. Cesar vsak dan bere časopise in obžaluje samo, da nc more kaditi. Včeraj je na vsak način hotel iti na sprehod na vrt, a zdravniki so mu to odločno prepovedali. Danes je cesar jedel zajcev hrbet, nekoliko piske in mrzle močnate jedi.
D u naj, 15. oktobra. (Uradno.) Ob 3. uri popoldne je cesar z apetitom zavžil ditie. Iz tega pojava se sklepa, da bo bolj-šanjc bolezni trajno. Korespondenca Wilhelni je izvedela iz cesarjeve bližine, da zvišanje telesne temperature, katero je bilo opazovati včeraj in danes dopoldne, ni treba smatrati za vznemirljivo znamenje. Dokler influenca ni popolnoma izginila, bodo taki lahni mrzlični pojavi opetovano še nastopili, ne da bi bili to vznemirljivi pojavi Kot veselo znamenje je to, da je cesar še dobro pri moči in da je delovanje srca normalno. Kako ne-zlomljeno voljo do dela ima cesar, je dokaz dejstvo, da je včeraj kabinetni ravnatelj Schiessel cesarju skoro dve uri poročal o nagodbi. Včeraj dopoldne nastopivše zvišanje temperature je tekom popoldneva izginilo.
Dunaj. 15. oktobra. (Uradno.) Temperatura je popoldne 38 stopinj R. le neznatno prestopila. Katar je neizpremenjen, razpušče-nje ni napredovalo. Tek je imel cesar danes podnevu jako dober, semintje je cesar izpil kozarec šampanjca, ker je na splošni položaj bolnika jako dobro vplivalo.
Dunaj. 15. oktobra. (Privatno.) Današnji dan je bil za bolnika ugoden. Mrzlica je skoro popolnoma izginila, katarhaličnih pojavov je manj. Tek je povišan in splošni položaj bolnikov je boljši kot v zadnjih dneh. Profesor Neuser je bil pri cesarju od 6. ure do četrt na 8. uro zvečer, dvorni svetnik Kerzl je ostal pri cesarju do pol 9. ure zvečer. Nadvojvoda Fran Ferdinand je prišel k cesarju popoldne in ostal pri bolniku pol ure.
Dunaj, 15. oktobra. (Privatno.) Povelj-ništvo Schonbrunnskega gradu je dobilo nalog, malo in veliko galerijo gradu, ki sta bili pripravljeni za dohod španske kraljeve dvojice, izprazniti in ju dati prekuriti do 17 stopinj. Cesar bo rabil galerijo za promenado. (Uradno poročilo, ki je došlo pred par dnevi, je poročalo, da španska kraljeva dvojica na povratku obišče Dunaj, ako cesar ozdravi. Kakor se vidi, bo bolezen cesarjeva tako dolgotrajna, da ie obisk španske kraljeve dvojice na Dunaju izključen.)
Današnje vesti.
Dunaj, 16. oktobra. (Uradno.) Uradni korespondenčni urad poroča: Katar je neizpremenjen, ponoči bolnik ni imel nič mrzlice, pač pa je spanje bolnikovo močno mučil kašelj. Tudi danes zjutraj bolnik ni imel mrzlice. Danes je bolnik bolj pri moči kot včeraj.
bučala zdaj od te zdaj od one strani kaka vihra ter pripodila sovražnika v deželo. Grof in njegovi ljudje so si morali poiskati torej takih krajev, da so se mogli zateči vanje vsaj v prvi sili, dokler jim ni oborožena frankov-ska mejna straža prišla na pomoč ali pa je vihra odbučala mimo.
Takemu namenu so najbolje služile visoke in strme skale, kakoršna je n. pr. navpično kviško štrleča stena, vrh katere stoji Blejski grad, ali če tako ravno ni bilo, zadostovali so tudi griči, vzpeti več ali manj nad bližnjo okolico; ustrezalo jim je, če je imel tak grič na eni ali na več straneh strma pobočja ali celo kar divje pečine, po katerih se ni lahko priplezalo na vrh. Ce pa je bilo na kaki strani treba, obkopal se je grad še z globokimi jarki in se zagradil z več komolci debelim ozidjem. Seveda so nastale v zatišji in na vznožju tako utrjenih gradov zaradi varnosti in ker so se o najhujši sili zatekli vanj t udi sužnji in podložniki do-tičnega kraljevega poslovnika in dostojanstvenika. naselbine teh grofovih polagoma pa tudi drugih liudij, ki so iskali varnosti, zraven tega pa največkrat tudi šc druge dobičke. Tako je nastalo po nekdanjih obrskih deželah mnogo kraljevih gradov, ki so jih zvali pfalcc (palatum), njih predstojnike pa pfalegrafen, palatinske grofe. Sčasoma sta se ta priimka, pfalca in palatinski grof, raztegnila tudi na gradove drugih veljakov, posvetnih in duhovskih; že v XI. in XII. stoletju so n. pr. tudi škofovske gradove zvali pfalcc.
PARLAMENTARNE STRANKE.
Češki klub razbit.
Praga, 15. okt. Danes zvečer se ie vršilo skupno posvetovanje zaupnikov mla-dočeške, staročeške, agrarne in katoliškona-rodne stranke, katerega sta se udeležila tudi ministra Fort in Pacak. Slo se ie za osnutje skupnega češkega kluba. Debata je bila zelo resna. Oba ministra, potem dr. Hruban, dr. Kramar in dr. Začek so se potegovali za skupni klub, ki bi v vseh vprašanjih bil edin, vodja agrarcev, dr. Prašek, pa je bil zelo rezerviran. Agrarci stoje na stališču, da so Mladočehi že opravili in da živim ne pristoja združiti se z mrtvimi. Zato vsaj zazdaj položaj za skupni klub ni ugoden. Češki napred-njaki — gospod Masaryk in Drtina — seveda zahtevajo, da se izključijo katoliški poslanci.
Nemci.
Nemci, 15. okt. Devetčlanski odsek zveze nemških strank se ie posvetoval o tesnejši zvezi nemških svobodomiselnih strank. Sklenilo se ni še ničesar obveznega, ker morajo še posamezne stranke sprejeti tozadevne predloge devetčlanskega odseka.
Baron Beck.
Dunaj. 15. okt. Ministrski predsednik je danes sprejel načelstvo krščanskosocialne stranke: princa Liechtensteina, Gessmanna, Ebenhocha, Schraffla in Fuchsa ter jih obširno informiral o nagodbi. Nato je minister sprejel načelstvo poljskega kluba.
Praga, 15. okt. »Union« poroča, da je baron Beck voditeljem čeških strank povedal, da vlada ni vstanu, Cehom za dovoljenje nagodbe dati kakoršnekoli koncesije. Vlada torej Cehov ne mara kupiti.
SOCIALNI DEMOKRATI.
Dunaj. 15. oktobra. Socialnodemokra-ški klub je danes v daljši seji debatiral o nagodbi. V ponedeljek se zopet vrši nagodbena seja. Izvolil se je posebni odsek, ki bo proučil nagodbo in izvolil za njega poročevavca dr. Ellenbogen. Ressel bo v kratkem parlamentu stavil nujni predlog v zadevi dveh vojakov, ki sta vsled trpinčenja izvršila samoumor. Najbrž se bo tudi pasivna resistenca železničarjev spravila na dnevni red v obliki nujnega predloga.
SPOPAD TURŠKIH IN BOLGARSKIH VOJAKOV.
S r e d e c. 15. oktobra. Iz Hvojne v sta-mimaškem okraju se poroča, da je vdrla 13. t. in. neka turška stotnija na bolgarsko ozemlje. Med turškimi vojaki, in med bolgarskim obmejnim oddelkom se jevnel boj, ki je trajal več ur. Končno so Bolgari prepodili Turke.
PROTIAVSTRIJSKA DEMONSTRACIJA V BELGRADU.
Bel g rad, 15. oktobra. V narodnem gledališču so se vršile v soboto protiavstrij-ske demonstracije, ko so predstavljali neko igro, ki smeši avstrijsko upravo v Bosni. Igra nosi naslov »Jazbec pred sodiščem«. Spisal jo je urednik »Otačbine«, Peter Pločič v Banjaloki, ki so ga zaprli z njegovim so-urednikom Vazom Kostičcm zaradi veleizda-je. Belgrajsko občinstvo je klicalo v gledališču: »Doli z Avstrijo! Doli z Ogrsko! Bosna mora biti naša! Zivio bosanska revolucija!«
SENZACIONALNA VEST IZ CRNEGORE.
Bel g rad, 15. oktobra. Belgrajska »Štampa«, ki je kar se tiče črnogorskih razmer, jako zanesljiva, poroča iz Cetinja dne 15. t. m.: Včeraj je knez Nikola dal radi vele-Izdaje aretirati osem bivših nacionailstiških poslancev. Aretirane poslance so takoj zaprli. Trem drugim poslancem se je posrečilo pobegniti v Kotor. Bivšega učitelja Boškaviča, ki je bil vnet propagator niacionalistiške stranke, so našli umorjenega na polju. To je polit. umor. O nadaljnih političnih umorih se poroča iz Rike, kjer je že osem dni anarhija. Več opozici.ionalcev je bilo v bojih ubitih.
Dnevne novice.
+ Dolenjsko-hrvaško železniško vprašanje rešeno. Kakor se razvidi iz našega natančnega uvodnega poročila o danes parlamentu predloženi nagodbi, se potrjuje naše poročilo o belokranjski železnici, katero smo nedavno priobčili. Normalnotlrna železniška zveza Novo mesto-Metllka-Karlovec je zagotovljena! Ta železnica ima biti dograjena do oktobra leta 1910. Da je vendar prišlo tako daleč, je k temu pripomogla železna volja zastopnikov S. L. S., ki so odlične svoje zveze uporabili v to, da je bil odpor ogrske vlade v tem vprašanju konečno zlomljen. — S. L. S. s tem zabeležuje uspeh za napredek naše dežele, v prvi vrsti Dolenjske in Ljubljane !
+ Pasivna resistenca na progah »Družbe državnih železnic« se ie končala 15. t. m. zvečer.
+ Zakai so se razbila pogajanja za volivno reformo v Istri? O tem prinaša Man-dičev »Balkan« od 15. t. m. uvodni članek. Iz njega posnamemo, da so slovanski dežel-nozborski poslanci v volivnoreformnem odseku v popuščanju šli do skrajne meje. Gotovo je, da bi bili slovanski poslanci lahko zahtevali zase večino, ker zastopajo dve tretjini istrskega prebivalstva in mi izpočetka nismo niti dvomili, da bodo zahtevali temu od-dovarjajoče razmerje glasov ali pa vsaj enako. Predlagali so pa razmerje 21:19, pa tudi trdne garancije, da brez glasov manjšine deželni zbor ničesar ne bo mogel sklepati in skleniti. Cesarski namestnik princ Hoheniohe ie nato predlagal, naj se stranki zedinita na razmerje 22:18. Ker se ie pa od italijanske
strani povdarjak), da bi večina manjšini daia od nje zahtevane garancije, ki bi popolnoma izključevale majorizacijo manjšine pri vseh sklepih deželnega zbora, ako manjšina sprejme razmerje 25:19, so slovanski poslanci bili pripravljeni tudi tako daleč odnehati, garancije pa bi seveda morale biti tako povoljne, da bi brez 8 glasov kmečke kurije bik) vsako sklepanje in delovanje deželnega zbora čisto izključeno. Eden del Italijanov je bil za to, drugi pa, ki ne more pozabiti še svoje prejšnje vsemoči, tega ni maral. Zato so se zdaj pogajanja razbila. — Gotovo je, da bodo Italijani če ne zdaj, pa pozneje morali odnehati. Za Slovane ie še godnejše, ako se pogajanja zavlečejo, kajti čim pozneje bo Lahe srečala pamet, tembolj bodo mehki in bodo morali skleniti mir pod slabšimi pogoji. Samo tega zdaj ne umejemo, zakaj neki primorski slovenski list tako napada goriške slovenske katoliško-narodne poslance, češ, da so »izdali Slovenstvo«, ker so pri volivni reformi Italijanom pustili en glas večine, ko so vendar istrski poslanci voljni Italijanom pustiti celo 6 glasov večine, dasi je narodnostno razmerje med Italijani in Slovani v Istri in na Goriškem skoro enako. Istrski poslanci so pač kot trezni politiki računali s faktičnimi dejstvi in z dejanskim položajem. Ce torej kričači okoli »Edinosti« napadajo goriške »Slogine« slovenske poslance, izvira to le iz hinavstva, sovražnosti in iz špekulacije na gotove instinkte: »Edinosti« služi pač tudi narodnostno čustvovanje le za njene riemaniske namene, lak narodni radikalizem, ki vidi pezdir v sosedovem očesu, v svojem pa bruna ne, ni počenega groša vreden.
+ Skupna organizac ja poštnih uslužbencev. Dunaj, 15. oktobra. Dne 13. t. m. se je vršilo na Dunaju posvetovanje organizacij poštnih uradnikov in uslužbencev, da se ustanovi skupna organizacija po zgledu železničarjev. Posvetovanja so se udeležili: »Društvo poštnih uradnikov«, »Osrednje društvo poštarjev«, »Osrednje društvo poštnih oficijantov« in »Državno društvo poštnih slug«. Sklenili so, da se zavzamejo za ustanovitev personalne komisije.
—	Poroka. Poročil se je danes v Kobaridu gospod Josip Bekš, c. kr.davčni asistent v Ilirski Bistrici, z gospico Josipino Gruntar iz Kobarida.
—	Nova slovenska umetnica. V Curihu nastopa na tamkaišnem mestnem gledališču gospodična Vera Eppich, ki je bila nekdaj učiteljica v Štanjelu na Krasu; pride baje na dvorno gledališče na Dunaju.
—	Novomeški podžupan odstopil. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, je dne 14. t. m. naznanil podžupan g. Karol Rozman svoj izstop iz občinskega odbora kot I. svetovalec. In to baje radi tega, ker trpi njegova gostilna, če ni on navzoč.
—	Prodaja vile. Dne 15. t. m. se je vršila prostovoljna dražba Minissinijeve vile v Novem mestu. Minissini zahteva za vilo 50.000 K. edini reflektant g. Jakob Pavčič je pa obljubil 32.000 K. Kup se tedaj ni sklenil in je vila še vedno na prodaj.
—	Umrl je bivši ravnatelj koperske gimnazije, šolski svetnik g. Jakob Babuder, star 74 let.
—	Ubila se je^ v veži neke gostilne pri Domžalah Marija Štupica. Govorila je s fantom Janezom Stanonikom, ki jo je potegnil za roko k sebi, a je pri tem padla in se ubila.
—	Požar. Dne 10. t. m. je zgorel v Št. Rupertu kozolec celjskega trgovca Rakuscha. Škoda znaša 1500 kron. Dne 12. t. m. je pa zgorelo gospodarsko poslopje Mihaela Cofiča v Podgračenu.
—	Ubožna ustanova baronice Salvayeve je razpisana do 15. novembra. Prosivci morajo biti plemenitega stanu in bivati v Ljubljani.
—	Meso postane ceneje. Iz Novega mesta se nam piše: Novomeški mesarji, ki postajajo — če tudi postaja živina ceneja — vedno dražji s cenami mesa. so dobili konkurenta v osebi g. Javornika, mesarja v Kandiji. Gosp. Javornik, ki si je uredil popolnoma novo mesnico, prodaja sedaj meso po 1 K kg, medtem ko drugi mesarji še vedno držijo svoje cene po 1 K 20 do 1 K 60 vin. Toda sedaj bodo morali ceno znižati, ker občinstvo prav pridno kupuje pri g. Javorniku.
—	Po 22 letih odkriti umor. V zagrebški okolici so našli pred 22 leti mrtvega posestnika Baričeviča. Ni dvoma, da je bil umorjen. Dne 15. t. m. sta pa stala pred zagrebškim sodiščem obdolžena umora rajnikova vdova in rajnikov nečak, ki je imel z rajnikovo vdovo razmerje. Sodišče ju jc obsodilo vsakega v dvanajstletno ječo.
—	Nesreča. Dne 11. t. m. popoldne je peljal Ivan Petschauer težko naložen voz čez Toplice na Dolenjskem. 6-letni šolarček Lu-dovik Vrtar iz Podturna se je obesil z obetna rokama na voz ter prišel z nogami pod desno zadnje kolo, ki mu jih je strlo. Mati ponesrečenca ga je pripeljala v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Ne »Beč«, ampak »VVien«. Zadnji čas so dunajska sodišča vrnila sodišču v Osek več spisov, ki so bili adresirani v »Beč« in ne »nach VVien«. Vsled tega je okrajno sodišče v Oseku sklenilo, da vrne vse spise, ki bodo adresirani »nach Essek« in ne v »Osijek«.
Dohod gostov v Opatijo traja neprestano. Zadnjih osem dni je prišlo 700 gostov. Včeraj in danes se vrši v Opatiij shod avstrijskih gostilničarjev. Navzočih je 400 oseb.
—	Nlžjeavstrijski deželni zbor je sprejel predlogo, ki prepoveduje krošujarstvo.
Za novega sekcijskega šefa v ministrstvu deželne hrambe jc imenovan generalni major FVanc pl. Bockenhcimcr, doslej poveljnik domobranske brigade v Gradcu. Dosedanji sekciiski šef fini. Troil je umirovijen.
Kardinal Stetaiiuber je včeraj v Rimu umrl.
k Umri je v Celovcu c. kr. notar Karol pl. Riebler.
Štajerske novice.
+ Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda — In šolske sestre. Poizvedeli smo sledeče: Ker se ie že toliko grozilo čast. sestram na Muti, da jih odpodi družba pod novim vodstvom, in so drugi opozarjali sestre na mnoge napade, s katerimi so nastopali radikalni dijaki proti njim, je vodstvo šolskih sester prosilo glavni odbor družbe v Ljubljani pojasnila radi šole na Muti. Vodstvo šolskih sester je naravnost zahtevalo, da se mu jasno pove, kaj da namerava družba ukreniti, da si lahko pravočasno uredi svoje zadeve. — Tako morajo govoriti moško ženske z naprednimi gospodi! Zdi se nam, da se nekaj vendar kuha.
š Razbit nemški shod v Ptuju. Shod nemško nacionalnih trgovskih sotrudnikov v Ptuju rninoli petek so razbili hrvaški in slovenski trgovski uslužbenci.
š Konj ga je ubil v postelji. V Radgoni je spal hlapec Kumin v konjskem hlevu. Posteljo je imel pri tleh blizu konja. V noči od 9. no 10. t. m. je konj udaril spečega hlapca s kopitom v sence ter so našli hlapca zjutraj mrtvega.
š Obesila se Je v Gradcu 20-letna hišina Poznik. Stariši samomorilke so tudi končali svoie življenje na tak način.
š Umrl ie v Mariboru ključavničar južne železnice Ivan Knkovič.
š Davčni eksekutor za celjski davčni okraj je postal Alojzij Kohlhauser.
Ljubljanske nouice.
lj Kapelnik slovenskega gledališča — g. Hilarij Benišek — tudi odhaja. Piše se nam in priobčujemo: Francoski »gospod intendant« prof. Juvančič je prevzel nalogo, da na slovenskem gledališču napravi slabe razmere, še slabše kot so bile. Po svoji šolmajsterski modrosti je mnenja, da ima pred seboj vedno 10- do 12-letne učence, ki ga morajo poslušati, sicer dobe »cvajte«. — Odpravil je srečno vse boljše moči, ki jih je prvotno vedno vabil na razne »čajeve večere«, potem pa toliko časa »nastopal«, da so mu morali obrniti hrbet. Sedaj je vrsta na g. Benišeku. Kdor pozna tega mirnega moža, mora vedeti, da je že višek neslane sitnosti, če sc njega spravi v jezo. Kakor čujemo, zapusti že s prvim dnem novembra t. 1. slovensko gledališče. Dramatično društvo se ie brzojavno obrnilo v Prago po naslednika. Seveda nam ie znan vzrok, zakaj g. Benišek gre in ki je bil povod razponi — brez njegove krivde. Morda se bo gospod intendant zopet pritoževal; pa pozneje več!	S. n. u.
lj Novo podjetje. Današnja »Laibacher Zeitung« poroča, da se namerava na stavbi-šču stavbinske družbe »Union« poleg hotela zgraditi tovarna ledu. s katero bi bila v zvezi centralna kopelj. Ob cesti bi bila lepa stanovanja za stranke. To zgradbo prevzela bode družba z omejeno zavezo.
Ij Katehetu g. Šarabonu se je danes bolezen tako poslabšala, da se je bati katastrofe. Priporoča se v molitev!
lj Shod c. kr. socialne demokracije je bil včeraj zvečer v areni »Narodnega doma«. Bilo je okoli 150 ljudi. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Petrič, zapisnikarjem pa Mu-drovčič. Sodrug Petrič naznani, da sta na programu dve točki: Otvoritev državnega zbora in železniško vprašanje. Poročevalec druge točke (Kopač) ni prišel, ker je menda bil službeno (?) zadržan. Glavni govornik je bil sodrug Kristan. Pravi, da od prihodnjega zasedanja nimajo delavci pričakovati rešitve delavskih vprašanj. O nagodbi pravi, da so tili v Avstriji pojmi precej zmešani. Gledalo se je samo na to, da se zavarujejo nasproti ogrski državi interesi habsburške dinastije, ne pa prebivalstva. Za ljudstvo ie vseeno, ali vihra v Budimpešti ogrska zastava ali pa črnorumena. Za ljudstvo je veliko večje važnosti, če lahko v svoji državi živi. (Kristan pridno posluša »Regimentsbefehl« z Dunaja od Adlerja. Bravo »revolucionarec«!) Kristan se razjezi na »Slovenčev« članek, v katerem se trdi, da se bodo dali socialnodemokraški poslanci kupiti od vlade za nagodbo. (So že kupljeni.) Trdi, da je to smešno za tistega, ki pozna razmerje med Beckom in klerikalci. (»Klerikalci« se glede na nagodbo niso prav nič zavezali, pač pa Adler, ki je bil od Becka že dobljen pred dobrini mesecem.) Socialni demokratje so s svojimi 87 poslanci najmočnejša stranka v državnem zboru, toda nimajo večine. Večino imajo klerikalci s svojimi zvezami. Dokaz, da je bil VVeisskirchner izvoljen za predsednika zbornice in da ie glasoval zanj slovenski liberalec »lucus a non lucen-do«.Pravi, da je bil Beck tisti, ki je pred ožjimi volitvami v drž. zbor romal od ene meščanske stranke do druge ter prosil, da naj meščani volijo s krščanskimi socialci, in je on tudi pozneje pritiskal na meščanske stranke, da so glasovale za VVeisskirchnerja. (Kaj bo Adler dejal, ko bo slišal, kako je Kristan črez Becka zabavljal?) Ce je kak »tehte-mehtel« zaradi nagodbe, je gotovo, da je med Beckom in klerikalci. (»Klerikalci« so namreč šc včeraj izjavili, da bodo za nagodbo glasovali le, čc bo dobra. Adler pa je že pred mesecem dejal, da bodo socialni demokratje nagodbo pretehtavali brez strasti in predsodkov do Ogrov.) Sicer pa nihče razen obeli vlad ne ve, kakšna ie ta nagodba. Zaupati pa. da je avstrijska vlada kaj pridobila, ni. (Prej pa jc dejal Kristan, da je vseeno, kaj vlada predloži.) Zasledovati je treba, kar bo vlada predložila. — Prišla bo na vrsto sčasom rekon-
strukcija kabineta. Zadeva jugoslovanskega ministra plava že dolgo časa po meščanskih časopisih. Tudi, ako bi Slovenci imeli svojega ministra, bi ne bilo zanje bogvčkake koristi, ker bi bil v kabinetu osamljen in v važnih stvareh preglasovan. Kakim pet ali šest Slovencem bi morebiti žc dobre službe preskr-bel. Sicer pa bi moral stopiti ta jugoslovanski poslanec v kabinet, ki bi bil klerikalen. Klerikalno pa je vse: Beckova vlada, kamarila, ki poleg vlada, dinastija in tudi tisto, kar je še na obzorju v bodočnosti. (In še Adler povrh, ki Becku liže frak, kadar utegne.pa Perners-torfer, ki zagovarja v »Soz. Monatshefte« Becka.) Kristan se počasi, ker mu ie zmanjkalo klerikalizma, spravi na liberalce. Pravi, da se je vsakdo motil, kdor je mislil, da bodo imeli Slovenci svobodomiselne poslance. Ti ljudje so potrebovali samo svobodomiselne glasove. Hribar je smuknil v klerikalizem. »Slovenski Narod« molči o tem, in le če je kak shod birtov, in pride Hribar nanj, potem se prikaže on v svoji gloriji. Ako bi bil Hribar konsekventen, bi se ne prodajal, ko mu je povedal Šusteršič, da ne pride v njegov klub. Sicer pa Hribar tudi pove, če pride kdo le k njemu, da je socialni demokrat. Pri Tavčarju se je človek lahko zanesel na eno točko: boj proti farjem. Hribar pa je ponosen na to, da ima njejjov klub več farjev kot Šusterši-čev. Hribar je podpisal štatut kluba, da stoji na krščansko-demokratični podlagi. Kdor krščanstvo v politiki priznava, ta je klerikalen. Ce bi se šlo za svobodno šolo. reformo zakona, ločitev cerkve od države, bi Hribar ne smel glasovati za to. S takimi zvezami, se bo klerikalcem šc več posrečilo. Kar je politično nazadnjaško, je gospodarsko nazadnjaško. Liberalci so tudi gospodarsko zvezani s klerikalci. Hribar ustanavlja zadružne zveze in si jemlje nekdanje klerikalce za ravnatelje. »Slovenski Narod« piše drugače o zadrugah kot prej. Kmetu pa se ne upajo povedati resnice. — K železniškemu vprašanju pravi sodrug Petrič, da so lahko zadovoljni za enkrat, kolikor so dosegli. Vsa plačila se bodo na Južni železnici uredila na ta način kot na državni. Sodrug Kristan se razjezi nad narodno organizacijo v Trstu, ki je poslala prometnemu inšpektoratu spomenico, v kateri se zahteva akordno delo, medtem, ko so tržaški delavci zahtevali odpravo akordnega dola in defini-tivno nastavljenje po dveh namestu po šestih letih. Karkoli so dosegli železničarji v tem boju, je smatrati za posebno pridobitev. To ni bil zadnji, ampak eden prvih bojev, v katerem smo kaj dosegli. Nato sodrug Petrič zaključi shod. Shod ni sprejel nikake resolucije, ki mu tudi predložena ni bila. Tako shod ni zavzel nobenega stališča o nagodbi ker to — dunajski Adler prepoveduje. Časih socialni demokratje niso bili tako vladno ponižni!
lj Koncert »Društvene godbe«. »Društvena godba« priredi danes ob pol 8. uri zvečer v hotelu »Lloyd« društveni koncert za člane. Vstopnina za nečlane 40 vinarjev. — Jutri zvečer vrši se koncert v kleti hotela »Union«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
lj Ceno mesu so znižali v Zagrebu zopet za 4 vin. Tekom enega meseca je cena mesu v Zagrebu že štirikrat padla.
lj Zaslužno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je podelil kranjski deželni predsednik čuvaju Južne železnice v Ljubljani, Petru Marinka.
Ij Suplentinja na mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu je postala gosp. Cirila Pleško, ker je na dopustu obolela učiteljica Ernestina Rekar.
Ij Egiptovska očesna bolezen. Graška »Tagespost« poroča, da so v ljubljansko deželno bolnico pripeljali sedem oseb, ki imajo egiptovsko očesno bolezen. To poročilo ni resnično.
lj O požaru na klavnici se nam še poroča: V soboto zvečer sta prišla na slamo spat in sicer ravno na oni prostor, kjer je začelo goreti, dva neznana, mlada fanta. Ko je prišel tja okoli pol 9. tudi delavec Ivan Zabjak in je enega fanta opazil, je šel o tem obvestit gostilničarko g. Dolinškovo, katera je šla z Žabjakom vprašat fanta, kdo je in kaj da dela. Ko ji je povedal, da je »Štefanov« in da dela pri zidarjih, mu jc izjemoma dovolila, da sme isti večer prenočiti tam v slami. Ko ie požar izbruhnil, sta se oba fanta še pravočasno zbudila, poklicala Zabjaka, ki je poleg spal in zbežala iz šupe. Ko sta pritekla na dvorišče, ju je tam k ognju došli Anton Kregar prijel in zopet izpustil, nakar sta fanta odšla. Ker sta ta dva fanta za preiskavo velike važnosti, je policija napela vse moči, da se izsledita in sc ji je tudi posrečilo obadva dobiti v roke. Dečka sta oba doma iz Doba pri Kamniku in sicer 14-letni Pavel Cvetko in 14-letni Anton Kovič. Prvi je pobegnil pretekli petek od svojega mojstra, drugi je pa delal pri neki stavbi. Spala sta obadva v osodni šupi, kar tudi priznata in ko se je Kovič (Štefanov) prebudil in zapazil svetlobo, je mislil, da ga jc prišla podit Dolinškova. Šele, ko sc jc popolnoma predramil, je poklical Cvetkota in Zabjaka. Med tem. ko je Zabjak pomagal reševati, sta fanta ijekaj časa opazovala ogenj, potem pa šla v Šiško k Ccglarju prenočit. Oba dečka je policija izročila sodišču v svrho nadaljne preiskave. Da sta se ta dva fanta izsledila, je preiskava zadobila velike olajšave, kajti do-sedaj so bili o teh fantih še vedno sumljivi pomisleki. Želeti bi bilo, da sc oblastvom čimpreje posreči dobiti pravega krivca.
li Obravnava Antona Volta proti Bojanu Dreniku se vrši v petek ob pol U. uri dopoldne pred tukajšnjim okrajnim sodiščem.
li Tatvine. Iz neke hiše na Starem trgu jc bila ukradena pisana predposteljna preproga s črkama F. D. Na Vodovodni ccsti je bilo v gramozni jami vlomljeno v barako, kjer imajo delavci spravljene svoje stvari, iti ukradeni enemu čevlji na zadrgo, drugemu pa
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, UTolfove ulice itev. 12	" ' "
P»t«iiO¥lj«iii l«t« 1854.
iltv. telefona 280.
priporoči slavnemu občinstvu lo spoUovuioi eostllnlčarjem nro)« i z b • r ■ •
8469 160- »
■ti»a*■■ o pivo v godcih ln steklenicah.
dežnik. V neki kavarni je bil ukraden trgovcu K. svetlorjav površnik s poševnimi žepi in monogramom S. K-. vreden 40 K Na Ambroževem trgu št. 7 je bilo hlapcu Francetu Jan-koviču ukradene iz nezaklenjene sobe več obleke. Včeraj je po raznih gostilnah popival delavec Valentin Srovec. Pridružil se mu je neki človek in ga nagovoril, da sta šla na Po-savje v neko šupo prenočevat. Ko je Srovec zaspal, mu je neznanec ukradel iz žepa 48 K ir. neznano kam izginil.
Mesto v Ameriko v zapor. Andrej Golob, 18 let stari delavec iz Račice, je bil, kakor sam priznava, namenjen v Ameriko. Ker se je pa bal, da ne bi bil na kolodvoru zasačen, dal je svoj denar Jožefu Krapecu, posestniku v Rečici v shrambo, ta mu je tudi kupil vozni list. A bila sta oba zasačena in primorana iti v zapor. Pri razpravi je bil obsojen Golob na osem dni, njegov pomagač pa na pet dni ostrega zapora in vsaki še na deset kron denarne globe.
lj Izgubljene in najdene reči Zasebnik g. Anton Poženel je izgubil usnjato denarnico, v kateri je imel 19 kron denarja. Šolski učenec Vinko Gostinčar je izgubil zlat za 20 K- Neka dama je izgubila rjavo ročno torbico, v kateri je imela denarnicc in več drugih stvari. Bra-njevka Katarina Ločnikarjeva je izgubila 40 kron.
Razne stvari.
Pet dni v Ameriko. Parnik »Lusitania« Cunard proge je vozil v Ameriko štiri dni in 20 ur.
Neprestani dež v južni Švici. V Tessinu dežuje že štirinajst dni neprestano. Kmetie so radi trgatve v obupu.
Na stavko se pripravljajo angleški železničarji.
Toselli ne priredi napovedanih koncertov. ker so spoznali, da je Toselli umetnik, ki bi ne žel uspehov.
Cigani, odvajalci otrok. V Pfaffstattnu ie bilo prebivalstvo 9. t. m. grozno razburjeno. Razširila se je namreč govorica, da je neka v moško obleko preoblečena ciganka odvedla tri otroke. Neki orožnik je dejansko aretira! neko žensko, ki je izvabljala otroke na pokopališče. Pri zaslišanju ni hotela ženska ničesar izpovedati.
NAGRADE JAPONCEM VSLED ODLIKOVANJA V VOJNI.
Iz lista »Japanese-American Commercial Weekly« posnamemo, da je japonski cesar imenoval markije Ito, Oyama in Yamagata princem; grofe Matsukata, inaye in Nodzu markijem; admirala Togo in Yamainoto ter generala Kuroki, Nogi in Oku groiom,,za nagrado njihovih zaslug, katere so si pridobili v vojni z Rusijo. Princem dosedaj šc ni bil nihče imenovan razen sorodnikov cesarja.
Telefonska m brzojavne poročili
CESARJEVA BOLEZEN IN DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 16. okt. Danes se je zopet sešel državni zbor. Začetkom seje je izjavil predsednik državnega zbora dr. Weisskirch-ner, da je smatral za svojo dolžnost, informirati se o cesarjevi bolezni v kabinetni pisarni in da je dobil od ravnatelja kabinetne pisarne pismo, v katerem se avtentično sporoča, da boleha vladar na katarju, ki ima za podlago influenco, a da je razvoj bolezni po okoliščinah doslej zadovoljiv ter more cesar kljub v naravi ležočim pojavom mrzlice življenje urejati kot ponavadi, izvzemši naporno govorjenje, ki bi pospeševalo kašelj. Katarha-lični pojavi so manjši, tek in spanje nekoliko boljša, vendar bo treba nekaj časa, da izginejo vsi pojavi bolezni. Zdravnika sta včeraj zvečer konstatirala. da bolnik nima več mrzlice, pač pa še katar. Žila krepko bije. Današnjo noč je vladar dobro preživel, če ga je tudi semtertje napadel kašelj. Splošni položaj bolnikov je boljši, dosedaj se mrzlica ni več povrnila. Vladar se čuti krepkega. Gotovo govorim vsem iz srca, ako kličem: Bog nam ljubljenega vladarja še dolgo časa ohrani in mu daj zdravje. (Burno odobravanje.)
NAGODBA V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 16. oktobra. V današnji seji drž. zbora je ministrski predsednik Beck predložil nagodbo (glej današnje uvodno poročilo) z daljšim ekspozejem, v katerem je povdarjal, da nagodba ni nagodba po avstrijskih željah.
da pa vendar v njej nikjer ni izdana avstrijska korist in da je v njej avstrijska korist varovana.
NUJNI PREDLOGI POSLANCEV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE.
Dunaj, 16. oktobra. Poslanci S. L. S. so vložili danes več nujnih predlogov za podporo po vremenskih nezgodah oškodovanim občinam.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Koper, 16. oktobra. V včerajšnji seji je poslanec Bartoli napadal slovansko manjšino, ker se je volivna reforma ponesrečila in zavrača za to odgovornost na manjšino. Spinčič odgovarja v hrvaškem jeziku. Nato poslanec Andrijčič zahteva, da se tudi družbi sv. Cirila in Metoda dovoli podpora 10.000 K. Opisuje raznarodovanje »Lege«. Nastane šum j in ropot. Večina odkloni predlog Andrijčiča | in dovoli »Legi« podporo 10.000 K. Nato se j slovanski poslanci demonstrativno odstranijo ; in kličejo Italijanom: Na svidenje pri volitvah! Nočne seje se Slovani niso udeležili. Ob pol 11. uri odgodi deželni glavar zasedanje .
23 3 1 1
V prihodnjih dneh bo otvotitev
Jmerikan Bioscop"
Resljeva cesta šf. 3
na vogalu Sv. Petra ceste.
Vgleelegunten zavod prve urste!
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Svarilo!
Podpisani izjavljam tem potom, da jaz nisem za nikogar (brez izjeme) plačnik.
Fran. Miklavčič,
2135 4-3	Sv. Križ pri Litiji.
TrboulisRI kosovni premog I a.
po I K 40 h
na 50 kg. in cele voze, v hišo pripeljan (na cele vagone po premogokopnih cenah) priporoča J. Paulin v Ljubljani, Nova ulica 3. (Teleion št. 32.) glavna zaloga premoga Trbovljskega in Dolenjskega kosov-nika. orehovnika in grušča ter Paulus-salon-briketov, na debelo in drobno. 2291 3-3
Dobro ohranjena skoro nova
hišna oprava
za jedilnico in salon, se proda po ugodni ceni. Več se izve na Resljevi oesti 15,
partere levo.	2368 (1)
Eno ali dve prijazni solnčni (prazni)
sobi
se dasta takoj v najem. Poseben vhod. Zmerna najemščina. Pojasnila vsak popoldan v Florijanski ulici št. 23, I. nadet.	2367 (3-1)
Kosovni in orehovni
premog
najboljše kakovosti iz premogovnika v Trbovljah dostavlja realno in najtočneje v vsaki množini do celih vagonov	2308 4—3
MT Ivana Treo,
Cesta na Rudolf, železn. 8.
Kot izborno, razmeroma ceno gorivo se najbolj priporoča trboveljski orehovnik.
M 01A A Sk A A riSi tiSi A iSt tiSi A ijSSi A A
VVVVVvvvvVVVVVVV
300 vinskih sodov
po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah
tvrdka M. Rosner & drug
2351 (6-i)	Ljubljana.
DELOVODJO-
V strokovnjaka
ki je popolnoma vešč izdelovati vsakovrstne cementne izdelke,
2i98 6
sprejme A. KOBl v Borovnici.
Dobre Žagarje m izurjenega cirkularista
sprejme takoj v trajno delo proti dobremu plačilu parna žaga v Kopriv-niku pri Kočevju. Več se izve pri lastniku Dominiku Luftinu v Ljubljani, Jenkove ulice št. 18.	2298 5—3
Izurjena	2240 4~4
kuharica
išče službe na deželi, najrajše v župnišču, Služila je že več let v žup-nišču, z dobrimi izpričevali.
Naslov pove upravništvo.
Poslovodja
vešč slovenskega in nemškega jezika za čevljarsko obrt se sprejme takoj. Zglasiti se je v trgovini Horvat, Sv. Petra cesta St. 30, v Ljubljani. 2372 (2-1)
Po tem kazalu se spoznajo trgo-Tlne koder
„SlngerJe»l" šivalni stroji.
'.zam
Sv.Petra cesta št.24, Ljubljana.
V blagohoten opomin: Vsi šivalni stroji, ki jih ponujajo pod imenom „Singer", so ponarejeni po našem starejšem sistemu, ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih strojev dateko presegajo po konstrukciji, delozmožnosti in trpež-nosti.	—-----■ 2366 1
Podružnice v vseh večjih mestih.
»
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbolflf kakovosti slavnemu p. n. občinstvu h preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
--v Ljubljani =====
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. i Prešernove ulice štev. 4. i« «-* mm Popravila tofino In mm. bo
Otvoritev trgovine!
Dovoljujem si slavn. občinstu vljudno naznaniti, da sem
v Šmarju pri Grosupljem r.aspr. dekanijske cerkve v lastni hiši štev. 22 o tvoril
J novo trgovino s špecerijskim blagom.
A. ŠKERJANEC, trgovec in župan. '
2359 2-1
Predelave ob delavnikih ob 6, V, 8. in 9. uri zve£ , ob nedeljah in praznikih ob V, II uri dopoldne, ob 3. S, in ob 6. uri popoldne ter ob '|,8. in 9. uri zvefter. — Cene i I. prostor 80 kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 15 kr. Vojaki od narednika navzdol in otroci vsak prostor 5 krajcarjev ceneje.
JE. ns»8]>opoln.«j^«J>
2333 3
=KInematosraphe-Theatre-Francais=
bivši ,.Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1.
Vsako soboto in sredo nov spored.
Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih cenah za dijake in otroke ob 3., ',5. in 6. uri. Cene: I. prostor 15 kr., II. 10 kr., III. in IV. 5 kr. Ob >,', 8. in 9. uri zve&er vrSe se predstave kakor obi-:■:::: čajno. : ■ i : s s
Ustanovni shod .Kmečke zveze* zn Kamniško deknnijo.
K a in n i k , 13. okt.
Prostorna dvorana »Kamniškega doma« danes popoldne okoli treh nabito polna. Zavedni kamniški kmetje so zbrani, da zgrade novo trdnjavo v obrambo svojih pravic in tako izpopolue združevanje slovenskega ljudstva v svojem okraju, po načelih, ki jih izkuša izvesti S. L. S. Na shodu so tudi navzoči zavedni kamniški meščani, pristaši S. L. S. Na galerijo ali na kor, kakor pravijo Kamničani, pripelje glavar kamniških liberalcev Sachs menda dva ali tri liberalce, da preže, kaj da se godi v dvorani. Saclisa spremlja seveda (udi zvesti njegov pobočnik g. Prašnikarjev »ferboltar« Jereb.
Zborovanje otvori kamniški dekan g. Lavrenčič. Pozdravi zborovalcc goste društva »Kamnik«. Združujejo sc danes vsi stanovi. Potrebno je, da sc združi tudi temelj človeške družbe: kmečki stan. Blagoslova želi društvu, ki se ustanavlja danes.
Za predsednika shodu sc izvoli kmet Benkovič iz Kamnika.
Predsednik Benkovič izvaja: Spoštovani kmetje! Uvideli smo tudi mi potrebo združevanja. Vsi stanovi sc združujejo. Zaostati ne sme tudi kmet. Sklenili smo zato tudi mi, da si ustanovimo »Kmečko zvezo«. Pravila Zveze« so duh, člani so pa njeno meso iu kri, ki naj ji dajo moč. »Zveza« mora biti. Vsak stan potrebuje zastopstvo, ki ga združili. Po »Zvezi« hočemo doseči, da sc izpolnijo naše težnje. S. L. S. jc naša zastopnica. »Kmečka zveza« ji naznani svoje težnje. Dosegla jiii bo pa Ic, čc bo nastopala z jasnimi načeli. Kmet jc bolnik. Vse ga boli. Potreben je kmečki stan zdravljenja, a zdraviti se mora prav. Po svojem nagovoru podeli predsednik ISenkovie besedo deželnemu in državnemu poslancu dr. Janezu Ev. Kreku, ki izvaja sledeče:
Dragi možje! Prvikrat danes po volitvah dobivam priliko, da sc Vam zahvalim za ob volitvah izkazano zaupanje, ki me je izbralo Vašim zastopnikom. Ob volivnem boju sem sc predstavljal po posameznih krajih. Ostalo je Vam pač še v spominu, o čem smo sc razgovarjali na volivnih shodih. Kdor ie zasledoval delo naših poslancev v državnem zboru, vč, da smo zastopali stvari v državnem zboru, ki smo jih obetali po volivnih shodili. Izprožili smo mnogo stvari v drž. zboru. Gotovo je, da kakor smo pričeli, hočemo tudi nadaljevati. Dosedanje naše delovanje dokazuje, da smo držali našim volivcem ob volitvah dano moško besedo.
Na teh shodih sem omenjal tudi potrebo »Kmečkih zvez«. Odobravali so zborovalci po posameznih shodih to misel. Danes postane ta misel dejstvo. Gotovo jc, da sc pridruži vsak kmet, ki drži kaj nase, »Kmečki zvezi«. Neobhodno jc potrebno, da sc pokaže kmet kot stan.
Dozdaj jc govorila o kmetovih potrebah »Kmetijska družba«. Nanjo ,so se obračali vladni krogi, da izjavi svoje mnenje o kmečkih zadevah. Ne odrekam zaslug, ki si jih jc pridobila za kmeta »Kmetijska družba«. A gotovo je. da ni mogla, ne more in bo po mojih mislih še manj mogla govoriti v imenu vseh kmetov. Neobhodno je potrebno, da se bo mogla v bodoče obračati vlada glede na kmečke zahteve na »Kmečke zveze«.
»Kmečka zveza« mora biti politična. Zal, da zamorejo vanjo vstopati le moški, ki so stari 24 let. Kmetica, ki sama upravlja svoje posestvo, nc more biti članica »Kmečke zveze«. Kriva jc tega naša postava. Delali bomo z vsemi močmi nato, da sc odpravi ta krivica. Kmečka zveza« mora biti politična, ker mora delovati politično. Odmevati morajo v »Zvezi« kmečka čutila, kmečke želje in kmečke zahteve. To mora pa pokazati »Kmečka zveza« v podobi prošenj .in peticij in s pozivi na deželne in državne poslance. Poznam tvor-niec z malim številom delavstva, ki imajo svoje zveze. Ti zvezani dclavci pošiljajo svojim gospodarjem veliko več pisem, kakor jih pošiljajo kmetje cele kranjske dežele vladi.
V državnem zboru sc bodo stranke vedno bolj stanovsko vezale. Dve stranki sta, ki In sta dali zbornici v bodoče značaj: ena ljudska in ena protiljudska, ki sc bo potegovala /u bogataše. Med tema zvezama sc pa bosta izločili ena krščanska in ena protikrščanska struja, namreč socialnodemokraška. Mogočnejša bo ljudska stranka v sedanji zbornici, kakor pa ona, ki bo zastopala koristi bogatašev. Avstrijski kmet mora priti v Avstriji do one veljave, ki jo .zasluži po davkih, delu, poštenju in ixi svojem številu. Cilj kmetov mora biti: Združili naj bi sc kmetje cele Avstrije in sklepali na velikih zborovanjih po svojih zaupnikih o svojih težnjah. Mogoče jc pa to, da sc izvede, Ic, ako sc vežejo kmetje posameznih krajev. (Navdušeno odobravanje.)
Par važnih stvari, s katerimi sc pečaj »Kmečka zveza«, naj omenjam.
Novi davčni zakon dobimo I. 1910. Znova sc bodo morala pregledati določila davčnega zakona. Nujno sc morajo vpoštevati ob tej Priliki sledeče kmečke zahteve.
Glede na griintui davek zahtevajo eni, "aj sc cetii bolj pravično. Gruntni davek znaša po celi državi 70 milijonov iu sc razdeli po deželah in po okrajih. Zapišejo vse parcele in kakšne da so iu pa koliko povprek nosijo na leto čistega dobička. Zemljišča razdele v razredov. Krivično ie, da uvrščajo tudi male
srednje kmetije, ki ničesar nc donašajo, tja, kamor velika posestva. Ce ktnet računa, pride do zaključka, da je on najslabše plačani dni-
nar. Ne vpoštevajo, če je kmet zadovoljen ali ne. Najvišji davek je gruntni davek. Kmet plača davka do 19in pol odstotka od čistega dobička.
Druga zahteva sc glasi: Kdor ima le do 600 goldinarjev dohodkov, ne plačaj nobenega davka. Ravno to načelo naj bi obveljalo za kmeta. Pri griiiilnih davkih nihče ne vpraša, kje da jih bo kmet vzel. Velja načelo: Kmet plačaj iu tiho bodi. Poljaki so stavili v državnem zboru predlog, naj tisti kmetje ue plačajo nobenega davka, ako nc znaša čisti kata-stralni dohodek 600 gld.
Tretja zahteva pa sc glasi: Gruntni davek kot c. kr. davek sc mora odpraviti. Vsota jc. ki danes v državnem zboru nc pomenja ničesar. Pravična je ta zahteva. Zemlja ne nosi danes več toliko, kolikor je donašala včasih. Od stanu, ki obdeljuje zemljo bi morali biti odgnani oblaki. Na dividendc naj sc napravi davek. Velike naše akcijske družbe dele po sedem in pol odstotkov dividend. Take obresti niso .več krščanske. Pri teh ljudeh bi se dal dobiti davek. Delavci sc morajo pa puntati, ako si hočejo priboriti kak vinar izboljšanja. Dozdaj so vedno vpilli: Podpiraj-mo veliko obrt. Vpili so za svoj dobiček. Krepak davek akcionarjem in onim, ki imajo ogromne tantieme. Samo, da sede v odborih velikih akcijskih družb in da dajo svoje ime, so ljudje, ki vlečejo na leto dvesto do tristo tisoč goldinarjev. Na tiste dohodke jc potrebno, da sc nastavi sveder. Naj sc poviša pri gotovih ljudeh dohodninski davek do 20%! Krščanski socialci in nemški nacionalci so zahtevali, naj sc odpravi gruntni davek. Ta davek je odpravljen tudi že na Pruskem. In Prusija je industrijska država. »Kmečka zveza« naj sc tudi v tej zadevi obrne na državni zbor.
Krivičen je tudi hišnorazredni davek pri poslopjih, v katerih stanuje kmet sam. Pravično je, da se plača od dohodkov, ki jih plačajo hišnemu gospodarju stranke. Tako sc mi zdi, kadar premišljujem o tem davku, kakor da bi rekla država kmetu: skrbi, da živiš s svojo rodbino v luknji. To jc davek na moralo, na zdravje ljudstva. Tistim, ki rabijo hiše Ic zase, naj sc ta davek odpiše.
V naši državi imamo danes boj proti draginji. Meso po mestih jc neznansko poskočilo v ceni. Kje naj se tu odpomore? Naj li se odpro meje? V naše kraje pride nato kuga, ker imajo v Srbiji. Bolgariji in Runumiji zelo slabe zdravstvene postave glede na živinske bolezni. Edina pot, ki vodi do nižje cene mesu jc, da dvignemo našo živinorejo. Cc smo ločeni danes od Ogrske, bi morali dovažati živino od drugod, ker jo pri nas primanjkuje. Nič ne veljajo zaprte meje, če sc živinoreja nc dvigne.
Tista vlada, ki jc svoj čas gledala le na gozd, je prišla zdaj do tega, da je paša neobhodno potrebna in da jc nekaj nenravnega, ako sc krmi živina po hlevih. Osobito plemenska živina potrebuje paše. Dokazujejo danes, kako je paša potrebna, tisti vladni možje, ki so svojčas onemogočili pašo iu razdrli pašnike. Narejene so pa sedanje postave tako, da bo le težko skupaj spraviti po krivdi vladnih mož razkosane pašnike.
Koliko je zdaj manj živine po gorah zaradi neumnih postav. Takrat, ko jih še ni bilo, -so lahko kmetje redili živino. Doseči se da po razumnem gospodarstvu, da zraste dvakrat toliko trave, kakor dozdaj. Kako naj sc redi živina, če ni pašnikov. Ko se bodo reševala ta vprašanja, bo treba zadreti trn v peto graščakom in lovcem. Danes sc bije osobito po Kamniških planinah vojska med srno in človekom. Podoba je zdaj taka, da je srna na vrhu, kmet pa spodaj. Obrniti se mora podoba tako, da bo stala srna spodaj, kmet pa na vrhu. (Živahno odobravanje.)
Izjavljam, da ako mi poveri zaupanje volivcev poslaniško mesto pri prihodnjih volitvah v kranjski deželni zbor, bo ena mojih prvih dolžnostij, da spravim skozi postavo o paši in o vodovodih
Navedene zahteve imajo svoj znanstveni temelj. Tudi se že izvršujejo. Na Predarlskem imamo planine vse očedene. Cele doline so, kjer nc dobite bilke žita Opisano imajo vso živino. Lc najslabša živina sc da mesarju. Uredili so lepo svoje planine Korošci. Uredili so vode. Imajo primerne hleve. Tako se dela denar. Živina potrebuje svežega zraka. Res, da prvo leto pride s planine suha. A zato se ji utrde kosti in ojači zdravje.
Pri nas na planinah so pa gledali vladni komisarji nato, da je rasla na vsaki skali vsaj kaka robida. Oglejte si soluograške planine. Vzorno urejene imajo planine. Iz beračije, v kateri živimo pri nas zdaj, moramo vun. Niso še mogle zajeti naše mlekarne t ujih trgov, dasi imamo Trst pred nosom. Potrebujemo izučenih mlekarjev.
»Kmečke zveze« naj sodelujejo pri tem. Prirejajo naj svojim članom politične kurze. Kmetje bi sc naučili pri teh kurzih postav, ki se tičejo kmeta. Prirejala naj bi se po »Kmečkih zvezah« popotovanja v tuje kraje. Koliko si jc izboljšal naš kmet doma ravno vsled božjih potov na Sv. Višarje, k Sv. Krvi. Z odprtimi očmi gleda, ko gre po svetu, kar vidi in izboljša potem doma. Zbrali naj bi sc boljši gospodarji, da si ogledajo po drugih krajih kmečke naprave. Zaostajamo, ker nikamor nc gremo. Ne stane veliko taka pot, a izplača sc pa.
V dogovoru z gozdnim komisarjem Po-schom si jc ogledal bohinjski župnik Piber planine in pašnike drugod. Pridobil si ic toliko izkušenj, da ko je ogledovala komisija planine, jc Piber namestoval poljedelsko ministrstvo. Koliko jc storil bohinjski župnik Piber za izboljšanje v Bohinju. To ve le tisti, ki je to zasledoval.
Na ta način preobrazimo tudi naš okraj. Bohinjski župnik jc šel, zakaj bi pa ne šel tudi kak krnet, da vidi, kako da gospodari kmet drugod.
Kako zabavljajo hinavski liberalci, čc gre kmet v Rim ali pa v Lurd. Kmet vidi, kako se godi na svetu. Gleda z odprtimi očmi. Saj ga ne zapro v kak zaboj. Naša liberalna gospoda si misli, da kmet ostani doma iu da ima Ic ona svoje pravice. Tem ljudem moramo pokazati vse svoje zaničevanje. S tem, ko zaničujejo kmeta, kopljejo sebi grob, ker žive od njega. Nai ne misli ta jara gospoda, da bo kmet vedno molčal ob zaničevanju tc gospode in da nc bo začel rabiti drugega orožja, ako ne da miru. V dušo se mi gabi ta neumna liberalna drhal, ker hoče pribiti kmeta v svoj kot, da bi ne videl, kar mu koristi.
»Kmečka Zveza« skrbi za kmetijske tečaje po posameznih krajih, ki naj bi sc vršili pozimi in na katerih naj bi sc kmetje učili stvari, ki spadajo v kmetijstvo. 'Tisti denar za šolo na Grmu sc mi zdi vun vržen. Vzgajajo se na njej le financarji, šribarji in dacarji, ne pa kmetic. Dežela imej vse polno učnih moči. ki so izučene v kmečkih stvareh. A ti možje naj gredo med ljudi in naj jih tam na-uče na po zato prirejenih strokovnih tečajih umnega kmetijstva. Govornik obširno razpravlja, kakšne naj bi bile tc kmečke šole po deželi. Kmečki stan šc ni izgubljen, čc se poprime vsega in če se povrne med kmete nekdanja zastopnost, nekdanja ljubezen.« Na »koru« dvorane zakliče liberalni Prašnikarjev »gospod« ferboltar Jereb: »Dajte kmetu šol.« Zborovalci se začudeno obračajo. Smejejo se modrosti gospoda liberalnega ferboltarja. Klici: »Ali jc gluh. Ni li ničesar cul.«
Dr. Krek: Dobro jutro! Silno trdno spanje je moral imeti ta človek, ki jc zaklical zdaj na galeriji. Cel čas pred njegovim medklicem sem govoril o potrebi izobrazbe kmetu. Ali ni tega čul? (Bučen smeh in pritrjevanje.)
Dr. Krek nato nadaljuje: Glede na živinorejo sc moram dotakniti tudi vprašanja o ži-vinozdravnikih. Naše živinozdravniške šole so mnogo slabše, kakor po drugih krajih. Znano je, da ko dovrše zdravniki svoje študije in ko žc postanejo doktorji, še obiskujejo bolnišnice, da se prince praksi. Zivino-zdravnika pa kar nastavijo, dasi nima še ni-kake prakse.
Šola za živinozdravnike jc slaba. To jc pa velika škoda kmetu. Ob času kake kuge kar povprek pobijajo živino. Da, celo na Dunaj morajo dati preiskavati, če je bil konj smrkav ali nc. Popolnoma sc mora preosno-vati živhiozdravniško šolstvo. Mladi živino-zdravniki nai bi dobili ustanove, da si gredo ogledat in študirat tudi v druge kraje.
Nujno ie tudi vprašanje o zavarovanju. Ko bi dobil ob kaki nesreči pri živini vsakdo odškodnino, bi tudi nihče ne zakrival bolezni. Živinska deželna zavarovalnica je nujno potrebna. Na Koroškem jo imajo.
Glede na pomoč pri požarih, toči, sodijo nekateri, nai ustanovi država velik fond za podporo. Srečnejša je misel o splošni zavarovalnici.
Ustanoviti sc mora v naši deželi tudi hipotečna banka.
Govornik govori nato o načinu organizacije »Kmečkih Zvez« in obrazloži pravila. Naglaša: »Kmečka Zveza« nc kliče v vojsko drugih stanov. Potegovati sc hoče za kmečke koristi. Nadaljuje:
Liberalec in nas eden ne bodo šli skupaj. Odkritosrčno izjavljam, kakor želim, da se godi dobro kmetom, tako tudi želim, da se godi dobro drugim stanovom. Kdor pošteno dela, naj mu bodi tudi obstanek olajšan. Kdor pa hoče živeti na škodo drugih, naj pa izgubi pravico do življenja. Kmečka Zveza ne bo sovražila nobenega stanu. Dobri meščani, ki sede danes med kmeti, vedo, da sta potrebna kmet iu meščan. In kakor se danes družijo kmetje, tako želim, da se sestauejo v kratkem obrtniki. Prepričan sem. da bodo navzoči takrat tudi kmetje in sc bodo veselili z vami, kakor se vi danes veselite, da se združijo kmetje. Posamezni stan združen. Nad vsemi stanovi pa skupen narod, edin, domovina močna po slogi združenih stanov. Nad vsem pa božja postava. Svoje oko uprto kvišku k nebu, v zagotovilo, da je kmet zvest božji postavi. Ta kmet močan, krepak, svoboden v svoji zemlji. Dovolj zraka, dovolj kruha v domovini, samo izrabiti se mora znati Doseči to. bodi cilj naše organizacije, ki ie postavljena na neizpodbojno božjo postavo. V to zvezo si podajmo roko. Nc vprašamo, kdo si, kaj si, ki vstopiš v našo sredo, a eno moraš priznati: Nad nami je en gospod, ki se mu moramo, in se mu hočemo klanjati! (Burno odobravanje.)
Po dr. Krekovem govoru pojasni g. Benkovič pravila K. Z. Z. K. D. Po Benkoviču govorita dva kmečka moža, ki naglašata nujno potrebo, da sc izpreniene postave o gozdih in sekaturah nasproti kmetom kakor tudi, kako da jc nazadovala živinoreja. Kmet, ki jc imel včasih 120 ovac, jih ima zdaj 7.
Besedo podeli nato predsednik Benkovič Prašnikarjeveniu »feibortarju« Jerebu, ki izjavlja da ni mislil ugovarjati izbornemu govoru dr. Kreka. Z obema rokama podpisuje, kar je izvajal dr. Krek glede na kmečke zahteve. S svojo opazko »Dajte kmetu šol« ni mislil nikogar žaliti. Zeli si šol in složnega sodelovanja šole, po kateri si razširi kmet svojo izobrazbo. Dr. Krek: Meni sc jc zdela opazka predgovornika žaljiva. Nisem navajen, da mirno sprejemam klofute. Vrnem jo takoj. Po lojalni predgovornikovi izjavi pa tudi jaz prekličem, če se jc čutil predgovornik žaljenega. Glede na šole je moje mnenje
tole: Mi moramo kmeta pripraviti, da bo vedel. da mora znati brati, pisati. Ce mu pa le dek retiramo šole, so pa ljudje hudi. Naj še pošljejo učitelja, ki začne delovati proti duhovnikom, postane šola sovražena od kmeta. Šola sc mora priljubiti ljudem. Kjer so naše organizacije, tam čitajo ljudje z veseljem. V Selški dolini nc dobite tudi v hribih hiše, kjer bi ue imeli in brali časopisov. To je napravila organizacija. Zlagam se z mislijo, da deluj šola sporazumno s cerkvijo. Učiteljstvo naj pa ne misli, da je zato tu. da uasprotuje duhovnu. Dokler se bo mislilo med učitelj-stvom, da bodi šola trdnjava proti cerkvi, toliko časa naše ljudstvo nc bo zaupalo šoli (Burno odobravanje.) Skladam se z mislijo predgovoru i kovo in želim: Bog daj, da bi imeli šole, v katerih bi delovali učitelji sporazumno s cerkvijo. (Burno odobravanje.)
K besedi sc jc šc oglasil urednik »Kamni-čana«. liberalni Saks. kateremu pa predsednik vzame besedo, ker je govoril o praharni, ki nc plačuje občinskih doklad. Saksu se je povedalo, da to ni na dnevnem redu »Kmeuke Zveze« in se o tem lahko po shodu zgovori s poslancem. Saks jc tudi ubogal in je po shodu dalje časa konferiral s poslancem, ki je zagotovil, da smatra kot svojo dolžnost, da zastopa tudi koristi kamniških meščanov.
Trgovina
za špecerijsko in mešano blago u rnarodnem domu" =
y Spodnjem Dravogradu
se da s 1. decembrom 1.1. u najem.
Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu na Spodnjem Koroškem. Uradni dan vs%k četrtek.	2338 3—3 :
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
3C3T Doslej nedosežen! !
W. MAAGEB-ja
s s pristno člNto s =
»i n pri 2348 12-1
Viljemu Maager=ju
na Dunaju.
(M 18f>9 uvedeno splošno v avstr.-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
1 Glavna zaloga in razpo-šiljainica za avstro-ogrsko monarhijo :
W. Maager, Dunaj, J III;3, Heumarkt 3. Ifgr Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo
m t^Ti-— j-
iis fesjSL 1 f ^•^PfotccDilirtenr
~VirscMiiss$lr5ifeiiri! feiT' 7:' i/.*
Usodno priliki!
Proda se iz proste roke: 2357 2 1
1.	Lepa kmetija, v bližini trga, z novimi poslopji; polovica kupnine lah ko vknjižena ostane.
2.	Nova enonsdstropna hiša z
vrtom ter drugimi poslopji; dve tretjini kupnine lahko vktijiženi ostaneta
C. kr. oblastveno potrjeno 20 io< ?2 učil išče za Krojno risanje
branja c3esiR
Ljubljana. Stari trs St. 28.
e Dobi se tudi kroj po iivotni meri. ®
Predstave se vrfiijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa<c. s HT Danes v sredo nov spored. Di 2124
»t
2178 16—7
H| Trgovci z vinom!
Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko
8 Bratje Lučič-Roki::
m
Vis
Dalmcija
••• ••• •••

ki ima v zalogi mflfM lljHff ter i'h Pošilia v svojih sodih najbolj sloveča VlAlVU VlIlU na drobno in debelo počenši od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon-
Nepoznani viški opol in belo vino
radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se 1
Odjemaloem na debelo dajemo popust. — 0 Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist-— — — nost naših vin jamčimo. —--0
Za dame! 2237 52-5 Za otroke!
elegantne Mobuke
ter vsakovrstne modele priporoča
A. Vlvod - Mozetič
Ljubljana, Stari trs 21,
Hodni salon trgovsko modnega blaga itd., itd. Popravila klobukov ceno in fino. - Zunanja naročila točno.
Učenca,
za krojaško obrt sprejme takoj Ivan Bukovnik , Ljubljana , Mestni
trg 9.	2283 10- 8
215! 6-5
^zodai
J a jeoen-^ecja G faga p0 do znUani fi cenafi

F


čaz^Cejač

u(d f ja n co edcmcoc ulice U. 9.
OPEKO-ZIDAKE
Štev. 4801.
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: : žani ceni. : :
J 296 3 -3
RAZGLAS.
tt	tt >»
a	tt
a	a
a	tt
ti	tt
ti	a
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in starega blaga pismeno konkurenčno razpravo s
1800	kg	odpadkov trojnika zavito v bale brutto za netto
900	„	„ domačega platna
1800 „	„	jutnega
500	„	„ „ „ črnega
3000 „	„	hodničnega „
1100	„	„ jutnih niti
2509	„	„ vrvi
5500 „	„	papirja finega belega
«000	„	„ „ prepost. „ „ „ „ „ „ „
Že rabljena	jutna embalaža od turškega tobaka, še pripravna za zavijanje in sicer:
4800 kg = 19200 kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 150-180 cm
dolga in 80 cm široka 5300 kg = 15000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina, 180—220 cm
dolga in 23 — 35 cm široka 1850 kg = 4500 kosov prevlek, pleteninasta in črna tkanina, 170 cm dolga in 30 cm široka,
nadalje:
17900 kg litega železa (odlomki) nezavito 4200 „ „ „ ožganega
7600 „ kov. „ starega in mešan, z žico in vezn. železom, nezavito 1750 ,, železne pločevine stare, nezavite 420 „ bakren. „ ožgane, ,, 120 „ medene „ stare, „ 490 „ cinkove ,,	„	„
350 „ medi
Pismene s pobotnico kake c. kr. blagajne z 10% vloženem vadiju spremljene in z 1 K za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka z napisom „Ponudba za pre-vzetje odpadkov" označene ponudbe vložiti se morajo najpozneje do
21. oktobra 1907 opoldne
pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dnč 3. oktobra 1907.
Prva kranjska zaloga vina
iz raznih odlik, kleti in lastnih vinogradov
Stev. 130, Ljubljana.
Vino je pod pregledom kmetijsko - kemičnega — preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani.
V zalogi se nahaja Vermouth, konjak, ram, tropinovec i. t. d., kakor tudi druga desertna vina v steklenicah.
2235 10 5
■Jiftl
1863 2fl—b
se dobi v poljubni množini
v parni opekami Jos. Lavrenčiča v Postojni.
sss&J
Največja zaloga ur, verižic, prstanov in uhanov z bri-ljanti itd Kdor hoče imeti trpežno in dobro idočo uro naj kupi samo znamko —— „Union". —
PR. ČUDE«
2084 10
urar In trjooec —— v Ljubljani, PreSernoue ulice.
Ceniki zastonj in pofitnine prosto.
Važna novost!
ni«« Za pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno JHL	v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10. oktobra t. 1. ..Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", »Ljubljanski Zvon" in ..Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 l2 3
Anton Medved : Poeiftj«. Cena K 380, eleg. vez. K 5.-.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
m
i
Podružnica ■ v Spljetu. e
Delniika glavnioai i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloga na knj>*io« m toboči rnfiuti ter je obrestuje od dna vlog« do jfil|_C
dim* Tiftipti po ^ I*
Podružnica i v Celovcu* s
i Rezervni fond: r i i K 200.000. i i i