TRGOVSKI IiIST
časopis ssa fr0ovbi$i« industiflo In obrt
'4aročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, w«ečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 2. julija 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 74.
Fran Bonač:
Ob otvoritvi VII. Ljubljanskega velesejma.
Ljubljdnski velesejem je bil ustanovljen z namenom dati gospodarskim krogom spričo velikih povojnih sprememb v medsebojnih političnih in merkantilnih odnošajih čvrsto orijen-tacijo, navezati stare kupčijske zveze, ustvariti nove ter organizirati izmenjavo produktivnih izdelkov med posameznimi deli nove države. Ti cilji so bili že s prvimi prireditvami več ali manj doseženi. Nastalo je vprašanje, ali naj se s tolikimi napori in žrtvami ustanovljeni velesejem likvidira ali pa naj se*mu skuša zasigura-ti trajen obstanek v našem gospodarskem življenju. Prevladalo je nazira-nje, da bi bil čin črne nehvaležnosti in obenem dokaz klavrne malodušnosti opustiti institucijo, ki si je stekla za povzdigo slovenske trgovine, industrije in obrti velike zasluge osobito v težkih povojnih časih. Ni dvoma, da temelji današnje upoštevanje slovenskega gospodarstva v Zagrebu in Beogradu mnogo na gospodarsko politični propagandi, ki so jo vršili in jo še vrše naši velesejmi. Opustiti to učinkovito propagando, bi pomenilo vreči puško v koruzo in s turškim fatalizmom čakati neslavnega konca.
Naši javnosti je treba vedno znova dopovedovati, da je Slovenija navezana na uvoz najvažnejših živil iz drugih delov države in da more ta pasi-vum plačati le iz dohodkov, ki jih dobi iz*4ndustrije, trgovine in obrti. Razvoj teh gospodarskih panog je torej naravnost življenski pogoj za Slovenijo in bo to tem bolj, čim bolj se množi njeno prebivalstvo.
S čim se pa industrija, trgovina in obrt bolj pospešujejo nego s širjenjem kroga odjemalcev in z nazornim pred-očevanjem novih uspehov in pridobitev, ki jih zaznamuje naprednejša inozemska industrija. V tem pogledu je Ljubljanski velesejem vsa lete sem vršil vestno in uspešno svojo nalogo. Privabil je nešteto interesentov, zlasti iz južnih pokrajin in kupčijske
zveze, ki so se ob tej priliki navezale, | se še sedaj trajno vzdržujejo. Razstav- j ljeni izdelki tuje industrije in obrti \ so dali našim privrednikom pobudo, da so se skušali čimbolj izpopolniti in modernizirati. Vsako leto so se na sejmu pojavile nove pridobitve.
Ne oziraje se na to, da ima Ljubljanski velesejem svoj poseben kolo-rit, svojo posebno slovensko marko, katere nam ni treba ščititi, ker je nihče ponarediti ne more, moramo priznati, da je postal naš velesejem glavni organ smotrene gospodarske politike slovenske pokrajine. Ž njim pokažemo vsako leto, kaj smo ustvarili na gospodarskem polju, ž njim si pridobivamo pot v srca naših bratov v južnih pokrajinah. Mar naj to institucijo, ki ima danes še svojo tradicijo, žrtvujemo trenutni krizi na ljubo, katera je morala priti, ker nas vede do gospodarskega ozdravljenja? Ne, tega ne smemo dopustiti! Če si celo v industrijsko močno razvitih državah prizadevajo ohraniti velesejme kot trajne institucije, ker črpajo dotična mesta iz njih neutajljive koristi, imamo mi Slovenci tem manj vzroka zanemarjati naš velesejem, ki ga bomo tudi v bodočnosti še krvavo potrebovali! Naš boj za obstanek je trd. Ne smemo misliti, da smo si Slovenci s tem, kar smo dozdaj ustvarili na gospodarskem polju, res pridobili nekak monopol v državi. Tudi v ostalih pokrajinah se pojavljajo stremljenja po samostojnem industrijskem in obrtniškem proizvajanju. Zmaga je zasigurana oni strani, kjer se bo uveljavila največja organizacijska skupnost, najboljša kvaliteta in najmodernejša tehnična izpopolnitev. On nas je torej odvisno, ali hočemo po pridnosti, po naprednosti in po popolnosti organizacije še dalje obdržati vodilno mesto v jugoslovanskem gospodarstvu ali pa bomo padli na brezpomembni nivo obmejne pokrajine, brez smotrene gospodarske politike.
ing. m. šukije:	Naš	ljubljanski	velesejem.
Med gospodarskimi napravami Slovenije zavzema ljubljanski velesejem prav posebno — in lahko rečemo — odlično mesto. Tudi strogi kritiki priznavajo, da posluje sejmska uprava v vzornem redu, da skrbi za uspešno propagando, za smotreno razvrstitev blaga, za udobno nastanitev razstav-Ijalcev in obiskovalcev. Nasprotno pa se čuje tudi graja, da leži Ljubljana v revnejši pokrajini ob periferiji Kraljevine in dokaj daleč od bogatih plodnih nižav. Tako se pohvalno navajajo uspehi neprestanega vestnega dela in truda naših ljudi, graja pa se geografski položaj dežele, ki nam vendar ostane mila in edina, tudi če je ne moremo demontirati in prenesti v notranjost države.
Ko smo pred 7. leti ustanovili Ljubljanski velesejem, se je slovenska industrija z iskrenim veseljem oprijela lePega načrta. Takrat je bila naša industrija še neorijentirana, v državi nepoznana, brez stikov z domačim konsumom in brez vezi do centralnih uradnih mest. Položaj se je kmalu bistveno izpremenil, pri čemer je znatno pomagal baš ljubljanski velesejem. Danes so razmere vse druge, naša industrija si je ustvarila ugledno pozi-cijo na domačem trgu in pred očmi odločilnih faktorjev državne uprave. Zato pa se je zlasti v letih 1925. in
1926.	ponekod pojavila mlačnost na-pram ljubljanskemu velesejmu, ki je šla tako daleč, da so nekatere skupine dogovorno odklonili' svojo udeležbo. Izrazilo se je tudi mnenje, da velesejmi v obče niso več potrebni, da že poznamo drug drugega v državi in znatni stroški razložbe niso kriti s primernim uspehom. Niti ni propaganda koristna, ko je vsa produkcija onih tvornic že vnaprej oddana, tako da bi ne mogle sprejeti nadaljnih naročil.
O	nalogi in pomenu modernih velesejmov je priobčil »Sejmski vestnik« kratko razpravo, ki jo je spisal sloviti naš strokovnjak g. dr. Ludovik Bohm. Ta razprava dokazuje na podlagi dosedanjih izkušenj, da imajo sejmske prireditve navzlic drugim prerokom še vso aktualnost in da bodo domnevno ostali trajna institucija. Naše lastne izkušnje so v skladu s takim mnenjem, kajti mi vidimo, da je ravno letos zanimanje za ljubljanski velesejem dokaj živahnejše nego v slednjih dveh letih. In zdi se, da moramo računati celo s povečanim obsegom našega sejmišča, če hočemo zadostiti željam prijavljenih interesentov. Ne smelo bi se zgoditi, da ostane del slovenske industrije ob strani, ko gre za važno in eminentno slovensko pridobitev!
V	svežem spominu nam je zborovanje od 15. januarja 1926. leta, ko so vse gospodarske korporacije v Sloveniji, na čelu njim naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, svečano manifestirale svojo solidarnost s slovensko industrijo in soglasno protestirale proti demontažni politiki, ki se žal večkrat napoveduje s kraljevega Beograda. Mi vsi potrebujemo gospodarsko vzajemnost in solidarnost. Prešibki smo, da bi mogli v naših vrstah pogrešati odlične industrijske panoge, še najmanje take, katere so začasno v ugodnem položaju, da ne potrebujejo niti reklame, niti novih odjemalcev. Potem bomo vsi solidarni tudi takrat, ko se morda prilike izpremenijo in bo taka solidarnost potrebna onim, ki se danes veselijo na solnčni strani.
Ljubljana sme biti ponosna na svoj velesejem, ki uživa — dasi je manjši od drugih velemestnih prireditev — zaslužen sloves kot solidna in resna institucija. Težko bi Ljubljana občutila, če bi se v njenem koledarju črtali velesejmski prazniki. Mislim pa, da ni treba nikake bojazni:	»Ljub-
ljanski velesejem ostane podoba našega dela, naše vslrajnosti in našega poštenja!________________________________
NAŠ IZVOZ V EGIPT.
• Dne ‘22. junija t. 1. se je v Beogradu vršila konferenca predstavnikov trgovine in industrije, na kateri je naš odpravnik poslov v Kairu g. dr. Jovan D u č i č predaval o trgovskih prilikah v Egiptu in o možnosti našega izvoza v to deželo. G. dr. Dučič je obravnaval svojo tčmo s takim razumevanjem in s toliko toploto, da je žel živahno in navdušeno odobravanje. Zlasti se je naglašalo, da je na tej konferenci prvikrat aktiven diplomat stopil v neposredne stike z gospodarskimi predstavniki. Tudi je beograjski »Trgovinski glasnik« dne 24. junija t. 1. temu dogodku posvetil uvoden članek, ki pravilno konstatuje: če se praksa, ki je s tem započeta, v bodoče nadaljuje tako, da naši diplomatski in zlasti naši konzularni zastopniki v inozemstvu perijodično in redno prikažejo domačim gospodarskim delavcem ekonomske prilike in trgovske pogoje države, v kateri nas zastopajo, smo uver-jeni, da bi mi od tega imeli v moralnem in stvarnem pogledu daleko večje koristi nego jih sedaj vidimo in občutimo.
Gospod dr. Dučič je prišel danes v Zagreb, kjer bo predaval o problemu našega izvoza v Egipt. Zveza industrijcev ga je naprosila, da pride tudi v Ljubljano in da naše interesente vpozna z možnostmi izvozne trgovine na egiptovska tržišča. Ravnokar smo obveščeni, da se g. dr. Dučič temu vabilu odzove in da se udeleži otvoritve ljubljanskega velesejma. V soboto ali prihodnji ponedeljek bo g. dr. Dučič držal predavanje, na katero že sedaj opozarjamo vse one, ki se zanimajo za pospešitev našega izvoza. Točne podatke o kraju in čas predavanja še priobčimo.
ljubljanska borza za blago in
VREDNOTE.
Prva devizna in valutna tečajnica dne 1- julija 1927. Devize: Berlin 1 M: povpraševanje 13.475, (ponudba 13.505); Curich 100 fr.: 1093.5, (1096.5); Dunaj
1	šiling: 7.9975, (8.0275); London 1 funt: 275.99, (276.79); Newyork 1 dolar Kabel: 56.70, (56.90); Pariz 100 fr.: 221.825, (222.825); Praga 100 kron: 168.20, (169); Trst 100 lir: 313.50, (315.50). — Valu-t e:	ameriški dolar 1 dolar: 56.05,
(56.25); avstrijski šiling 1 šiling: 801, (804); češkoslovaška K 100 K: 166.85,
(197.25).
Velesejem in lokalne razstave.
Po končani vojni je nastala doba gospodarske obnove in pričele so se polagoma zopet oživljati industrija, obrt in trgovina. Gospodarski krogi, ki so se mučili najti pota in sredstva, da bi pospešili to oživljenje, so se oprijeli starega preizkušenega sredstva, prirejevanja velesejmov.
Velesejm naj ob gotovem času in na določenem mestu zbere kar največje število konzumentov in producentov, ki naj med seboj ustvarjajo trajne trgovske vezi in sklepajo kupčije. V zavesti, da je taka institucija neobhodno potrebna, zlasti za industrijsko najbolj razviti del naše države, so ustanovili dalekovidni zastopniki slovenskih gospodarskih krogov leta 1920. v Ljubljani prvi jugoslovanski vzorčni velesejem. Kasneje pa je prišlo nekako v modo prirejevanje manjših razstav. Priredilo se jih je nebroj tudi v naši državi, a so se vse, deloma vsled pomanjkanja pogojev, deloma vsled nepravilnega razumevanja stvari več ali manj z neuspehom zaključile. Najobčutnejšo škodo je imel razstavljalec - prodajalec, ki je žrtvoval dragoceni čas in denar neplodni stvari. Bridko je bil razočaran tudi obiskovalec-kupec, zlasti, če je prispel iz oddaljenejših krajev, ker niso bile njegove s potovanjem zvezane žrtve v nikakem skladu z vsem, kar je nudila taka miniaturna razstava.
Ne nameravamo razpravljati o številnih pogojih, ki so potrebni za prireditev velesejma v večjem stilu. V . veliki meri je odvisen uspeh od priznanja in priljubljenosti institucije ne samo v ožji, temveč tudi v širši domovini in inozemstvu, skratka od tradicije. Razstavljalcem in kupcem se mora nuditi kar največ mogoče, jih popolnoma zadovoljiti; k vsemu temu pa so potrebna sredstva. To se je v polni meri posrečilo ljubljanskemu velesejmu, ki je danes poznan širom Evrope in tudi v prekomorskih državah in ki uživa že danes najboljši sloves. So to sadovi šestletnega organiziranega dela in težkih denarnih žrtev, h katerim so prispevale naše širokopotezne narodnogospodarske ličnosti in deloma država.
Velesejem ali podobna institucija mora poleg drugih ugodnosti nuditi razstavljalcem prikladne razstavne prostore, ki so zaradi lažjega pregleda edino možni v specijalnih zgradbah.
Nadvse važna naloga vsakega sejma pa je, da privabi v čim največjem številu kupce in interesente. Za to je treba velikopotezne reklame in propagande, ki velja danes milijone. Potrebno je tudi vsestransko izšolano in naobraženo upravno osebje in organizirano delo. Vsega tega danes nove institucije ali sploh ne zmorejo, ali pa so primorane iskati si ogromnih kapi-talij, ki jih je le pod težkimi pogoji dobiti v sedanji denarni krizi. Prirejanje lokalnih razstav večjega obsega je torej zelo problematične vrednosti.
Spraviti industrijo in obrt do tega, da z izgubo časa in občutnimi denarnimi izdatki svoje izdelke razstavi, hkrati pa ne preskrbeti ji interesentov, ker za to manjka dobre volje ali moči — je nemoralno.
Reklama in propaganda sta zlasti v današnjem času splošne stagnacije in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepotrebni. Vsak industrijec, obrtnik, ki se poslužuje velesejma res dobrega renomšja, mora uvideti nepre-
meMni
aa
OBJAHA!
Nw/
|7Q^ gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h
kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE,
PROSIMO, da s popotnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO
’ CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. — Pri nakupovanju
PAZITE da dobite praUO našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz
* najboljših snovi, z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se uporablja v vsaki slovenski rodbini.
cenljivo korist, ki mu jo nudi taka razstavna institucija s svojo sistematično, vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj more samo od nje pričakovati uspehov in interesentov. Institucijo velesejma moremo zatorej definirati tudi kot organizirano skupno reklamo vseh razstavljalcev v prid vsakemu posamezniku.
Ljubljanski velesejem, začigar ugodni potek so dani vsi pogoji, se ne straši izdatkov za najvelikopoteznejšo reklamo in koncentracijo vseh pridobit-venih krogov in konzumentov vse države na enem samem mestu. Da je edino le taka koncentracija plodonos-na in v prid celokupnemu narodnemu gospodarstvu, zlasti Sloveniji, so uvideli vsi prvi gospodarski strokovnjaki. Odpasti morajo vsi oziri na lokalni patrijotizem in vsaka sentimentalnost, ki je gospodarski boj ne pozna; združiti je treba vse naše moči in ne cepiti jih. To nalogo si je zadal velesejem v Ljubljani in se ne bo strašil nobenih potov in sredstev, da doseže svoj cilj v prospeh in povzdigo narodovega blagostanja vse države, osobi-to Slovenije.
Stanovska organizacija.
(Referat Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na konferenci zbornic v
Splitu, dne 7. in 8. junija 1927.)
V naši državi obstojata dva tipa strokovne organizacije trgovskega, obrtniškega in industrijskega stanu in sicer:
1. Organizacija, ki temelji na društvenem zakonu;
2. organizacija, ki je osnovana ali po predpisih srbskega zakona o radnja-ma, ali ogrsko-hrvatskega obrtnega zakona ali avstrijskega obrtnega reda.
Udruženja drugonavedenega tipa so zopet ali prisilna (esnafi v Srbiji, obrtni zbori v Hrvatski in Vojvodini ter obrtne zadruge in trgovski gre-miji v Sloveniji in Dalmaciji), ali slo-bodna (neesnafska udruženja trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Srbiji, obrtne zadruge v Hrvatski in Vojvodini, ter zadružne zveze v Sloveniji in Dalmaciji).
Sliko o razvojni stopnji, a deloma tudi o vzdrževalnih stroških raznih strokovnih organizacij v področju poedinih zbornic kaže statistični pregled, kojega je izdelala ljubljanska zbornica na podlagi podatkov ostalih zbornic kot dodatek k svojemu referatu. Ta pregled ni popolen za vse pokrajine naše države; kljub temu pa more že v svojem sedanjem obsegu povsem zadovoljivo ustrezati svojim namenom.
Že ta kratek splošen in statističen pregled zadostno dokazuje nujno potrebo, da se v novem obrtnem zakonu ustvari naši, po sistemu tako različni strokovni organizaciji, v kolikor ne bazira na društvenem zakonu, enoten temelj.
V pogledu glavnega načelnega vprašanja, da-li se ima pri sistemu strokovnih udruženj po obrtnem zakonu osvojiti princip prisilnosti ali prostovoljnosti (fakultativnosti) udru-ževanja, so mnenja poedinih zbornic oddvojena. Beograjske zbornice, dalje osješka in splitska zbornica v Vel. Bečkereku so načelno za prisilnost. Zagrebška in sarajevska zbornica smatrajo fakultativnost udruževanja v zadrugah in zvezah za umestnejšo. Po mnenju trgovsko-industrijske in obrtne zbornice v Novem Sadu je vprašanje principa, na kojem se imajo ustanavljati strokovne organizacije, determinirano deloma po funkcijah, koje se imajo dodeliti tem organizacijam, deloma za načela praktičnosti. Ako bi se zbornice postavile na stališče, da stanovske strokovne organizacije ne morejo vršiti nikake prenešene funkcije obrtnih oblasti, tedaj bi se mogel osvojiti sistem prostovoljnih strokovnih organizacij.
Končno bi bilo pripomniti, da se je večina naših obrtniških in trgovskih strokovnih organizacij ob raznih prilikah izjavila za načelo prisilnosti obrtnih in trgovskih udruženj po novem obrtnem zakonu.
Pri tem stvarnem položaju je zbornično mnenje, da bi bilo treba urediti vprašanje strokovne organizacije v
novem obrtnem zakonu na sledeči način:
Za udruževanje industrijskih podjetij naj velja načelo prostovoljnosti. To bi odgovarjalo i intencijam industrijskega stanu i praktičnim razlogom, ker je število industrijalcev premajhno, da bi moglo nuditi podlago'za uspešno delo prisilnih udruženj z manjšim teritorijem, kakor je zbornični. Razen tega bi za industrijska udruženja ne prihajalo v poštev izvrševanje funkcij prenešenega delokroga obrtnih oblasti prve instance. V interesu evidence in vzgoje Obrtnega naraščaja bi bilo umestno, da se industrijska podjetja, koja imajo vajence, prisilijo k članstvu v odgovarjajoči obrtni zadrugi, odnosno trgovskem gremiju.
Za trgovska in obrtniška udruženja (trgovske gremije in obrtne zadruge) kakor tudi za zveze teh udruženj se mora uvesti princip prisilnosti članstva.
Trgovski gremij bi udruževal podjetja vseh strok trgovine in pomožnih obrtov trgovine svojega okoliša, a te-ritorijalno bi se imel raztezati po možnosti največ na področje enega političnega sreza.
Obrtne (zanatske) zadruge bi udru-ževale ali obrtnike ene odnosno sorodnih strok (strokovne zadruge), ali obrtnike raznovrstnih strok (skupne zadruge). Strokovne obrtne zadruge bi se po mogočnosti omejile na teritorij političnega sreza. Iz važnih razlogov bi mogle obsegati tudi okoliš več srezov, toda največ ene zbornice. Skupne zadruge bi se ne smele raztezati preko področja enega političnega sreza.
Tak način ustanavljanja trgovskih gremijev in obrtnih zadrug v pogledu strok, koje bi one združevale, in njihovega teritorijalnega področja bi bilo po dosedanjih izkušnjah najprimernejše. Število članov bi bilo dovolj veliko, tako da bi se mogli kriti stroški vzdrževanja brez občutne obremenitve interesentov. Pri trgovskih gre-mijih in skupnih obrtnih zadrugah bi se mogla reševati specijalna vprašanja v posebnih sekcijah. Po možnosti bi bilo treba osnovati strokovne obrtne zadruge, ker morejo najlažje in najuspešnejše zastopati interese poedinih strok. Vendar bi se njihovo ustanavljanje ne smelo vršiti za vsako ceno, temveč bi bilo treba računati tudi s tem, da se radi preobširnega' okoliša ne delajo težkoče aktivnemu udejstvovanju oddaljenih članov, vodstvu evidence in kontrole pomožnega osobja, skrbstvu za strokovno šolsko izobrazbo in izpraševanju vajencev ter izvrševanju funkcij prenešenega delokroga državne obrtne uprave.
Zveza trgovskih gremijev in obrtnih zadrug bi se imela ustanoviti za teritorij oblasti, v izjemnih slučajih za področje zbornice. Na istem teritoriju in za iste stroke bi smela obstojati samo ena zveza. Zveze obrtnih zadrug bi bile ali strokovne, t. j. za strokovne zadruge iste vrste, n. pr. strokovna zveza gostilničarskih zadrug ali skupnih, v kojih bi bile včlanjene zadruge raznih strok in skupne obrtne zadruge.
Udruževanje zvez na podlagi obrtnega zakona v zvezo višjega reda in za področje več zbornic mora biti prostovoljno. Take zveze bi spadale pod nadzorstvo zbornice, v kojem okolišu imajo svoj sedež.
Namen trgovskega gremija odnosno obrtne zadruge bi bil, da ščiti mo-
ralne, humanitarne in ekonomske interese svojih članov in pomožnih delavcev ter skrbi za njihovo strokovno izobrazbo. Razen tega delokroga spložnega značaja bi imela ta udruženja vršiti funkcije konzulativnih organov in posle prenešenega delokroga državne obrtne uprave.
Obrtna oblast bi morala konzultirati pristojna prisilna udruženja oso-bito pri reševanju obrtnih prijav ter dispenznih in koncesijskih prošenj, določanju delovnega časa, glede vprašanja odpiranja in zapiranja poslovnih lokalov, pri določanju maksimalnih cen in rajona nekaterih obrtov, o prošnjah za nove sejme in za odobritev sejmskih pristojbin, za dovolitev razprodaj in ambulantnega prodajanja nekaterih vrst obrtniških izdelkov zunaj občine, kjer ima obrtnik svoj sedež, o vprašanju, da-li se ima proglasiti kak obrt za rokodelski (na usposobljenost vezan) ali za koncesi-joniran, da-li je priznati izpričevalom o dovršitvi kakih učnih zavodov, da nameščajo po obrtnem zakonu predpisani redni dokaz usposobljenosti, o vprašanju, da-li se ima odvzeti kakemu obrtniku ali trgovcu pravico, da ima vajence, o imenovanju predsednika izpitnih komisij za vajence, pomočnike in mojstre o vprašanju obsega-obrtnih pravic poedinih strok, o vprašanju, da-li ima kako produkcijsko podjetje značaj tovarne ter še o
mnogih drugih obrtnih stvareh. Med
prenešene funkcije obrtne oblasti bi spadalo vodstvo evidence članov in pomožnega osobja, obligatorna udeležba pri sprejemanju in oproščanju vajencev, potrjevanje in izdajanje izpričeval o učni dobi vajencev, o službovanju pomočnikov ter izdajanju izpričeval o preizkušnjah za pomočnike in mojstre ter končno skrb za posredovanje dela.
Proti odločbam obrtnih oblasti bi imeli trgovski gremiji in obrtne zadruge v slučajih, koje bi jakon taksativno našteval, pravico rekurza.
Zadruge in gremiji morajo na poziv obrtne oblasti, pristojne zveze in zbornice dajati odgovore in poročila o stvareh svojega delokroga.
Namen zveze bi odgovarjal na eni strani splošnemu namenu zadrug, na drugi strani pa bi morala vršiti orga-nizatorično delo v svojem področju, podpirati že Obstoječa udruženja z inicijativo in nasveti, voditi statistiko, skrbeti za pospeševanje obrta svojega okoliša, udejstvovati se konzultativno pri državni obrtni upravi in gospodarsko socijalni zakonodaji ter predstavljati za svoje področje konzultativni organ pristojne zbornice.
Dohodke trgovskih gremijev in zadrug bi v glavnem tvorili redni prispevki članov, vpisne pristojbine novih članov, takse za sprejemanje in odpuščanje vajencev ter izpraševalne takse. Vpisne pristojbine novih članov bi se morale do gotove višine vlagati v poseben fond, kateri bi tvoril temeljno premoženje. Del vajenskih pristojbin bi se moral uporabiti izključno samo za strokovno izobrazbo naraščaja. Izterjevanje neplačane članarine bi se moralo izvršiti na zahtevo zadruge odnosno gremija ekseku-
tivnim potom. .
Zveze bi se vzdrzevale v glavnem z rednimi prispevki včlanjenih zadrug odnosno gremijev. Višina teh prispevkov bi morala biti v skladu z obsegom poslovanja in delokroga zveze ter bi imela obremeniti poedina včlanjena udruženja sorazmerno z njihovimi dohodki, odnosno s številom članov.
Zbornice bi imele dolžnost nadzorovati prisilne in prostovoljne strokovne organizacije svojega področja, koje bi temeljile na predpisih obrtnega zakona.
Nova potniška tarifa.
(Predlogi zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za izpre-
membo in dopolnitev načrta.)
Tarifni odbor je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o načrtu nove potniške tarife, ki ima stopiti v septembru v veljavo. Priznati se mora, da pomeni ta načrt znaten napredek za ureditev osebnega prometa in da je njegova tendenca ta, da pospešuje v odlični meri turizem in tujski promet ter da skuša doseči bolje izkori-ščenje in frekvenco brzovlakov, ki izkazujejo samo v času velike praznine. Načrt tarife sicer še vedno ni idealen in člani tarifnega odbora so stavili mnogo dopolnilnih predlogov.
Ob priliki razprav v tarifnem odboru je podal zbornični tajnik Ivan Mohorič obširno izjavo glede stališča gospodarskih krogov v Sloveniji napram načrtu nove tarife. V svojem razmo-trivanju je predvsem povdaril, da naj bi se relacija cen voznih listkov za posamezne razrede pri potniških vlakih postavila zopet na predvojno bazo, to je, da bi se namesto sedanjega 1:2:3 uveljavilo razmerje 1 za III. razred,
IV2 za II. in 2 za I. razred. Na ta način bi se brezdvoma doseglo 'ftoljo frekvenco v II. in v I. razredu, ki so danes neizkoriščeni, docim je III. razred prenapolnjen in se poleg potnikov, ki plačajo polno karto, vozi pretežna večina na podlagi dalekosežnih olajšav za polovično odnosno celo za četrtinsko ceno.
Istotako se je zbornični delegat izjavil tudi za izpremembo relacije cen voznil^ listkov za posamezne razrede brzovlakov napram poštnim vlakom, ker je sedanja relacija neupravičeno visoka in imajo skoro vse evropske države za brzovlake v primeru s potniškimi vlaki mnogo nižje cene kot pri nas. Večina inozemskih držav pobira za uporabo brzovlakov le 10 do 20% dopolnilne takse k cenam potniških vlakov, docim so pri nas cene za celih 50% višje. Zbornični delegat je predlagal, da naj bi se relacije posameznih razredov brzovlakov napram potniškemu vlaku uredile tako, da bi se plačalo 1% za III. razred, 2 za II. razred in 2Vj kratno ceno tretjega razreda potniškega vlaka za I. razred.
Ker predvideva nova potniška tarifa stopnjevanje cene voznih listkov samo pri brzovlakih, dočim se namerava pri potniških vlakih še nadalje zadržati čisto kilometrsko tarifo, je zbornični delegat predlagal, da se tudi za potniške vlake upelje pri vseh relacijah nad 100 km stopnjevanje, kakor obstoja pri tarifah za blagovni promet tako, da bi padala tarifa v razmerju z daljino potovanja.
Tudi za prtljago predvideva načrt samo kilometrsko tarifo in je zato zbornični delegat predlagal uvedbo stopnjevite tarife, kakor obstoja za reden blagovni promet.
Nadalje se je izjavil odločno proti temu, da bi se upeljala kot minimalna tarifa za uporabo brzovlakov pristojbina za 50 km in sicer iz razloga, ker je potujoče občinstvo mnogokrat prisiljeno uporabljati na posameznih progah brzovlake na majhne razdalje, ker ne vozi v dotičnem času v inter-
valu 4 do 6 ur noben poštni vlak. Zahteval je, da se taki posebni primeri, kakor je primer pri popoldanskem brzovlaku na progi Rakek—Ljubljana, tudi tarifno upoštevajo. Istotako se je izjavil odločno proti ukinjenju povlastice, ki jo uživajo po sedanji tarifi splavarji lesa po Savinji, Savi in Dravi ob povratku domov, kakor tudi proti ukinitvi popusta za nabiralce hmelja.
Končno je predlagal 50% popust za prevoz vzročnih kovčkov, ki jih imajo trgovski potniki seboj, in 20% znižanje abonentskih voznih listkov ter uvedbo regionalnih abonementov za področja posameznih železniških direkcij odnosno za omrežje celih pokrajin.
Generalna direkcija državnih železnic je izjavila, da bo predloge natančno proučila in skušala po možnosti ugoditi željam in zahtevam potujočega občinstva in poslovnih krogov.
ŽELEZNICA DONAVA-SAVA— ADRIJA.
Občni zbor se je vršil 28. junija. Delničar Hoffmanu je opozarjal, da družba že 27 let ni izplačala nobene dividende itd. Generalni ravnatelj Fali je ugotovil, da železnica res že dolgo časa ni izplačala dividende, da imajo pa delničarji delnice v rokah, kojih notranja vrednost se je po bilanci napram lanskemu letu dvignila za 5 odstotkov. In to je nekakšna dividenda. Hotel na Semmeringu dosega v bilanci izkazano vrednost; vprašanje je pa, če tudi kaj nese. Vprašanje ima negativen odgovor. Leto 1926 je obremenjeno z vrsto investicij, ki jih ne morejo računi ti na glavnico, temveč na obrat. Tudi obremenitev po davkih je zelo težka. Poročilo upravnega sveta so vzeli nato soglasno na znanje. Od Jugoslovanov so v odboru družbe inž. Avramovič, dr. Vončina in Dragotin Hribar.
KOMERCIALIZACIJA NAŠIH ŽELEZNIC, GOZDOV IN RUDNIKOV.
Na podlagi proračuna za 1927/28 so ministri gori imenovanih državnih objektov pooblaščeni, da izvedejo njih komercializacijo. Sedaj je izšla naredba dotičnih ministrstev, kojo je smatrati kot prvi korak h komercializaciji teh državnih podjetij. Gre v prvi vrsti za poenotenje v upravi teh obratov; vsak obrat bo dobil poseben upravni svet, ki bo imenovan na več let in bo imel pravico, da kupuje, prodaja in izvaja investicije samostojno; s tem odpade dosedanje dolgotrajno postopanje dovoljenja.
VPRAŠANJE MODRE GALICE.
Novosadska zadruga »Agraria« je naslovila na finančno ministrstvo vlogo, v kateri protestira proti nameravanemu štirikratnemu povišanju uvozne carine na modro galico. V utemeljevanju ugovora pojasnjuje »Agraria«, da bi bili s to povišano carino vinogradniki zelo prizadeti, ker krije domača produkcija samo četrtino domače potrebe. Tudi vojvodinski vinogradniki protestirajo proti zvišanju. — Položaj v tej zadevi pojasnjujejo tudi takole: V trgovini bakrene galice sledi presenečenje presenečenju. Prvo presenečenje je bilo to, da je vlada carino 12 zlatih dinarjev na 100 kg modre galice do 30. junija sploh odpravila. Ob začetku sezije je bila modra galica zato zelo poceni. Vsled splošnega pomanjkanja blaga na evropskih trgih so se dvignile notacije tovarn od februarja do aprila od 21 dol. na 24 dol. za 1000 u°gramov franco meja. Edina Jugoslovan a tovarna modre galice, v Subotici) je orakala s poviški vštric in je no-fral« sredi junija 7.50 Din za 1 kg, vzeto v tovarni Subotica (prej 6.50 Din). Sredi maja je pa povpraševanje naenkrat zastalo, ker je bilo vsled vremena enkratno in tudi dvakratno brizganje °dveč. Vsled tega se pri nas pomanjka-nie blaga ni pojavilo; in trgovcem pride zelo prav, da je s koncem junija brezcarinske dobe konec, ker morejo na ta način svoje zaloge prodati brez zgube. Zelo zanimivo je torej, da v Jugoslaviji, ki krije štiri petine potrebe z importom, in o je v inozemstvu blaga malo, ni nobenega pomanjkanja blaga in da sedanje prodajne cene komaj presegajo import-no pariteto. Zato pravijo, da bo letošnja kampanja modre galice izpadla v splošno zadovoljnost.
Rumeno
Modro
rncr
BARVE OMOTOV ČAJNER0ČKE
to zunanje znamenje za mešanico.
Čajna ročka „Rumena“
Dobra gospodinjska čajna mešanica.
Čajna ročka „Rujava“
Priljubi jena družinska čajna mešanica
Čajna ročka „Črna“
Plemeniti čaj ra gospode. (	!
Čajna- ročka „Modra“
,	Cvetni damski čaj.	*
| Čajna ročka „Rudeča“	..
j	Čista Indo-Ceylon-čajna meianiea. '	I
' Čajna ročka „Zlata“
|	Mojsterska mešanica Izbir najplemeniteiini
j ,	vrst svetovno znanih, najvišje ležečih	Daril i.r	(eeling-plantaž.
Sterni, mešanicami Izpolnite vse želje čajnega pivca t
R. Seelig ft Hille, uvozniki - čaja Dresden-A. t. Poštni predal št 374
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1927.
I.	Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za leto 1927 v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najmarine leta 1927 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca avgusta meseca t. 1. Izpremembe, ki stanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1927, se morajo davčnemu oblastvu sproti nazna-njevati.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico soddno zahtevati večje najemnine od one, Ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, se kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnih osmih dneh ne odzove poživil, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II.	Občna pridobnina.
Dne 31. julija t. 1. poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za dvoletje 1928-1929.
Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt industrija itd.), tudi ona, ki so že sedaj ob-dačena z občno pridobnino.
Kdor ne vloži v določenem roku pri-dobninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebe pozivati, naj vloži izjavo.
Vse navedbe v izjavah se morajo na^ našati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1926 do 30. junija 1927, ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka.
Tiskovine za izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
III.	Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za 1. 1927 poteče zadnji rok dne 1. julija 1927. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za prpteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo primerno podaljšanje roka.
IV. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1927 do 31. julija 1927 in likra-lu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno izjavo, izgubi pravico pritožbe.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1927 dospo v plačilo
vsi direktni davki za III. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni jih v 14. dneh po dospelosti prisilno izterjevati in zaračunavati poleg 8 odstotnih zamudnih obvesti še za opomin 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka.
Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuje po višini prometa, opravljenega v 1. 1926.
VI. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. julija 1927.
VIII. Davek na službene prejemke privatnih nameščencev.
Za plačilo tega davka, uvedenega s členom 79. točka VI. finančnega zakona za leto 1927-1928, jamčijo službodajalci, ki smejo davek odtezati od prejemkov pri izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja, za II. trimesečje 1927 torej do dne 14. julija 1927.
Vlnocet
Tovarna vinskega kisa, d* * o- Ljubljana, nudi
¥
naifineiSi in najokusnejši NAMIZNI KIS iz pristnega vina. *
Zahtevajte ponudbo I
; Tehnltno in hfgiienitno najmoder-- neje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarnai Ljubljana, Dunajska cesta la, IL nadstr. Telefon Mav. im,
Fr. Zelenik:
Zavarovanje terjatev.
Nimam v mislih zavarovanja terjatev pri kaki zavarovalnici, kakor je to že mogoče v Nemčiji, ampak v mislih imam neko drugo zavarovalno sredstvo, ki je precejšnjega pomena. Znano je, da odjemalci kaj neredno plačujejo in marsikateri naravnost gospodari z denarjem svojega trgovca. Slišal sem od jako resnega trgovca sledeči dogodek: kmečki posestnik je dolžan 2000 Din trgovcu za razno blago, pa pride zopet po blago za nadaljnih 2000 Din in zahteva, da zapiše trgovec v knjigo, češ da bo poravnal dolg v jeseni. Trgovec je pa dobro vedel, da je njegov odjemalec dva dni preje prodal par volov in ga je seveda opozoril, da mora imeti denar in je njegova dolžnost, da odplača star dolg. Odjemalec mu je odkritosrčno rekel, da je izkupiček vložil v posojilnico zaradi obresti in da ga bo imel na razpolago za kako nepričakovano potrebo.
Razveseljivo je dejstvo, da se večajo hranilne vloge, toda ni izključeno, da je marsikatera nastala z zadolževanjem pri trgovcu.
Pri sklepu kupčije se sicer določi plačilni rok, v katerem mora račun biti poravnan, toda prodajalec ne more nikdar računati z gotovostjo, da bo od svojega dolžnika tudi prejel v tem roku računski znesek. Mnogo je dolžnikov, ki račune skrajno dolgo časa vlečejo in ne plačajo zlepa. Pogosto-ma ne preostaja upniku drugega, kakor izročiti svojega dolžnika v roke sodišča. Znano pa je, da se dobi razsodba po zelo dolgem času. Predno se dobi v roke pravica rubežni, preteče zopet nekaj mesecev. Ta pravica pa ima pomen le v tem slučaju, da se dolžniku ni zljubilo med tem časom zapreti svoje štacune, da »nema mo-maca ne novaca«, kakor je zapisal nek hudomušni sodni organ, ki bi naj na podlagi dovoljenja našega sodišča obiskal in zarubil dolžnika v Liki.
Predvsem se mora omejiti kreditiranje. Obseg kreditiranja je naravnost lahkomiselen, sicer bi ne mogli posamezniki kar z milijoni pasiv fali-rati.
Poleg omejitve kreditiranja bi se naj vpeljal pogoj, da mora dolžnik dati za računski znesek svoj akcept. Dolžnik se bi bolje zavedal dolžnosti in upnik bi hitrejše prišel do svojega denarja, ker menična tožba le hitreje konča kot pa navadna civilna tožba.
Trgovec bi lahko akcepte svojih odjemalcev porabil za podlago svojemu kreditu, vsekakor lažje kot cesijo svojih terjatev. Sitnosti in stroški z eskontiranjem menic so precej manjši od eskontiranja ali cesije knjižnih terjatev.
Temeljno načelo trgovine je, da se daje le proti gotovini, toda v današnji trgovini se to le zelo poredko dogaja. Prodajalec se mora navadno zadovoljiti z terjatvijo. Da bi si pa to zavaroval, naj bi veletrgovina in industrija uvedla pogoj, da dš odjemalec akcept za računski znesek. Taka zahteva bi ne bila neopravičena in neutemeljena, ker mora prodajalec skrbeti za izboljšanje in olajšanje svojega položaja. Akcept ni nikak nasprotnik kredita, nasprotno, z akceptom bi kreditne razmere postale zdravejše.
Lahkota, s katero se dobi kredit, zavaja gmotno slabo podprte odjemalce, da iščejo in jemljejo na kredit, kjer je le mogoče dobiti. Prilike dokazujejo, da višina kredita ni v nika-kem razmerju z lastnimi sredstvi dolžnika. Na malenkostno premoženje se dajejo milijonski krediti.
Če bi odjemalec moral za vsaki računski znesek dati svoj akcept, bi bil le bolj previden v naročevanju, bi bolj mislil na plačilne obveznosti, ker bi pač ne mogel svojevoljno odlagati plačila. Seveda bi bil tudi bolj ozkosrčen z dajanjem na kredo svojim nadrobnim odjemalcem.
Z lahkotnim kreditiranjem se sicer povečuje promet, pa tudi izguba.
O	predlogu v tem članku bi se naj razmišljalo in razpravljalo. Trgovski list je radevolje na razpolago za take razprave, ki bi naj dovedle do reda in bolj zdravih razmer.
'3aC*8HtM
Kaj je z železničarsko Gospodarsko poslovalnico?
V	številki 53. našega lista smo priobčili celo vrsto vprašanj, ki jih je takrat stavil list »Ujedinjeni železničar« na direktorja državnih železnic v Ljubljani g. inž. Knježeviča. Že takrat smo bili mnenja, da bo g. direktorju na stavljena mu vprašanja težko odgovoriti. Dobili pa smo kljub temu odgovor Direkcije državnih železnic v Ljubljani štev. 66560, v katerem ta pripominja, da je g. direktor inž. Knje-ževič že lansko leto predlagal ministrstvu saobračaja, da se preosnuje Gospodarska poslovalnica na zadružni podlagi. Na ta odgovor smo pripomnili, da so bili tudi na najbolj merodajnem mestu že lansko leto na jasnem, da se poslovanje Gospodarske poslovalnice v sedanji obliki ne da vež zagovarjati, vsled česar so že lani predlagali ministrstvu saobračaja preosnovo te dvolične organizacije na legalno podlago.
Med tem časom je generalni direktor državnih železnic odločil o zadevi z aktom, ki ima to-le besedilo:
F. O. B. 7931/27
4. maja 1927 god. D. K.
Gospodinu ministru saobračaja.
U vezi naših rešenja MSBr. 8107/27 od 2. IV. og. i MSBr. 6613/27 od 21. IV. og., čast nam je predložiti Vam:
1. da se ukinu:
a) Aprovizacija Direkcije Državnih Železnica u Zagrebu;
b) Gospodarska poslovalnica Direkcije Državnih Železnica u Ljubljani i
c) Potrošačka zadruga pri Direkciji Državnih železnica u Sarajevu, koje su do sada finansirane novcem dobi-jenim od Ministarstva Saobračaja na osnovi rešenja Ministarskog Saveta MSBr. 33612/22, s tim da osoblje u ta-mošnjim Direkcijama može sa svojim sopstvenim sredstvima osnivati nove potrošačke Zadruge, ako su im potrebne, po odredbama postoječih zakonskih propisa za iate.
2. Da napred pomenute ustanove imaju likvidirati u roku 6. meseci, s tim da od dana saopštenja ovog rešenja ne smeju nabavljati nova robil iz dosadašnjeg kapitala.
3. Da se od prodaje robe i naplate potraživanja ovih ustanova prvenstveno izmiri potraživanje železniške uprave od njih a potom svi ostali.
4. Da se nenaplačeno potraživanje železniške uprave, naplati od onih službenika, koji su do sada istima upravljali, kao i od onih, koji su nezakonito dali železnički — državni
novac.	v	.
5. Da se naknadno donese resenje
o	saldu, koje če ostati po likvidaciji ovih ustanova.
6. Da likvidaciju ovih ustanova nad-ziravaju: Direktor, Načelnik Finansij-skog Odelenja in šef Pravnog odseka dotične Direkcjie bez prava na ma kakvu naročitu nagradu za to.
Generalni direktor: Bor. Gjuric s. r. Načelnik Finansijskog odelenja: S. Nedeljkovic s. r. Odobravam Sv. T. Milosavljevič s. r., Ministar Saobračaja.
Naše trgovstvo, ki je s poslovanjem železničarske Gospodarske poslovalnice prizadeto, je ta korak generalne direkcije, odnosno ministrstva vsestransko zadovoljil. Pričakovalo je, da se bo ta odlok upošteval in napravil konec neznosnim razmeram pri Gospodarski poslovalnici, proti kateri se čujejo pritožbe ne le iz trgovskih, temveč tudi iz vrst železničarjev in celo direkcije in generalne direkcije.
Vidimo pa, da se stvar zavlačuje iz neznanih vzrokov; posebno pa se opaža dejstvo, da Gospodarska poslovalnica v smislu točke 2. gornjega predloga generalne direkcije ne likvidira svoje prodajalnice, temveč naročuje na novo blago in to v vagonskih pošiljatvah.
Zadnja številka »Zadrugar«, glasila nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic za Slovenijo, prinaša obširen članek, ki se bavi izključno z Gospodarsko poslovalnico. Iz članka posnemamo stvari, ki nam vzbujajo sumnjo, da se to vprašanje, ki bi mo-
*K*r<"	Vlfe-4.	Jfi
ralo biti že davno rešeno, namenoma zavlačuje.
Trgovski krogi ne morejo ugovarjati, da se Gospodarska poslovalnica preosnuje v zadrugo v smislu zadružnega zakona, ugovarjajo pa, da bi se sedanja Gospodarska poslovalnica preosnovala v samostojno nabavljal-no zadrugo. V smislu uredbe o na-bavljalnih zadrugah sme v vsakem kraju obstojati le ena nabavljalna zadruga. V Ljubljani pa imamo že tri državne nabavljalne zadruge, ki poslujejo vsaka zase. Mnenja smo, da se mora likvidacija Gospodarske poslo-
valnice izvršiti čimpreje in tako, da se ta pridruži že obstoječi nabavljal ni zadrugi. Ljubljansko trgovstvo ne bo nikdar dopustilo, da bi se uredba o nabavljalnih zadrugah na njih škodo preekstenzivno razlagala.
Za orijentacijo našega trgovstva, ki je živo interesirano na tem, da se pojasni, zakaj poslovalnica še nadalje kupuje blago, prosimo g. direktorja, da čimpreje izvrši gornji odlok ministra saobračaja in odredi likvidacijo ljubljanske poslovalnice v predpisanem roku v 9mislu točke 2. odloka.
Š-c.
Oblastno koncesijonirani mednarodni informacijski zavod
Viktor Blažič, Ljijai, Rožna ulica it. 33/1.
se priporoča interesentom za preskrbo strokovno izvedenih trgovskih, trgovsko-kreditnih in zasebnih informacij po brezkonkurenčnih cenah.
Zahtevajte prospekti
VIL Ljubljanski velesejem.
Častno predsedstvo letošnjega mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. julija. Gospod minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho je prevzel častno predsedstvo te naše največje narodno - gospodarske prireditve v državi. Nadalje so bili izvoljeni v častno predsedstvo veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Vodopivec, veliki župan mariborske oblasti g. dr. Schaubach ter vladni komisar mesta Ljubljane gospod Anton Mencinger.
Odlični gostje v Ljubljani. Prilikom otvoritve letošnjega mednarodnega vzorčnega velesejma pridejo v Ljubljano številni najodličnejši tu- in inozemski gostje. Za časa velesejma t. j. do 11. julija pa najmanj 30.000 zastopnikov pridobitnega sveta in drugih posetnikov velesejma. Vljudno naprošamo cenjeno ljubljansko občinstvo, da naj bo napram gostom najprijaznejše, da praktično dokažemo poznano pristno slovansko gostoljubnost.
Trgovci, ne oddajajte naročila za katerokoli si bodi blago poprej, dokler si mi ogledate VII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2. do 11. julija. Samo tu se Vam nudi popolni pregled industrijskih in obrtnih proizvodov po najnižjih cenah. Permanentna legitima- , cija, ki upravičuje tudi do polovične vožnje na vseh osebnih in brzovlakih, stane Din 30.
Olicijelni katalog letošnjega velesejma bo izredno lep in pester. Vsebina zelo zanimiva in poučna. Katalog bo najboljši priročnik trgovcem in drugim pri dobavljanju raznega blaga tudi po zaključku velesejma. Istočasno pa je izboren vodič po Sloveniji.
Najpraktičnejši pouk o razvoju in stanju našega gospodarstva nudi vsem slojem Ljubljanski velesejem. Istočasno pa vzbuja tudi nacijonalno zavest, vsaj je velesejem edini forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent Slovenca. Nikomur naj ne bo žal 10 Din za vstop na sejmišče, vsaj je ta vstopnina v primeri s tem, kar velesejem nudi poučnega in zanimivega, malenkostna. Odložite svoje
Na vil. Ljubljanskem tejgiu od 2.-11. julija 9927
Veletrgovina
31. Šarabon
v £jubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, telefon št. 2666.
izlete na prihodnje nedelje in izkoristite čas prireditve velesejma za koristni obisk.
Nemški Reise- und Verkehrsbureau je delal letos po celi Nemčiji v najširšem slogu brezplačno propagando za naš Ljubljanski velesejem. Kot protiuslugo je družba naprosila upravo velesejma, da se razobesijo po sejmišču njeni propagandni plakati.
Skautski steg v Ljubljani bo z vsemi svojimi izvidniki in planinkami sodeloval prilikom letošnjega velesejma. Vrli skauti bodo na sejmišču v permanentni službi ter na razpolago posebno tujcem kot uslužni vodniki in tolmači.
Življenje Slovencev se je v novi državi SHS začelo povsem drugače gibati. Takoj prvo leto je bilo opaziti, da je svoboda, dasi ponekod še napačno pojmovana, preobrazila narod in ustvarila ne-broj ugodnosti za smelejši razmah fizičnih in psihičnih sil. Povsem nove naloge so zrastle in povsem nove smernice, celo take, da smo jih. Slovenci, vajeni tisočletnega mrtvila, komaj pojmovali in jim
sledili. Razgibavati se je začela industrija, oživela je trgovina, osvežena z novimi sokovi, ki jih je dajala prostranost na jug, vzcvela je trgovina in prej skoro nepoznana konkurenca je v obrtnikih, trgovcih in industrijalcih zanetila novih sil in novih misli, kako zboljšati svoje produkte. S to konkurenco, ki je zdrav kriterij pri produktih, se je začelo torej povsem novo trgovsko življenje, ki je seveda zahtevalo in zahteva žilavosti, resnosti in logike. V znamenju tega in takega življenja je spoutano vzniknila tudi ideja velesejmov in Slovenci smo lahko ponosni na velepomembno institucijo, ki je bila prva v državi. Z velesejmi in na velesejmih se je marsikomu preokreni-lo pesimistično gledanje na naše trgovsko življenje, na velesejmih je marsikdo dobil novih sočnih sokov za ustvarjanje svojih produktov. Spoznal se je s produkti tujih dežel, primerjal je produkte naših bratov Srbov in Hrvatov in lahko rečemo, da je velesejem ugodno vplival v etično moralnem pogledu, prav tako seveda v gospodarskem. Zato bi bilo poniževalno za nas, da bi zanemarjali naš velesejem, da celo sramotno, ker s tem bi pokazali, da ne papredujemo, temveč nazadujemo. V nas samih je še dosti sil da moremo pokazati svetu, da smo vredni življenja in svobode, v nas samih je možnost, da z letošnjim velesejmom dokažemo znova korenitost dela in gledanja v bodočnost. Zato si izprašajmo vest in te dni pred velesejmom pomislimo, kaj bi lahko še storili za večjo impozant-nost letošnjega velesejma. Oglejte s* v dneh od 2. do 11. julija pridobitve njega leta in zboljšanje produkcije v enem letu. Velesejem je'zrcalo nas samih, je zrcalo Slovenije in i® “‘ca_° ^r' zave. Zavedajte se tega in ne boste več premišljali, ogledati si ta velesejem.
Obiskovalcem Velesejma, posebno pa našim gospodinjini priporočamo, da se v Kolinskem paviljonu (desno od glavnega vhoda) prepričajo o izvrstnosti Kolinske cikorije, "tjki zasluži, da se uprablja v vsakem gospodinjstvu. S polnim zaupanjem zahtevajte vedno naše KOLINSKE karine primesi	in	sigurno dobite
prvovrstno blago.
ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE OBISKOVAL CEM VELESEJMA IZ INOZEMSTVA.
Železniške olajšave v Nemčiji. Deutsche Reichsbahngesellschaft, Reichs-bahndirektiou Dresden, je dovolila ‘25% popust od normalnega tarifa udeležencem ljubljanskega velesejma. Pravico na ta popust daje dotičniku posest sejmske legitimacije, v tovornem prometu pa velja popust, če je razstavno blago naslovljeno na urad Ljubljanskega velesejma in kot tako deklarirano.
Železniške olajšave v CSR. Ravnateljstvo drž. železnic, Praga je dovolilo udeležencem Ljubljanskega velesejma 50% popust na progah C. S. R. državnih železnic, po imenovanih v CS. železniškem osebnem tarifu del II. v skupini A, B, C, v uporabljenem razredu osebnih ali br-zovlakov, izvžemši ekspresnih in luksuznih. Enak popust je dovoljen tudi tistim udeležencem, ki ČSR transirajo.
Obratna vožnja se lahko vrši preko one, katero so potniki uporabili k vožnji
v Ljubljano.
Ta vozni popust velja 5 dni pred začetkom in pet dni po končanem velesejmu, nevračunajoč v to dan začetka in konca. Obratna vožnja mora biti končana na ČSR železnicah do polnoči zadnjega dne veljavnosti popusta. Popust se dovoljuje proti izkazu sejmske legitimacije in mora biti pred povratkom potrjena od ve-lesejinskega urada.
Pri potovanju v Ljubljano se kupi cel vozni listek, ki velja potem za potovanje nazaj. Potovanje le lahko prekine v obeh smereh po enkrat.
Železniške olajšave v Italiji. Prometno ministrstvo Kraljevine Italije v Rimu je z odlokom 512-8388-10 z dne 27. marca t. 1. dovolilo ugodnost 30% popusta od normalne tarife za prevoz razstavnega blaga in potnikov na letošnji Ljubljanski velesejem. Ugodnost za potovanje posetnikov in razstavljalcev velja za prihod in odhod v dnevih od 28. junija do
10.	'julija 1927. Za prevoz razstavnega blaga pa velja ugodnost za dovoz v Ljubljano na velesejem od 17. junija do 10. julija, a za odvoz iz Ljubljanskega velesejma nazaj v Italijo od 10. do 26. julija
1927.
Železniške olajšave v Avstriji- ,Ge°e’ ralna direkcija avstrijskih zveznih železnic je dovolila za prevoz blaga 50 odstotni popust od nor»'al“® tarife, v osebnem prometu pa velja 25 odstotkov popusta izvzemi za ekspresne in luksuzne vlake in sicer na P°dlagi velesejmske
legitimacije.
ORGANIZACIJA VII. MEDNARODNEGA VZVRCNEGA VELESEJMA V LJUBLJANI OD 2.—11. JULIJA 1927.
Po informacijah, ki smo jih dobili od uprave Ljubljanskega velesejma, obeta biti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljiti če sigurno vse, raz-stavljalce in kupce. Odrejeni termin je po mišljenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega:
A)	Mednarodni vzorčni velesejem, ki je razdeljen v sledeče skupine: 1. strojna industrija, 2. izdelki iz železa, jekla, puškarstvo, municija, 3. ostali kovinski izdelki, 4. poljedelski stroji, poljedelsko orodje, 5. automobili, dvokolesa, pneu-matika, vozovi, 6. elektrotehnika in raz-
Težko delo pralnega dne za vedno odpravljeno.
Izdelujejo: LUX - TVORNICE.
0
0
nova vrsta mila.
r
///
sV / '//A
IniflTJirni
svetljava, 7. kozmetika, farmaceutični in kirurgični izdelki, 8. papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine, 9. pohištvo in stanovanjska oprema, 10. ostala lesna industrija, 11. usnje in konfekcija usnja, 12. tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti, 13. klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke, lončena roba, majolika, fayence. steklo, 15. galanterija, bijouterija, dragu-ljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, 16. kemična industrija, 17. industrija živil, 18. poljedelstvo, 19. stavbarstvo, 20. godala, 21. razno orodje.
B) Obrtniška skupina.
C) Poseben oddelek za radio.
D) Higijenska razstava, katera se prireja že četrtič. Trikrat je že imela ta razstava velik uspeh, a za letošnji velesejem se bo še preuredila in izpopolnila.
Sigurno bo zelo zanimiva tudi razstava automobilov. Odrejeni termin velesejma je letos za to stroko prvič ugoden, medtem ko so se prejšnji velesejmi kršili vedno v jeseni, ko je automobilska sezija že minila.
Uprava velesejma dela na to, da bo prilikom letošnjega velesejma nudila svojim razstavljalcem in posetnikom ugodno preesnečenje.
Trgovina,
Trgovska pogajanja s Celioslovaško.
Poluoficijelna »Prager Presse« priobčuje
o	cilju pogajanj, da se ne bodo omejila izključno na carinska in ostala vprašanja izvoza in uvoza. Čehoslovaška in jugoslovanska vlada soglašata v tem, da se ob priliki trgovskih pogajanj rešijo tudi druga vprašanja, ki so važna za intenziven gospodarski razvoj obeh držav. Hadi tega se bo razpravljalo tudi o vprašanju transportnih tarif v smeri redukcije in prilagoditve dejanskim razmeram, da se more medsebojna trgovina čim krepkejše razviti. Tako pride na razgovor vprašanje donavskih tarifov. Čim tesnejša gospodarska zveza naj nadomesti direkten koridor, ki naj za enkrat temelji na čim živahnejši poglobitvi gospodarskih odnošajev.
Iz trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. Dne 22. t. m. se je vršila seja trgovskega odseka zbornice, na kateri so se reševale važne trgovske zadeve. Med drugimi se je v celoti odobril učni program praktične strokovne šole za izobrazbo trgovskega pomožnega osobja, katero osnavlja hrvatsko trgovsko društvo »Merkur«. Nadalje se je definiralo pojem veletrgovine in pojem trgovine z mešanim blagom, o krošnjarstvu in o Prodaji blaga ob nedeljah na stojnicah. f*,°\mivo ie. da se je trgovski odsek iz-
a r i me x drugim tia-di za to, da se nedeljski počitek v okrajih Pregrad, Kla-njec m Krapina uredi tako kakor v Sloveniji.
Trgovski stiki z daljnim vzhodom -
Eksportna in importna delniška družba v Zagrebu je v sporazumu z ravnateljstvom Prve hrvatske štedionice pričela akcijo za vzpostavitev direktnih trgovskih stikov z daljnim vzhodom. Ker bi bili ti stiki za naše gospodarstvo velike važnosti, opozarjamo interesente v Sloveniji, da morejo dobiti natančnejšo informacijo direktno pri navedeni delniški družbi v Zagrebu.
Insolvence v Češkoslovaški. Leto 1920 je bilo za Češkoslovaško leto kriz. Ze splošni povišek insolvenc (1134 slučajev) dokazuje poslabšanje. Od poviška so
uredili 984 slučajev; 883 je bilo sodnih, drugi izvensodni. Povprečna kvota pri sodnih slučajih je znašala 50.9%, pri izvensodnih 62.2%. V odstotkih je bilo leta 1926 za 18.13% več insolvenc kot leta 1925, število prizadetih članov je bi-
lo	pa za 77.43% višje. To se je ugotovilo na občnem zboru društva upnikov v Brnu.
Industrija.
Glavna skupščina Zveze industrijcev v
Zagrebu. Dne 27. junija t. 1. je imela Zveza industrijcev v Zagrebu svojo letošnjo glavno skupščino. Skupščina je normalno potekla in se odlikovala po lepem poročilu predsednika g. S. Alexan-dra, ki je podal izčrpen pregled prizadevanj in teženj Zveze. Predsednikov govor je pravzaprav bilanca udejstvovanja gospodarskih korporacij sploh, spe-cijelno pa zagrebške zveze industrijcev. Uvodoma omenja poročilo, da se pri nas troši preveč moči za politiko, dočim ostajajo gospodarski vprašanja preveč v ozadju. Merodajni krogi le preradi pozabljajo, da pomeni krepka industrija izdaten dohodninski vir za državo, za delavstvo, za nameščence sploh in za razvoj agrarne produkcije. Pospeševanje industrije je istovetiti s krepitvijo obrambne moči države. Glede posameznih vprašanj je g. predsednik podčrtaval gospodarsko krizo, kritiziral našo upravo, ki ne vstreza potrebam in zahtevam gospodarstva in' odklanjal izenačenje davkov v naineravni obliki, kajti zadnji predlog sicer predvideva nekatere ugodnosti, a ne v taki meri, da bi imele kak vpliv na znižanje režijskih stroškov naše produkcije. V nadaljnih izvajanjih je g. predsednik omenjal stabilnost našega dinarja, valorizacijo investicijskih vrednot javnemu polaganju računov zavezanih podjetij in prizadevanja za znižanje obrestne mere. Dalje je kritiziral našo trgovsko politiko, ki nima določenega pravca in našo tarifno politiko, ki industriji ni naklonjena in zahteval, da se drži naša carinska politika še nadalje principa carinske zaščite, ki naj izravna naše višje produkcijske stroške s stroški inozemske konkurence, ki producira pod ugodnejšimi pogoji. Končno se je predsednik bavil z državnim odborom za štednjo, ki naj nadomesti gospodarski svet, in pozdravlja to institucijo, ki naj prvikrat v novi državi nudi ljudem praktičnega dela, da se sestanejo v skupni korporaciji s politiki na delu za gospo-, darske interese države. — Poročilo g. predsednika je skupščina vzela z odobravanjem na znanje.
Valorizacija sladkorne tovarne. Prva hi vaško - slavonska sladkorna tovarna d. d. bo svoje investicije valorizirala. Iz valorizacije izišli znesek 8,800.000 Din bodo porabili za zvišanje glavnice, ki 1)0 znašala odslej 30.8 mil. dinarjev. Vsled tega bodo tudi delnice pridobile na vrednosti, in jih bodo prežigosali od 125 Din na 175 Din. Ostanek valorizacijskega zneska bodo porabili za ojačenje rezerv.
Glanzstoff in Kodak. Združene nemške tovarne Glanzstoff in ameriška skupina Kodak ustanovita pod imenom Deutsche Kodak A. G. novo družbo. Udeleženi sta na novem podjetju vsaka s polovico glavnice. Obstoja namen, da nova družba ne bo .zalagala samo nemškega trga, temveč tudi večji del evropskega trga. Interesna skupnost med nemško Glanzstoff d. d. in med ameriškimi podjetji se javlja že dalj časa.
Ogrska tekstilna industrija. Ogrska je
sklenila s Češkoslovaško trgovsko pogodbo in čaka ogrsko gospodarstvo z veliko nestrpnostjo, kdaj bo stopila pogodba v veljavo. Posamezne gospodarske in industrijske panoge že odrejajo pogodbi primerne korake. Trgovska pogodba olajšuje eksport češkoslovaških tekstilij na Ogrsko in se bodo morale boriti ogrske tekstilne tovarne s hudo konkurenco. Na to konkurenco se že sedaj pripravljajo in hočejo obdržati kupčijo s tekstilnimi izdelki. Tovarne tekstilij so znižale cene svojih izdelkov in so določile za trgovino ugodnejše prodajne pogoje. Mislijo tudi na sklepanje dolgoročnih pogodb s posameznimi tvrdkami, da si ohranijo na ta način ugodno stališče na domačem trgu. Morda bodo začeli Ogri spet misliti na obnovo kartela, čeprav na Ogrskem, kakor vemo, tla za oblikovanje kartelov niso nič kaj ugodne. .
Železniški pragovi iz cementa. Ogrske državne železnice so začele pred par meseci s poskusi z železniškimi pragovi iz cementa. Poskusi so se dobro obnesli, in hoče železniško ravnateljstvo sistemizirati sedaj namesto pragov iz lesa pragove iz cementa. Zgradila bo tovarno za izdelovanje takih pragov. Tovarna bo zgrajena pri donavskem pristanišču v Csepeiu in bo imela kapaciteto za ca 3000 vagonov cementnih pragov.
Češkoslovaška industrija porcelana. Na občnem zboru čslov. industrijcev porcelana je poročal ravnatelj Altmann o položaju in je ugotovil, da je čsl. industrija porcelana z 90% produkcije navezana na izvoz. Zato mora ta industrija slediti trgovskopolitičnim vprašanjem z največjo pazljivostjo. Vsled zadnjih ca-rinskopolitičnih odredb posameznih dežel, zlasti Anglije, ki je zvišala carino za 60 do 70%, je eksport lani nekoliko nazadoval. Leta 1925 je znašal 250.8 milijonov Kč, leta 1926 pa '235.8 milijonov. Pri tem je morala industrija porcelana dovoliti precejšnje koncesije v cenah. Povprečna cena za 1 kg belega blaga je bila leta 1925 5.98 Kč, 1. 1926 pa 5.64 Kč, za dekorirano blago 8.62 in 8.09. Tovarne morajo na vsak način se zadovoljiti z manjšim dobičkom, če hočejo, da gre obrat naprej. Nabavni stroški se morajo znižati na minimum, in gledati morajo na to, da se kolikor mogoče hitro sklenejo trgovske pogodbe, zlasti z Ogrsko, ki veliko kupi.
Denarstvo.
Ureditev naših dolgov v Angliji. Med
našo državo in Anglijo §e vrše v Londo-nu pogajanja za ureditev vojnih dolgov naše države v Angliji. Pogajanja normalno potekajo in je upati, da se v doglednem času doseže sporazum tako glede znižanja glavnice, kakor glede obrestne mere.
Davki In takse.
Oklic davčne administracije v Ljubljani. V smislu člena 209. finančnega zakona za leto 1926/27 z dne 31. marca 1926, štev. 172, Uradni list štev. 39 z 4ne 28. aprila 1926, se naznanja, da se je odmera davka na poslovni promet od obratov družb z o. z., potem od obratov kontingentirane in nekontingentirane občne pridobnine za leto 1926 in 1927 izvršila. Davčni obvezanci, katerih promet v letu 1926 nipresezal zakonito določene meje, se opozore, da lahko vpo-gledajo v odmeme izkaze pri davčni administraciji v Ljubljani na Bregu št. 6,
soba štev. 5, v času od 1. julija do 15. •julija 1927. Prizivni rok poteče s 30. julijem 1927.
Davčna reforma na Čehoslovaškem. Pred kratkim je predsednik Čehoslova-ške republike sankcijoniral nove davčne zakone, ki se objavijo te dni. Ti zakoni so najobsežnejši, kar jih je stopilo na Čehoslovaškem v veljavo izza osvobojenja.
V	formalnem oziru na višku, so tudi v meritornem oziru dovršeni, kar se pa tir če peze obremenitve pa jako obzirni, ker bi bili pri nas zadovoljni, ako bi si hotela naša vlada v interesu gospodarstva osvojiti davčna merila, ki jih določajo novi zakoni.
Iz naših organizacij.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljni okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 5. julija t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet o zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Promet.
Otvoritev telefonskega prometa Kranj
—	Dunaj. Na predlog avstrijske uprave in po odloku ministrstva štev. 20.186 od 27. maja 1.1. je bil otvorjen dne 1. junija t. 1. telefonski promet med Kranjem in Dunajem. Promet ni omejen na določene ure in se vrši preko Ljubljane. Pristojbina za navaden pogovor je 3 zl. fr. ali 33 Din, za navadno pozivnico pa 1 zl. fr. ali 11 Din. Dovoljeni so tudi nujni pogovori s trikratno pristojbino in silno nujni pogovori z desetkratno pristojbino.
Pristojbina za prenakazovanje nakaznic na čekovne račune odpravljena. Ministrstvo pošte in brzojava je z odlokom štev. 23.392 od 10. junija t. 1. odredilo, da se od dne 1. junija t. 1. v krajih, kjer se izplačujejo nakaznice na domu, ne zaračunava več pristojbina v znesku 50 par za nakaznice, ki se prenakazujejo na čekovne račune pri poštni hranilnici.
Nazadovanje prometa v italijanskih pristaniščih. Italijanski statistični urad objavlja številke o prometu v italijanskih najvažnejših pristaniščih leta 1926, in vidimo, da je promet napram letu 1925 zelo naizadoval; najbolj v Genovi, Trstu, Anconi, Benetkah in Porto Empe-docle. Od 24 pristanišč jih izikazuje 14 izgubo med 1.19 in 16.9%. Poglejmo seznani:
Genova	673.500	ton ali	8.10%
Trst	346.280	ton ali	12.1Q%
Benetke	212.740	ton ali	10.00%
Piombino	166.020	ton ali	16.90%
Livorno	97.050	ton ali	4.90%
Ancona	7t.000	ton ali	10.50%
Spezzia	58.980	ton ali	9.10%
Porto Ferraio 43.400 ton. ali	4.69%
Savona	36.930	ton ali	2.76%
Catania	36.380	ton	ali	5.46%
Porto Empedocle 29.210 ton ali	11.10%
Neapol	25.780	ton ali	1.19%
Bari	5.700	ton ali	1.50%
Trapani	3,900	ton ali	1.34%
Suhe številke nam kažejo, da govorice o napredku gospodarstva niso utemeljene.
druiba i o. z.
Ježica pri Ljubljani
proizvaja letno čez pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa.
Jedilni kis iz najfinejSega Špirita 12 %. Namizni kis iz pristnega vina 10%.
V	lakostl brci konkurence.
Prepričajte se o prvovrstni kako-v vosti naSega izdelka 1
 ------
RAZNO.
Predavanje o Mehiki. V naši državi se že dalje časa mudi trgovski ataše pri mehikanskem poslaništvu v Rimu g. Salvador Prieto, ki ima nalogo, da prouča-va naše gospodarske prilike in možnosti za poglobitev trgovskih stikov med našo državo in Mehiko. 0 svojih vtisih v tem pogledu je že na več krajih predaval. V kratkem pride tudi v Slovenijo In bo o navedeni temi predaval dne 8. julija t. 1. ob 10. uri v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Na to predavanje opozarjamo gospodarske kroge in jih vabimo, da se ga spričo zanimive teme v čim večjem številu udeleže.
Ogrska agrarna reforma pred zaključkom. Pred agrarno reformo se je pečalo 56 odstotkov ogrskega prebivalstva s prvotno produkcijo. Za poljedelstvo pripravni prostor znaša 12.6 mil. katastral-nih oral. 4.2 mil. oral je bilo v rokah veleposestnikov z več kot 1000 orali; število teh ljudi je znašalo ca 13 odstotkov vsega prebivalstva. Druga tretjina za poljedelstvo pripravnega sveta je bila v rokah 80 odstotkov prebivalstva. Sedaj se je položaj zelo izpremenil. Deželno sodišče za ureditev zemlje je zahtevalo od 3400 krajev vsega skupaj 1,170.000 ka-tastralnih oral in jih je razdelilo med upravičence. Razlastili so vsega skupaj 903.000 oral, od kojih je dalo veleposestvo 615.000 oral. Končni zaključki bodo kmalu znani in jih bomo objavili.
Moč zadružništva v naši državi. V naši državi je koncem leta poslovalo 14 zadružnih zvez, v katerih je bilo včlanjenih 3681 zadrug z 519.469 zadružniki. Od včlanjenih zadrug je bilo 2449 kreditnih, ostalih pa 1412. Vplačani deleži so znašali 4.8 milijonov Din, rezerve 6.5 milijonov Din, vloge 163.9 milijonov Din, dovoljeni krediti pa so znašali 114.9 milijonov Din in celokupni promet 3224 milijonov Din. V Sloveniji imamo štiri zadružne zveze in sicer: Zadružno zvezo v Ljubljani, Zadružno zvezo v Celju, Zvezo gospodarskih zadrug v Ljubljani in Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Med njimi je najmočnejša Zadružna zveza v Ljubljani, ki obsega 497 zadrug b 124.000 zadružniki. Vplačani deleži znašajo pri tej zvezi 1.1, rezerve 0.13, vloge 95.3 in krediti 40.8, promet pa 638.2 milijona Din. Njej sledi Zadružna zveza
v	Celju s 183 zadrugami in 36.607 zadružniki. Vplačani deleži te zveze znašajo 0.16, rezerve 0.38, vloge 20.8, krediti 9.1 in promet 223.3 milijonov Din. Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani obsega 35 zadrug z 22.804 zadružniki, Zveza slovenskih zadrug pa 113 zadrug z 24.791 zadružniki. Deleži te zveze znašajo 0.09, rezerve 0.37, vloge 8.85, krediti 3.3 in promet 105 milijonov Din. Najmočnejša zadružna zveza po številu zadrug in zadružnikov v naši državi je Glavni savez srbskih poljedelskih zadrug, ki obsega 1960 zadrug s 150.000 zadružniki. Deleži tega saveza znašajo 1.6, rezerve 4.6, vloge 10.6, krediti 7.2 in celokupni promet 675 milijonov Din. Finančno je pa naša Zedružna zveza v Ljubljani močnejša tako glede vlog, kakor kreditov in prometa.
Sladkorna pesa na Češkoslovaškem. Državni češkoslovaški statistični urad bo letos skupaj s sladkorno industrijo napravil redno statistiko produkcije sladkorne pese, ki je potrebna zlasti glede na izvedeno zemsko reformo. Namen statističnih seznamov bo med drugim zlasti ugotovitev, v kakšnem razmerju
so udeležena na produkciji pese vele- j posestva, srednja posestva in iz parcelacije nastala gospodarstva. Šele na tej podlagi bo možna zanesljiva sodba o posledicah agrarne reforme. Letos so na Češkoslovaškem prvič natančno ugotovili s sladkorno peso obdelani prostor.
Prisilne poravnave na Ogrskem. Pred kratkim so vpeljali na Ogrskem 50 odstotno minimalno poravnalno kvoto in se je takoj pojavilo padanje prisilnih poravnav. V merodajnih krogih računijo s tem, da bo prisilno poravnalno postopanje potrebno odslej le v najredkejših slučajih. Na mesto tega postopanja stopi zasebna poravnava. Pri 50-odstotni minimalni poravnalni kvoti mora tvrdka, boreča se z denarnimi težkočami, razpolagati vsaj s 70 odstoki pasiv, sicer se uvede konkurzno postopanje. Zato bosta oba, debitor in kreditor, interesirana na tem, da se doseže zasebna poravnava. Računijo s tem, da bodo kazali kreditor-
ii	v bodočnosti veliko prizanesljivost ter tla bodo skušali vselej zasebno poravnavo olajšati. Reformo poravnalnega postopanja pripravljajo tudi v drugih državah.
Drobne vesti. Bilanca ruske zunanje trgovine za evropsko mejo izkazuje za mesece oktober—maj operacijskega leta 1926/27 aktivni saldo 100.9 mili j. rubljev; isla doba prejšnjega operacijskega leta je izkazala pasivnost 83.6 mil. rubljev. Upravni svet Poljske Narodne banko bo predlagal 12. t. m. občnemu zboru zvišanje glavnice od 100 na 150 milijonov zlatov. — Novi šestcilinderski Ford bo prišel na trg v januarju. Na čast slavnemu izumitelju Edisonu se bo imenoval Edisonsix (six = sechs = šest.) — Pogajanja za obnovitev poljskega petrolejskega kartela so se spet pričela. — Ameriški trgovski urad javlja, da so se med člani mednar. jeklenega kartela zopet pojavila nesoglasja. Zlasti nezadovoljna je Nemčija in zahteva, naj se kvote na novo določijo. — Amer. poljedelsko ministrstvo je objavilo drugo cenitev letine, 8,150.000 ton naprain 7,500.000 tonam pri zadnji cenitvi: če bo letina res taka, bo za 40 odstotkov boljša kot v povprečnosti zadnjih petih let. — Svetovni žitni trg je v zadnjem Času v raamenju
velikih dovozov iz prekomorskih dežel v Evropo. Posledica je, da se zaloge v Evropi kopičijo in da prodaja zastaja. —
V	Avstriji se je pojavilo v zadnjem času stremljenje, da bi se pripustile ženske na borzo. Pravijo, da se trajno tej zahte-
vi	ne bo mogoče upirati. — Obtok bankovcev v Avstriji je znašal na koncu junija okoli 800 milijonov šilingov, kovinsko kritje pa okoli 465 milijonov šilingov. — Ruska Narodna banka bo zvišala glavnico od 10 na 25 milijonov čer-voncev, da pride glavnica banke v pravo razmerje z obsegom njenih operacij.
1	červonec = 10 rubljev — ca 290 dinarjev. — Belgijski tekstilni koncern Ex-celsior na Ogrskem je postal insolven-ten. Pasiva znašajo 2,120.000 pengo. — Na konferenci ravnateljev državnih bank Anglije, U. S. A., Francije in Nemčije, ki se vrši v Newyorku, je glavni predmet posvetovanja razdelitev velikih francoskih lastnin v U. S. A.
Gospodarske vesti. V zadevi Jakob Neurath na Dunaju je sedaj že toliko kot gotovo, da ne bo prišlo do sodne poravnave. Mislijo celo, da bi s pomočjo velikih upnikov napravili nekakšno prometno družbo, ki bi vodila tvrdko in njena številna industrijska podjetja naprej.
—	Bilanca Češkega Eskomptnega in Kreditnega zavoda za leto 1926 izkazuje
30.2	mil. Kč čistega dobička, za 3.3 mil. Kč manj kot leto prej, a je to še zmeraj 15.1% obrestovanje delniške glavnice. Dividenda je 10 odstotna = 20 Kč. — Uprava Cr6dit Minier (Rudarska kreditna dr.) v Amsterdamu izplačuje 50-od-stotno dividendo. — Gospodarski odbor poljskega ministrskega sveta je sklenil pospeševanje eksporta poljskih rudarskih izdelkov s povrnitvijo izvozne carine. Odredba se tiče vseh vrst železa in jekla, tračnic in jeklene pločevine, kotlov, sodov, žice, lokomotiv, delov vagonov, tenderjev itd. Premije znašajo 2.5 do 10.5 zlatov pri 100 kg. — Zveza zastopnikov avstrijskih podjetij na Ogrskem praznuje prihodnje leto 20 letnico obstoja. Proslava bo združena z mednarodnim kongresom trgovskih potnikov in zastopnikov. Poslali so že povabila na zveze sosednjih držav in pričakujejo, da bo kongres pravni položaj zastopnikov
mednarodno uredil. — Jugoslovanska Narodna banka je imela 15. t. m. 501 mil. Din kovinskega kritja in 5341.7 milijonov dinarjev bankovcev v obtoku. —
V	Beogradu se vrši 3. in 4. septembra kongres vseli naših zbornic in eksport-nih zvez, da se posvetujejo o vseh aktualnih vprašanjih. Dalje bodo cenili tudi bodoči izvoz. — Uprava naših državnih monopolov se pogaja z več inozemskimi finančnimi skupinami o najetju dolgoročnega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev, ki ga misli uporabiti uprava kot obratni kapital. — Te dni se vrši v Osijeku kongres delegatov jugoslovanskih petrolejskih rafinerij, ki se bo pečal tudi z vprašanjem nadproduk-cije in z vprašanjem prodaje petroleja v inozemstvo. — V Nišu bodo otvorili sredi julija n6vo tobačno tovarno. — V slučaju, da Nemčija v tekočem četrtletju svojo produkcijo jekla zopet prekorači, znaša znižanje kazni 50 odstotkov, če blago doma proda, a 4 šilinge za tono, če proda blago v inozemstvo. Kot proti-uslugo so obljubili Nemci, da bodo do
1.	oktobra eksportirali samo v dosedanji izmeri. — Posevki na Češkem kažejo letos slabše kot lani. Če vzamemo klasifikacijo 1 = prav dobro, 2 = dobro, 3 = srednje, 4 — slabo, 5 = prav ianič vidimo to-le: pšenica 2.4 (lani 2.3), rž
3.2	(2.7), ječmen 2.6 (2.3), oves 2.7 (2.3), sočivlje 2.6 (2.4), sladkorna pesa 2.8 (2.5) itd. Povprečna klasifikacija je bila lani 45.2, letos je 52.7. — Na Španskem so se pojavili v prometu ponarejeni bankovci po 100 peset; prebivalstva se je polastila panika, oblegali so banke. Na posebno odredbo je bila Španska banka odprta tudi ob nedeljah, da je bankovce zamenjavala. Ponaredba je prav izborna. — V avgustu se bodo začela nova pogajanja za obnovitev češkoslovaškega sladkornega kartela. Upajo, da bodo diference do takrat že popolnoma poravnane in da bodo tla za nova pogajanja dobro pripravljena* — Zveza surovega železa na Nemškem je pustila cene za julij nespremenjene. — Za izgubljeni ruski trg si skušajo angleške predilnice dobiti nadomestilo tudi v Jugoslaviji. Beremo, da so sklenile že več kupčij. — Norveški vzorčni velesejem se bo vršil letos od 31. julija do 7. avgusta v Bergenu. Po številnih poročilih obeta biti velesejem nekaj prav prvovrstnega. Doslej so norveški sejmi bili namenjeni v prvi vrsti domačemu konsumu, sedaj bodo pa skušali z njimi podpirati tudi eksport. Bergen, staro trgovsko mesto, ima izborno zvezo na vse strani. Glede stanovanja itd. se je oglasiti na »Waren-messens Indkvarteringskontor« Bergen.
—	Koncernu Kohner v Budimpešti pripadajoča predilnica in tkalnica je imela leta 1924 še 16.000 pengo čistega dobička, leta 1925 že 214.000 pengo zgube, leta 1926 pa 890.000 pengo. Deficit so povzročila velika posojila, ki jih je podjetje najemalo.
Opozarjamo gg. trgovce, industrijalee in druge interesente na današnji oglas Oblastno koncesioniranega mednarodnega informacijskega zavoda Viktor Blažič, Ljubljana, Rožna ul. 33-1. ter ga priporočamo.
TRŽNA POROČILA.
Sejmsko poročilo iz Maribora. Na
svinjski sejem dne 24. junija 1927 se je pripeljalo 145 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 100—125, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3—4 mesece stari 350—380, 5 do 7 mesecev stari 450—470, 8—10 mesecev stari 550—640, 1 leto stari 1000—1100,
1	kg žive teže 9.50—11, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 123 komadov.
Sejmovi na Dunaju. Na živinski trg dne 27. junija 1927 se je prignalo 3048 glav goveje živine in sicer 576 iz Avstrije, 479 iz Jugoslavije, 667 iz Ogrske 1147 iz Rumunske in 179 glav iz Čehoslova-ške. Cena za kg žive teže je bila pri volih prima 1.60 — 1.80 S, secunda 1.35 do
1.50 S in tertia 1,15 - 1-20 S, pri kravah od 1.30—1.50 S, pri bikih 1.30—1.65 S, suha živina 0.75—1.15 S. Kupčije so bile srednje.
KOVINSKI TRG.
Zboljšanje cen na zahodnoevropskih trgih železa, ki je v zadnjem času nastopilo, se ni držalo. V Belgiji in Franciji se je na novo pokazala nazadujoča tendenca. Tudi angleške cene niso prav
ugodne. Nemška in angleška železna industrija sta v maju produkcijo bistveno zvišali, zlasti prva. Temeljna eksportna cena železa v palicah je 94 šil. 9 pence za tono. Tovarne tožijo zlasti vsled nazadovanja eksporta na Kitajsko, Japonsko in Indijo. Tudi zadnje po/ivljenje na francoskem železnem trgu ni balo trajno. — Pri drugih kovinah je produkcija večja kot poraba; na cene je vplival tudi polom tvrdke Neurath. Zlasti velika je nadprodukcija na trgu bakra; v maju so ga napravili 142.000 ton in je šla cena dol na 12.75 centov, širijo se glasovi, da hoče francoska vlada prodati polagoma svojo vojno bakreno rezervo v znesku 40.000 ton.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija drž. železnica Ljubljana sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave Knorr - zavor, zračnih črpalk, 2000 kg železne pločevine in 1 jeklene gibljive špiralne cevi. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do
7. julija t. 1. ponudbe glede dobave 120 kub. m jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do
11.	julija t. 1. ponudbe glede dobave 2 pisalnih strojev in 1 računskega stroja.
—	Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega lesa, raznega železa, pločevine, vijakov z maticami,, žebljev, zakovic, katrana, lanenega olja,, linoleuma itd. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. julija t. 1. pri ekonomskem odelenju Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu (Takovska ul. 13) glede dobave 7,600.000 kilogramov drv za podkurjavo železniških lokomotiv ter glede dobave raznega lesa (deske, plohi, grede, furnirji in ročaji). Pogoji za to licitacijo so na vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Dne 14. julija se vrši pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznih živil (testenine, zdrob, fižol, olje, kavine konzerve, mast, krompir, sladkor itd.).
Dobava. Dne 6. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi druge armijske oblasti v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave raznega pisarniškega materijala.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega lesa; do
8. julija t. 1. glede dobave 15 ton koksa, raznih nosilcev ter glede dobave 12 komadov brzinomerov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do
11.	julija t. 1. ponudbe glede dobave fir-neža; do 11. julija t. 1. pa glede dobave
2	motorjev za vrtilni tok, 1 napuščalca in 1 stikalne omarice. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 12. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2 kadi in peči za kopalnice. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave steklenega ma-terijala za plinsko razsvetljavo ter vodo-kaznega stekla; dne 22. julija t. 1. glede dobave spojnic ter cevnih kolen. — Dne 22. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave signalnih stekel, stekel za svetiljke ter glede dobave črne in sive barve. — Dne 21. julija 1.1. se bo vršila pri ekonom, odelenju Direkcije drž. žel. v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave nalučnikov; dne 22. julija t. 1. glede dobave vijačnih za-penjačev; dne 23. julija t. 1. pa glede dobave raznih tiskovin.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in-dustrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Književnost.
Čitanka štednje. Uredil Nikola Gače-ša — str. 64 — cena Din 10.—. Založba »Organizatorja« v Beogradu (poštni predal 365) je izdala gornjo, mladini in širokim slojem našega prebiavlstva namenjeno knjigo. V gladkem, popularnem stilu pisana knjiga nudi na zabaven način koristne nauke o varčevanju s primeri. Med lepimi ilustracijami je posebno pomemben simbolično izdelan na_ slovni list. Knjigo priporočamo tudi našim čitateljem, ker bodo v nji našli marsikaj, kar jih utegne zanimati.
REMEC-C2,
tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija, DUPLICA pri KAMNIKU. Pisarna: Ljubljana, Kersnikova ulica 7.
Telefon 2266.	Brzojavni	naslov:	Ingenieur	Remec.	Telefon	2266.
Vodovarni prešam furnirji za stole
Okles (oklenjeni les — Sperrholz) za mizarstvo.
Pohištvo iz upognjenega lesa. Opreme za restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledališča.
M	P	A
m	B	n
	m	w
m
Specijalni Izdelki en - gros. Otroški kotači, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, igračni vlaki, zložljive gospodinjske stiskalnice za sadne soke.
Pohištvo za pisarne iz trdega lesa.
Parketi in rezan les.
^TructIEL***
Odlikovanja:
Zlata kolajna na mednarodni razstavi Bruxelle sept. 1925. Zlata kolajna in častni pokal na mednarodni razstavi Pariš december 1925.
Zastopstva:
Brača Macura,	Kajo	jelaska, Josip Gmaz,
Skoplje - Beograd, Makenzijeva ul. 26.	Split	Zagreb,	llica	32.
O	priliki velesejma ne pozabite posetiti naše pisarne. Dajemo posebna popuste 1 j ]
>KUVERTA<
IlillililllllllllUIIIUIIIIIIIIIlilUllIlIlUllIlllllllllli DRUŽBA Z O. Z.
tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2.
Razpošiljalnica sira
Franc Žmitek
Bohinjska Bistrica,
Stalna zaloga bohinjskega sira v različnih hlebih od 15—80 kg teže, kakovost ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem.
Postrežba točna. Cene konkurenčne. — Zahtevajte ponudbe.
Prodam hrastove, česnove in orehove spalnice, masivne, fino polirane. Delo solidno. Henrik Bitenc, mizarstvo Vi2marje 77 nad Ljubljano.
TRGOVCI, OBRTNIKI OGLAŠAJTE V TRGOVSEM LISTU!
Najboljša
so še vedno
Puch - telesa!
Solidne cene! Plačljivo na obroke!
IGN. VOK, Ljubljana - Novo mesto
esa
KASTELIC IN DRUG
Trgovina s papirjem
na veliko
LJUBU ANA
MCKLOŠIŠEVA CESTA ŠTEV. 6.
GENERALNO ZASTOPSTVO
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z. o. z. v Ljubljani.
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE ..UNION"
LJUBLJANA
TELEFONs LJUBLJANA 2310 in 2311.
TELEFON: MARIBOR ŠTEV. 23.
Pivovarna in sladarna. - Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal 45.
Podružna pivovarna (pr. T. Gotz) v Mariboru.
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer:
SVETLO IN ČRNO EKSP0RTN0 PIVO
v sodih in steklenicah.
PEKOVSKI KVAS (DROŽE).	ČISTO	RAFINIRANO	ŽGANJE.
BRZOJAVI*
PIVOVARNA UNION LJUBLJANA.	PIVOVARNA	UNION	MARIBOR.
OVARNA PERILA
»TRIGLAV" - Ljubljana
Kolodvorska ul. 8, nasproti hotela Štrukelj priporoča
veliko izbero moikega perila po konku* renčnih cenah. Izdeluje se tudj po naročilu.
Pisalni
stroji
URANUA
1552?^ w materijalu so švicarski PLETILNI STROJI
=* NAJNIŽJE cene
io najpopolnejSi, vrhunec nemške tehnike.
DUBliD
tudi na meiečna odplačila samo pri
Josip Petelincu, Ljubljana
ob vodi blisu Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte l
>PAPIROGRAFIJA<
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, Gospoivetska”10
:TELEF0NIINT.:2747j
En gros prodaia'papiria!l Stalna zaloga papirja vseh vrstil Konkurenčne tvorniške cene!
»Trgovski list“
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
se priporoča p. n. trgovcem, indu-strijcem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in inseriranje.
TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23
V	TRG..|nd. D. D. ’ " Priporočaza tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnUi tiskovin. * TIska ČMopise. knjige,
brošure, cenike,
i	tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih Hskovln. * Tiska časopise, knjiga, , tabele, vabila, lepake, posetnice itd. * LASTNA KNJIOOVBZNICJL * TELEFON. ST. SSMu
JESENICE-FUŽINE
IZDELUJE:
Polfabrikste, železo w šibkah, betonsko železo, kotno železo, tračnice do 22 kg na tekoče meter, vroče vallano in hladno valjano tračno železo, črno pločevino, železno žico, valjano in izvlečeno, svetlo in žarjeno, pocinkano in bakreno, vzmeti za pohištvo iz bakrene jeklene žice, ličnike vseh vrst, izdelke iz sive in jeklene litine, zvonove iz litega jekla, elektrode za električne peči.
Prometni zavod za premog d. d
■ Ljubljana	1
domači In Inozemski za domala kurjavo in industrijske svrhe
susmrn
EiiiHiiiiiiaiiBiuBioHmiaaHaiFBKBBSiSi
S
5
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana m Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806
Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd.
Otroške majice,
kratke nogavičke v raznih
barvah, kopalne hlače, flor-nogavice za ženske in moške, kravate, žepne robce, ovratnike, manšetne gumbe, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče milo
kupite najceneje pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Na veliko!
jj|  .........................................................................  j^Tj
KONFETI, SERPENTINE, LAMPIJONE, TRGOVSKE KNJIGE, ŠOLSKE ZVEZKE, ALBUME, BELEŽNICE I. T. O. IZDELUJE V NAJVEČJI IZBERI
KNJIGOVEZNA INDUSTRIJA
V. WEIXL
MARIBOR
LASTNA ČRTAINICA ZA VSE VRSTE TRGOVSKIH KNJIG.
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Tolna in solidna postreSba!
Zahtevajte ceniki
prodala po najugodnejših cenah in samo na debelo
PREMOG,
KOVAŠKI PREMOG
livarnlškl, plav- OfllVCTE H\Vl\wf tarski In plinski DV%0l\G I G
Prometnj zavod za premog d. d. v Ljubljeni
MlkloSIteva cesta 13/1.
2	Izdelovanje oljnatih barv, Arneža, la-
■	koz In »teklarskega kleja. — Zaloga kemičnih In rudnlntklh bare. — Po-
Q	trebičlne za »likarje, pleskarje, ličarje
El	In druge, rte t te široke spadajoče.
1	Se priporočam
j IVAN JANČAR
■	Trgovini MlkloSIČeva cesta 4
■	SkladISče Vidovdanska c. 14.
MRHI
Vse vrste trgovske knjige Kot: amerlkan-sKl Journal!, plovne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne Strmce, bloke, mape Kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florljcanskea uilce št 14
knjigoveznica, Industrijo Šolskih zvezkov In frcrovskfh knjlti-
Na malo I
Ustanovljena leta 1889.
Telefon št, 2016.	^
LJUBLJANA, PreSernova ulico.
Sprejema vlog« na hranilne knjižice kakor tudi na tek, račun tn sicer proti najugodnejžeifiu obratovanju, .Hranilnica plačuje »lasti vl°ge nmil rfnoovorlent odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obreoti.
Ustanovljesa
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
Stanje vloženega denarja
nad 230 milijonov dinarjev	nrn„	nn„u,ullHI,	  :T	-------------------------------------------------------
. vsem prem	^	^	prlhr|lllk<!	najTa<	v	,a«l	hranilnici,	ke,	Je	denar	tn	popolnoma	varen.
Ureja dx. IVA« PLBSS. — Za Trgovilko-induatrijako d. d. »MERKUR* kot izdajatelja m tiskarja: A. SEVER, L jana