DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-.II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CB5NA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 25 Trst-Gorica, 21. junija 1957 Izhaja vsak petek Delež narodnih manjšin v parlamentarnem zastopstvu Morda že letos jeseni, v vsakem primeru pa najkasneje prihodnje leto bodo v Italiji parlamentarne volitve. Ob tem primeru se samo po sebi nujno pojavlja vprašanje: Kaj pa s slovenskim zastopnikom v rimskem parlamentu? Ali ga, bo-mo v Italiji živeči Slovenci lahko dobili ali ne? Prvič moramo vedeti, da bo na teh volitvah volil svoje parlamentarno zastopstvo tudi Trst. V aUradnem listu,» republike je bilo že objavljeno enotna besedilo zakonov, ki vsebujejo določila, za volitve u poslansko zbornico. Tam beremo, da tvori Trst z okoliškimi občinami, ko* Ukor jih je na tako imenovanem Tržaškem ozemlju, 32. volilno okrožje. Drugič je trebai upoštevati, da je število poslancev, ki odpadejo na posamezno volilno okrožje, sorazmerno s številom prebivalstva, in sicer prride na vsakih 80 tisoč prebivalcev po en poslanec. Za izračunavanje števila poslancev je merodajno ljudsko štetje leta. 1951. Takrat so našteli v vseh šestih občinah tržaškega■ or zemlja 296.229 prebivalcev in bi po tem ključu Trst volil štiri poslance. Se eno volilno okrožje, v katerem živijo in bodo torej volili Slovenci, je 31. Obsega Furlanijo in Julijsko krajino (brez Tržaškega ozemlja). Tudi v tem o-krožju bodo volili po istem ustroju. Tako bomo na prihodnjih parlamentarnih volitvah Slovenci v Italiji razdeljeni na dve volilni okrožji im. z ozirom na način postavljanja list in razdeljevat nja mandatov nimamo možnosti, da bi samostojno nastopili, kakor je tudi zelo težko, da bi brez močne podpore kakšne splošno italijamske stranke dobili v rimskem parlamentu svojega, zastopnika. Za predlaganje posamezne kandidatne liste je sicer potrebnih sarmo 500 podpisov, toda v nobenem primeru ne morejo priti v poštev kandidati stranke, ki ni predložila svojih list 'v večjem številu volilnih okrožij države. Za izvolitev namreč m dovolj, da dobi posamezna kandidatna lista samo toliko glasov, kolikor jih je v enem ali drugem okrožju potrebnih za enega poslanca, temveč mora po~ leg tega dobiti v vsej državi vsaj 250.000 glasov. Ker bi samostojna slovenska, kan-didatma Usta ne mogla zadostiti tem pogojem, se je tudi ne more, oziroma ne 'bi imelo smisla postavljati. Kakor so ti predpisi razumljivi in priporočljivi za državo kot celoto, ker preprečujejo preveliko drobljenje političnih sil, katero bi mato še bolj otežkočilo sestavo dela zmožnih vlad, se pa vendar upravičeno vprašujemo, ali je to prav v ta/kem primeru kot je naš, to je, ko gre za narodne manjšine. Napredne demokratične države v svoji zakonodaji vedno pogosteje določajo, da moraijo narodne manjšine imeti svoje vsaj simbolično parlamentarno zastopstvo, in to tudi v slučajih, ko število pripadnikov manjšine, ne doseže številai, ki je ključ za določanje pripadajočih poslancev v državnem merilu. Nekaj takega je izvedla Italija n, pr. v primeru Aoške doline. Tamkajšnji francoski manjšini je' v ustavi zagotovljeno, da bo imela v rimskem parlamentu vsaj enega, senatorja. Mislimo, da je to končna rešitev, h ktv- teri bi marale stremeti in se zanjo zavzemati tudi vse slovenske politične stranke in skupine n Italiji. Samo takšna določilo, ki bi slovenski narodni manjši-rti v Italiji zagotavljalo vsaj minimalno predstavništvo v rimskem parlamentu, bi bilo res zadovoljujoče in pravično. Slovenski narodni manjšini ne bi smelo biti taiko rekoč že z zakonom onemogočeno, da. postavlja pri parlamentarnih volitvah svoje lastne kandidate, trne da bi se zaradi tega marala vezati na, eno ali drugo italijansko politično stranko. Prepričani smo tudi, da> bi ugled italijanske demokracije in trdnost države samo pridobila, ko bi Slovenci in z njimi ves svet videl, kako dalekavidno je urejen položaj narodnih manjšin v Italiji. Način volitve in 'izvolitve tako predvidenega in zagotovljenega slovenskega parlamentarnega zastopstva je seveda posebno vprašanje, ki bo pa postalo aktualno šele takrat, ko bi bila takšna rešitev načelno sprejeta. Seveda si ne smemo delati utvar, da je to blizu, ali pa, da je dosega tega cilja gotova. Toda na drugi strani moramo gledati tudi na širša in bodoča obzorja, pri čemer se nikakor ne more izključevati, da bi svobodoljubno in demokratično urejeni Jugoslavija in Italija po skupnem dogovoru zagotovili obojestranskim narodnim manjšinam to pravico. Takšno je naše načelno stališče v trenutku, ko se; predstavniki in glasila primorskih eksponentov sedanjega jugoslovanskega režima enostavno zadovoljujejo s tem, da bodo lahko glasovali za kandidate italijanske komunistične stranke. Toda o tem prihodnjič. Obnovitev enoslranharshe vlade Tudi dosedanji Fanfanijevi napori za koalicijsko vlado še niso uspeli Predsednik senata, Mlerzagora, ki je že v samem začetku izjavil, da je sedanja 'italijanska vladna kriza izelo zapletena in da je ne bo lahko rešiti, je pretekli (torek vrnil republiškemu predsedniku svoj poizvedovalni matadat. Predsednik Gronchi je namreč zaupal Merzagcri nalogo, naj, poizkusi, ali hi se ine dalo obnoviti stare vladne koalicije štirih sredinskih strank. Potem, ko Zolijeva enostrankarska vlada v poslanski zbornici ni dobila potrebne večine, je položaj nujno narekoval takšen poizkus. Toda, Merza-gorai mi. uspel in -zato se je umaknil. Se isti dan je nato Gronchi izreči! mandat za sestavo vlade generalnemu ■tajniku Krščanske demokracije, Fanfani-ju. Tudi ta se je iziralz.il za obnovo šitiri-strankarske vladne koalicije, pri čemer ga je podprla tudi njegova- stranka, katere glavni odbor je izglasoval posebno resolucijo, s katero je pozval ostale skupine k sodelovanju -y vladi demokratične koncentracije. Fanfani je takoj stopil v stik s predstavniki liberalne, socialno-demicikratske in republikanske stranke. Ze pri prvih, razgovorih se je pa1 pokazalo, da, je nemogoče obnoviti- štiri strankarsko vlado, kar so republikanci odločno prati vstopu v vlado. Izjavili pa- so, da. bo od programa vlade odvisno, ali jo; bodo v parlamentu podprli ali ne. Zato je Fanfani nadaljeval svoje napore za sestavo vlade, v kateri -bi sodelovali krščanski demo--kratje, liberalci in socialni de-mokratje." To tristran-karsko vlado -bi natto morda podprli tudi republikanci. Toda tudi pri tem ie naletel na nepremostljive ovire. Liberalci niso marali: sprejeti Fanfa-nije- vih predlogov, ki vključujejo v vladni program vprašanje zemljiških pogodb in deželnih avtonomij. Liberalci vztraja-jo na 'sporazumu, ki so ga glede zemljiških pogodb dosegli s Segnijem in ne marajo nobenih popravkov. Socialni demokratje; pa vztrajajo prav na teh dveh zahtevah in so načelno za -sodelovanje v vladi1; pravijo pa, da so -težave1 precejšnje in da se je itre-ba o -bodoči vladni politiki, ki mora imeti ■izrazito socialno obeležje, še dobro pomeniti. Fanfaniju ni -uspelo, da ibi dosegel kompromis med tema, -dvema tako različnima in nasprotujočima, si partnerjema-Zato bo na, razgovoru, ki ga bo danes i-mel s predsednikom republike, najbrž tudi on predlagal sestavo enostrankarske vlade, ki -naj bi jo pa v senatu in poslanski zbornici podprle sredinske stranke. iiouo upravno preosnouo v UupslBuiji Kardelj, idejni oče jugoslovanskih »komun«, ki so nadomestile nekdanje občine, vztrajno nadaljuje svoja prizadevanja za preosnovo javne uprave v Jugoslaviji. Najvnetejše pristaše svoje -teorije je doslej našel v Cnni gori. kjer so po ustanovitvi »komun« in odpravi občin zdaj. že prišli do zaključka, da je treba odpraviti še okraje. V bodoče -naj bi ostale samo komune in -republike. V Sloveniji bodo zaenkrat šli boj počasi. Najprej bodo ukinili nekatere okraje. Njihov® -področja -bodo razdelili med preostaje okraje, ki bodo večji. Ko-t končna oblika bo pa- tudi tu morala slediti Izraelsko -egiptovska meja Egiptovski teroristi prehajajo na izraelsko ozemlje, polagajo mine in rušijo naprave Iz poročil, ki prihajajo z izraelsko -egiptovske meje, je videti, da je tam zopet vse po starem. ‘Odkar so izraelske Sete izpraznile področje Gaze, ni bilo nič manj kot 50 vpadov egiptovskih teroristov na izraelsko ozemlje. Tam so se -znesli -nad v-odovodi, pridelki, živino in. hišami izraelskih naseljencev. V zadnjih tectaih so začeli celo zopet polagati mine na ceste. Od .tega1 je bilo ranjenih že več -ljudi, eden celo ubit. Z drugimi besedami: vsako drugo noč, odkar so izraelske čete zapustile Gazo in so nadzorstvo nad mejo prevzele čete Združenih narodov, se je pripetil po en incident. Tako je bilo tudi pred izraelsko-egiptovsko vojno. Cete Združenih narodov so torej, vsaj glede te naloge, lin to -je glavna naloga, ki jo imajo v Gazi, popolnoma odrekle. V ostalem, trdijo poznavalci razmer, se temu tudi ni treba- čuditi. »Plavi angeli«, kakor pravijo tem vojakom zaradi njihovih plaviih čelad iz plastičnega materiala, uporabljajo pri svojem delu ljubezen in prepričevanje. Egiptovski teroristi se pa na oboje požvižgajo. Vsak si danes lahko predstavijo, kaj bi se [Zgodilo, ko bi eden ali drugi pripadnik tega med- nauk za tržaško in Goriško (Na Koroškem so nemškutarski listi izredno ostro napadli zahtevo naših tamkajšnjih rojakov po slovenski srednji šoli. Posebno so se še razburili, ko je pristojno ministrstvo tako rekoč obljubilo-, da bodo koroški Slovenci :to šolo tudi dobili. Vsem tem skrajnežem je na dostojen, način odgovoril g-raški .»Kleine Zeitung« (Mali list) in njegov odgovor je povzel najresnejši in najvplivnejši avstrijski katoliški tednik »Die Furche«. »Kleine Zeitung« pravi’, da je »Sued-marka« (ki bi odgovarjala tržaški Lega Na-zionale) sprožila, pravi vihar, ker bo 13.217 koroških Slovencev dobilo srednjo šolo, v kateri bodo njihove otroke poučevali v materinem jeizi-ku. »Suedmarka« poziva ministrstvo, naj vendar ne dopusti tega »narodnega. in političnega samomora«, kajti dokler -pride na- Štajerskem povprečno sa-mo na vsakih 80.000 državljanov po ena -državna srednja, šola, dotlej 13.000 koroških Slovencev nikakor nima pravice, da bi dob lo takšen zavod. »Kleine Zeitung« na to popolnoma pravilno pripominja, da je eno imeti večjo ali manjšo možnost pouka v materinem jeziku, drugo pa ne imeti sploh nobene možnosti. Obenem dodaja, da bi »Sued-marka«, kateri priznava, velike zasluge za ohranitev Koroške., ne smela, pozabiti1, da so se razmere v zadnjih -štiridesetih letih -temeljito spremenile. Zato se težko vzame za resno, da bi 3 odstotki koroških Slovencev lahko povzročili »nacionalni samomor Koroške«. Stana avstrijska tradicija je — ugotavlja »Kleine .Zeitung« — da se narodnim manjšinam neomejeno prizna vse tiste pravice, ki jih uživa večinski, t. }. državni narod. Izvrševanje te tradicije pa so -doslej (preprečevali prav tisti, ki so se sklicevali na »pripadnost narodu« in so končno prev s tem doživeli brodolom. Tako graški list. Tednik »Die Furche« pa doda,'a pri tem, da mu pri tej polemiki prihaja v spomin vprašanje nekdanje slovenske gimnazije v Celju. Pred petdesetimi leti je šlo za to, da bi v tem »od slovenskih kmetov obdanem mestecu« dobili Slovenci na nemški gimnaziji svoje vzporednice. Nemški nacionalizem je to preprečil. Zaradi slovenskih vzporednic na celjski gimnaziji je celo. padla neka vlada.. In, posledice? »V danes jugoslovanskem Celju ni več nobenega Nemca« — zaključuje »Die Furche«. Odpoklic sovjetskega diplomata Sovjetska informativna služba doživlja v. -zadnjem času v .Italiji težke udarce. Pred kratkim so odpoklicali v Moskvo še enega sovjetskega diplomata. V sedanjem primeru gre za drugega tajnika sovjetskega veleposlaništva v Rimu, Evgena Ko-rockina. Tega smatrajo ;za enega, najsijajnejših in cenjenih agentov sovjetske informativne službe v„ Italiji. (Italijanski liitsi poudarjajo-, -da je Ko-:rockin vodil po vsej Italiji razpredeno -informativno mrežo, ki jo je italijanski tisk že večkrat razkrinkal. Prav zaradi tega (tudi mislijo, da ni preostajalo drugega kakor odpoklic domov. Zanimivo je, da je Ko.rockina zamenjal Mihajl Latj.uhov, ki je -bil na- mestu Koroekinia, dokler ga niso 'odpoklicali. Tako se oba diplomata medsebojno zamenjujeta. narodnega policijskega- zbora brez policijskih ukrepov slučajlno obstrelil terorista, ko bi se plazil na drugo stran meje ali bi se vračal -z •opravljenega pohoda: Najbrž bi sem poveljnik .general Burns moral sleči svojo srebrno-pla-vo uniformo in dnevi te edine oborožene sile Združenih narodov bi bili šteti. -Ker pa niti on niti (njegovi vojaki tega nočejo, obmejni stražarji Združenih narodov raje lepo zamižijo in stvari tečejo svojo pot. Ko ie generalni tajnik OZN, Hammar-skjoeld, marca obiskal Bližnji vzhod, je predlagal, da bi na- področju Gaze zgradili vzdolž izraelske meje pošteno ti(nq o.grajo. Toda na to se je kmalu .pozabilo. Glavni razlog pa je bil ta, ker Naser ni dovolil, da. bi jo postavili. Dokaz, da so v vpade na izraelsko o-zemlj-e zapleteini tudi egiptovski vojaški krogi, naj. bi bil ta, ker uporabljajo teroristi naj-no-vejše mine, iz-deiane iz plastičnega materiala in ne, več starih kovinskih min in bomb, kakršne se lahko pod roko kupi na vsaki večji »čaršiji« (trgu) v mestih Bližnjega vizhoda in Severne A-frike. Plastične mine ima v Egiptu samo vojska in samo ta jih torej lahko odstopa teroristom ter jih pouči o njihovem polaganju. Vse diktature so v svojih zarotniških naklepih medsebojno istovetne. Na mejah s posebno prizadevnostjo ustvarjajo ozračja, ki naj. stalno odvračajo nezadovoljne in lačne množice od resničnih notranjih nesposobnosti diktatorskega režima. Liberalci izgubili večino v Kanadi po 11 letih V drugem tednu junija so bile v Kanadi parlamentarne volitve, na katerih so liberalci, ki so 22 let vladali to deželo, doživeli takšen poraz, kakršnega ni nihče pričakoval. S tem zapušča vlado stranka, ki je vcd-ils Kanado skozi drugo svetovno vojno do 'današnjega vzpona in bl&gosta-nja. Konkurent liberalne stranke je bila. na (teh volitvah konservativna- .firanka, 'ki bo imela v novem parlamentu- 110 poslancev, -medtem ko jih bodo liberalci imeli 104, t. j1, eno tretjino manj .kot doslej. Razlika je majhna, vendar dovolj velika, da bodo. konservajivci zdaj -zavladali sami. V;zroki liberalnega poraza, so različni. Najbrž pa je treba to izpremembo pripisati politični obrabi stranke, ki je (bila tako dolgo na oblasti, poleg tega .po, tudi bojazni volivcev, da bi dvostrankarski sistem, kakršen je sicer v navadi v anglosaških deželah, nehal funkcionirati, če se stranke od oaisa do časa ine bi men javale na oblasti. Liberalna- stranka je bila .znana zagovornica tesnih stikov e Združenimi državami1, čeprav tudi to pod geslom »Najprej Kanada«. Konservativci so zgradili svojo volilno propagando prav na tej o-snovi. Liberalcem so očitali, da so preveč na široko odprli' vrata ameriškemu, kapitalu, ne da bi Kanadčani sami, že zaradii šibkosti, imeli enake možnosti, da. bi investirali y ameriško industrijo. (Negativ- no -za liberalce je bilo tudi ito, da so se pri nedavnih mednarodnih političnih krizah postavili na stran Združenih držav. Čeprav so s tem podprli idealno i.n pošteno stališče, so vendar na Kanadčane precej, vplivala njihova narodna čustva, ki 'jih še vedno spominjajo, da so del britanske skupnosti narodov, ali kakor pravijo, ' Commonwealitha. Konservativna stranka je v svojem volilnem programu, .poudarila, da Kanada ni nobeina 49. država ZDA, da so ameriške investicije v Kanadi sicer dobrodošle, da pa morajo imeti Kanadčani v njih večji delež in vpliv, pa tudi večjo korist. Konservativna stranka se tudi zavzema za zmanjšanje uvoza iz ZDA in za povečanje trgovske izmenjave z Veliko Britanijo in drugimi deželami Cammonvvealtha. V smislu tega programa bo- ‘konservativna- stranka odslej, vodila. Kanado. Konservativni stranki načeluje John Diefen-baker, odvetnik, ki je že od leta. 1940 poslanec in se je doslej izkazal ,za. zelo e>-nergičnega moža. popolna likvidacija okrajev. S komunami gre pa zopet po svoje. Prej enotne večje občine, kot n. pr. Ljubljana, so razdelili na nič manj kot pet komun, tako da ima. Ljubljana danes pravzaprav pet županov in enega nadiu-pana. Tudi Maribor ni' enotna občina. Pri tem seveda nastajajo včasih prav smešne in največkrat popolnoma, nepotrebne .težave pri 'reševanju zadev, ki zadevajo takšna večja, središča kot celote. Vendar Kardelja to ne briga. Glavno je, da se javna uprava »približuje državljanom«. Poraz komunistov na Sardiniji (Preteklo .nedeljo so bile na Sardiniji deželnozborske volitve. Na njih so komunisti izgubili nad dvajset -tisoč glasov. V primerjavi z volitvami leta 1953 so bili rezultati naslednji: 1957 1953 Krščanska demokracija 277.973 254.614 Komunisti 116.909 138.134 Socialisti 63.516 54.565 Laurovi monarhisti 60.032 — Akcijska stranka 39.886 43.215 'Nacionalni monarhisti 38.801 53.352 Mišini 33.599 47.898 Liberalci 18.170 12.359 Socialni demokrati 18.159 11.231 Ostali — 4.894 Skupno 667.045 620.262 'Nauk sardinskih deželnozborskih volitev je zgovoren. Krščanska demokracija je napredovala-, kar se je v ostalem pokazalo ttudi pri raznih upravnih volitvah, ki so bi-le v zadnjem času v .raznih pokrajinah polotoka. Toda medtem ko je na polotoku večinoma napredovala tudi komunistična stranka, in to na škodo socialistov, obe veliki stranki pa na škodo vseh manjših strank, se je zgodilo na Sardiniji obratno. Tako socialisti, kot socialni demokrati in liberalci so dobili .no teih volitvah občutno več glasov kot leta 1953. Mišini, ki so v nekaterih mestih Južne in Otoške Italije beležili v zadnjem času precejšnje poraste, so pa na .Sardiniji 'utrpeli poraz. -Izgubili so skoro eno tretjino .glasov.-T® so najbrž pobrali Laurovi monarhisti, ki so se poleg tega okoristili tudi z glasovi nacionalnih monarhistov. Ce izvzamemo *a izjemen u-■speh in verjetno začasen Laurovih monarhistov, ki so pri deželtnpzborskih volitvah tokrat prvič nastopili s samostojno listo, so rezultati nedeljskih volitev na Sardiniji ,za demokratično- stvar ohrabrujoči in dokazujejo, da. se -pri prihodnjih parlamentarnih volitvah v Italiji ni bati -neljubih presenečenj. Poraz, ki so1 ga na Sardiniji ■utrpeli komunisti, je pravzaprav še večji kot izhaja samo iz primerjave ,glasov, ki so jih dobili leta 1953 -in zdaj. Upoštevati je trete namreč, da se je število volivcev medtem povečalo za 47.000. Komunisti, ne šemo da niso pridobili nobenega od teh novih glasov, temveč so izgubili celo dvajset tisoč starih. Njihova dejanska izguba znaša -tako okrog 30.000 glasov. Stalno preganjanje duhouščine na Geškem Sožitje, ki ga je na Poljskem dosegla katoliška Cerkev s tamkajšnjim komunističnim režimom in pomanjkanje vesti iz drugih satelitskih držav, bi dalo misliti, -da se je preganjanje Cerkve v ljudskih ■demokracijah začasno ustavilo. To bi v ostalem tudi bilo v skladu s sovjetsko propaga-n do »koeksistence«. Prav v Češkoslovaški, ki ve-lja- za eno še najbolj »evropskih« komunističnih republik, so pa nedavno imeli -velik proces ■proti katoliškim duhovnikom salezijanskega reda. O razpravi, ki je bila v Olomucu, je v nizu -člankov poročal provincialni -list »Straž li-du« ali »Ljudska straža«. Glavna češka glasila .so jo previdno zamolčala,, da ne bi zanjo zvedel Zahod. Obtoženi so bili redovni bratje Karel Tinka, Rudolf Ghudarek, František Ju-.rička in Josef Honka. Očitali so jim pomoč pri veleizdaji1, pri rušenju republike, prestopke proti čuvanju reda v cerkvenih zadevah in da so škodovali koristim republike v tujini. Obsojeni so bili na tri do osem let ječe. Kakšni pa .so bili ti prestopki in zločini v resnici? Obtoženci so organizirali majhne »komune«. v katerih so živeli bogoslovci in duhovniki. 'Skupaj so stanovali . in imeli so skupno hlagajno. Torej popolnoma po-komunističnem vzoru, podobno .prvim 'kristjanom, ,na katere se (tako rada sklicujeta tudi Ma,rx in Engels. Toda, ker so to delali duhovniki, je- -bil .zločin. Ka-rlu Tinki nadalje režim osebno zameri, ker je kot vojak na. odsluženju vok jaškega .roka zbral bivše salezijanske bogoslovce, 'katerih bogoslovje je vlada leta 1950 razpustila. Dodelil jim je celo mte-kega duhovnika, ki naj skrbi za njihov dušni blagor ter jih obvaruje pred mate'-rializmom. Pod vodstvom in ‘z vednostjo Karla Tinke so ti bogoslovci začeli izdajati svoje tajno glasilo »Cor unum«. Tin- ka je nadalje organiziral sestanke salezijancev po 'gozdovih. Okrog kraja, kje.r; so bili sestanki, je postavil straže, ki naj. bi zborovalce obvestile, če bi se bližala kakšna nevarnost. Kjerkoli je le mogel, je Tinka organiziral opravljanje verskih obredov. ■Rudolfu Chudareku Je obtožnica naštevala, da je imel neposredne, nezakonite in z a k o -n i t e stike z »mednarodnim vohunskim -središčem« v Turinu. Te stike maj bi vzdrževal tudi Tinka. In to »mednarodno vohunsko središče« ni bil nihče drug kot centrala Salezijanskega reda v Turinu, s katero so .salezijanci tako in -tako smeli biti v zvezi! Tudi tretji obtoženec, František Jurič-ka, je maševal, ne da bi za to imel dovoljenje. Potoval je po raznih župnijah in je pomagal, kjerkoli je mogel in kolikor je mogel. Trudil se je, da .bi- utrdil vnsite. salezijancev in povečal njihovo število. Josef Honka je. bil končna obtožen, det je bil »v zvezi s svojimi višjimi predpo-®tavljeniimi«. Se dva nadaljnja salezijanca, Josef Leparik in Miroslav Frank, sta bila obsojena na dve leiti zapora. Tako zvijajo ■komunisti svoje obtožbe iz trte in obsojajo vztrajne ter neuklonljive' duhovnike samo zato, ker se nočejo odreči svojemu verskemu poslanstvu. Niso jim mogli dokazati niti enega, samega političnega zločina, ki bi- bil kakorkoli naperjen proti o’ toječi družbeni u-reditvi ali obstoju republike. V ostalem niso komunistični sodniki tega niti poskušali. Vkljub temu so jih pa obsodili na težke zaporne kazni. Takšne, je pač verska svoboda pod komunizmom in, ta-k» je zakonitost po rdečih paradižih, »ljudskih demokracijah«. Morda bi aktiv-ia-ti okrog »Dela« en večer posvet ili tudi takim -in podobnim blagrom »ljudskih1 demokracij«... VESTI z GORIŠKEGA Proti odvzemu zemlje kmetom govorijo tudi eminentno socialni razlogi 'Precej veliko ogorčenje je med našim ljudstvom zbudila .zadeva odvzema .zemlje slovenskim najemnikom iz Pevme pri Gorici, ko je lastnik .Zavoda treh Bene-čij (Ente Tre Venezie) sodno nastopil za .razveljavitev zakupnih pogodb, češ da bo na .zemljišču, izvedel obnovo v .korist proizvodnje. Sedaj so prišli na vrsto slovenski kmetovalci iz Bpberdoba, od katerih zahteva vojaška oblast odstop obsežnega zemljišča. Županstvo iz Doberdoba je prejelo obvestilo, da namerava vojaška oblast .zaseči obširno zemljišče na Ronskem hribu in okolici, ki je .last kakih petdeset Do-faerdobeev. V soboto 15. t. m. so jih sklicali na tamkajšnje županstvo, kamor so prišli tudi predstavniki tržaškega vojaškega tehničnega urada. Ti poslednji so se jeli pogajati z lastniki zemlje, naj ..bi jo prostovoljno .prodali, vojaški oblasti. Niso pa povedali, koliko .bi zemljo plačali. Seveda so se doberdobski kmetje prošnji uprli, prvič, ker zemljo sami rabijo kot puščava vodo, drugič, ker jmi ne gre v glavo ,da bi podpisali odstop zemlje, ne da bi vedeli, za kakšno ceno! Gre za nad 400 pašnikov in kakih 5 ha njiv in vinogradov. Vsak, ki pozna Kras in kraške kmetije, hitro razume, kaj to pomeni in kakšno vrednost predstavlja. Doberdoibskim kmetom so predočili dejstvo, da .so nekateri lastniki teh pašnikov, živeči v, Ranikah, že pristali na prodajo. Verujemo, da trditev odgovarja resnici, toda kmetom m Ronkov, ki posedujejo rodovitne njive v ravnini in, ne gonijo živine na >pašo v Doberdob, ti pašniki ne pomenijo in ne predstavljajo virov za življenje. Te pašnike dajejo oni v zakup po nizki ceni, in doberdobski živinorejci so imeli od njih določeno korist. Upravičeno so torej naši kmetovalci zaskrbljeni, in slovenska javnost je na njih .strani. Vprašanje je, ali res vojaška oblast ne more brez tega zemljišča? Ali si res ne more poiskati drugega, ko je ta- kraški .svet 'tako zelo potreben našemu kmetu? Gre ,za socialno vprašanje, ki ga, je treba upoštevati. Na, drugi strani pa .nastane vprašanje, zakaj mora. prav slovenski kmet vse žrtvovati in prenašati, ko se prav temu slovenskemu kmetu odrekajo naijeiemeatamejše človečanske pravice. Ali 'smo 'Slovenci državljani drugega razreda, da moramo namreč samo ubogati in dajati? .Upamo, da bodo pristojna oblastva u-poštevala nejevoljo naše javnosti in u-pravičeno upiranje doberdobskih kmetov zahtevi po odstopu zemljišča, ki jim je; tako pri srcu. Vzeti je treba tistim, ki imajo dosti; tistim, 'ki ne vedo kam iz obširno zemljo, ki jo posedujejo, ne pa skromnim krar škim kmetom, ki jo .potrebujejo .samo za življenje, recimo ,za> skromno življenje! Obsojeni delavci ker so kršili kazenski zakonik V .torek 18. t. m. se je vršila .pred go-škim .tribunalom kazenska 'razprava proti 13 delavcem, ki so zaposleni v .ladjedelnicah CRDA v 'Tržiču. Obtoženi so bili, da ,so 18. aprila 1955 vdrli v urade ravnateljstva in nasilno ravnali s .stražniki, enega od njih, t. j. Cosima Recupera, pa celo telesno poškodovali. Ravnateljstvo je namreč bilo odredilo prepoved izobešanja rdeče zastave pri splovitvi ladij.. Prepovedalo je tudii stalno zasedanje Notranje komisije v prostorih ravnateljstva in drugo. 'Notranji komisiji !e namreč ravnatelj- stvo 'bilo dovolilo .uporabo lastnega prostora začasno in od potrebe do potrebe. Toda Notranja komisija 'Si .je jela prostor lastiti in ga je stalno in .trajno zasedala. Poleg tega je Notranja komisija zaihte-vaila, da se ob vsaki splovitvi ladij izobesi 'tudi rdeča, .zastava. Ravnateljstvo ie vse .to prepovedalo, in delavci, seveda nahujskani, so se jeli. upirati in zahtevati preklic omenjenih prepovedi. Najprej je posebna delegacija, delavcev prosila za sprejem .pri ravnateljstvu 2 namenom, da zahteva preklic prepovedi. Ravnatelj je delegacijo sprejel in j.i povedal, da prepovedi ravnateljstvo ne prekliče. Ko se je 'delegacija vrnila z negativnim odgovorom, je skupina delavcev svojevoljno vdrla v prostore ravnateljstva, ne oziraje se na .stražnike'. S tem so iti delavci kršili 616. člen ka-z. zakonika, in sodišče jih je 12 obsodilo na eno leto zapora, enega pa oprostilo. Sodišče ni našlo dokazov za obsodbo tudi zaradi telesnih poškodb čuvaja Recupera, in je v tem oziru .izreklo oprostilno sodbo. Hudovanje „Prim. dnevnika" Obsodba je težka. Se bolj težka, ker zadeva delavce. Ne moremo pa sodbe .tolmačiti 'tako, bot jo .tolmačijo levičarski listi, med' temi »Primorski dnevnik« od 19. t. m., ki trdi, da je zaradi obsodbe »upravičeno ogorčeno delavstvo in vsa goriš,ka javnost.« Delavcem želimo, ie iz samega človekoljubja, da jim prizivno .sodišče kazen izbriše ali vsaj omili. Preprosti delavci, ki so kršili 614. člen kazenskega zakonika, so vredni olajševalne okoliščine, ker so bili prav -gotovo krivično poučeni o stvari kot taki in niso ločili zasebno pravico od tako imenovanih »pravic« delavskega gibanja, ki je, v smislih in ciljih premnogih voditeljev, gola hinavščina v 'zasledovanju komunistične .diktature, 'Ta bo delavcem v.zela prav tiste .pravice, -za katere jih danes goni v nevarnost!... Najmanj' pravice pisati o nekem do^ mnevnem ogorčenju delavstva in vse go-riške javnosti nad sodbo g,o,riškega sodišča ima »Primorski dnevnik«, ki naj bi se raje obrnil na .skupine delavcev, ubežnikov iz Titov,ine, 'ki dan za dnem .prihajajo na goriško področje in izjavljajo, da jim je komunistično - socialistični- režim v T,kovini absolutno neznosen, ker ne nudi niti najmanjšega pogoja za pravilno in .zadostno prehrano delavcev, za človeško življenje!... Kaj pa bi se; .zgodilo, vprašamo gospode okoli »Primorskega dnevnika«, če-bi se delavci nekje v Titovim dvignili v protest in .navalili v ravnateljstvo terjati svfaje pravice?! Poleg -zaporne kazni, ki bi bila prav gotovo višja od tiste, ki so jo izrekli gorišfci sodniki, bi bile- še politične posledice: maščevanje komunistične partije, odvzem državljanskih pravic in drugo! Goriški sodniki pa so prisodili le pogojno kazen, brez vpisa v kazenski list, razen dvema, ki sta že prej bila kaznovana. Za take »zločine« delavcev v Titovim ne poznajo pogojnih kazni... Za to, za-kar se ,z delavci dogaja v Titovim, naj toi se .»Primorski dnevnik« hudoval, ne pa, za dogodke -i-z Tržiča! Ob dvajseti obletnici mučeniške smrti bratov Rosselli Letos 9. junija je minulo dvajset let, odkar sta .brata Nello in Cairlo Rosselli padla mučeniške .smrti pod nožem francoskih fašistov, toda ,s pristankom italijanskih. Zločin se je izvršil v kraj-u Ba-gnoles - is,ur - 1’Orne v Franciji proti večeru 9. junija 1937, ko sta se brata Nello in Ca.rlo Rosselli vračala, s postaje, kamor sta odpeljala Karlovo ženo na vlak proti, Parizu, Gospa je bila- Angležinja in je prišla v Bagnoles - sur - PGnne na obisk moža, ki ,se je tam za nekaj, časa zdravil, ■ter njegovega brata Nel.la, ki je -prišel iz Italije na obisk k bratu. 'Napadli- in ubili so ju francoski fašisti, člani zloglasne organizacije CAGGU-LARD-ov, dogovorno z italijanskimi fašisti na- zelo visokem mestu in baje v zameno .za -orožje, ki ,so ga CAGOULAR-Dovci' rabili. Brata Rosselli, .zlasti Karel, ,sta bila med glavnimi voditelji protifašističnega .gibanja in .seveda močno na poti fašistom samim. Karel Rosselli je eden od pobeglih z otoka Lipari leta 1929, kjer je bil konfi-nira-n. Leta 1936 je. vodil italijansko brigado v Španiji, kjer j,e bil tudi ranjen. -On je bil duš-a, odpora, .proti fašizmu in je žrtvoval iz -lastne žepa' za ti-sk in za razne druge akcije. V gibanju -»Giustizia, e Liberta«, ki so si ga bili pro-tif-ašisiti ustanovili, je Karel Rosselli -užival velik ugled, in po .njegovi zaslugi sta ;g.la-s in program gibanja prodrla v svet in globoko zajemala zlasti intelektualne italijanske kroge. Ko je nenadoma treščila v -sve-t vest o umoru bratov 'Rosselli, smo vsi, ki smo S sefe provincialnega sveta V četrtek 13. .t. m. zvečer .se je sestal provincialni is-vet in- razpravljal o -zadevi prostega, pasu (zona franca,), turizma in pomoči -po zmrzali oškodovanih kmetovalcev in še o štirih točkah dnevnega reda upravnega .zinačaja, in sicer: pregled proračuna za tekoče leto 1957, asfaltiranje poti na Majnici, prodaja nekega zemljišča na Tržaški cesti in prispevek odboru za semenj sv. Ivana -v Krminu. O zadevi prostega pasu .so se svetovalci .zedinili za e.no samo resolucijo, ki .zahteva, da is-e zakon o prostem pasu podaljša .za nadaljnjih devet let in so jo .sprejeli soglasno. -Pri stvari .so komunisti, zahtevali, da pride v odbor za- upravij-anje prostega pasu tudi zastopnik provincialnega sveta,. Nato pa so pristali1, da se bo .zadevno razpravljalo, ko pride, po podaljšanju veljavnosti zakona o prostem pas-u, na dnevni red vprašanje pravilnika. Tudi inaš svetovalec dr. Sfiligoj je dobil besedo in pojasnil, da je .treba ločiti vprašanje podaljšanja zakona o -prostem pasui od onega za -urejevanje pas-u. Pripomnil je, da se je treba spomniti tudi ,na .kmetovalce in obrtnike in zahtevati iza prve določene količine, modre .galice, umetnih gnojil in pokončevalnih sredstev proti žuželkam, -za druge pa njim potrebno blago. Pri vprašanju -tujskega prometa so u-gotov.il i, da .prihaja na Goriško vedno manj tujcev iiz notranjosti države, kakor tudi i-z tu-jine. Stari rodovi, oni namreč, ki so se v prvi svetovni vojni tu -bojevali, izumirajo, in obiskovalcev dveh kost- NOVICE IZ SLOVENIJE NOVI VODOVODI V Kostanjevici nad 'Kanalom in na Kanalskem vrhu sb pred dnevi otvorili dva nova vodovoda, katera sta morala biti zgrajena s prostovoljnim -delom vseh vaščanov. Ti so m-orali obenem prispevati v denarju več kot dve tretjini vseh stroškov. Občine so namreč zelo revne in bi same nikakor ne mogle kriti vseh stroškov, ker se pa v višjih krogih le malo zanimajo, da- bi na kak način le zgradili vodovod, .so vaščani .sami šli na delo in z veli-ko vnemo je vsakdo prispeval, v kolikor mu je bilo mogoče, -da so v vasi prišli do tekoče vode. ZA POVEČANJE PRIDELKOV V KMETIJSTVU Od konca vojne pa -do danes, kakor je že vsem znano, so vodje jugoslovanskega kmetijstva poskusili že celo vrsto načinov, s katerimi naj -bi povečali proizvodnjo kmetijstva ali jo vsaj držali na predvojni ravni. Toda vseeno je začelo jugoslovansko kmetijstvo iz leta v leto počasi, a stalno .propadati. Vsako le-to je bil pridelek manjši, in država je morala uvažati vedno več iz inozemstva. Zato, da bi vzpodbudili kmeta k delu, so najprej izdali zakon, ki pravi, da ima država pravico odvzeti kmetu zemljo za nekaj časa-, če je ta ne bo -dobro obdeloval, sedaj pa so določili, da bodo -tistim, ki -bodo pridelali dosti, dal,i nagrade. S tem računajo, da se bo ’že prihodnje leto pridelalo -za 13 milijard din več kmetij- skih pridelkov kakor letos. Za nagradno tekmovanje se je že prijavilo 468 -kmetijskih posestev s 518 o-brati, 367 kmečkih -delovnih zadrug, 1723 splošnih kmetijskih zadrug, 4207 tekmovalnih skupin obsega nad 100.000 zadružnikov. Od vsega -tega odpade .približno 90 odstotkov -na državna kmetijska posestva in zadruge. 'Zasebnikov se je torej prijavilo zelo malo! Za na.gTadno tekmovanje, za velike pridelke v kmetijstvu, je prijavljenih o-koM 25.000 ha polja,, posejanega, s pšenico in koruzo, 7000 -ha za-sejanih s krompirjem, ,nad 20.000 ha s sladkorno peso in sončnicami, nad 14.000 ha za. -konoplje in nad 13.500 ha -z^ nove sadovnjake. V živinoreji je prijavljenih, okoli 17.000 krav za povečanje ml-ečnosti, za, me.rini--ziranje nad 250.000 ovac, za povečanje -teže pa okoli 130.000 prašičev. TISK V HRVATSKI V Hrvaitski i-zhaja trenutno 96 dnevnikov, ki dosežejo na leto naklado približno 70 mi-lijinov izvodov. Dnevna naklada je pa približno 200.000 izvodov. Ce napravimo povprečje, pride na le-to en časopis na vsakih 21 prebivalcev. To,je seveda-zelo malo. Na vasi je namreč povprečje daleč nižje kakor v mestu, saj pride le en izvod na vsakih 96 prebivalcev, medtem ko je -povprečje v -večjih mestih en izvod na v-sakih 7 prebivalcev. Zlasti se čuti pomanjkanje po večjem listu za vas, ki bi obravnaval samo kmečke probleme. nic, v Sredipolju i-n na Oslavju, ter bojišč je vsako leto manj. Tujci pa, se iz več razlogov neradi u-stavljajo na Goriškem, ker jih zadržijo drugod, na primer v Rimini. To -pa zaradi neurejene -propagande za vabo tujcev in tudi zaradi previsokih cen. Dr. Sfiligoj je povedal, da manjkajo -v „ Gorici tudi kažipoti in drugi elementi, -ki bi morali nuditi -tujce,m vsa potrebna .pojasnila in občutek varnosti. V nedeljo 9. t. m. so na primer 'nekateri avstrijski avtobusi, polni- turistov, -tavali po več ,go-riških ulicah, pre-dno .so našli prenočišča. Na drugi , strani pa opazimo — je dejal dr. -Sfiligoj — da ,so -turisti predmet iz-kor.iščevanja. ,Za dva litra vina, ki normalno staneta v -skladišču največ 270 1-ir, se v nekaterih barih zahteva- od -turistov tudi po 600 lir! (Pametno bi bilo, -je predlagal dr. .Sfiligoj, da bi naš provincialni- odbo-r za .turizem poskrbel za to, da bi že na meji v Trbižu ponudili avstrijskim turistom primerno propagandno brošurico z vsemi potrebnimi pojasnili glede prenočišč i-n hrane 'ter cenikov v Gorici in na Goriškem sploh. Pomoč oškodov. kmetovalcem Tudi ka-r -zadeva pomoč po zmrzali o-škodovanim kmetovalcem na Goriškem so se provincialni svetovalci zedinili .za eno samo resolucijo, ki zahteva: povišanje državnega in provincialnega kontingent^ pšenice -za skladišče (ammasso) .na kvoto 1956 in posebne olajšave za prostovoljno prodajo pšenice 'V skladišča. Nadalje še: a) -delno črtanje v tekočem letu kmetijskih prispevkov (contributi unificati) ' in doklad na 'kmetijske -dohodke (red-diti a-grari), ne da bi se prizadetim zaradi tega odvzela pravica do zadevne socialne pomoči; b) nizkoobrestna in dolgoročna posojila kmetovalcem; c) nakazilo -prispevkov za obnovo hudo poškodovanih vinogradov; č) nakazilo še nfdaljnje državne pomoči, poleg one že da-ne, za nakup semen. 'Resolucija, ki jo je provincia-lni svet sprejel .soglasno, paziva še vse ustanove goriške province, naj pripomorejo gori-škemu kmetijstvu v tem .težkem položaju. Prispevki .za pomoč pa-, ki se bodo, zbrali, naj se kmetom porazdelijo soraiz-merno z utrpelo škodo. Tudi dr. Sfiligoj je gla-soval za to .resolucijo in podčrtal potrebo, da se, kmetom priskoči na pomoč, da bodo lahko preživeli prihodnjo izimo. 'Sama odgod-i-tev plačila dveh davčnih obrokov n,e zaleže prav nič — je podčrtal dr. Sfiligoj — ker škodo, -ki ,so jo kmetje uit-rpeli, bodo nepopravljivo občd-tili letos in prihodnje leto. Kar se tiče .upravnih točk dnevnega reda je provincialni sve-t na seji, ki je ■trajala do pol ure .po polnoči, sklenil, u-pi-rati ;se večini zahtev centralne komisije, ki je proračun zavrnila s pripombo, da. -se morajo razne postavke zvišati odnosno .znižati in tudi potekati nove vire dohodkov. Zlasti je svet odbil zahtevo centralne komisije, naj se naložijo kmetovalcem še posebni 300-odstatni prispevki. Za -ureditev ceste -na Majn-ici j-e svet odobril nekatere spremembe -prvotnega .načrta, ker je uvidel, da -so zelo koristne. Gre namreč za, boljšo cestno po-dla,go, ki ,sicer -stane več, bo pa 'tudi mnogo več let -trajala. Tvrdki Olivo in Primožič je sve.t odo- bril odstop ne,kaj zemljišča na Tržaški cesti, ker bo .tam .zgradila lastni rezervoar tekočega goriva, kar bo utegnilo konkurirati na cenah -in jih uravnovesiti. In -končno je sve-t odobril 25.000 lir prispevka krmiinskemu odboru za semenj sv. Ivana. Izid sprejemnega izpita za licej Ka-ndidatov je bilo 11. Izdelali so: Bednarich Marijam, KleAndinst Ksave-rij, Komac Lucija, Sfiligoj. Magda, VIŠIN TIN FRANKA (z odliko). Popravne izpite v jeseni ima- 5 kandidatov. Eden je bil zavrnjen. Sprejemni izpiti Na Nižji srednji -šoli v Gorici so izdelali sprejemni izpit sledeči,: Ambrosi Bra-nko, Boškiln Ladislav, Cernic Karel, Devetta Vojiko, Duga.ro Paskal, Hlede Alojzij, Kle-mse Vladimir, Kocman Drago, Komac Peter, Lapanja Jurko, Madon Stefan, Markočič Alojz, Mikulus David, -Petarin Venceslav, -Predan Aldo, Predan Alfred, -Semolič Savo, Tabaj Božidar, Tence Boris, Terpi-n Robert, Tomaizic Florijan, Vogrig Silvan, Bar ut Ana, Delpi-n Renata, Figelj Marija, Hmeljak Radika, Hvala -Stanislava, Klanjšček Dragica, Klanjšček Milojka, Koren Jerica, Mi-kl-us Ksenija, iPersoglia Te-tja-, na, Pens-olja Vladimira, Peteani 'Stana. Šekli Tatjana, Simčič Ema, Valentinčič Slavka, Vel-usce-k Vanda. Nooa doktorica V ponedeljek 17. -t. m. je v Trstu doktorirala v leposlovnih vedah- gospodična ‘Nives Pa-ludetto. — Novi doktorici iskreno čestitamo! Obvestilo beguncem V sredo, dne 26. junija, bo popoldne ob treh delitev živeža, za begunce, in sicer od abecedne črke A -do L vključene. Ostali -bodo prejeli živež v petek, dne 28. junija, zjutraj ob 8.30. Marijan Komjanc avtomobili „600“ n Jugoslaviji Kakor je že znano je tovarna »Crvena zastava« iz Kragujevca v Srbiji sklenila s FIAT-om licenčno pogodbo za izdelovanje avtomobilov tipa »600«. Na jugoslovanski trg -bodo prišli pod imenom »Zastava 600«, prodajali pa jih bodo po 795.000 -din, medte,m ko se je prvotno govorilo o ceni 960.000 din za voz. Podjetja in ustanove, ki bi kupile novo vozilo, -bodo morale plačati na to kupno ceno še 200 odstotkov dodatka, prav tako kot ga morajo plačati, če uvozijo vozilo iz tujine. Privatniki pa .bodo tega dodatka oproščeni. Tako bo avto »Zastava 600« dejansko namenjen in pridržan predvsem za široko in zasebno uporabo. Izdelovali bodo tudi šestsedežni tip »Multipla«, ki bo stal okrog 1 milijon 100 tisoč din, medtem ko bo »Multipla taksi« za 100.000 din dražji. Cene jugoslovanskemu ljudskemu avtomobilu bodo torej v dinarjih- višje kot so tu v lirah, Ce upoštevamo, da so jugoslovanske plače veliko nižje, si bo pač tudi ta »ljudski« voz lahko kupilo samo omejeno število dobro situiranih zasebnikov. bili v -v.rs.tah protifašizma, 'razumeli, da je umor naročil Rim, to je vodstvo italijanskega fašiizma. Toda otipljivih dokazov takrat vendar ni- bilo in ,na -zatožno klop v Franciji- .so morali samo nekateri člani tolpe CAGOULARD, ki pa so zaradi .nekaterih političnih dogodkov prejeli mile kaizni in pod nemško zasedbo zopet prišit na svobodo. Po drugi svetovni vesj-ni so dokazi o krivdi italijanskih fašistov prišli na dan po golem naključju, ker so se tisti, ki ,s-o pi-i stvari imeli besedo in prste, sami izdali. Prišlo je -tudi do kazen-ske-ga ,postopanja, do obravnave in do -obsodb. P-rišlo pa je tudi do revizije -tistega procesa .in d-o oprostitve že obsojenih obtožencev, ki so dober del krivde- bili- sami priznali!... Te dni ,so v Franciji odkrili enega- od tistih CAGOULARD,ov, -ki -so umor zakrivili, in ga zaprli. Upa se, da 'bodo c-d .njega izvedeli razne še ne .pojasnjene -okoliščine umora,, ,zlasti kar zadeva, krivce z italijanske strani. -Slovenci, ki smo se boril: proti fašizmu -in kat -taki bili idejno -povezami z -v-semi italijanskimi protifašis-ti, -tudi z o-ni-mi od »Giustizia e Liberta«, katerih glasilo smo vedno radi črtali in širi-li, -se klanjamo spominu velikih italijanskih mož, značajnih predstavnikov Italijanskega .rodu ter -umnih voditeljev svoje nacije, ki so se dvignili v obrambo pravice in časti 'Italije i,n Italijanov v času, ko so -se hrbtenice mnogih sramotno -upogibale. Oni so kazali pot v grozni temi, videli ,so svetlobo daleč -za temnim .zastorom in bodrili k vztrajnosti! in k odporu proti zasužnjevalcem lastne domovine, lastnih bratov. V,se so za velike ideale pravičnosti, poštenosti in svobode žrtvovali. Padli so ■mučeniške smrti in .s tem 'ovekovečili ne -le svojo, imena, ampak tudi krepost in -značaj redu, iz katerega so izhajali! Le škoda, da, so v naših krajih ostali na vodilnih mestih mnogi Italijani, ki Rass-ellijevih -in drugih protifašistov niso -niti poznali niti razumeli niti hoteli .spoznati in razumeti -teir da jih -še danes, ,ne poznajo, 'ker žive in delujejo -prežeti tiste kulture, ki jim jo je fašizem vcepil v ozko dušo! Slava spominu bratov Rosselli, slava -spominu vseh žrtev fašizma, italijanskih in slovenskih! med Italijo in Jugoslavijo V Italiji se -trenutno mudi posebno jugoslovansko odposlanstvo, na čelu' katerega je minister za kmetijstvo Slavko Komar. Obisk odposlanstva ima namen postaviti trdnejše temelje -za italijain.sko-jugoslovansko -sodelovanje pri akciji -za podvig jugoslovanskega kmetijstva, z-a mehanizacijo kmetijstva v Jugoslaviji in za izboljšanje kultur. GOSPODARSTVO V VINOGRADU — -Prišla -je huda. vročina in s tem tudi nevarnost neviht, posebno onih, -ki prinašajo ,s .seboj točo. Podali bomo nekaj .navodil, ki bodo služile v slučaju, da n-a-m ta poškodi -trtni pridelek. Najprvo bomo poškropili potolčene .trte .z brozgo modre galice in apna v 1 do 1 in pol-odiStotni množini ali , pa -i-sto ko- ličino prahu Caffaro. To škropljenje je 'zelo važn-o, ker zaceli- na -trtah nastale rane in s tem -prepreči, da bi v te zasadila svoje klice peirono-spora. Ponov-no o- pozarjamo, da je to škropljenje prepotrebno, da go čimprej izvršimo in da izrecno uporabljamo škropila na podlagi .bakra (modro galico ali Caf-faro), k-e-r le -baker ima lastnost, da -takoj -zaceli rame, medtem ko druga škropila, kot n. pr. A-spor, ki ne vsebujejo bakra, le -težko celijo rane. V SADOVNJAKU — Opažamo, da se vršički breskev sušijo. Ce dobro .pogledamo v take vršičke, bomo dobili v -njih črvičke. Črviček, ki je ličinka metulja', se imenuje »breskveni molj« (po italijansko »radia molesita«), Z ozirom, da ima ■štiri generacije na leto in da napada, le -nežne vršičke, nam -utegne povzročiti precejšnjo škodo. Uspešno se 'bomo -borili proti njim tako, da napadene vršičke poberemo 'in sežgemo ali pa, i.n- to predvsem, če. se pojavi v velikih množinah, da jih poškropimo s, sredstvom Di-dofos ali katerim drugim enakim, katere dobimo v kmetijskih konzorcijih ali v Vi.n-o-tg.ra.riji v Gorici. NA VRTU — Kdor ima namen sejati sedaj solato, bo paz-i-l, da jo po-seje v .senčnate lege, keir bi mu jo sicer sonce utegnilo uničiti. Tudi ne smemo pozabiti vsakdanjega zalivanja, ki .naj ga opravimo proti večeru. NA NJIVI — .Preden bomo osipali ko^ ruzo, borno potrosili 20-25 -kg amonijevega nitrate (nitra-to ammonieo). na, 1.000 kvadartnih metrov površine. Ker koruza potrebuje veliko dušika in skozi, vso njeno ra-ščo, j-e to gnojilo kot nalašč zanjo pripravlje.no. ker vsebuje dušik polovic-o v podobi- solitrne kisline, ki hitro deluje, in polovico v podobi amoniaka, ki pa počasi deluje. Pri .trošnji tega gnojila ‘bomo posebno pazili-, da. ne pade na. Ii-stje, ker ga ožge, atesti če je listje mokro po dežju -all pa po rosi. VLADIMIR D LJ D INČEV : ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA Resnica hali in brsti v Rusiji... Ruski genij živi in oznanja.: nauke oportunističnim književnikom - Preudarke preprostim komunistom - Uteho zasužnjenim narodom - Zmago dobrega nad zlom Zadnja številka »Dela«, komunističnega tednika v slovenščini, ki izhaja v Trstu, piše o gornji knjigi tudi tole: »Roman je bil najprej objavljen v nadaljevanjih v reviji Novi mir in tiskan nato v 30.000 izvodih.« Ta trditev bi rada spravila javno mnenje K zrnato. Originalnega romana niso v Scvjetiji nikdarr natisnili v knjižni obliki, pač pa so natisnili predelani in vistousmerjeni spaček tega romana. Tudi vse osta>-lo s »pismom« Dudinceva vred je en sam klavrni poizkus zabrisati resnico po mojstrskih naukih po/c. Statina. Prav zato je potrebno, da tudi ob tej priložnosti prožimo resnici odkrito besede. Težko bi našli v Evropi ali tudi v A-meriki pisatelja, o katerem bi v najširši javnosti toliko govorili An razpravljali, ■kakor se to dogaja' z do .sedaj (popolnoma neznanim ruskim pisateljem pod imenom Vladimir Dudincev, ki je spisal roman »Ne hlebom edinim« (Človek ne živi samo od kruha). In vendar je ta knjiga mnogo več kot gola politična senzacija. Romam »Človek ne živi saimo od kruha« je praivo, živo prebujenje ruske duše, :ki v dveh ljubečih se bitjih doseže zmago nad vsemogočnostjo diktatorska države. Dudincevjev roman je mnogo več kot napeto napisana .zgodba — čeprav gotovo ni čitatelja, ki !bi knjigo odložil, ne da 'bi prebral /tiudi še .zadnje 'vrstice. Napetih romanov pa je po vsem svetu na pretek, in tudi takih, ki postavljajo na sramotni oder oblastnost uradov in oblasti. Tudi v Sovjetrjr je po Stalinovi .smrti našla taka problematika, pri Hruščevu — dopadenje. Ali nekaj- je ostalo neizprosno .prepovedano: istovetiti zasovraženo birokracijo s komunističnim '.ustrojem. Sovjetski’ pisatelj lahko postavlja v svojih romanih toliko pokvarjencev, kolikor hoče — lahko jih predstavlja kot naijne-sramnejše izkoriščevalce šibkih in malih ljudi — al.i najstrožje mora paziti, da ti njegovi lopovi ostajajo javen komunistične družbe. To morajo biti' dosledno le ostanki .»buržujske« preteklosti, nad katerimi zmagujejo pozitivni junaki, »novi sovjetski ljudje«. (Pri 'Dudincevu pa je vse to prav nasprotno. V njegovem romanu »Človek ne ■živi samo od kruha« najdemo (naslednje .glavne junake: Glavni junaki romana Leonid Dr ozdov, industrijski (ravnatelj kombinata Musga, premeteni, ledeno mrzli karierist, ki blaginjo .države enako-vredi svoji lastni osebni .blaginja. Nezaupljiv je proti vsaki zamisli, ki ni zrar sla na njegovem zelniku. Ne izbira sredstev, de ohromi svoje nasprotnike. Zvečer prebira, v postelji poglavja »Kratke (Zgodovine boljše viške .partije«. Svojo mlado ženo Nadjo smatra kot del svoje ■posesti. Njegova tajnica je decentno našminkana, oblečena v prozorno belo ■bluzo. Pavel Butikov, namestnik iindusitrijske'-ga ministra, j/e prav tako v stalnih skrbeh za .svojo kariero. Značilni kom-uni-istični kolesaT, ki se navzgor krivi, navzdol pa. pritiska. Strahopeten je pred vsako odgovornostjo in zato rege paleža^ va v elegantnih oblačilih po naslanjaču, drugim pa prepušča delo. Dimitrij Lopatkin, nekdanji avtomobilski mehanik, nato študent, športnik, tekač na dolge proge, frontni častnik v drugi svetovni vojni in končno fizik v sibirskem industrijskem središču Musga. Človek .nabito glavo novih ■zamisli in izumitelj novega stroja, s katerim bi državi prihranil obilico dragocenega gradiva in obilno število delovnih iu-r. POD ČRTO KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečili tiranov XXIII. Nepogrešljivost partije Tudi v procesu .Slamsiky na. dosmrtno ječo obsojeni bivši češkoslovaški namestnik .zunanjega ministra1, Artur London, nam mudi vsaj delni odgovor na. skrivnosti komunističnih mučilnic. Po isvoji pomilostitvi 10. maja 1956 je Rjavili: »Z ■moralno torturo so me tako daleč pripravili, da sem n.a procesu priznal stvari, ki jih nikdar nisem storil. Niso me krmili z drogami. Sicer so me tudi fizično mučili, vendar sem že kmalu uvidel, da je najbolje, da priznam, da ne .bi s svojim .zanikovanjem nudil našim sovražnikom utemeljenih dvomov v nepogrešljivost naše partije in da. bi s tem ne škodoval stvari (Socializma’.« Kako pa je že dejal Buharin, »ljubljenec partije«, kakor ga je imenoval Lenin, v svojem zaključnem .govoru: »Skoraj .tri mesece sem taij.il na vse obtožbe. Nato pa sem pričel izpovedovati. Zakaj? Razlog je v tem, da sem pričel v ječi vso svojo preteklost ocenjevati z drugačnimi merili. Ce se človek torej sprašuje: ,Ce že moraš uimretii, čemu je to potrebno?’ Odgovor se ti nenadoma s popolno razločnostjo izmaliči v popolno črno praznoto. Ničesar ni, iza kar bi morali umreti, če hočem umreti, ne d abi se skesal. Nasprotno pa .zavzema vse pozitivno, kar blešči v Sovjetski avezi, v človeški Nadežda Drozdova, imenovana tudi Nadjuška ali Nadja.. Je to lepa. gospa., ki je že v mladosti rada (prebirala romane Jack Londona. .Upala je, da bo v Musgi našla junaka svojih srčnih hrepenenj. Poročila se je z Drozdovim v prepričanju, da ta oblastne® ustrezal Londonove-nu »iskalcu zlata«. Ko pa je .Sipoznala Drczdiovo samopoveličevanje, se je zaljubila v Lopatkina. Prodala je svoj dragoceni krzneni plašč, da bi pomagala svojemu ljubljencu. Kratka vsebina Leta. in leta tolče Lopatkin s svojim izumom ob zidovje birokracije. Drozdov ga je zavr.mil, Sutikov ga je pustil, na cedilu, »kolektiv« noče imeti z njim nobenega opravka, »tehnični svet« izjavlja, da je njegov izum neuporaben. Nihče izmed debelo rejenih, ki poss1-dajo po ministrskih .naslonjačih, .noče priznati, da je industrija doslej, obratovala po popolnoma zastarelih metodah in, da je prav ta profesor fizike, Lopatkin, tisti, ki bi jim želel osvežiti .pamet z novimi tehničnimi izsledki, o katerih pa' karieristi samo besedičijo. Lopatkina. pa nobena spletka ne more odvrniti od začrtane poti. Poglavarji postajajo čedalje bolj živčni, in ko se je Nadja Drozdova razodela Lopatkinu., jam je vse jas.no: tega. neprijetnega, izumitelja je treba odstraniti! Kako pa se to lahko, tudi stori? No, čisto enostavno. Lopatkinov model so s tajnim naročilom vlade izročili v delo. Nekega dne pa je ržri.spela kontrolna komisija in našla Lopatkina v sobi skupne/ ■z Nadjo. Lopatkina so postavili pred sodišče .pod obtožbo »veleizdaje državnih tajnosti neki tretji osebi«. .Sodni predsednik je pomilovanja vredna figura. Predsednik sodišča je razumel, da »oni. na vr- hu« pričakujejo strogo obsodbo obtoženca. Razbremenilni akti so izginili, in Lopatkina .so obsodili na osem let prisilnega dela. Medtem pa so pokradli vse njegove načrte. Stroj, so v novotarskem oddelku ministrstva enostavno kopirali. Vse do tu. je zgodba1 — .rekli bi več ali -'-sili-* ** PRED LETOM DNI V POZNANJU manj — normalna., čeprav sta človeka le onadva, ki stojita izven ustroja, medtem ko so na drugi strani funkcionarji sami lopovi ali pa smešne figure. Uradno .zaželen potek dogajanj bi moral biti tak, da Lopatkin s .pomočjo ».kolektiva« izboju- je pravičnost. Drozdov bi bil odstranjen, (Sutikov ' bi moral odstopiti, zločinski predsednik sodišča pa bi končal v ječi. Lopatkina .bi proglasili za »inženirja ljudstva«. Dudincev pa je ni ubral po tej poti. Njemu ni niti padlo na um, da. bi poiskal zaščito za svojega junaka pri partiji. .Partija: .sploh ne igra v romanu nobene vloge. To gotovo ni zgolj slučaj, kakor ml zgolj slučaj, da vzbuja pisatelj v čitate-•lju vse simpatije za Lopatkina, zato pa ves prezir .za zastopnike režima. Roman - tempirana bomba iPrvi, ki so se navdušili za Dudincev-jev roman, so bi.li kulturna kritiki moskovskih dnevnikov. Je to pisatelj, so na-glašali, velikega kalibra, ki ga lahko primerjamo s Tur.genjevim in Gogolom ter ■celo z Dostojevskim. Zgodba, ki sega. či-itatelju do dna srca, -pa je bila politična bomba, ki se bo (nekega dne raztreskala. Na to moskovski kritiki niso pomislili. Tri številke revije »Novi mir« (Novi svet), ki so prinašale roman, so romale Sz roke v roko. Ljudje po tramvajih, vlakih .in avtobusih so kazali na! trebušaste sopotnike in govorili sami s seboj: »Tudi ta je takle Drozdov!« Bomba se je raztreskala. ob neki diskusiji na moskovskem vseučilišču. Študenti so zatrjevali, da Drozdov ni izjema v komunističnem ustroju, pač pa pravilo. Njegove metode so metode sovjetskega vodstva. To vodstvo utelešuje vsemogočnost države, partije in kolektiva .proti brez-imenemu posamezniku, ki je samo še .neznatno in nepomembno kolesce na .dale-kevodečem stroju. Ko ie Dudincev iz svojega romana čital mesto, kjer Drozdov Lopatkinu zagotavlja, .da ljudje niso ni«; drugega kot delovne mravlje, tedaj so se vsa ušesa postavila pokonci. »Ali ena iz- Princesinle na louu za princem Kljub zatonu monarhij, imamo v Evropi vrsto mikavnih princesinj. od 17 do 27 let starosti, ki čakajo na. zelenega princa. »Meni je .zoprn občutek biti princesi,nja. Vsi mislijo, da moram biti. nekaj posebnega in zato se *ni nihče ne upa približati,« je večkrat tožila hčerka, norveškega prestolonaslednika., iRagiubilda, in preskočila dvorske ojnice. Proti volji starega kralja Haakona je .poročila, bogatega lastnika ladij., Lorentzena-, in je srečna. Danes živi na nekem gradu v Rio de Janeiru in enkrat na teden telefonira svoji sestri Astridi, ‘ki je prva dama .na Norveškem. Ob strani svojega, ovdovelega očeta, prestolonaslednika Olafa, mora stalno reprezentirati. ‘Princesinja Astrid šteje 25 let. Dve leti je študirala v iUxfo.rdu narodno gospodarstvo, ko j.i je umrla mati in je morala domov. Je • inteligentno dekle in izšolana v keramiki. V kletnih pečeh peče svoje 'vaze, krožnike in skodele. Ni pdsebno lepa’, vendar je svojemu očetu obljubila, da bo poročila .princa. Težja je izbira za 17-letno zelo ljubko ■dansko princesinjo Margareto. Z ljudskim glasovanjem so jo leta 1950 izvolili ■za .prestoLonaslednico. " obema sestrama je preživela nekaj let na gradu Amalien-bor.g v Kopenhagnu in dnavn.o kolesarila v šolo. Je muzikalične dekle, ki rado igra na odru im, ji poklic .princesitiie ni prav nič všeč. Trenutno živi v nekem internatu na Angleškem. Z njeno poroko pa bodo križi in težave. Kot (bodoča kraljica najstarejšega .kraljestva na svetu ne potrebuje samo privoljenje očeta, pač pa, po določilih novega .zakona., tudi odobri- IIRIIIIIIIHI! tev parlamenta. Na razpolago je danes še največ princev v Nemčiji. Ni pa tako gotovo, da bi danski parlament kakega nemškega, kandidata tudi potrdil. 'T.udi za 19-letno bodočo 'nizozemsko kraljico, prestolonaslednico Beatrix, ki ji pravijo .tudi Trix, ne bo laihko. Menda se je zagledala v hesenškega princa Henrika, ki žiivi kot slikar v Italiji. Trenutno študira sociologijo ne vseučilišču Leyden in je med ljudstvom izredno priljubljena. Ce bi bila — 'tako pravijo — nekoliko 'vitkejša in elegaintnejše oblečena, bi bila kar čedno dekle. 2e sedaj prejema na mesec po 25.000 goldinarjev plače. »Pariška grofica«, ki ima 11 otrok, je svojo na.jstarejšo hčerko Izabelo pustila izučiti za »kraljevski poklic«. Izabela .ima 25 let in je lepo in elegantno dekle. Ze pred leti je veljala, za bodočo ženo sramežljivega belgijskega kralja Bavdoi1-na. V novejšem času pa. jo pripisujejo španskemu princu donu J.uanu Carlosu, ki bo morda1 nekoč, po milosti generala Franca, španski kralj. Pravijo, da je Spanec najbolj privlačna osebnost na trgu princes in jt »Princesinjo s pevešamim pogledom« imenujejo Parižani zelo lepo hčerko, grške kraljevske družine, Zofijo. ^V nasprotju s svojo častihlepno materjo Frideriko je lepa Zofija zelo skromna .in sramežljiva. T.udi 17-letna italijanska princes in ja Mairija Gabrijela je zelo lepo dekle. Njena sestra Marija Pija je poročila, kneza Aleksandra Karadjord je viča. Iz ljubezni bi se rada' poročila 23-letna švedska pri.ncesinjai Margareta. Bila je v nekem londonskem tečaju za (bolničarke. Tam je spoznala razposajenega mladega kentskega, vojvodo. Zaljubila pa se je v nekega pianista, Robina Douglasa, ki zasluži mesečno po 200.000 lir. Stroga mati pa jo je poklicala domov. Čakati bo morala poLni dve leti. Ce se obema v tem času ne bo ohladilo srce, se bosta' vzela. zavesti čisto svojevrstne razsežnosti. To me je končno razorožilo, me pripravilo do tega, da sem klecnil pred partijo in pred državo.« Aleksander Orlov poroča o .znamenitem in s pričami potrjenim razgovoru, ki ga ie imel Stalin s Sinovjevim in Ka-menjevim pred procesom. Ko sta se oba otepala, da bi preiskovalnemu uradniku priznala zarotniško i.n sabotažno dejavnost, se je tega policijskega* posla lotil sam Stalin. Zahteval je, da se oba njegova .tekmeca in sodelavca Trockega pod-vržeta. Zagotovil jima' je, da se jima ne bo ničesar zgodilo. Stalinove obljube in izdaja Sinovjev in Kamenjev sta nato izjavila, da bosta na procesu vse priznala pod pogojem, da se nobenemu od starih boljševikov ne bo ničesar .zgodilo, da na bodo nobenega obsodili na smrt, da njih hOvih družin ne bodo preganjali. »To se razume, samo po sebi,« je odgovoril Stalin. Tako se je Sinovjev postavil pred .komunistično sodišče in presenetil ves svat z naslednjo 'izjavo: »Moja borba proti Stalinu j.e vodila v potvorjeni boljševizem, in .ta potvorjeni boljševizem se. je izpridil' v antiboljševizem in s tem v trockistični antikomunizem, ki me je pripeljal v fašizem. Trockizem je samo odtenek fašizma.« — »Stekli pes,« j® dejal po tem govoru Wyszy,nski, ki je bil takrat najvišji državni tožilec Sovjetije. »Smrt!«, je dejalo sodišče. Sramotna, strahopetna izdaja. Jožefa Stalina je pričela v trenutku, ko je zau- kazal pobesiti vse obsojence. Tak je bil Stalin v vsej svoji aziatski pokvarjenosti, .krvavi diktator brez časti, brez vesti, satan v naij širšem pomenu besede. Kdo še ne upa, ko mu gre za glavo in za vrat? Upanje je vedno ■močnejše, od strahu. Ce sploh obstoja v psihi obtožencev še kako stičišče, potem je to upanje, da si z brezpogojnim ponižanjem kupiš življenje. Strah pred mučenjem, strah za družino, resigniramo žrtvovanje za diktatorja, cinično soig račka nje v mitu grešnega kozla, hinavsko klečeplazenje, da. gre za blagor partije in države, vse to so »kreposti in vrline« peklenskega kotla, kjer vre .in se kuha komunizem. G.rozeče je strmela diktatorjeva slika na oltarju spačenega nauka'. 'Sam je nabit strahu, strahu za svoje lastno življenje, strah za. svojo uzurpatSrsko oblast. Mlajši stremuški aparačiki nasilja, med njimi Nlki.ta Hruščev, pa so stali vedno pripravljena, da mu pri tem strahu slu- žijo, da z nasiljem praznijo mesta, n.a katera bi se sami usidrali. Tako je kosil srp. In tako je 1. 1953 naraščala nevarnost, da’ bo boljševiški čistilni stroj obratoval z največje možnim številom obratov in pomandral vse za seboj. Zato so ga aparačiki marali ustaviti. Stalinov srp je marca 1953. leta tudi njemu samemu odrezal glavo. Opozorilo čitateljem! — S prihodnjo išteviliko pričenjamo z objavo izvirnih, še ne objavljenih spominov ugrabljen ja. in .pobega ing. Engelmana pred desetimi' leti v Komnu, na kar cenj. čitatelje posebej opozarjamo. Revija »Mladika" Pred časom smo že poročali o prvi številki nove slovenske revije »Mladike«. Do danes pa so izšle že .tri nove številke in v tem sestavku, si jih bomo na kratko, ogledali. Ne da. 'bi se spuščali v podrobno .naštevanje in ocenjevanje posameznih prispevkov, bi radi izrazili nekaj splošnih sodb. Predvsem moramo ugotoviti, da je .revi-jn e vsaiko številko kvalitetnejša. Očitno ■je, da je ob začetku še razumljivo okorni uredniški mehanizem speljal preko začetnih težav in je časovnai stiska čedalje manj usodna za vsebinsko stran revije. Naša druga ugotovitev bi bila, da je »Mladika« bolj družinska kot iziraizito literarna revija'. S tega sitališča se nam zdi zelo primerna pestrost in niz .zanimivih sestavkov, 'bodisi pod različnimi stalnimi rubrikami, bodisi .tudi kot samostojni članki. Vendar pai je pri teh zanimivostih priporočena zelo skrbna izbira snovi. U-redništvo se mora namreč zavedati — in brez dvoma, tudi se —, da ni .na Tržaškem najbrž niti enega Slovenca, ki bi mu bila »•Mladika« edino periodično čtivo. Poleg tega je tu še radio. Ponavljanje že znanih stvari’ je torej' nerodna stvar. Bolj foi svetovali n. pr. poljudne razlage vseh mogočih stvari in problemov,, ki jih sicer slišimo na vsakem koraku, pa marsikomu niso jasni. Opaziti je bilo, da se je uredništvo tega dela ie ponovno lotilo in mu .gre .torej tudi s te strani polno priznanje. Potem je tu še literarna stran »Mladike«. Nekateri ljudje, ki hočejo pri tej mladi reviji po vsej sili najti pomanjkljivosti, vsiljivo ponavljajo, da pogrešajo, osrednje povesti v nadaljevanjih. Mislimo, da ta potreba ni niti od daleč tako nujna stvar. Kdor bi hotel povest v nadaljevanjih, jemati kot trik za ugodnejšo prodajo, •pozablja, da je to že zastarelo. (Prav nasprotno: mnoge bralce taka povest celo moti, ‘ker morajo ves mesec čakati na nadaljevanje. Ce pa se bo uredništvo v. prihodnjem letniku le odločilo iza povest v .nadaljevanjih, bi bilo .naše mnenje to, da mora biti povest brezpogojno izvirna in nikjer drugje dosegljiva, obenem, pa tudi kvalitetna, po slogu, zlaisti pa še po vsebini in tematiki. Ce povesti s tem.i pogoji ne bi bilo na razpolago, bi svetovali, naj se ne zatečejo k prevodu ali celo k ponatisu. Saj so tudi lepe i.n .kratke novele dovolj prikupne in so bralci zanje hvaležni. Opazili smo tudi, da. postajajo razna poročila o kulturnem delovanju posameznih društev z vsako .številko krajša in ibolj. (Zgoščena. To moramo na. vsak način pohvaliti, ker ima stvar pomen zgolj za društvena tajništva, .za vse ostale bralce pa je utrujajoča. Nekaj drugega pa so ocene splošno obiskanih, prireditev in recenzije knjig. Nikoli ne bomo mogli dovolj. toplo priporočati, sistematične vzgoje občinstva, na tem področju. med teh mravelj — je čital Dudincev — v .imenu svojega junaka Lopatkina — z dvignjenim glasom — se je zvlekla na drevo tako visoko, kakor je mogla, in si dovoljuje, da, misli za. me ostale. Ta odloča, kaj je ljudstvu potrebno in kaj mu je nepotrebnega... Tudi jaz sem samo ena mravlja milijonov. Jaz pa ne plezam po drevju, pač pa vlačim zarodek, ki -je desetkrat težji od mene, v mravljišče. Prosim'. .. « 'Ta. protest revnega izumitelja proti nadutim in neznalim obiastnežem, ki se prevažajo v luksuznih avtomobilih in posedajo po razkošnih, pisarnah, ta protest proti tistim, ki sami odločajo, kaj potre«-buje ljudstvo i,n kaj ne potrebuje ... . , ta krik posameznika' proti diktaturi države je vzvalovil .ruske študente. »Naša književnost jk bila da sedaj ena sama laž — končno je postala književnost velika resnica!« je zaklical neznani visokošolec sredi dvorane. Oblastniki so ‘reagirali z vso naglico. Zvezke revije »Novi mir« so odstranili iz vseh knjižnic, iz vseh knjigarn. Le na črni borzi je bilo mogoče rao oderuških cenah1 še najti po kak izvod. Isti kritiki, ki so roman najprej ocenjevali kot »resnico, ki jo potrebuje ljudstvo«, so zatem trdili, da je Dudincev »sovjetsko stvarnost pomazal s katramom«. Casi pa, v katerih so. se kremeljski o-blastniki lahko požvižgali na javno mnenje, so minuli. Zato je »kulturni klub« v Moskvi sklical diskusijski večer in poslal svoje aktiviste s .protiargumenti na sestanek. Dudincev sam ni bil navzoč, prišlo pa. je toliko (poslušalcev, da je moralo nad 100 policistov skrbeti za red. Partija je na (sestanku popolnoma pogorela. Ko je eden izmed navzočih vprašal, kdaj bo roman izšel v knjižni obliki, so mu odgovorili: »Na knjižno izdajo trenutno sploh ni misliti, ker avtor želi svoje delo temeljito predelati.« Gramski .smeh je potrdil, kaj mislijo poslušalci o tej novi laži. ■Po tem sestanku, so na povelje prenehale v sovjetskem tisku vse diskusije o icmami .»Človek ne živi samo od kruha«. Dudincev je' izginil s površja. Niti zahodni niti- poljski časnikarji ga .niso mogli nikjer iztakniti. Odgovora pri pristojnih oblasteh ni bilo mogoče dobiti nobenega. Resno so se bali inaijhujšega. Neki založbi v Hamburgu se je posrečilo iztakniti slovite tri izvode revije »Novi Mir«. Do sedaj je1 .delo izšlo že v 23 jezikih. Ta naskok svetovnega zanimanja je .zbudil tudi sovjetske oblastnike, Dudincev je spet prispel na površje. Najprej je moral pred moskovsko podružnico »Zveee sovjetskih pisateljev« poslušati strog ukor. Dudincev pa ni človek, kakršnega bi slovenskim pismenim ljudem želelo prikazati »Delo«. Kdorkoli je namreč, v kakršnem že koli prevodu prebral roman »Človek ne živi samo od kruha«, bo že po prvih straneh spoznal, da je roman napisal človek, pismo pa., ki ga priobčuje »Delo«, popolnoma drugačni 1 j udje; spisala ali narekovale, j.e pismo NKVD, tajna policija. Dudincev je pred linijskimi moskovskimi literarnimi najemniki dejal tole: »Spominjam se prvih dni domovinske vojne. Tedaj sem ležal v strelskem jarku. Nad menoj je divjala, letalska bitka. Nemški lovci so metali na tla naša lovska letala, čeprav so bila naša letala znatno številnejša. V tem trenutku se je v meni nekaj pretrgalo. Kako je bilo vendar to mogočei? Ves čas sem mislil in tudi verjel, da so naša letala boljša in hitrejša od nemških. In ko sem gledal, kwko padajo' naša letala drugo za drugim z neba, tedaj sem nenadoma spoznal, kako nevarno je prepleskovanje lastnih šibkosti in jih prikrivati s pompoznimi besedami. ROMAN SEM NAPISAL V VERI, DA SVOJEMU NARODU Z NIČEMER NE MOREM BOLJ KORISTITI KOT Z RESNICO, TUDI CE JE TA RESNICA SE TAKO GRENKA.« Slovenskim pripovednikom v vzgled Ta nauk naj bi si prebrali uredniki pri »Delu« prav tako, kot tisti pri »Pr. dn« in »Novem listu«, če se smatrajo, da so tudi oni pripadniki nekega naroda in da se narodu služi samo z resnico. Zahodnemu časnikarju, ki ga je edini obiskal y stanovanju ogromne stanovanjske vojašnice v Moskvi, Borov,skaja, je Dudincev zagotovil, da. bo vztrajal na liniji romana' »Človek ne živi samo od kruha«. 'Naša .iskrena želja bi bila, da bi »nepredelano« vsebino itega. romana' prebrali vsi Slovenci, ne samo poklicni partijci in preprosti člani KP, ne .samo titovei in njihovi sopotniki, pač pa tudi vsi svobodni Slovenci. !N,e glede na politiko je to knjiga, ki nam vsem s svojo vsebino globoko prodre pod kožo. Z osebami tega romana ljubimo in trpimo. Ze sama globoka ljubezen med Nadjo in Lopatkinom osvaja naša srca. Zavest, da. so čustvovanja ruskega človeka, tudi pod strahovlado boljševizma ostala nedotaknjena, nam jamči, da je sedanja usoda, ruskega naroda gotovo samo začasna. Ruskega človeka sovjetska štiridesetletna revolucija ni ugonobila’. Tudi sodobnim slovenskim’ pisateljem in književnikom v domovini je Vladimir Dudincev podelil odlično — in upajmo — tudi učinkovito lekcijo. Morda mu bodo pri iskanju resnice sledili vsaj pripovedniki na tržaških tleh... Roman »Človek ne živi samo od kruha« pa naj bi prebirali prav v teh dneh pred likvidacijo Tržaške KP vsi partijci. To bi bila. vsekakor najuspešnejša duhovna priprava. Verjetno je, da. bi potem diskusije ne bile tako dolgočasne, pač ipa bi potekale tako, kot diskusije' moskovskih visokošolcev. Ali imamo Slovenci še kakega, komunista., ki misli z lastne pametjo, bomo izvedeli zadnje dni tega meseca. — na kongresu KPT... Nemci na Južnem Tirolskem .Po prvi svetovni vojni je' ostalo na Južnem Tirolskem, ki je prišlo pod Italijo in. bilo preimenovano v Alto Adi/ge (IPoadižje), dve sto tisoč Nemcev vseh slojev, predvsem kmetovalcev, kmečkih delavcev, obrtnikov, trgovcev in svobodnih poklicev. Med drugo svetovno vojno sta prišla Hitler in Mussolini ®a »kuinšt-no« misel, da se vse, kor nemško čuti, iz Južnega Tirola in