SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld.. za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e)' vsprejema upravnlStvo in ekspedleija |v „KatoI. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopiai *e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah (t. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
J^tev. O.
V Ljubljani, v petek 11. januvarija 1895.
Letnilt XXIII.
Kranjski deželni zbor.
(III. seja dne 11. jan. 1895.)
Deželni glavar Oton Detel a otvori sejo ob 7,11. uri. Vlado zastopa deželni predsednik baron H ei n.
Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, izroče se razne prošnje finančnemu in gospodarskemu odseku. Mnogo prošenj je došlo od kmetijskih podružnic, da se primerno prenaredi lovski zakon.
Nato v daljšem in stvarnem govoru poslanec P o v š e utemeljuje samostalni predlog glede prihodnje revizije zemljiškodavčnega katastra. Predlog smo že objavili dne 8. t. m. Zanimiv govor, ki je bil sprejet z živahno pohvalo, objavimo v prihodnjih številkah. Predlog se je izročil v poročanje upravnemu odseku.
Dalje posl. dr. Tavčar utemeljuje samostalni predlog, ki se glasi:
Slavni deželni zbor naj na podlagi člena 19. deželnega reda sklene :
Z ozirom na volilno reformo, kojo hoče vlada izvesti, izreka se deželni zbor te vojvodine za vpeljavo splošne, direktne volilne pravice; če bi se pa le-t& za sedaj doseči ne mogla, zahteva se vpeljava splošne volilne pravice v skupinah kmetskih občin, mest in trgov, istotako zahteva se vpeljava direktne volitve v prvi skupini, toda le pod pogojem, da se volitev ne vrši v oddaljenih centrih, nego po posameznih občinah.
Dalje se izreka deželni zbor, da je delavcem dodeliti volilno pravico, vendar pa naj se število mandatov kmetskih občin, ki so od nekdaj v za-
stopstvu prikrajšane, pomnoži za isto število, katero se prizna zastopnikom delavcev.
Gled^ na to, da kranjska trgovinska zbornica nima posebnega zastopnika v državnem zboru, kakor jih imajo celo manjše trgovinske zbornice, zahteva se, da se omenjeni zbornici prizua posebni zastopnik ter da se sploh izvrši pravična uredba volilnih okrajev.
Odločno pa se deželni zbor izjavlja proti po-množenju volilnih skupin in proti temu, da bi se novi delavskemu stanu nepripadajoči volilci z delavci vred združili v novo volilno skupino.
Govornik navaja razne nedostatke sedanje volilne pravice, kakor tudi raznih predlogov v državnem zboru; izraža dvom, da bi sedanja večina državnega zbora sklenila na vse strani pravično volilno reformo, ker odločujoča stranka v koaliciji zahteva vedno svojo „staro posest", katera pa sloni na krivični volilni pravici in neprimerno razdeljenih volilnih okrajih.
Nasvet, da se predlog izroči v posvetovanje in poročanje posebnemu odseku 11 članov, je bil sprejet z večino slovenskih poslancev. Zastopniki velepo-sestva niso glasovali za predlog.
Poslanec Luckmann v imenu finančnega odseka poroča o proračunu zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1895.
Vsa potrebščina se proračunava na 91.994 gld., in sicer plače, petletnice in aktivitetne doklade uradnega osobja 4750 gld., kurjava in svečava 425 gld., službenine pomočnemu učitelju, organistu itd. 536gld., mezde in doklade paznikov in za vnanjo stražo 15.849 gld., nagrade in podpore 400 gld., cerkvene potrebščine 100 gld., za opravo in orožje 1500 gld.,
uradne, pisarniške in učne potrebščine 240 gld., za tovarno 24.450 gld., vzdrževanje poslopij 820 gld., davki 17 gld., režijski troški 39.816 gld., pokojnina 350 gld., provizije 1185 gld., miloščine 808 gld., razni troški 758 gld.
Pokritje pa se proračunava na 93.836 gld., in sicer: Obresti 86 gld., dohodki tovarniškega zavoda in zaslužki prisiliencev 45.550 gld., povračila za oskrbovanje, zdravljenje in pokopavanje 44.400 gld., razni dohodki 3800 gld., torej kaže proračun 1842 gld. prebitka.
Poslanec Stegnar v imenu finančnega odseka poroča o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1893 in o proračunu za leto 1895. Prihodki tega zaklada so leta 1893 znesli 211.022 gld. 16 kr., in sicer pogojeni državni donesek 127.227 gld., dotacija iz deželnega zaklada 83.793 gld. 36 kr.. drugi dohodki 1 gld. 80 kr.
Redni troški so znesli 209.491 gld. 73 kr.
Potrebščina za leto 1895 se proračunava na 205.386 gld., pokritje na 127.229 gld., torej se kaže primanjkljeja 78.157 gld. Računski sklep iu proračun se potrdita.
Imovina posojilnega zaklada je leta 1893 znesla 51.873 gld. 787» kr., dolgovi pa 3,823.973 gld. 78'/, kr., torej čisti dolg 3 772.100 gld. — Poročilo se vzame na znanje.	(Konec sledi.)
Koroški deželni zbor.
Iz Celovca, dne 4. jan. II.
JI. seja, dne 4. januvarija: Odsekom se izroči 8 peticij in 12 predlogov in poročil dež.
LISTEK
Moje ječe.
(Po pisateljevi smrti izdana poglavja.)
(Konee.)
XI,
Dobri moj duhovnik radoval se je enako meni ugodnega vspeha knjige, katere misel mi je bil vcepil on. Rekel je tedaj : »Naklonjenost, katero Vam skazuje ljudstvo, mora vas osrčiti, podati mu malo razpravo o morali, katero snov bi morala biti popolnoma verska.«
»Oh!« odgovoril sem mu, »naravnost moralo obdelovati ni majhna naloga in sedaj, ko so bili pred nami taki mojstri!«
»Kaj je na tem?« odgovoril mi je; »mnogo prav dobrih knjig imamo, ki se pa le ne bero, ker ne mika njihova novost. Kjer se lahko pišejo nove, morajo se pisati v slavo Gospodu in v korist bližnjemu. Pišite govor mladini in budite v njej vse blage občutke in prorokujem Vam, da bote imeli čitateljev dovolj.«
Poročal sem svojej materi besede častivrednega duhovnika; videl sem, da jej je njegova misel všeč in veselega srca podal sem se na delo.
Mati mi je samo dejala:
»Iz te knjige ne sme sijati druzega ko dobrohotnost; glej, da se jej ne primeša nekoliko satirične barve, ki se tako rada poraja v moralistih.«
Tak bil je začetek moje razprave o »človeških dolžnostih*, *) ki je imela takoj enak vspeh kakor »moje ječe.« Nekateri časniki so jo raztrgavali, pa zvest svojej navadi, sem molčal. Je li bila potrpežljivost ali čednost? Ne: a vsako zagovarjanje zdelo se mi je zgubljeno delo z nasprotniki, ki so se trudili tako trdovratno, razkričati me hudobnim.
XII.
Boj, v kateri so me skušali spraviti na vseh straneh, šikane dveh nasprotnih si strank, katerima nisem pripadal, mi je bil gotovo nekoliko nadležen a v veliko nadlogo ne morem reči, da bi mi bil in tudi ta stvar mi ni šla tako k srcu, da ne bi mogel imeti prostega duha ter se pečati mnogokrat z zlaganjem v stihih in prozi.
Ko sem bil spisai 12 žaloiger, katerih je objavljenih samo osem, nehal sem pisati za gledališče ker sem občutil, da nimam dovolj bogate podlage za risanje značajev. V svojej mladosti sem si neumno domišljeval, da bom imel nekdaj sedež ne daleč od Alfierija; a s časom sem se prepričal o ničevosti te domišljije navzlic odobravanju, ki mi je včasih donelo. Sedaj pečam se le z liriko in epičnim dopovedovanjem; tudi v teh dveh se nisem visoko povzdignil, a ta poezija ima za me veliko privlačnost; rad v njej razgrinjam vse svoje nazore, posebno pa svoje verske občutke.
Mnogokrat občutim potrebo, zložili molitvene pesni; in tako se porujajo sedaj oda, sedaj elegija,
*) Ta razprava je izhajala v podlistku „FMinosti.«
v katere izlivam pred Bogom svoje srce; in to zadostuje v moje razvedrilo. Rad bi videl vstati boljše pesnike od sebe, da bi naraslo število teh svetih pesnij, da bi razširjali ljubezen do Boga in do kreposti in da bi okrasili svoj um in oni svojih bližnjih v svetem soglasji s krepostnimi nazori in vero. Imamo nekaj tacih pesnikov, a le malo; in le prevečkrat se najbolj božja umetnost posveti frivolnim snovim, ali kar je še slabeje: zaničljivim.
Nekaj časa bavil sem se tudi s pisanjem zgodovinskega romana, potem druzega; a nisem še bil prvi poloviei, ko se je moj ogenj zmanjšal premišljevaje, kako daleč da ostajam vedno za glavnimi deli, katere imamo o tej stroki, posebno 7.a »Zaročencema« nedosežnega Manzinija. Ravno tolike je vredno, ne pisati kake knjige, kakor spisati kako srednjo; in morda, sem tudi vže preveč pisal.
Po razpravi o »človeških dolžnostih« načrtal sem bil takoj razpravico o »dolžnostih ženit«, a prvi poskusi mi niso bili vseč. Na tem polji našel sem neizmernih težkoč: in prišel sem do spoznanja, da more samo kaka ženska spisati tako knjigo s tako popolnostjo, katero bi si želel v njej.
Da kratko povem, jaz pišem mnogo; a malo-kedaj se pripeti, da končam kako svojo delo; pišem bolj, da zadostim samemu sebi, kakor z zaupanjem, da bi mogel spisati knjigo, ki bi imela kaj vrednostij. Včasih primem v roke pero in ker ne vem, kaj bi počel, opisujem ubogo svojo življenje. . . .
odbora, med tem je tudi obširno poročilo o delih za revizijo zemljiško - davčnega katastra. Deželni glavar naznanja, da je cesar potrdil dotični v dež. zboru sklenjeni zakon in da ima voliti dež. zbor 4 ude v dotično komisijo. — Zbor potrdi več poročil in predlogov dež. odbora in dovoli občinam Volšberk in Libuče pobirati doklade na žgane pijače. — Predlog oprenaredbi dež.zborskega volilnega reda se izroči po predlogu dr. Abuje in dr. Steinwenderja posebnemu odseku.
III.	seja, dne 5. januvarija: 7 peticij se odda odsekom in več manj zanimivih predlogov dež. odbora se deloma potrdi, deloma odda odsekom. Med tem je tudi poročilo, kako se je izvedel nalog dež. zbora od dne 16. febr. 1894. da se ima naprositi vis. vlada, da podaljša obrok za povračilo državnih posojil, katere so se svoječasno deželi dovolila.
IV.	seja, dne 7. januvarija: 6 peticij se odda odsekom. Precei predlogov o cestnih in vodnih zadevah se izroči stavb, odseku, dovoli se nekaterim občinam doklada na žgane pijače in vzame nekaj poročil dež. odbora na znanje.
Po končanem dnevnem redu predloži in utemeljuje dr. Steinwender zakonski načrt, kako naj se podpirajo po deželi nameravane lokalne železnice iu kaj naj se v tem oziru ukrene.
V.	seja, dne 8. januvarija: Izroči se več peticij in predlogov (med njimi o dobavi živinske soli) odsekom. — Dež. odbor predlaga, naj sevproslavopetdesetletnicevladanja cesarja Franc Jožefa I. zida dež. hiralnica. Dežela naj daje od leta 1895 do 1898 po 10.000 gld. in naj se dobi denar tudi od hranilnice in kn. šk. ordinarijat (!) ter vlada naj delata na to, da se zbirajo v ta nameu darovi. Predlog se odda posebnemu odseku 9 članov. — Zatem sledi poročilo in predlog o vpeljavi nadaljevalnih šol in poročilo o zidanju mosta preko Drave pri Lipici. Pri tej točki se vname debata mej poslancema Plav-cem in Hinterhubrom.
VI.	seja, dne 9. januvarija: Več poročil se odda zopet odsekom ; med njimi je tudi neki predlog o nadaljevanju del pri preložitvi znane humberške ceste s še bolj znanim baron Schmidt - Zabierowim spomenikom. — Potem se volijo trije odseki: 1. za preosnovo volilnega reda (9 udov), 2. železniški odsek (7 članov) in 3. j ubi-lejski odsek za proslavo cesarjeve petdesetletnice. V ta odsek je izvoljen (ker gre za ljubi denar, katerega je dobiti| tudi od razvpitih .klerikalcev") tudi mil. g. knezoškof dr. J. K a h n in posl. J. Huber. G. Gr. E i n s p i e 1 e r zopet ni izvoljen v noben odsek !
Prihodnja seja bode še le prihodnji teden, dan še ni določen.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. januv^rja.
Kriza na Ogerskem. Grof Khuen Heder-wary si prizadeva, da bi z družil vse stranke, ki stoje na podlagi nagodbe. Večina liberalne stranke se tudi temu ravno ne upira, a Tiszova klika preti z izstopom. Tisza pa ima velik vpliv in ban bi imel težave z vladanjem. Banffyjevo miuisterstvo pa lahko ni mogoče, ker ga sedmograški poslanci nikakor ne bi podpirali, brez njih pa liberalci nimajo večine. Banffyja poznajo namreč kot velicega sovražnika Nemcev. Kako se kriza reši, se sedaj še ne more vedeti, a govori se pa že, da utegne priti vlada, ki se bode opirala na vse druge življe, kot se je We-kerlova. Popolnoma nemogoče pa tudi ni, da se povrne pa še Wekerle z nekoliko presnovanim mini-sterstvom, kar bi najrajši videli liberalci. Pri tej krizi pa igrajo veliko vlogo židje, kateri bi radi, da pride vlada, katera prisili parlament, da vsprejme zakon, po katerem bode dovoljeno kristijanom požiditi se.
JVekerle in Kossuth sta jako dobra prijatelja. Sedaj Kossuth v časopisu „Egyetertes" se poteguje, da se zopet\Vekerle pokliče za ministerskega predsednika in dokazuje, da po ustavnih načelih ima le večina odločevati, kdo bodo ministri, ne pa krona. To, da krona imenuje miuistre, je le še samo for-maliteta. Nadalje pa Kossuth obžaluje, da na Oger-skem še ni take svobode, kakor je na Angleškem, da bi se moglo brez nevarnosti pisati o pravicah vstaje. Kossuth bi menda rad sedanji zamotani položaj na Ogerskem porabil, da podhujska vstajo. Menda bi rad postal diktator ali pa celo vladar
Ogerski. 8 takim pisarjenjem pa Kossuth pač ne bode koristil ni sebi, niti Wekerlu.
Nemški cesar in kmetijstvo. Nemški cesar je nedavno ministerskemu svetu priporočal, da se mora več storiti za kmetijstvo. Vsled tega bode baje nova vlada obračala večjo pozornost na kmetijstvo, nego jo je dosedaj. To se bode pokazalo že pri novem davku od sladorja. Fabrikacija sladorja je v tesni zvezi s kmetijstvom. Seveda se je bati, da se bode v prvi vrsti oziralo na veleposestnike, za srednji kmetski stan se pa ne bode dosti storilo. Interese poljedelstva zastopajo v nemškem državnem in pruskem deželnem zboru v prvi vrsti konservativci, kateri pa skrb4 pred vsem le za graščake, posebno v vzhodnem delu dežele. Interesi veleposestnikov in drugih kmetov pa nikakor niso jednaki.
Italijanski veleposlanik v Parizu lless-mann, ki je odpoklican, že dolgo ni ugajal Crispiju. Poslednji se ga je menda bal, da bi kedaj ne postal naslednik njegov na stolu ministerskega predsednika, zaradi tega je pa skleuil ga uničiti. Odpoklical ga je iz Pariza in po časopisih dal raztrobiti, da Ress-mann v Parizu ni imel pravega ugleda, bil se je vse preveč podomaČil. Zato ni mogel preprečiti napadov francoskega časopisja na Italijo. Crispi pozna Italijane iu ve, da je lahko vzbudil njih naroden šovinizem. Mož, ki ne zna ugleda italijanskega naroda in države braniti, mislil si je, mora zgubiti zaupanje pri narodu. Kakor se pa kaže, se je nekoliko motil , kajti vsi nezavisni listi grajajo Crispija, ker je z odpoklicanjem tega moža s sedanjega mesta le škodoval dobrim odnošajem s Francijo
Razgled po slovanskem svetu.
Iz Prage, dn^ 30. decembra.
Dne 27. decembra se je otvoril češki deželni zbor po navadnem načinu. V zbornici je nagovoril zbrane poslance deželui maršal knez Jurij Lobkovic v obeh deželnih jezikih, spominjal se zelo pohvalno pokojnega poslanca Sedhlčka, posebno pohvalno dr. Schmeykala, ter naznanil odpoved dr. J. Gregra in Jantscha. V sedanjih dveh sejah so potrdili poslanci deželni proračun za prihodnje leto, koji razodeva primankljej 10 milijonov gold. Ta primankljej pa nima za Češko posebnega pomena, ker kaže državni proračun prestanek, in dosihdob so romali češki denarji v druge dežele, ki so imele vselej minus. Mla-dočeha Laug in Konig sta nasvetovala, naj bi se odpravila šolnina! Ali sta mislila, da se s tem dolg pomanjša? Deželne priklade bi se povekšale tem potom za 6 odstotkov, in razun tega : bogatin bi pošiljal svojo deco v šolo, ubog iu reven kmet bi pa moral plačati. Popolnoma mladočeško ! Dr. Vašaty je poskrbel na konec poslancem za zabavo. Pri sklepu svojega govora se je obrnil proti cesarskemu namestniku grofu Thuuu navajajoč besede Oiceronove o Katilini. Vse mu je odgovorilo z glasnim smehom. Mladočehi so podali tudi več predlogov, izmed katerih je najznamenitejši predlog dr. Sedl&ka o domovinski pravici. — Kraljevegraški škof Brynych je izdal pastirski listi: o klerikalizmu. V njem razpravlja: kedo je klerikalen? Isti, ki smatra Boga za svoj največji delež, za svojo najdražjo dedščino, in takim klerikalcem bi moral biti vsak človek, posebno vsak katoliški kristijan. Ako pa vidi omikan katoličan, da je prišlo mnogo ljudij ob sv. vero po brez-verskih naukih, tem bolj se oklene svoje cerkve. Je toraj klerikalno trdno oklepauje se Božje resuice, kakor jo je oznanoval Kristus iu jo oznanuje kot cerkev. Brez Kristusa ga ni poštenega življenja. Odkod to, da je sedaj med narodi toliko prepirov, nesreč, preganjanj, itd. Ali odtod, da se drž^ nekateri trdno sv vere, da so klerikalci ? Ne, ker vero zametujejo ! Žalostno je, da se ljudstvu piše v časopisih o škofih in duhovnikih, kakor bi bili nenarodni. Koliko časa bode to trpelo ? In zato se je treba postaviti na noge, skrbeti, da bodo Kristusovi nauki zopet veljavo dobili. — Na sveti večer je skočil v Plznu raz stolp mizarski vajenec Wolf. Zakaj je končal svoje mlado, šestnajstletno življenje, ni znauo. Stolp je visok 105 m., jeden najviš|ih na Češkem. AVolf je skočil z višave 84 m. Obležal je ves razbit. — Grof Jan. Harrach je govoril v okr. zastopu v Nepomuku, da je treba ustanoviti ..zmerno stranko", kajti le zmeren napredek je trajen. Tako stranko ustanoviti je pri nas mogoče. Med Mladočehi so že vstali ljudje, ki narodu grob kopljejo. Daj Bog, da se to zgodi ! Govor grofa Harracha se ve, da ni liberalcem všeč, in „Niir. L." 60 začeli grozno čez njega zabavljati. S
tem so pa nad solnce jasneje dokazali, da je zmena stranka potrebna. Dr. Podlipny je čenčal v mestnm zboru nekaj o davčni vravnavi, zvišanju plače upnikov itd., kar bi povikšalo stroške za 50 milijonu. Zato je čul tudi velikansko nasprotje. Doktor je p takole mislil: Vi Staročehi glasujte za moje predloge, in mi Mladočehi bodemo rekli, ki ste krivi prevelikih stroškov. Oh, kam seže Mladočehizem !
Dnevne novice.
v Ljubljani, 11. januvarja.
(Slovesno vmeščenje.) Mil. knezoškof lavantinski so dn4 8. t. m. v svoji domači kapeli slovesno vme-stili novega prošta ptujskega preč. g. Jos. Heržiča. Pri slovesnosti sta bila pričujoča preč. gg. stolni prošt Ig. Orožen in stolni kanonik Jožef P a j ek. Preč. g. HeržiČ je imenovan dekanom za ptujski dekanat.
(Slovenski klub ua Dunaju) ima v soboto 12. t. m. v tej sezoni tretji svoj večer. Na dnevnem redu je berilo gospe Pavline Pajkove: „0 sreči v življenju". Lokal v L. Mitzkovi restavraciji „zum alten Schotteuthor, I. Schottengasse 7. Začetek zvečer ob osmih. Pristop imajo samo povabljeni.
(Slovensko gledališče.) Sinoči so prvikrat predstavljali igrokaz v petih dejanjih »F r o m o n t mlajši in Risler starejši", ki sta ga po Daudetovem romanu sestavila A. Daudet in A. Be-lot, poslovenil Fr. Svetič. Igra je, kratko rečeno, francoskega kova: duhovita, logično izpeljana in osoljena. Prvo dejanje je vsled predolgih dvogovorov prazno in dolgočasno, a konec igre zadovolji poslušalca, kar je pokazala živahna pohvala občinstva. Vlogo Kislerja star. izvršil je gosp. Vero v še k izborno, starega glumca g. Inemaun mojsterski; druge večje vloge so gospa Danilova, gospice Polakova, M. in G. Nigrinovi, ter gg. Danilo, Anič, Lovšin in Perdan izveli v občno zadovoljnost, deloma prav dobro. Gledališče je bilo prav slabo obiskano.
(Iz Ribnice.) Županom je izvoljen te dni gosp. Jožef K 1 u n , trgovec. — Sneg imamo debel nad jeden meter, kar jako škoduje tukajšnjim lesnim trgovcem, kateri ne morejo priti do lesa v gozdu. Tudi vlaki imajo vedno zamudo.
(Mariborskega škofijskega lista št. VII.) ima mej drugim tudi prvo poročilo o bratovščini sv. Družine, ki šteje v lavautiuski vladikovini 10.588 udov.
(Za slov. šolo v Velikovcn) so darovali gg. ljubljanski profesorji bogoslovja 30 kron. Bog jim plačaj stotero !
(Župnijo sv. Lamberta v Skomrak) dobil je g. Herman Kapus, dosedaj kaplan v St. Jurjuob južni železnici.
(Uradni pečati.) Iz Bele Krajine: »Slovenec" je že večkrat dregnil v razne uradne pečate s samo nemškimi napisi iu pomagalo je. Smešno je, ko vidim na pismu poštni pečat in v njem se sveti: „Wrusniz". Povem Vam, da list ni prišel iz kakega kraja tam gori na Rheinu ali Spree, ampak odposlale so ga v znožju Gorijanca ležeče poštene slovenske: Brusnice. Dobro bo, da „Slovenec" pogleda tudi v župne urade iu ne malokrat bo našel na uradnih pečatih : Pfarramt, St&dtspfarramt. Koliko časa še Slovenci sami ne bomo spoštovali svojega materinega jezika.
(Nesreča.) Iz Martinjaka pri Cerknici se nam poroča: Dne 8. t. m. zvečer je Frančišek Susmau, oženjeni posestnik iz Jezera, vozil les iz Loža do Grahovega, kjer je naložen voz pustil in voli proti domu gnal. A vsled preobilnega snega je na poti opešal in v snegu obležal; 12letni deček, ki je bil tudi ž njim, je šel v bližnji Martinjak ljudi klicat, kateri so šli voznika iskat in našli skoraj mrtvega. Prenesli so ga k njegovim soroduikom in še le po peturnem drgnenju spravili zopet k zavesti in besedi, toda danes 10. t. m. pa je v groznih bolečinah previden s sv. zakramenti izdihnil svojo dušo.
(„Gorotana" ustanovna slavnost.) Vkljubu pre-neugodnemu vremenu — ležalo je že nad meter globoko snega iu še vedno je naletaval — zbralo se je na ustauovni slavnosti, katero je priredilo prvo slov. pevsko društvo na Koroškem „Gorotau", dne 9. t. m. v Šmihelu nad Pliberkom svojim prijateljem, nad 100 ljudij. Da bi bilo vreme le količkaj ugoduo, zbralo bi se jih pač lepše število, da bi se navduševali po mili slovenski pesni. Pa zbog tolikega snega tudi bližnjim sosedom ni bilo mogoče priti. — Počastila sta slavnost tudi gg. deželna
poslanca Einspiler in Muri, g. L e g a t z gospo soprogo, stolni vikarij M. R a ž u n in dr. — Slav-nost sama se je Trdila prav lepo in podal se je nam ta večer na Koroškem nenavaden užitek. Prostori Sercerjeve gostilne so bili prav lepo ozaljšani s podobami in zelenjem. V imenu društva je g. K a n -dut s prisrčnimi besedami pozdravil goste. Po odpetem društvenem geslu je slavnostni govornik z ozirom na to geslu v kratkem govoru razložil namen in pomen »Gorotaua" za naše narodno gibanje. Pevci so na to po vsporedu peli mile nam pesni na občno zadovoljnost in pohvalo. Pripomogla je k slavnosti tudi bi. g. L. Lendovškova, ki je krasno pela tri samospeve. Na glasoviru jo je spremljala in izvajala še več drugih točk gospica Legatova. — Obilo smeha je provzročila zadnja točka, jako srečno izbrana veseloigra „Zamujeui vlak". Vrli Goro-tanci so pokazali ta večer, da se znajo jako spretno sukati tudi po „deskah, ki pomenjajo svet". Oder, z nova naslikan, je jako lepo napravljen, igralo se je točno, spretno, da bi se igralci lahko pokazali tudi na večjih odrih. Posebno se je odlikoval gospod Hanin, kot »mojster Peter", ki zamudi vlak in pa g. Kandut, kot mogočen nemškujoči »župan iz Pli-berja" (sic!) v z&dnjem prizoru! — Po končanem vsporedu so zavladale lepe »narodne", vršile se seve običajne napitnice in tako se je ustanovna slavuost v vsakem oziru povoljno in lepo zvršila.
(Z Grosupljega) se nam poroča dne 9. t. m., da je neki sejmar gonil dne 8. t. m. vole iz Ljubljane na Slivnico v kopanjski tari. Na potu pa je obnemogel in najbrže zmrznil v snegu, ker ga dosedaj še niso dobili.
IZdravje v Ljubljani.) Od 30. decembra do 5. januvarija je v Ljubljani bilo 12 živih in 1 mrtev rojen. Umrlo jih je v tem času 21. Umrlo jih je 7 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled starostne oslabelosti, 1 vsled nezgode; 9 za različnimi brleznimi. Mej umrlimi je 9 tujcev in 11 iz zavodov. Zbolelo jih je 5 za davico.
(Iz Št. Jurja pod. Šmarijem.) Naše dosedaj jako povoljno zdravstveno stanje začelo se je zadnja dva meseca preteklega leta krhati. Oglašati se je jela vratinka, katera je nekaj otrok pobrala, vendar ni razsajala s tako silo, da bi bilo potrebno šolo popolnoma zapreti. Vkljub tej bolezni smo še vse-jedno koncem leta na dobičku za 15 Št. Jurčanov. Kolikor je sedaj znano, je vratinka popolnoma prenehala pri nas. — Pretečeno leto, že bolj proti zimi, obnesel se nam je prav posebno naš cestni odbor, ki je dal napraviti novo škarpo pred šeutjurško cerkvijo. Prav je tako in prav bi bilo, da bi tudi v prihodnje poskrbel za našo precej zanemarjeno okrajuo cesto. — Dolenjska železnica, katera mnogim tako zelo ugaja, se pa pri nas nekaterim kar ne more prikupiti, zlasti starim ljudem ne, kateri v njej zrejo neko pošastno zver, ki ni kar sama na sebi. Neki ostareli ženici ponujal je pri nas imo-viti posestnik denar za vožnjo po železnici, a ona ga je kratko odslovila: „ue bom se ue vozila s tem grdim, črnim konjem (!). Te tri pote, kar bom šla v Ljubljano v svojem življenju, grem raje peš, kakor da bi se peljala s tisto pošastno pošastjo". Sicer pa dela ta »črni konj" mnogim našim voznikom zgago, zato so pa raje poprodali konje ter si vole napravili, ker jim bo seveda prav hodilo, če bodo imeli le pripravno klajo zame. No, klaje se pri nas ne manjka, samo to ue prašii|te, kakšne. Sicer upamo, da se bo za tistih 4000 gld., ki so doveljeni za ra-čensko dolino, tudi nekaj našega blata s travnikov odpeljalo tje doli proti RaČni, a še bolj veseli bi bili, ko bi se regulacija že skoraj tudi pri nas mogla začeti. — Naše gasilno društvo je nekam omrzuilo, pa vsaj ni čuda — en meter na debelo smo v snegu, — upamo, da ga pomlad zopet otaja. Kaj hočemo! zima je. zima!
(Učili tečaji za čevljarje.) C. kr. tehnologiški obrtni muzej ua Dunaju priredi tečaje za izučbo in nadaljno izobrazbo čevljarjev. V teh teča|ih se bode poučevalo o jemanju mere, strokovnem lisanju, pri-krojevanju, o uporabi s-trojev itd. Tečaji trpeli bodo po 6 tednov in bodo po štirie v lutu. Učnina znaša 25 gld. in vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk tečajev z oprošiVnjem od učuiue in s podelitvijo ustanov (po 50—150 gld.) Prvi tečaj se
prične dne 15. februvarja 1895. Prošnje za vsprejem je vložiti do 20. januvarja t. 1. pri ravnateljstvu tehnologiškega obrtnega muzeja na Dunaju. Vse podrobnosti se poizvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Koliko je srednješolcev na Kraujskem.) Pri-četkom tekočega šolskega leta je bilo na višji gimnaziji ljubljanski 701. na nižji gimnaziji ljubljanski 397 ;na novomeški 207, ua kranjski (2 razr.) 134, na kočevski 97. Skupaj torej 1536 gimnazijcev. Ljubljanska realka je štela 312 učencev. Ljubljanska višja gimuazija je jedna izmed najbolj obiskanih v Avstriji. Le samo črnoviškaz 848, przemišelska z 818 iu IV. 1 e m b e rš k a s 716 učenci jo presegajo.
(O vredbi stavbuili obrtov) razglašv deželna vlada kranjska ravnokar določilo, da se smejo v katerih krajih na Kraniskem pod olajšanimi pogoji dodeljevati dopustila za zidarsko, tesarsko iu kame-uarsko obrtovanje in pa za uarejanje vodnjakov, ter slove nastopno: Deželna vlada določa po predlogu kranjskega deželnega odbora, da se smejo dopustila za zidarsko, tesarsko in kamenarsko obrtovanje iu za nare|anje vodnjakov z omejitvijo, da smejo imeuovani upravičeni izvrševati dela na stavbah, kakor so v do-tičnem kraju navadne, in v krajih, kateri so zaznamovani v dopustiluem pismu, dodeljevati v vseh političnih okraiih vojvodine Kranjske pod olajšanimi pogoji; izvzeto je jedino pn ministerskem ukazu z dne 27. decembra 1893. leta kot izvzet kraj razglašeno ožje ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane, katero obstoji iz prvih štirih mestnih okrajev, navedenih v § 1. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana. Takšna dopustila se pa smejo dodeljevati samo v mejah krajevne potrebe, in poprej je povprašati vselej trgovinsko in obrtno zbornico, katera mora zaslišati dotično zadrugo.
(Razpisane službe.J Na dvorazrednici v Vačah je drugo učiteljsko mesto v 4. plačilnim razredom stalno ali začasno oddati. Prošnje do 15. januvarija c. kr. okraj. šol. svetu v Litiji. — Na jeduo raz-reduici v Vel. Poljanah mesto mitelja-voditelja 4. plačil, razr. s prostim stanovanjem iu šolskim vrtom. — Prošnje do 7. februvarija okraj. šol. svetu v Kočevju. — Diurnist dobi tukaj službo pri c. kr. sodišču v Zatičini z mesečno plačo 25 gld.
Društva.
(Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali družbi sv. Cirila iu Metoda: Slavna podružnica na Vrauskem 10 gld.; g. L. Zablačau 20 kron, ki jih je nabral gosp. Co-larič pri zborovanju katol. polit, društva ua Trati ; duhovnik z Notranjskega 7 gld. 25 kr.; preč. gospod dr. J. MuršrC, konz. svetovalec v Gradcu, po preč. gosp. dr. Iv. Križaniču, kanoniku v Mariboru, 10 kron : vč. g. L. Jenko, župnik pri Sv. Duhu n. D., 10 kron ; g. Ivan Prijatelj 10 kron kot dar družbe, zbrane pri godovau u g. Kristana v St. Vidu na Dolenjskem ; Kranjčan 5 gld.; vč. gosp. Jožef Zelnik, župuik v Cemšeniku, 8 kron ; vč. g. Jurij Lavrič. župnik v Ambrusu, 6 kron ; g. dr. Jernej Glaučnik v Mariboru 200 kron kot dar za šolo v svoiem rojst-venem kraju Velikovcu; slavna čitalnica v Planini 40 kron po predsedniku vč. g. župniku J. Podboju; slavno slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani 12 kron, in sicer je bi o 9 kron nabranih na veselici v rokodelskem domu, 3 kroue pa so dar vesele dru/.be pri Vipavcu ; g. Karol Š.tvnik, kranjski župan, 10 kron ; g. Miha Pes | a k, posestnik v Kameni gorici, 10 kron kot dar za leto 1895! po vč. g. arhivarju A. Ko-blariu č. g. Josip Benkovič, vikar v Novem Mestu,
4	krone; g. ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire
5	kron ; gosp. dr. Lovro Požar, c. kr. prof. v Ljub-liaui, 1 krona; po g. Ivanu Kremžarju v Št. Vidu pod Ljubljano: g. J. Zoreč, A. Roječ, A. Kastelic iz Doba in F. Eržen iz Si. Vida po 1 krono; č. gosp. J. Barle iz Zagreba 4 krone. — Iskreua hvala gg. darovalcem, ki so nam porok, da se smemo i v letu 1895 nadelati veliko požrtvovalnih prijateljev. Rojaki! Stopite polnoštevilno v njih krog, da prej dopolnimo nalogo letošnjega družbinega leta, da prej sezidamo slovensko šolo v Velikovcu !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Cerknici.) Kot ustanov-niki so pristopili k novemu „katol. slov. izobraževalnemu društvu" in plačali pn 5 gld. sledeči gg.: Frančišek Kunstelj, dekan v Cerkuici, Ivan Modic, trgovec na Rakeku, A nt. Lavrenčič, kapelan v Cerknici, Fraučišek Pešec, kapelan v Cerknici, Ivan Korče, posestnik v Cerknici. Rednih ud >v, ki plačal.« po 20 kr., oglasilo se je takoi pri prvem shodu
čez 30. Leskovec Antou. posestnik z Jezera, pristopil ie k društvu z 1 gld. Bog plačaj! Živeli njih nasledniki! Za odbor: Janez Porent, t. č. blagajnik; Frančišek Pešec, t. č. tajnik.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Konec.)
Zbornični svetnik Makso Kreuner poroča, da se je praška zbornica obrnila do ministerstva o vprašanju monopola za špirit iu da bi se sklicala en-keta vdeleženih krogov, katere bi o tem vprašanju obravnala, še predno se definitivno končajo razprave z ogersko vlado. Odsek je prepričan, da bi bilo za stvar dobro, ako se prošnja omenjene zbornice usliši in nasvetu je: Slavna zbornica naj podpira to prošnjo pri c. kr. fiuaučnem miuisterstvu. — Predlog se sprejme.
Zbornični svetnik Josip R e b e k poroča o tarifi za semnje v Črnomlju in z ozirom na to, da predložene pristojbine niso večje, kakor jih določa deželni zakon z dne 3. decembra 1868, uasvetuje : Zbornica naj se izreče v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado za potrjenje tarife. — Predlog se sprejme.
Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je avstro-ogersko društvo za izvoz naznanilo, da je Evgen Einaigel društvo zastopal v Bolgariji šest let iu da hoče pod pokroviteljstvom društvenim nastopiti svetovno potovanje, da bi v prekomorskih krajih za avstro-ogerske izdelke pridobil kupcev. Odsek je preverjen, da je tako podjetje v iuteresu udeleženih krogov, ali ker to ne zadeva kranjske industrije uasvetuje, da se sedaj more le moralično in ne materijalno to podjetje pospeševati.
Zbornični svetnik Vaso Petričič je mnenja, da bi bilo za pospešitev trgovine jako dobro, ko bi pri konzulatih bili nastavljeni tudi možje, ki so v trgovini zvedeni. Nasvetuje, da bi se zbornica na primernem mestu potegnila za to, da bi se sklicala enketa, ki bi se o tem posvetovala.
Poročevalee zagovarja odsekov predlog in nasvetuje le še, da bi se udeleženi krogi obvestili o omenjenem potovauju in da bi se zastopnik omenjenega društva tudi materijalno podpiral, ako bi tudi kranjskim izdelkom pot v prekomorske kraje dobil.
Ko so še govorili zbornična svetnika Vaso Petričič iu Janko Kersnik ter tajnik, vsprejela sta se predlog odsekov in oni zborničnega svetnika Baumgartnerjain nasvet zborničnega svetnika Vaso Petričiča, kateri se je v sporazumu ž njim tako spremenil, da naj se o njem odsek posvetuje in potem poroča.
Telegrami.
Deželni zbori.
Trst, 11. januvarja. Deželni zbor se je danes otvoril. Deželni glavar dr. Pitteri je obžaloval, da so nekateri načrti zakonov sklenjeni v prejšnjih zasedanjih se odklonili ali pa ostali nerešeni. Nadalje je rekel, da bode deželni zbor nadaljeval patrijotično delo, in branil zastavo narodnosti in samouprave. Oe se sklepi deželnega zbora pri nekaterih ministerstvih niso ugodno vsprejeli, zaupa pa deželni zbor v vladarja, ki z vzvišeno pravičnostjo in domoljubjem vodi osodo države. Deželni glavar je končal z eviva klicem na cesarja, kateri klic so poslanci soglasno navdušeno ponovili. Okoličanskih poslancev ni bilo pri seji.
Zader, 10. januvarija. Deželni zbor dalmatinski se je včeraj otvoril s slavaklici na cesarja.
Brno, 10. januvarija. Začek je v deželnem zboru tudi predlagal, da se naj na visoki tehnični šoli v Brnu predava v obeh deželnih jezikih. Promber je pa priporočal resolucijo, da bi država vsprejela v svojo oskrb deželne siednje šole.
Brno, 11. januvarija. Včeraj je predlagal dr. Srom v deželnem zboru moravskem, da naj se premeni deželnozborski volilni red. Pomnoži naj se število poslancev kmetskih
Najbolj« priporočena	Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
za preskrbljenje vseh	^^	°
;:=£: Schelhammer & Schattera
občin, volilni okraji razdele po narodnostih, v mestih razširi volilna pravica na vse, ki imajo pravico voliti v občinski zastop, v kmetskih občinah naj se uvedejo neposredne volitve in vsaka občina naj doma voli.
Dopolnilni deželnozborski volitvi.
Brno, 11. januvarija. V drugem volilnem razredu veleposestva je jednoglasno voljen v deželni zbor knez Salm.
Praga, 11. januvarija. V nefidejkomis-nem veleposestvu je voljen v deželni zbor konservativni kandidat vseučiliški profesor dr. Jurij Pražak.
Kriza na Ogerskem.
Budimpešta, 11. januvarja. „Budapester Correspodenz" je pooblaščena objaviti sledeče: Grof Khuen Hedervary bil je včeraj ob jedni uri populudne pri cesarju v avdijenciji. Cesar mu je ponudil sestavo nove vlade, a on je ta nalog odklonil, ker nima upanja, da bi mogel sestaviti kako vlado, ki bi razven izvršitve cerkveno - političnih zakonov mogla kaj pozitivnega storiti. Včeraj ob treh popoludne je potem cesar Szella vsprejel v daljši avdijenci.
Budimpešta, 10. januvarja. Cesar je Kolomanu Szellu naročil, naj sestavi novo vlado. Ta si je izgovoril nekaj časa pornislika,
Budimpešta, 11. januvarija. „Buda-pester Correspondenz" misli, da je cesar, ko je dopoludne vsprejel Banffyja, mu naročil, da sestavi novo vlado.
Budimpešta, 11. januvarija. Cesar je vsprejel Banffyja v jednourni avdijenci in mu naročil sestavo nove vlade. Potem se je Banffy dalje časa posvetoval z Wekerlom.
Vreme.
Rim, 10. januvarija. V^ Celenzi je vihar s snegom podrl štiri hiše. Šestnajst ljudij je podsulo. Osem so mrtvih izvlekli. V Raveni, Stresi in St. Angelu v Lombardiji gre hudo sneg. V poslednjem kraju se je vsled teže snega udrlo več streh. Človek se ni nobeden ponesrečil.
London, 11. januvarija. Pri poslednjem viharju se je ponesrečilo pet ribiških ladij. 80 ljudij je utonilo.
Algier, 11. januvarija. Vreme je vedno slabše. V Nemoursu je odtrgalo del nasipa in varstvenih zidov. V oranski pokrajini gre močno sneg.
Vojska mej Kitajci in Japonci.
Yokohama, 11. januvarija. Japonski listi pišejo, da je korejski kralj umorjen. Drugi listi pa pišejo, da je kralj bolan, ker ga je bila hudo napala božjast.
Tokohama, 11. januvarija. Prizadevanja Koreje, da bi dobila notranje posojilo, so se ponesrečila.
Dunaj, 11. januvarija. Pri nesreči v Gumpoldskirchenu je poleg že omenjenega kurjača poškodovanih tudi več drugih železniških služnikov in potnikov.
Neapolj, 11. januvarija. Včeraj je bila civilna poroka Crispijeve hčere s princem Linguagiosso Prisotnih je bilo več ministrov, poslancev in senatorjev. Kralj je ženinu in nevesti častital.
Pariz, 11. januvarija. Zbornica je zavrgla predlog, da bi izpustili Geraulda Ri-charda s 309 proti 218 glasom, ko je vlada poprej stavila zaupno vprašanje. Predlog, da se pomiloste politični zločinci sploh, je pa zavrgla z 248 proti 167 glasom.
Pariz, 11. januvarija. „Agence Havas" zagotavlja, da ni nobeno veleposlaništvo v Parizu nič v zvezi z Dreyfusovo zadevo.
Berolin, 11. januvarja. „Reichsan-'zeiger" oporeka, da bi cesar bil kaj vplival na to, da se na državnozborskem poslopju ni napravil napis: „Nemškemu narodu!"
London, 11. januvarija. Več tajnih po-licijstov glasgowskih je bilo poslanih v pristanišče, da so iskali nekega beguna, katerega izročitev se zahteva. Zatožba proti begunu je jako resna.
Kalkuta, 11. januvarija. Cihalskega glavarja Nizam-Ul-Mulka je umoril njegov ded Amir-Ul-Mulk, kateri se je proglasil za vladarja. Nizam-Ul-Mulk je imel zahvaliti prestol Angležem. Z njegovim umorom se je zopet pojavilo na dnevni red vprašanje o mejni politiki.
Laurenzo-Marques, 11. januvarija. Začeli so se boji mej vstaši in Portugalci.
Umrli so:
9.	januvarija. Marija Rozman, posestnica, 56 let, črnk Vas 24, endocorditis.
10.	januvarija. Jurij Burndorfer, nadsprevodnik, 76 let, Prečne ulice 2, oslabljenje.
V bolnišnici: 9. januvarija. Marija Okrajnec, kuharica, 70 let, srčna hiba. — Janez Ribernik, hlapec, 40 let, plučnica.
Vremensko sporočilo.
Ca«
opazovanja
10
7. u. zjut. i. a. pop. 9. u. »več.
Stanje
tr.kon.rm t ram
723-9 724 6 7259
toplomer.
po Ctliija
—2-6" 00 -2-8
Veter
Vreme
u u
d 3
S
•g o« i
S«
S
al. vzh. si. svzh.
oblačno
0-30 sneg
Srednja temperatura —1-8 . za C-80 pod normalom
			
Priporočen od mediciničnih (621) velmož (30-6) olajšuje kašelj, razkraja sliz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele.		Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-6) Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani.	
t
i 3
it
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 11
Ubaldupl. Trrikoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
tt I
o-1
o
b) *<
o! g,
a
il
Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša:
kemično čisti higijenični
~ kranjski liker
iz planinskih zelišč • I. K lauer-j a ,
trgovca ,,pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste,
je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo.
Dobiva se pri izdelovatelju J. KlauerJ-u, trgovcu ,.pri voglu", v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (deiikatesami), kakor tudi v kavarnah.	616 25—19
I
i
l
ČEBELNO - VOŠČENE š SVEČE
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.
H> u ii
a J
ss Is a 1> o i* z a.
Dne 11. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld
Skupni državni dolg v srebru.....100	,
Avstrijska zlata renta 4%......125	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......124	„
Ogerska kronska renta 4 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerskc bančne delnice, 600 gld. .	1048	„
Kreditne delnice, 160 gld. . ...	416	„
London vista ..........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
kr.
75 90 70 65 30 20
50	„
05	P
70	„
14	, 85l/,„
35	r
81	,
Dne 10. januvarija.
4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld.	50	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	163	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198	„	—	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	20	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......143	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	131	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	75	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 %	98	,	80	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	—	„
„ „ južne železnice 3% . 169	„	50	„
„ „ južne železnice 5% .	131	„	—	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	149 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „ — „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
VValdsteinove srečke, 20 gld......51
Ljubljanske srečke.........26
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	185
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3495
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	529
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	105
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	89 „ — „
Montanska družba avstr. plan.....99 „ — „
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	175 „ — „
Papirnih rubljev 100 ........ 133 „ 12l/,„
50 50
25 50
25
Nakup ln prodaja TUS I' vsakovrstnih državnih papirjev, are6k, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju \	najmanjšega dobitka.
L k' u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K C U R"
Wollzeile it 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila "PJO. v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibresiovanja pri popolni varnosti gf naloženih jr 1 nvu 1t;.
T*dai»t.eli • Qr. Ivan lanatii
Odeovorui vrlini k: Andrej Kalan.
Tisk .Kutollšk« Tiskarn"" v Ljubljani.