Novice. Posojilnicani, ki so nekdaj bile pri gra^ki zvezi. — Posojilnice, ki so v nekdanji državi bile včlanjene pri zvezah, kojih sedcž leži irven raej seiaaje aaše d; iave, ^lasli pri grafcki zvezi, so vsled znane pogodbe med av«txijsko republiko in našo državo preUpele veliko ško- do. Naša strnnka, ki je po svojih poslandh pri parlamentarn-i ra^^ravi tej pogodbi se cdločno protivila, je pri tej priliki z energičrJm naslonom dosegla, da je viada sjrejela resolucijo, v kattri se jv obvezala, da bo posojilnicain slorjeno škodo nadomestila. Brez cnergičncga naslopa aaše straake, vlada nikakor ne bi sprcjela na sebe le obveze. Na prizadevanje riaših posiancev jc vlada upostavila polrebno svoto v proračun. Ker se jc pojavila ncvarnpst, da bi te svole zopet zapadle po določbah srbskega zakona o državnem računovodstvu vsled a-eizvršenega izplačila, je ponovno posredoval pri miiustislvu za poljede-lstvo, Vasi Jovanoviču poslancc gospod dr. H oh n j e c , ki je v loj zadcvi sloiil že mnogo korakov. Gospod dr. Hohnjec je dae 9. marca dobil od minisira zagotovilo, da je ministrski svet storil potrebae sklcpe o v,:[ lačilu svot, ki so v to svrho bile postavljenc v zadnjc in predzadaje dvanajstine, ter da se bo takoj storilo vse' drugo, kar je zakonito pi-edpisano. da se omenjcne svote v rcsnici izplačajo za določeno svrho. Vsem, ki bodo obiskall vinski sejm v Št. Ilju v Slovenskih goriVah. Foselnikom šcntiljskcga viaskega scjma je izposloval pcslanec g. F"ranjo Žebot polovično vožnjo na žclezaici. Visoko od!:kovaiae pcs!aaca Smodeja. Predsedaik čehoslovaške republike T. Masarvk je ob priliki 75. rojstaega dae odliikcval več odliča:h jugoslovaaskih polifrikov ia čosaikariev. Med drugimi je odLkovaa z red.ra Belega leva aarodni poslanec :a bivši glavai uredaik »Sloveaca« g. Fraac Snnodej. Častitamol Pri Sv. Anš v Sbv. gosicah se je zadnjo aed?ljor dae 14. t. -m., vršil zelo lepo ct>iska-a shod SLS. Vodil ga ie načelaik krajevae orgaaiiTBcije SLS, župan Župec. Političao porcčilo je podal tajni Kraa'c. Zborovslci so skleaili aasleda i dve resoluciji: V prvi izrekajo zaupaive poslancem Jugoslovaaskega klirlba ia iih pozivajo, da vztrajalo v borbi proti izikoriščaa^u Slovenije. V drugi pa zahtevajo, da se čimprej reizpišejo vtlitve v.cikrajne zastope. Seja okrajne organizacije SLS za ptujski okraj, ki je l>:!a sklicana za 28. t. m. se vrši žc v nedel]o, 21. t. m. po sbodn zaupnikov, ob 10. uri dopoldae v Ptuju v gostilai siospcda Brenčiča z istim dnevaim redom. Prosim polnoštevilne udeležbe! — Ivan Veršič, t. č. načelnik. Kako zgleda zborovaa^-e Pucelj-Radičevih samostojaežev? V aedeljo, dne 14. t. m.r je sklicala Pucelj-Radičeva ssmostnjaa straaka shod v Šmar^e pri JeJšab. Kot govoraika sta aastoipila pred 15 pGskišaki aeki Debeleik ia Stoklas. Šmarčaai aočeio več poslužati fedaiic Sloveacevf Sp-anska bolezen razsaja po Sloveniji. Vedao več poročil prihaja, da se je splošno preblajenje, nekaka španska bolezen, ki j« nalezljiva, razširila po vsei Sloveaiji. Samo v Ljubljaai leži 15 do 20.000 bolaih. Vzrok bolezni je r.eprestano sprerainjaaje vremena, ki povzroča vnetje plji^č. Bolezea sama ni smrtnonevarna, je le nekaj smrtaih slučajev: Vendar se je ob času bolezai varovati prehlajenja in ne biti v prevroči ali prehladni scbi. Razno od Sv. Bolfeaka v Slov. gor. Traovčarvi ae morefo pozabiti svojega dobre«a župaaa. Zda! pravzaprav šele veja, ikaj so imeli m koga so i-zgulbilL Ž-upa-nske posle je začasao vodil prvi svetovalec; v aedeljo popoldne pa je bila volitev aovega župaaa. fevol'er\#ie ibil Matija Koomut, kmet v Tnnovs-ki vasi št. 17. NaiJ hodi po stopiajah pako;nega Jakcba; to bo najboljša ia aayaraeo'ša pot. — Z daem I. maja se vipelje ia odda po dražbi vsakdaaja poštaa vožnja. Pogajanja se vrši o dae 29. marca v rncstai 'hiši v Ptujii ia dae 30. marca v otočias.ki hiši pri Sv. AndTažu v Slov. gor. Do pogajaaj je prišlo vsled poaudbp aove avtodružoe, da prevzaime vsakdaaje prevažaaje pošte. Vse kaiže, da se aamerava avtomobilai promet otvoriti z dnem 1. ma|a t. 1. S teim, da bi družba prevzela prevažaaje pošte, bi dobila tudi pravico do ceaejše dabave bencina. Bonvo videli, 'kdo bo zmagal pri dražbi. — Postai čas ]e sicer, a vendar pa imamo veBkrat kak teater. Zadajič je triperesna deteljica aaskbčila prodajalao v Bišu m se vadila v zavzetju trdaiav; seveda si je pri tem raočao pobila gJa-ve ia polomila prste. V scboto zvečer je mlad kopač od Sv. Urbaaa vzaemirjal z divjiim kričaajem mirno preibivalstvo* pijaa do s'kra'aosti, da ai mogel aiti stati, je veadar ikl-ical svet na ikorajžo. Škoda, da ai več orožaika Tukiča pri Sv. Urbanu! Najostrejše obsoditi imoraimo pa aespamet neikar terih g-ospodarjev, ki se bačejo pred svetom postavljati s tem, da dajo delavcem pijačf čez raero ia potrebo ia še ra-zae vrste: viao, žganje, jaboilčaioo. Ti so sokrivi na izt?redih zdivjcaiih faataliaov. — V nedel-o popoldae pa je aek mož iiz Traovskeg-a vrha letal po tnvovskih livadah za svojo ljubo ženo, da bi ji s pestiai ubijal več zakonsike ljubezai ia ^ves^toibe v iglavo ia srce, seveda v veliko zaibavo cele okolice. — Za drug teater pa se pripravljajo mladi člaai našega prosvetaega društva, ki aam hočcjo za Veliko aoč priTediti giledališko predstavo. Na to predstavo bo mo pač šli vsil — Kdor še ai aaročil »Sloveaskega Gospo darja«, aaj to stori kmalu; 3 diaarjev za cele tri mesece je zaesek, k\ ga lahiko žrtvuje vsak težak. Z Veliko aočjo izido list v aovi, lepši ia večji obliki. Težko že čakamo a&aj! Fantje, tlekleta, pozor! h Sel pri Sloveajtgradcu aam poTočajo: Dae 5. marca se je iklatil tod okali aeki klativitez ia raAoJaiiki čedao dblečea človek ika-kiih 3O let. Trdil je, da je g. Rajhter, gostilaičar ra mesaT iz Mežice. Najel je t ikajšajega 191etat?ga faata Aatoaa Sterajaka za hlapca ter trdil, da greii i proti KotljaTn. kjer ima najeto tudi deklo, ki bo šla z ajima. Faat si zsvije v culico folače, dve STajci, aov kldbijk ia aove čevlje tcv gre z ajirm. Med po*. tjo pa jo zavije ta lažig-ostilaičar namesto proti KotFam na Uržulsko goro, češ, bosta šla kar čez ^rovo ia bo šel po deklo potzaeje, ker se mu nvudi domov, kjer ie žeaa že gotovo v skrbeh, kje hodi. Pri Veraačailcu pod Urško goro sta prenoč?¦<. ala. Ob dveh zjutraj zbudi hijec Sternjpka, češ čns bo iti. Ko sta bJa v gosdu, ga vpraša, če ima dcaj d^ narja s sebo]. Fant prr-vi, da aič. Vpraša ga dalje, če iiri» acž. Faat pravi, da ae. Teda^ ga pograibi, vrže v gTnvovj«, inu izpuli oulico z aedelijsko obleko ter zbeži. Vedi Bo*f. kaj bi aaredil s faatom, če t>i jmel deaar. Ne zaupajte Ij^dcm ki jiih ae pozaate, aaj Vam obetajo še tako dobis službe. Koliko mladih deklet zaibrede po taki zaupljivosti v aajhujšo aesrečo, ta faat bi lahiko prišel tudi ob življ^aje. Aagel varJh ga je pr.vedel še živega dcmov. Iz gornjegTarskega okra-a. Dae 3. t. m. je začel voziti zelo težak tovorai avto, iki je last g. PodbrežaLka v Gorn:0!mgradu, rezaa les od nijegove parae žuge aa Paiko. Prazen avto tehta 3300 kgr tovora pa a&Ioži -1000 kg, slcupn s teža okoli 7300 kigf. Splošaa teža pride samo aa zadaja kclesa, ki imajo premer širokosti samo po 6 om. Dež. zak. št. 32 od 26. 2. 19O7, določa, da se sme na 6 cm širokih kolesih prevažati samo teže 1500 bg. Ker ima pa avto zsdaj po dvojaa kolesa, leži vsa avtomoibilna teža aa šestih kolesih, s širiao po 6 cm se srae prevažati le ieža 2250 kg. Nasprotao pa teihta aaložeai avto akoli 7300 kg. Torej po irgoraj aavedeaem zakoau preikorači aič maaj kot za 5050 kg teže. V teku pao- dai ]e že ta avto spremenit naše ceste v ajive. Vrezal jim je po 20 do 30 cm globoke ibrazde ter je že sedem cestaih kaaalov porušil. Radovedn; smo, ali je omeajeai zffkoa samo za kmete ia graščiao, za gg. demokrete pa ae?! Mi kmefije da.kcolačevalci osiro prctesliramo proti tej škaadalozai ia šijjdu-željni vožnji in prostmo gig. sreakega poglavarja ia dr. Goričarja, da se faikoj prepreči škodoželjna vožaja, kaikor se ]e graščiai. Gospcde poslaace pa prosimo, da če se ta škodožyltaa vožaja takoj ae ustavi, da pošljejo eaega strokovajake "na lice mesta, da iigotovi, če so aaše ceste sposobae za take avtomobile ali ae? — Več davkopl-ačevalcev. Požar. Iz Bočne pri Gornjem "gradnu poročajo: V Bočni pri Gornjem gradu je izbruhail v sobolo, 13. t. m. v spodnjih prostorih dvorane Žmavc požar. Le veliki spretaosti gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil in upepelil sosedna poslopja. Nevaren jrazbojnik pod ključem. Rajhenburškemu orožaištvu se je posrečilo s pomočjo orožnikov iz Krškega, da so po večmesečnem napornem trudu prijeii žc dolgo iskaivega, glasovitega razbojailui Ivana Jeke iz Rake na Dolenjskem, ki je bil strah in trepel Krškt-ga polja in Posavja. Jeke ima zclo kosmalo vest, dokazali so mu tri rope in nič manj kot 16 vlomov. Na sumu g;i imajo tudi radi nekaterih nepojasnjenih umorov na Dolcnjskem. Bil je svojčas že firetiran, toda 5. aprilu lanskega leta je pobegnil iz zaporov krškega sodišča in ^ se skrival pred orožniki tako spictno, da so ga šele po dolgem iskanju izsledili. Jcke se je skrival zadnje čast* ; s svojo Ijubico, 20 lelno Julijano Vrabec v Raštanju pri Rajbenburgu, v hiši rudarja Jerka. Ko so orožniki vdrli v hišo, je vrgel med nje steklenico, napclnjeno Ł aeko eksplozivno saovjo, ki se je vžgala ter napolnila celo hišo z dimom. Jeke je skušal v naslali zmedi pobegnili, sprožil je proti orožnikom samokres ter planii proti vratom. Toda ni računal s prebrisanosljo orožnikov, ki so postavili pri vratih in oknih straže. Po hudcm naporu se jim-posrečilo naposled roparja zvezati. ter ga v družbi njegove Ijubir-e odgnati v Novo mesto, kjer so ga zaprli na okrožnem sodišču. Nečloveška mati. V soboto so potegnili v Ljubljani iz neke greznice 7 mesečno d-ete, ki je blo bržkone živo rojeno. Ravno tako so potegnili te dai iz Bistrice na Perovem pri Kamniku novorojeno dcle ženskega spola. Tudi pri tcm je obdukcija sedaj pokazala, da je bilo dete živo rojeno, popolnoma razvito, na vratu pa so se poznali znaki davljenja. Orožniki iščejo mater, ki pa je bržkone, kaka tujka, ki je prišla, izvršiia zločin ter odšla. Zločinec v vreči. Zagrebška policija je zgrabila nenavadaega tatu. V samostanu frančiškaaov so opazili na podstrešju vrečo, ki pa se je premikala. Hiteli so po policijo. Ko so prišli trije policaji, so šli skupaj nad živo vrečo, v kal-eri so našli znancga zločinca, ki se je tja skril, da bi samosiaa oropal. Ženska roparska banda. V Sremu se je zbralo sedem žensk, ki so v okolici Osijeka ropale. Zdaj pa so jih zajeli. Obsojene so od šest mesecev do 5 let zapora. Pravijo, da so zelo jokale, pa ni nič poniagalo. Tragčna smrt na železaiškem tini. h Like poročajo o gTozai želemiški aesreči. ki se je pripetila na postaji Zemšič. Ko so v poadeljek zjutraj prišli delarvoi aa postajo, so nnšli aa tiru človeško roko, o čemer so takoj obvestili načelaika posia'e. Pri aadaljaem iskaaju so aašli aogo v čevlju, človeško srce ia odtrgaao moško glavo. Po^glavi se ]e ugotovilo, da je bil rarzmesarjeai poaesrečenec občbiiiki pisar Pero Dasovič. Kaiko se je aesreča dorgodMa, ai zaaao nikoir.ur. Domaeva se, da je šel Dasovič preko pragt? domov: da ga je aa tiru zgralbil splitsiki brzovlak in ga aa Icose raztrgal. Poikojai Dasovič ]e b;l v Perirši.čai priljubljena oseba. Zapušča pridao žeao ia 161etao hčerko. 500 roparskih umorov ima na svoji vesti dolgo iskaai Jussuf Behonič, katerega pa so sedaj albanski orožniki zajeli. — Slovenec iz Trsta v bt>Ijševiški službi. h Varšave poročajo: V boljlševišlci vojski je zaposleaih aa odličnih mestih več Tnladih Sloveacev. Nedavao tega ;e bil v Moskvi naimeščea tudi Sbveaec \z Trsta, ki se piše Jeako. V krat kem se napoti v Berlin, Pariiz ia Loadoa posebaa voaška koarisija Rusije, ikatere člaa bo tudi častaik;, ki je rodom Sloveaec. Advokat — pekovski pomočnik. V Zagrebu je pretekli tedea dr. Milan Draganec pred posebno komisijo delal slrokovni pekovski izpit in ga je o^llično naprav;I. Velikn železniška nesreča. V državi Gostarica se je pripetila vclika želczni.ška nesreča. \ad reko Vivilla se je podrl niost pod vlakoni, v kakrem sn j> vozilo HKM) izlelnikov. 248 ljudi jc mrtvih. 175 pa težko ranjcnih, ostali pa vcč ali manj -nrjen'. frtev poktica — ogrjegascev. V neki kmetski hiši ca Br.varskcir, je izbruhnil po;":ar. Prihileli so ognjegšsci in delali z vso požrtvovalnostjo. Ko pa so nosili pchišlvo iz spodnje .cobe, se je nanje porušil strop, ki je pet ognjegascev pokopal pod seboj. Vseb pct je bilo mrlvih, zadušenih v razvalinah in dimu in ožganib od ognja. Stekla krava. Kakor pes, tako tudi krava lahko zboli za sieklino. Na ^ejmu v francoskem mestecu Oeeziju je kupil ncki kmet par Jrav. Na potu domov pa je pri eni ncnrdoma bbiLihnila sleklina. Krava je zdivjala, se zakadila v nekega potnika in ga pon:andra!a aa tl-eh, da je dobil težke poškodbe. Nato se je zaletela v neki avtomobil, ki pa jo je vigel s ctste v jarek. Pa se je pobrala in zakauila v nekega kolesarja, ki ga je s kclcsom vred dvigtiiia na rogovih in vrgla ob tla. Končno so jo uslrelili, ker ni smel nihče do nje. GTozna lavina. Pri mestu Birgam v Ameriki je pridrvela z brega grozna lavina, ki je pokopala pod seboj veliko hiš in vse ^Lanovaice v njih. Samo par lju<'°m se je posrečilo uteči vcliki nesreči. Izpod ruševin so dozdaj izvlekli 38 mrtvecev, preko 50 pa jih je še pcdsulib. Nad 1000 rnož dela noč in dan, če morda še rešijO kakega živega človeka. Cudni »umetniki«. V Berlirm so začeli nekateri umet niki na poseben načln služili denar. Zavezali so se, da goiovo število dmi ne bodo ničesar jedli, recimo 1 teden, 2 ali 3-ledne. Ljudje so jih hodili gledat, pa so seveda morali plaeati vslopnino. Zclaj jc policija prepovedala pobirat: vslopnino. In »umelniki« so prenehaii stradati, kei-so si dosti prislužili. Čudaška Amerikarkka. Te dni je umrla v Rimu neka Amer&anka, k! se ]e dalje časa nvudila v Italiri. V svojsm teslamentu pa je doloola, kaiko naj jo pakopljejo. Obleči so jo morali v črno svileno obleko, oibložili. so ]o z vsemi dragoceriim-i okraski, ki jih je nosila v življenju. Poleg tega pa je zahievala, da so ji priložili steMenico naijbo!]šega vina in enega pečenega kapuna, pa zlate vilice in nož! M-ož zažgal svojo ženo. V nekem neapeljskem predmestjju sta se prepirala in pretepala mož in žena. Pri tem jfc nvož v svoji zdivjani jeizi ženo zvezal, ji polil oibleko s petrolejeim in zažg-al. Jožefom in Jožicam kupujmo la teden za god srečke loterije za Siidion. Šo 14 dni po godu se Lodo veselili našega daru. Najbolj bcdo pa srečni na cvetno nedeljo, -Łe jim srečka prinese lep dobitek. Za sklad SLS so darovdi vrli pristaši SLS v župniji St. Janž na Dravskem polju 1630 dlnarjev. Zavedne somiš''eniike pri Št. Janžu staviir.o za zgle>! kraje-vnim organizecijam SLS! Zg-ubila se je htaTii!rucka knjrga na ime Ivnn Gorrvik. Odda se riaj pri vojneim -invEltdiu Ivanu Gorniku v Vcseku, Sv. Mar-eta ob PesnLci. Nekoč smo že po«»očali, da ie svetovno znana tvrdka Georg- Scbicht A. G. v Usfu ČSR, skupno s tuka-šnjMmi Jian-'<ami ustanovila v naši državi in sicer v Osijeku tovarno za milo, druoa prallna sredstva in sveče ter jo cpremila z na-cT\oderneiš:!mi stroji in pripravami.' V tej' tovarni se lizdeluje zlasti svetovno znano in vsem gospcdiniam piriJju'bljeno »Schiohtovo milo« z znamko »Jelen«. k'i je priKiiano najboljše, kar se more v stroki irdelovanča miila sploh doseči in katerega se radi njegovih res nedosežnih svojstveh tuidi v naši držsvi od dne do dne več raapeča. Drug, prav tako koristen ikaikor pTimeren izdelek je pralni prašelc »Zenska hvala«, VI prav rab'.Jen. ne prihrani le truca in dela, ampek tudi drago perilo uspešno varuje poikvacre. Vsi hdelki imenovane tvrdke nosijo ime »Schioht« in pa varstveino znainka »Jelen«, na kar se naj posebno jpazi pri kupovanfu mila in pralnega praška. Opotzarjamo r.a nairnanilo, pricibčcno v našem današnjem lisLu-, kakor tudi na še s'ledečri oyhse, ki spoštovanim g-ospodinjarn naj'bolje poi^asnjuje^o vrednost Sohichtovih izdelkov.