Leto XLP. i-■ Inseratt: ■ Emstolpna peiilvrb.a (7i mm|: za enkrat . ... po 15 » za dvakrat .... „ 13 „ za tr>kral .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Pcroina orairii sanvsie. asmrtnice itt: enos olpua ne Itvrsta po 18 vin. ■ ■ Poslano: * ■' enjstolpna petitvrsta po 3(1 vtn. Izhaja vsak dan, tzvzemšl ae- del|e m praznike, ob 5 ari pop. Redna letna priloga Vozni red. Posamezna Številka 6 vinarjev. Šlev. 22. Izven Ljubljane 8 vin. y [¡„f,)^ y Sr3]0i a jBDDarJO 19:4. ss Velja po poSU: = Za uelo leto aaiirej . , K 26 — za en meseo „ , . ,, 2 20 ta Nemčijo celoletno „ 29 — za ostalo Inozemstvo „ 35 — V L| o b l| .i nt oa dom: Za celo leti aaprel . . K 24 — za en mese „ „ 2- — V uprav< greicma mtsrCno ., 1*70 = Sobota, izdaja ~ za celo let ........7-— sa Nemči|o eeloletno „ 9-— zs ostalo inozemstvo „ 12 — RS- Oredništvo |e v Kop'tar|evl nltol itev 8 III Rokopisi se ne vračajo; netranHrana pisma se ae e=s sprejemajo - Uredniškega fjletoua štev H = Opravništvo |e v Kopitarjevi allot it 8. — Hanno poštno hranilnice avstrils-ke št 24 797 ogrske 26 511, bosa bero št 7563 - Upravnlškega telefona št Ia8. Današnja številka obsega 4 strani. Bo! u zemljo. Namen teh vrstic je opozoriti slovensko javnost na naseljevalno delo »Siidmarke«, s katerim se je zopet obširno pečal njen zadnji občni zbor v Inomostu. ICajti ena glavnih napak slovenske narodne obrambe je, da še vedno omalovažuje boj za zemljo, ki so nam ga na celi črti napovedali naši narodni nasprotniki in pri katerem postopajo po sistematičnem načrtu. Ta boj omalovažujemo mi, ki bi s smotre-no urejeno kolonizacijo lahko na marsikateri točki narodnostne meje lahko napade na našo zemljo vspešno odbili. Nemško delo priča, da je zadnji čas, da to svojo zamudo popravimo. Kolonizacijska akcija na Balkanu in v jugoslovanskih deželah je popolnoma odveč, ker imamo toza-dovolj posla na lastni narodni meji. ddmarka« je začela s sistematičnim valnim delom na narodni meji že )06., v večjem obsegu pa leta 1908. a 1908. do 1913. (ekskl.) je izdala eljevanje 847,536 K. Vsako leto je ta postavka v njenem računu in je i leta 1912. številko 119.253 K 36 v. to še ni nič proti vsoti leta 1913., ki ala nad 220.000 K. Če vse te zne-tejemo, vidimo, da je izdala »Sud-za kolonizacijo cd leta 1908. do "n14. ogromno vsoto 1,067.536 K. Kuje večinoma na lasten račun, v zad-lih pa se je začela pečati tudi s po-anjem nakupov. Znano je; da sta 5t, Ilj in Marenberg predmet »Stid-e« kolonizacije. Tu je naselila 56 z 330 osebami. Od Novega leta >a je naselila v »sklenjenem ozem-l. Ilj, Marenberg) 8 rodbin s 44 ose-1 zmislu sklepov skupščine v Solno-so ustanovili pri svojih podružnicah :nskih krajih »odseke za obrambo •, ki obstoje v sledečih krajih Slov. ---- ce: Maribor, Celje, Slov. Bistrica (s Pragerskim in Peklom pri Pol čanah), Ormož, Velenje, Sichendori pri Cmureku; na Koroškem: Velikovec, Rožek, Št, Peter pri Celovcu in v Kočevju na Kranjskem. Vrhu tega imajo v Celovcu še poseben na-seljevalni odbor za Koroško. Naloga teh odsekov je voditi razvidnico, iz katere je vsak čas razvidno, koliko posestev je v njihovem okolišu na prodaj pa tudi, kje bi se mogel še naseliti kak nemški trgovec, obrtnik ali podietnik. O vsem tem poročajo vodstvu »Siidmarke«. Že od leta 1908. se v nemških obrambnih krogih razmotriva vprašanje parcela-cijske naseljevalne banke. To misel so sprožili nemški narodni sveti na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem in zdi se, da se bliža sedaj uresničenju. Na letošnji skupščini v Inomostu je o tem načrtu obširno poročal prvi blagajnik »Siidmarke« prof. Ganglilz. Banka naj deluje na narodnostni meji in pa v okolici nemških mest, ki so ogrožena od slovenskega priseljevanja. Podjetje naj ima pravno formo akcijske družbe z akcijami na imena. (Na imena zato, ker se tedaj lahko prepove v statutu prenos akcij na druge osebe.) Akcijski kapital bo znašal 4,000.000 K, od katerega se bo za prvič emitiralo akcij v znesku 2,000.000 K, Nominalni znesek ene akcije bo 400 K. »Siidmarka« bo odstopila novi banki posestva in druge efekte in sprejela na ta račun 250 akcij (apports). V statutu se bo določila maksimalna divi-denda 4%, »Siid marka« bo garantirala za 3% dividendo. Zato bo pa zahtevala, da bo smela banka prodajati posestva samo za lastne stroške, računajoč k temu seve tudi režijo in 4% obresti od investirane glavnice. Da se omogoči udeležba pri banki tudi onim, ki ne morejo podpisati akcije sc bo osnoval poseben rezervni fond. Tako bo pa tudi mogoče, da bo banka lahko takoj začela z uspešnim delovanjem. Pozneje si bodo priskrbeli potrebnih sredstev s hranilnimi in kontokorentnimi vlogami, oziroma tudi s povečanjem akcijskega kapitala. Sočasno s kolonizacijo sc vrši tudi industrializacija naših dežel polom nemške- I ga kapitala. Tudi na to $kuša vplivati nemško obrambno delo po sistematičnem načrtu. Elektrarne na FaH. na Felberjevem otoku pri Mariboru in »Poetovio« v Ptuju imajo dvoriti novo ero nemške industrije na slovenskih tleh. Pa tudi v manjših krajih na Štajerskem nastajajo nove nemške tovarne in ž njimi prihajajo nemški uradniki, profesionisli, trgovci in obrtniki. Tako dobivajo ti kraji naenkrat nemško obi-lježje. Tako delajo nasprotniki in kako mi? Čas hiti in mi čakamo res resignira.no, kaj nam prinese bodočnost. Trpke besede silijo v pero nad to malomarnosti, ko imamo vendar dovolj vzroka, da delamo s polno paro in brez prenehanja. Naj se vendar že enkrat prebudi narodna vest slovenske javnosti, da storimo v zadnjem trenutku, kar se storiti da, AVSTRO - OGRSKA. Parlamentaren položaj. Dne 27. t, m. so se vladne stranke dopoldne in popoldne pogajale z min. predsednikom in s Čehi, ki obstruirajo, da se omogoči dclozmožnost zbornice in reši začasen proračun. Konference pa niso imele za-željenega uspeha, ker hočejo vladne stranke Šestmesečni računski provizorij, češki agrarci. in češki radikalci so pa le za krat-kodobni začasni proračun in le pod pogojem, da se napravi v parlamentu red, oziroma da se ustvariio nrednogoi«, ki bi omogočili delovno koalicijo s koalicijskim ministrstvom. V proračunskem odseku so Čehi obstrukcijo opustili in pripomnili, da bodo v zbornici nastopili s poostreno ob-strukcijo. Zbornična seja je napovedana jutri, 29. t. m. ob 11. uri dopoldne. Prva točka je poročilo peti~'jskega odseka, druga proračunski provizorij. — Pododsek davčnega odseka je rešil dne 27. t. m. zakonski načrt o hišnorazrednem davku. Nepričakovan preobrat v sodni razpravi proti Rusinom na Ogrskem. V Marmoras — Szigetu že več časa razpravljajo proti Rusinom, ki so jih Ma-žari postavili na zatožno klop. Dne 27. t. m. so pa sodni zdravniki izjavili, da bolehata obtoženi Babirec in Borkanyank na bolezni dementia degenerative, Vakero-vasziiy pa na Imbecillitas. Državni pravd-nik Illes je nato predlagal, naj se proti navedenim postopan'e ustavi. Predsednik sodišča Aurel pl, Toth je na to naznani!, du se postopae'e ustavi in se navedenci internirajo v bolnišnici. Nove težave v Bosni. Političen položaj v Bosni sc je zooet poslabšal, ker so nastale diference v delovni večini. Šlo je za subvencijo 36.000 K neki stalni gledališki skupini, ki naj bi se polagoma razvila v narodno gledališče, Srbi in Hrvati so predlagali, naj se gledališče imenuje: Srbsko - hrvaško narodno gledališče, kar je bilo tudi od Srbov in Hrvatov sprejeto, mohamedanci pa hočejo »Bosensko - hercegovsko narodno gledališče«. Mohamedanci izjavljajo, da ne glasu-jejo za proračun, dokler se njih zahteva ne upošteva. Velike prekmorske družbe se bore. Kakor dereči volkovi sc zdaj trgajo za izseljence velike prekmorske družbe. Trgajo se predvsem za avstrijske izseljenec. Leta 1912 sc jc izselilo 131,227 Avstrijcev in sicer čez Trst 9.062 (7"v). čez Hamburg (Hapag) 32.983 (25"4%), čez Bremen (Severno nemški Llovd) 40.955 (31"5' ), čez Rotterdam 11.331 (8-6%), in čez Antwerpen 28.635 [22rf) izseljencev. Na Dunaj sta prišla Bellin. glavni ravnatelj Ha-paga in glavni ravnatelj Severno nemškega Lloyda Heireken, kjer sta berantala za izseljence. Baliin se je osc'oiio zavzemal, da bi on vozil vse ogrslap izseljence, a tudi Heineken je potoval -s Budimpešto v tej zadevi. Med tem so pa v Parizu ustanovili nov pool paroplovnih družb, a v ta kartel niso sprejeli Hamburg - Amerika proge, Brllin je pričel na to takoj proti pooht boj in izkula Cunardovi družbi iz- viti izseljevalno kupčijo z ogrskimi izseljenci čez Reko. Da konkurira z Bremenom, je otvoril novo paroplovno osebno in tovorno progo med New Yorkom in pristanišči vzhodnega Sredozemskega morja. Znižal jc tudi vožne cene, nakar so jih znižale tudi družbe Cunard Line, White Star Line in American Line. Ta boj med velikimi prekmorskimi družbami žal lahko izseljevanje zopet pospeši. Boj lahko dclgo časa traja, ker se bore najboga^ei^e prek-ir>crr' e družbe, BALKAN. Velesile so sklenile, da bosta tako albansko posojilo kakor tudi albanska brnka mednarodna. Pogajajo sc še, kako visoki da bodo bančni deleži posameznih držav in o posebnih predpravicah Italije in Avstro - Ogrske pri banki. Merodajni krogi v Rimu najodločnejše izjavljajo, da je izključena intervencija Avstrije in Italije v Albaniji. — Volitve v bulgarsko sobranje so določene za dan 8. marca. Bulgarsko notranje ministrstvo je izdalo odlok, ki ukazuje oblastem, da morajo strogo paziti na tiste agitatorje, ki bi proti vladarju agiiirali in naj jih sodno zasleduje'o. V Sofijo je doiel novi ruski poslanik Sa-vinski. — Venizelos je v Berolinu sprejel tehnike ladjedelnice Vulkan, ki gradi novi grški dreadnought. Šlo se je za to, da se pospeši zgradba, ker nakupuje Turčija nove vojne laclje. Ven'zelos je v Berolinu zaslišal tudi profesorja Kauerja, ki je izdelal načrte za zgradbo solunskega in pi-re'skega pristanišča. Grška vlada ie ukazala, da naj se ie enkrat prouče dohodki in izdatki nameravanega pristanišča v Ka-ve.lli, predno doveli, da se izvedejo tam nameravane pristaniške zgradbe. Dnevne siov"ce, -¡-Poslance Ooslinčar — član obrtne" a sve'a. Minister za javna dela jc imenoval državnega poslanca Josipa Gostinčarja članom obrtnega sveta na Dunaju — namesto pokojnega dr. Igri. Žitnika. + Dr, Rostohar in »Nsrod*. Dr. Ro- stohar se je moral ¡Narodu» nekaj zameriti. Sicer se natančno ne ve, kako in kaj. Najverjetnejše zato, ker dr. Rostohar, s katerim se mi sicer docela r.e strinjamo, samostojnejše misli, kakor to svobodomiselni despoije pri »Narodu« prenesejo. Naj bo kakor že si bodi, toliko je gotovo, da je »Slovenski Narod« dr. Rostoharja nele-po pusLil na cedilu v času, ko so ga njegovi liberalni nasprotniki na'bolj grdo napadali po časopisju. Če pomislimo, da imajo razne ženske pri »Slovenskem Narodu« kar" pol lista na razpolago in da se zanje pri »Narodu« tako toplo zavzemajo kakor že za nobenega svojega pristaša, potem pač mnogo pomeni postopanje -Slovenskega Naroda« napram dr. Rostoharju, katerega so lahko prištevali k svojim najboljšim pri-stašom. Naše domnevanje, da se ie moralo nekaj posebnega zgoditi, nam potrjuje tudi okolnost, da v Narod« od česa do časa pri-občuje notice sicer po vsebini strahovito puste, pa očevidno naperjene proti dr. Rostoharju, Tako n. pr. je »Narod« pred kratkim časom porabil neko notico praškega ■ Časa« proii dr. Rostoharju in se pri len zavzemal za Ilesičevo jugoslovanstvo, češ, sedaj je dokazano, da Ilešič in samo ilešič pametno misli o jugoslovanskem vprašanju. Svoje stališče k jugoslovanstvu smo že svojčas označili, zato se ne mislimo tu z nikomur prerekati. .Kolikor poznamo dr. Rostoharjeve nazore o jugoslovanstvu, pa moramo pripomniti, da niti približno niso taki in tako nepačn', kakor jih predstavlja Narod«. Ali v resnici ne vedo pri »Narodu.', kaj dr, Rostohar pite v Napredni Misli«, ali pa vedo in namenoma s oepa-čevanjem njegovih nazorov delajo le reklamo za megleni Ilešir.ev ilirizem. To vprašanje pa si naj le dr. Rostohar in Slovenski Narod, razrešita, mi postavi no tu samo zgled, kako nelojalno zna »Slovenski Nered« ncsicpai/ proti najboljšim ljudem svoje stranke, ako si upajo imeti v kakem ozirtt svoje mnenje, Tako kakor dr. Rostoharju se je doslej godilo še vsem, ki so se kdaj trudili za liberalno stranko. -4- Škodljivci kranjske dežele zavrnjeni. Trojica: Taussig—Pavšler—Slovenski Narod premišljujejo samo, kako bi kranjsko deželo oškodovali. C. kr. poljedelsko ministrstvo je zavrnilo pritožbe proti razsodbi deželne vlade in je podelilo kranjski deželi koncesijo za zgradbo elektrarne na Završnici. Seveda sta se Taussig in Pavšler pritožila na c. kr. upravno sodišče in sta še celo zahtevala, da mora njuni pritožbi ministrstvo prisoditi odložilno moč, to se pravi: da bi morala dežela ustaviti zgradbo, dokler bi se tema plemenitima patriotoma ljubilo kovati pritožbe. Poljedelsko ministrstvo je pa njuno zahtevo odbilo, ker rima ne Pavšler ne Taussig pri deželni elektrarni ničesar iskati. Ko bo upravno sodišče sodilo o praznih ugovorih Pavšler-jevih, bo deželna elektrarna naibrž že tekla. Pavšler, s pravico revnih, ki vlaga pritožbe na c. kr. upravno sodišče, je za sodišče gotovo ravno tako interesantna prikazen, kakor »Slov. Narod«, ki pobija deželno pridobitno podjetje v službi tujcev, za kranjske davkoplačevalce ... -f Koliko nas je Izmael Kemal beg veljal. Izmael Kemal beg jc bil svojčas poslanec mesta Valone v turški zbornici. Ko se je proglasila neodvisnost Albanije, jc padlo nanj milostno oko našega zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki ga je napravil za šefa provizorične vlade. V to svrho je dobil, od avstroegrskega erarja za prve potrebe 300.000 K, »Lloydova« ladja, ki j« bila nalašč za to najela, da tega imenitnega moža s svojimi tovariši prepelje iz Trsta v Valono, pa nas je stala sama 12.000 kron.Pri vsem tem pa je bil ta Izmael Kemal beg velik slepar, kakor jih ni veliko pod nebeškim solncem. Dognalo se je namreč, da se je ta mož, ki je imel po nalogu grofa Berchtolda varovati neodvisnost Albanije, pogajal z Grki, ko so ti oblegali Janino in je končno za par deset tisoč zlatnikov dosegel, da so Albanci, ki so branili Janino — bilo jih je 12,000 — dezertirali, vs!ed česar so bolj zviti nego hrabri Grki mesto laž e v pest dobili. Ko je prišel v Alb anijo znani vojvoda Montpensier pogledat, če ne bi mogel on dobiti albanske krone, mu je Kemal beg delal najlepše komplimente, dokler r.i dobri vojvoda potisnil temu častitemu možu v žep nekaj tisočakov. Zdaj pa je Kemel beg, ki je bil tudi pri koncesiji evscrijskolaški banki, ki je zdaj predmet protestom ostalih velesil, veliko zaslužil, more! demisioniraii, leer se je mož veza! končno še z Mladoturki proti lastni vladi! Koliko je za to clcbii, ni znano, kakor tudi ne, koliko so stali skupni vzdrževalni stroški, ki smo jih mi za tega lička trpeii. — Orlovska organizacija na Šta« jerskem. Šmartin pri Slovenjem grad-eu. Pri nas se jo pretočeno nedeljo 25. januarja usianovd telovadni odsek »Orel« za Mislinisko dolino s središčem v Šmartnu. V dolgem poljudnem govoru je g. predsednik dr. VerStovšek razložil pomen in veliko potrebo te mladeniške organizacije. Poslušalcev je bilo prav mnogo, večina mladeničev, tudi iz drugih župnij; hvalevredno pa so so udeležili tudi očeijc in gospodarji. Z vidnim zanimanjem so šlo poslušalcem govornikove besede res k srcu. Delo jo začeto, treba ga je zdaj le še vztrajno nadaljevati. — Tiskarski štrajki in avstrijska tiskarska obrt. Z dežele. Pred kratkim ste v »Slovencu« omenili, kako konkurenco delajo že sedaj nemške tiskarne avstrijskim tiskarnam, ker imajo tamkaj tiskarne nižji tarif. Kako resnično je to! Za božične praznike sem naročil v Ecrolinu tri knjige: die Wunder des Himmels«, »die Wunder des Meeres«, »die Wunder der Unterwelt« — geolcgiia. Moram priznati, da sera sc zavzel, kako more knjigarna taka lepa dela po tako slepi ceni oddajati! ,:rva knjiga ima osemsto strani, lep močan papir, krasne ilustracije in ta lepa vezava — res kras za vsako salonsko mizo! In vse to za tri marke ali 3 K 60 vin.! Pri nas bi stala taka knjiga 10 do 12 K. Isto velja tudi o drugih dveh knjigah, Ne vem, ali naj računani to vsoto na krasno vezavo, na toliko papirja ali na tisek? Zato smatramo sedanjo stavko tiskarjev neopravičeno in velja v prvi vrsti četudi le posredno — nam občinstvu. To je gotovo, da bodete morali lastniki tiskani izdelke podražiti. Ti pa so že sedaj neprimerno dražji nego oni iz rajha. Zato bodemo deže-lani prav radi potrpeli, četudi šc dalj časa ne prejemamo naročenih kmetijskih in drugih listov. — Zveza kranjskih mlinov v Ljubljani vabi gg. člane na redni občni zbor, ki se vrši v sredo 4. februarja t. 1. ob 1, uri popoldne v prostorih restavracije iNovi svet«, Marije Terezije cesta. Na dnevnem redu so sledeče točke: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev odbora in raznoterosti. — »Kmetovalec« uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe kranjske no more iziti zaradi mezdnega gibanja med čr-kostavci. Imenovana družba objavlja to vsled mnogobrojnili reklamacij ter prosi vse družbene vide in naročnike potrpljenja. Kakorhitro prične tiskarna delati, se izdajo naknadno vse zaostale številke. — Knezoškofijski gimnaziji v Št. Vidu je podeljena pravica javnosti, kakor tudi pravica za zrelostne izkušnje in izdajanje državnoveljavnih maturitetnih izpričeval. — Pletarski tečaj na Grmu. Na kmetijski šoli na Grmu se vrši ta teden tečaj za pletenje košev, katerega se udeležujejo učenci letne šole in II. tečaja zimske šole. Tečaj vodi c. kr. strokovni, učitelj Jožef Baran iz Ljubljane. — Promocija. Te dni je bil na duno.j-skem vseučilišču promoviran za doktorja bogoslovja preč, g. Vasilij Laba, tiuhovnik grško-rimskega obreda lvovske nadškofije. Imenovani gospod je velik prijatelj Slovencev; za svojega bivanja na Dunaju se je z največjim veseljem udeleževal slov. službe božje. — Naša konsumna društva nimajo vsa vžigalic »v korist obmejnim Slovencem«. Člani, tu odločno posezite vmes! Zahtevajte povsod naše vžigalice in ne pustite si nikjer vsiljevati drugih vžigalic. — Vprašanje društvom. Koliko je slovenskih društev, ki kolekujejo svoja naznanila listom z narodnimi kolki, a kljub temu zahtevajo od časopisov, da slovensko javnost obveščajo o njihovem gibanju? — Katoliško politično društvo za selško dolino. Na Svečnico popoldne je v društvenem domu občni zbor katol. pol. društva za selško dolino. Obenem bo govoril g, poslanec Demšar o gozdarstvu in kupčiji z lesom. — Novice iz Leš. Palovčani so postali v novem letu tako napredni, da so se odločili za napravo vodovoda in za ustanovitev podružnice gasilskega društva, — Po zimi imamo tudi v Lešah gladko cesto in polno sankačev. — Dr. Lampetovega predavanja na Brezjah smo se tudi Lešani udeležili. — Proti pijančevanju. Okrajno glavarstvo v Kranju je izdalo za novo leto umestno in posnemanja vredno odredbo proti šnopsu, V vseh krajih okr. glavarstva je prepovedano v vseh lokalih točiti žganje ob sobotah in dnevih pred prazniki od 5. ure popoldne do 5. ure zjutraj prihodnjega ponedeljka, oziroma dneva po prazniku. Za žganjetoče v mestih in trgih ta določba velja z razliko, da smejo ob nedeljah in praznikih od 7. do 10. ure dopoldne točiti žganje boljše vrste (likerje). V kavarnah smejo od sobote, oziroma dneva pred prazniki do pondeljka, ozir. dneva po prazniku točiti le žganje boljše vrste. Kakor se vidi, je odlok okr. glavarstva naperjen predvsem protu »gerušu« in sorodnim pijačam. Glede izletnikov in turistov prepoved ne velja. Toda je strogo ukazano, samo tem postreči, sicer se lahko kaznuje z izgubo koncesije. Na šnopsarje je ta odredba uplivala kakor krop; pametni ljudje jo pa pozdravljajo. Ali bi ne bilo clobro, če bi tudi radovljiško in kamniško glavarstvo nastopilo tako pot?! — Mojstranska cementna tovarna je svojo tovarno v Bakru za 600.000 K prodala cementni družbi »Adriatica«. — Komendator Petek umrl. V nedeljo 25. januarja je bil pokopan g. komendator Petek na Reberci pri Železni Kapli. Rajni je bil spoštovan duhovnik, kn.-šk. svetovalec, častni občan belske občine, načelnik okrajnega šolskega sveta v Železni Kar'i in odbornik občine Bela. Znan je bil kot silno odločen, jeklen značaj in narodnjak. Star je bil šele 64 let, in ker je bil sicer orjak po telesu, nihče ne bi bil pričakoval tako nenadne smrti. Zdravniki bi ga bili morali operirati, ker se mu je nabiral exsudât, pa je prej umrl. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče. Pri pogrebu je bila velika množica občinstva in veliko duhovnikov. Pridigoval je mil. g. prošt Matija Randl, in kon-dukt je vodil mil. g. prošt Gregor Kin-spiler. N. p. v m.! — Slovensko gledališče v Mariboru. V nodeljo dne 1. svečana 1914. ob pol 8. uri zvečer sc vprizorite clve cno- dejanki, veseloigri: »V medenih dnevih« in »Fred«. To ste dve jako zubav-ni Igri. Nato bo predpusUiicft v veliki civorani. — Zločin na Brodit. V Brodu na Savi je Štefan Neubauer, vnuk tamošnjega lekarnarja Matijeviča, slednjega doma napadel in smrtnonevarno ranil, tako da ni veliko upanja, da bi okreval. Matijevič je svojemu vnuku izkazoval vedno le dobrote. — Pretep s pionirji v Iirčevini pri Ptuju pred mariborskim okrožnim sodiščem. Dne 16. nov. 1913 so se v gostilni pri Postraku v Krčevini stepii pijonirji s civilisti, ki so pijonirje pretepli in jih več nevarno ranili. Okrožno sodišče v Mariboru je zato prisodilo 27. 1. m. gostilničarju Fr. Postraku petmesečno, posestnikovemu sinu Cirilu Ribiču trimesečno, Simonu Pavka štirimesečno, Jožefu .in Martinu Erjavcu trimesečno ječo, dvamesečno ječo pa Jakobu Vrečarju, Antonu Simoniču, Ignaciju Postraku in Jožefu Klajderiču, štiri-najtsdnevni zapor pa Petru Šalkoviču. — Zmrznila je pri Konjicah 79letna Marija Lederleitner. — Iz Badcrne. Gospodarsko društvo v Baderni je končno vendar prišlo do svojega cilja in sicer, našlo je živo vodo. Naravnost požrtvovalno je pomagal k temu nadinženir Pick, vodja hidregrafičnega oddelka pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Še meseca septembra 1913 je imenovani prišel sem s sedmimi člani društva za raz-isi avanje jam, ki so preiskali v okolici več jam z namenom, da najdejo vodo, a žal niso imeli uspeha. Gospoda nadinženirja pa kljub temu ni dobra volja in požrtvovalnost do svojega bližnjega zapustila, ter si je našel drugo pot. Obrnil sc je do svojega kolega, inženirja Purchalia v Celovcu, ki je poznan kol eden najboljših raziskovalcev podzemskih voda. Dne 28. dec, 1913 sta prišla oba imenovana gospoda iskat vodo in sta jo res našla. Pri tej priliki sta sestavila približno sledeči zapisnik: Na prcSnjo Gospodarskega društva v Baderni je današnji dan znani raziskovalec podzemskih vodnih tokov s svojo takozvano »Wünschelrute« (slovensko bi se lahko imenovalo »šibica želja«) preiskal okolico v Baderni. Tej raziskavi sta prisostovala gori imenovani nadinženir Pick in Josip Šeško, tajnik Gospodarskega društva v Baderni. Že na cesti v Baderni je imenovana »šibica želja« pokazala močan podzemski tok v smeri proti jugu. Za tem lokom je šel g. inženir tako dolgo, da je njegovo smer natančno preiskal. Tok drži od izhoda proti zahodu, je širok 3 do 4 m ter je v eni dolini približno 50 m globoko pod zemljo. Oddaljen je od Baderne kakih 700 m ter so ga zaznamovali z rucleče pobarvanimi koiiči. Ta močan studenec teče najbrž deloma skupaj v morje, deloma pa izvira v majhnih studencih iz zemlje. S tem jp. Gospodarsko društvo storilo na lastne stroške predpripravo za vodovod in delo, ki bi ga že zdavnej bili morali storiti istrski poslanci. Če je sploh kje podpora za vedovod na mestu, je tukaj gotovo, ker ni 1 km daleč okoli nobenega studenca. Predpriprave so nam napravili naši bratje na Kranjskem, več pa ne morejo storiti. Upamo, da sedaj tudi naši merodajni faktorji storijo svojo dolžnost. Izrekamo torej najtoplejšo zahvalo nadinženirju Picku, inženirju Purchalli in njegovi ekscclenci baronu Schwarzu, ki nam je tudi pri vsem ter,-, delu šel na roko. — Eden iz Baderne, — »Vse po pet krajcarjev« je razglašal na semnju v Logatcu nek kramar. Orožnika je to tako zbodlo, da je moža naznanil, ker se je mesto po 10 vinarjev blago dobilo 5 krajcarjev in okrajno glavarstvo je kramarja obsodilo na 5 K globe. — Ta »hudodelec« naj drugič svoje blago razpečava • po »goldinarju« no po dve kroni in če tucli zaradi tega kaznovan na 5 K, pa naj on državo toži, zakaj ima v prometu goldinarje ne pa enoto kron. — Slovensko gledališče v Celovcu, Slovensko kršč. soc. delavsko društvo uprizori v nedeljo 1. februarja ob 4. uri popoldne petdejanko »Na Osojah.« pomagaj«. — V znamenju nemške predrznosti v koroškem vilajetu. Neka ljubljanska zavarovalnica nam poroča: Te dni smo poslali vsoto denarja po nakaznici, na kateri je bil naslov tako-le označen: Naj prejme g. I, K. Incelna vas, Galicija, Koroško. A nakaznica je priromala čez nekaj dni prav pošteno nazaj v Ljubljano, kakor nedostavljiva. In vendar je v vasi Galicija na Koroškem prav takšen c. kr, poštni urad kakor v Šiški pri Ljubljani in prav tako na slovenski zemlji. Ali ker nismo napisali: An Herrn I. K. Enzelsdorf, Gallizien, Kärnten, je predrzni pangermanček nakaznico kar zavrnil. Koroški hajlovci menijo, da nas bodo na ta način prisilili, da bomo pisali naslove edino v nemščini. Kakor hitro se nam še kaj taliega pripeti, bomo napravili potrebne korake na pristojnem mestu, da bo dotični nemški izzivač vedei, da imamo Slovenci isto pravico pisati slovenske naslove kakor Nemci nemške, — P. Pohl ponesrečil. F. Polil S. J., pridigar v celovški stolni cerkvi, je na stopnicah v celovški bogoslovnici tako nesrečno padel, da si je zlomil obe nogi. Prepeljali so ga v sanatorij »Marija — Levo roko si je zlomil č. g. župnik pri Sv. Jeri na Koroškem, Ivan Neubauer. Izpodrsnilo mu je na ledeni poti. — Mrtvoud je zadel v nedeljo v Beljaku ženo strojnega mojstra Ivana Tichyja na ccsti. Žena je umrla, — Samoumor neznanke v celovški okolici. Na cesti v Št. Vid je neka gosposko oblečena ženska skočila v reko Glino in se vtopila. Ni še znano, kdo da je. — Težka nezgoda pri operaciji. V tržaški bolnici so nekega otroka na očesu operiraii. Pri tem pa se je slučajno maska pri narkozi in z eterjem namočeni bombaž vnela in se je otrok tako opekel, da je v treh urah umrl. Seveda se je uvedla preiskava, — LTmrl je na Opčinah pri Trstu gosp. Simon Ukmar, žel. čuvaj v pok,, oče veleč, g. Jak, Ukmar, veroučiteija na državni gimnaziji v Trstu. — Deiravdasije pri reški občini. Policija na Reki je te dni odstopila akt proti bivšemu ravnatelju mestnega davčnega urada Antonu Ravasiniju in kontrolorju istotam Ivanu Butkovichu, ki bosta obtožena aefravdacije, polvorbe javnih listin in zlorabe uradne oblasti. — Višji oficijal pri okrajnem sodišču v Opatiji Volovski je postal kancelijski oficijal Hugo Vončina. — Vojaško brigadno sodišče pride baje v Gorico in se nastani na Gradu. Novi vojaški kazenski red se uveljavi dne 14. julija. Pri deželni brambi je zanj že vse pripravljeno, v armadi pa še ne. — Sensacionelna aretacija v Osjeku, V Osjeku so aretirali uglednega meščana stavbenika Franca Jelineka, ker so zaprti mcrilci veleposestnika Zimmerja izjavili, da jih je k umoru nagovoril Jelinek in da se tudi uropani denar nahaja pri njem. Šolska imenovanja na Hrvaškem, Za ravnatelja na bjelovarski gimnaziji je imenovan tamošnji profesor in začasni upravitelj dr. D. Trbojevič, za ravnatelja na senj-ski realni gimnaziji pa je imenovan tam. profesor in začasni upravitelj Ernest Pa-schera, — Hrvaška služba božja na Dunaju. Dne 31. t. m. se na Dunaju vrši glavni občni zbor »Društva sv. Jeronima za hrvaško službo božjo na Dunaju« v restavraciji L Bouschi, VI., Capistrangasse 12 ob 8. uri zvečer. Dopisi na društvo se pošiljajo pod naslovom: Dunaj, L, Augustinerstrasse 7, II. Nesreča r.a cestni železnici v Zagrebu. Dne 25. t. m. sta v Zagrebu trčila skupaj dva voza cestne železnice; sprednji del enega voza je bil popolnoma strt in vodja smrtnonevarno poškodovan. Med pasažirji je le neka žena dobila lahko poškodbo. — Umrl je v Križevcih Mirko pl. Horvat, oče msgr. dr. Karola Horvata. — Občinske volitve v Šibeniku se vr-šc dne 16. in 26. marca. — Imenovanje v dalmatinski politični službi. Dvorni svetnik pri zadr-skem namestništvu grof Tuhn je postal podpredsednik namestništva. — Podraženje ilanele in barheata. Prizadete avstrijske tvrdke so sklenile zvišati cene flanelam in barhentom vseh vrst za 2 do 5 vinarjev pri metru, Podražen liker in ocet. Zadruga izdelovalcev likerjev in očeta je sklenila, da poviša glede na povišanje davka na žganje cene vsem likerjem in žganju za 20 do 40 vin. pri litru. — i 100 let je minilo cianes dne 28. januarja 1914, odkar je umrl v Aachenu Karel Veliki, ki je podjarmil pod germanski jarem tudi Hrvate in Slovence. — Nesreča na progi med Liko in Ha-nica Vraio. Na železniški progi Reka—Zagreb je metalo med Liko in Hanica Vrato več dclavcev sneg. Radi mraza so imeli čez ušesa potegnjene kučme in niso opazili tovornega vlaka, ki je dva delavca povozil. Delavcu Kostiču je vlak odrezal glavo. LjiljisKe novice. lj Oddaja zgradbe mostu sv. Jakoba v Llubijani. Kakor čujemo, se je zglasilo za zgradbo šentjakobskega mostu nenavadno veliko število kom-petentov iz vseh krajev. Dasi imamo dovolj sposobnih in reelnih tvrdk, ki bi izvršila enaka dola, ako ne bolje, vsaj tako dobro, kakor vsaka clruga tvrdka, vendar se oddajajo vse večje zgradbe vedno tujcem. Ker so zadnji čas zelo slabi zaslužki, bi bila dolžnost c. kr. dež. vlade skrbeti z a to, da se podpira domača podjetja, ki ne mimogrede, ampak stalno tu plačujejo davke. Vsekako oportibe vreclno je tucli to, da paš podjetnik ne dobi v drugi deželi nikakega dela, pa bodi njegova ponudba med vsemi kompetenti najnižja. lj Vstopnice za velezahimivo burko s petjem »Lumpacij Vagabund«, ki jo uprizori Rokodelsko društvo na svp. čnico ob 5. uri popoldne v Ljudskem domu, se dobe v predprodaji v Katoliški bukvami. lj Seja Zveze Orlov in Kranjske pod-zveze se vrši jutri v četrtek točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D., I. nadstr. lj Slov. gospodarsko izobr. društvo za Krakovo in Trnovo vabi na javno predavanje g. dr, Lovro Pogačnika, ki se vrši jutri v četrtek ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Cerkveni ulici št. 11, lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k skioptičnemu predavanju, ki se vrši v četrtek dne 29. t. m. ob pol 8, uri zvečer v društvenih prostorih. Predava č. g. dr. Valjavec, lj Družabni klub ima danes v sredo svoj zabavni večer na verandi hotela »U-nion«. Začetek ob 8, uri, konec ob 11. uri. Prosi se zato točne udeležbe. Venček družabnega kluba se bode vršil v soboto dne 7. februarja in se bodo razposlala vabila prihodnje dni. lj Znanstveni večeri »Leonove dru« žbe«. — V četrtek 29. t. m. ob 8. uri zvečer v posebni sobi točilnice hotela Union (»Rožce«.) referat kanonika dr. Jos. Gruclna o srednjevških županih. — V mesecu februarju se vršita še dva večera in sicer 12. februarja dr. Ivo Pregelj: Romantika in moderna literatura ter 19. februarja dr. .los. Mal: Pripadnost Reke in Istre h Kranjski. Go-sije vsakokrat dobrodošli. lj Ski tečaj v Ljubljani. Deželna Zvoza za tujski promet in turistiko na Kranjskem naznanja, da priredi naj-brže na izrecno željo mnogih na novo priglašenih in teresentov, drugi 14 dnevni popoldanski ski kurz v Ljubljani, pod vodstvom dosedanjega voditelja g-Rud. Badiure. Kurz bo obstojal iz dveh oddelkov in sicer: do 1. do % 4. ure popoldne traja vežbanjc začetnikov, nato sledi mali izlet (prehod čez Golovec, šišenski vrh, Rožnik itd.) absolventov, prvega kurza, da se prilagode in izpo-4 polne v krmarjenju v težjem gorskem terenu. Vsi cenj. novi interesentje in udelcžence ski kurza sc naprošajo, da se v s vrbo raznih pojasnil in event. skupne naročbe smuškega orodja in, oprave sigurno sestanka udeleže dne 29. t. m. ob 4. urri popoldne v pisarni Tourist-Oflice Deželne zveze za tujski, promet in turistiko, Miklošičeva cesta' štev. 6. lj Ivan Hribar v Beigradu. Srbobran« poroča: Ivan Hribar, ki se je nekaj dni v* Belgradu mudil, se je v ponedeljek v Ljubljano vrnil. Ivan Hribar stoji na čelu neke družbe, ki snuje v Belgradu veliko banko in zavarovalnico. lj Ogenj v ljubljanski okolici. Hiša vdove Marije Zaletel po domače pri Lav-ričku v Stanečah je danes dopoldne pogorela. Vnelo se je pri dimniku. Gasilci iz Gamelj, Vižmarij in Št. Vida so bili takoj na mestu ter so rešili bližnje s lamo krite hiše. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Ko-tar, sin postrežnice, 1 mesec. — Andrej Šefic, sin zidarskega pomočnika, 9 tednov. — Marija Mlinar, gostilničarjeva vdova, 75 let. —- Matija Ivapinja, posestnik, hiralec, 36 let. — Marija Mer-clavs, zasebnica, 24 let. — Martin Jenko, berač, 66 let. — Marija Gabrijelčič, zasebnica, 75 let. lj Nagla izprememba temperature. Včeraj dopoldne smo se zavijali v kožuhe in je kazal toplomer nacl 14 stopinj C. pod ničlo Popoldne pa se je že videlo, cla se sili južni veter, ki je zvečer že tako prodrl, cla, jo kazal toplomer že 2 stopinji C nad ničlo. Ta nenadna izprememba temperature je vplivala toliko na vreme, da smo cianes zjutraj stopili na novo snežno oclejo. Iver je sneg južen, bocle zopet trpel telefon, električna železnica je zjutraj omejila promet na progo Vodmat — glavni kolodvor, ker je bil za ostalo progo preslab električen tok. lj Konj poginil. Danes ob % 11. uri dopoldne je na Kongresni trg pripeljal izvošček Novak z vozom št. 41. kjer mu je konj nenadoma padel in poginil. Žival so pogrnili z odejo ter poklicali konjača, da jo je naložil na voz in odpeljal. Radovednežev se je bilo nabralo takoj celo gručo. ODPRAVA POSTAVE PROTI JEZUITOM V NEMČIJI. Nemški zvezni svet se bodči mesec posvetuje o predlogu glede na odpravo postave proti jezuitom v Nemčiji. Nemško države so se zadnje tedne o tem vprašanju že pogajale. PORTUGALSKA KRIZA. Potrjuje se, da je ministrstvo že 24. 1. m. clemisioniralo na željo predsednika de Ar naga, ki hoče sestaviti koncentracijsko in pomirjevalno vlado. — Kongres je izjavil, da med postavodajalno in eksekutiv-no oblastjo ni konflikta in da sedanja vlada postavno zastopa večino parlamenta. — O bombni eksploziji na Carmosccsti v Lizboni je bilo 10 ost;b ranjenih. NA ANGLEŠKEM STAVKA DO 100.000 DELAVCEV. 15.000 stavkujočih nakladalcev pre-tnoga je pozvalo 12 delavskih zvez stavbne obrti, da naj stavkajo. Listi poročajo, da je 27. t. m. že stavkalo 100.000 delavcev. Obrati, ki zato počivajo, so vredni 200 milijonov kron. Radi mraza se delodajalci že z delavci pogajajo. 18 stavbnih strokovnih društev v Londonu in v provinci je priporočilo svojim članom, da naj stavkajo. Društva. — Sv. Florjan pod Bočem. Dne 2. februarja se bo pri nas ustanovila dekliška Marijina družba. Ob enem bo zborovanje dekliške in mladeniške zveze. Govori dr, Hohnjec. — Siov. Bistrica. Dne 8. febr. bo pri nas občni zbor izobr, društva. Govori urednik Žebot. — Vransko, Izobr. društvo ima svoj abčni zbor dne 2. febr, po večernicah, Pri-dite! — Rečica ob Savinji. Dne 1, in 2, febr. po večernicah priredi naše izobr. društvo veselico. Vrstijo se mladeniči in dekleta. Obiščite nas oba dneva sosedi in domačini. Za zabavo bo poskrbljeno. Dne 1, febr, predstavljamo vesloigro »Čevljar«, 2. febr. pa igri: »Oh ta Polona« in »Prisiljen stan ianičevan«, — Sv. Frančišek Ksaverij. Katol. bralno in izobr. društvo bo imelo občni zbor v nedeljo dne 1. febr. po večernicah pri Martinovcu. — Sledi kratka igra za ude vstopnine prosta. _Zreče. Dne 1. febr, po večernicah v dvorani g. Kračuna vprizori Dekl. zveza zanimiv igrokaz. Sodelovali bodo tambu-raši in okoli trideset pevcev. Vsi prijatelji poštenega veselja so prijazno povabljeni. — Dekliška zveza v Cirkovcah je priredila v nedeljo 25, t, m, predstavo »Fabi-ola in Neža«, — Ruše. Podravska podružnica slov, planinskega društva vabi svoje člane na 14. občni zbor, ki se vrši dne 8. svečana ob 2. ozir, 3, uri popoldne v gostilni g Jožefa Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu. — Kamnica pri Mariboru. Naša hranilnica in posjilnica vrlo deluje. Že prvi uradni dnevi so pokazali, da je bil zavod potreben. Domače ljudstvo pridno nosi svoj odvišni denar v domači denarni zavod. Upanje je, da se bo posojilnica tekom časa lepo razvila in bo močna predstraža pred Mariborom. Le mariborski liberalci v »Narodnem domu« pravijo, da je naša posojilnica nepotrebna. Ti gospodje bi menda radi, da bi naše dobro slovensko ljudstvo samo njim in v njih zavod nosilo svoje prihranjene novčiče. — Kmetijska podružnica Sv. Jurij v Slov. goricah bo priredila tekom mesca februarja 1914 tridnevni kmetijski knjigo-vodstveni tečaj. Zato vabi svoje ude, kakor ude sosednih kmetijskih podružnic, da se tečaja udeležijo. Pogoji so: Udeleženci tečaja morajo biti posestniki, ali njih sinovi, posestnice, ali njih hčere. Prednost imajo tisti posestniki, ki že sedaj plačujejo osebno dohodnino, ali jo bodo v dogled-nem času plačevali. Zavežejo se, da v lastnem interesu skozi tri dni poslušajo poduk ozir, predavanje, od 8.—12. ure dopoldne in od 1. do pol 5. ure popoldne. Vsak tideleženec plača 2 K, za tiskovine in knjige, ki se pri tečaju rabijo. Kdor se hoče udeležiti tečaja, naj se oglasi pri kmetijski podružnici ustmeno ali pismeno, do konca januarja. Čas tečaja se bo oglašenim naznanil pravočasno. — Št. Vid pri Grobelnem. Dne 6. t. m. Smo pokopali mlado 18letno deklico Rozo Žogan. Bolehala je več let na sušici — a bila je ves čas popolnoma udana v voljo božjo. Sveti ji večna luč! Živlnozdravniška samopomoč. Zdravljenje živine ni samo stvar živi-toozdravnika ampak tudi važna zadeva naših živinorejcev. Premnogo je takih slučajev pri živini, katere mora živinorejec sam zdraviti. To vidimo posebno v nujnih slučajih, kadar je sila, kakor n. pr, pri nevarnih in naglih napadih, pri težkih porodih, pri ponesrečenjih itd. Samopomoč je potrebna pa tudi pri lažjih slučajih bolezni in pri boleznih naše male živine, V vseh takih slučajih je pomoč živinodravnika ali preveč oddaljena ali pa predraga. Živinozdravniška samopomoč je tako potrebna in opravičena v takih slučajih, kakor je potrebna samopomoč pri človeških boleznih in nesrečah. Kam bi pa prišli zunaj na kmetih, ako bi morali za vsak slučaj bolezni klicati zdravnika? Le pomislimo malo položaj našega živinorejca zunaj na deželi in lahko se kmalu uverimo, da mora vsak živinorejec ume ti nekoliko živinozdravništva, da si lahko pomaga v nujnih slučajih, pa tudi v takih slučajih pri živini, ko se ne izplača klicati živinozdrav-nika. Obžalovati le moramo, da je ta samopomoč nezadostna in povsem pomanjkljiva. Kolikor bolj napreduje naša živinoreja, toliko bolj se zavedamo tega. Povsod se kažejo zaradi tega težnje, da bi se tudi v živinozdravniški stroki kaj več naučili, V resnici vidimo po drugih deželah, da so v tem pogledu pred nami in da si znajo pri živini bolj pomagati kakor si znamo pri nas, Res je sicer, da se bo z izpopolnitvijo živinozdravniških mest dalo tudi pri nas izboljšati živinozdravniške razmere po deželi, ali s tem se še zmeraj ne bo odpravila potreba živinozdravniške samopomoči, ki ostane slej ko prej povsod potrebna. Zato pa moramo pozdravljati vse korake, ki merijo za tem, da se tudi pri nas izboljša živinozdravniška samopomoč, Z živinozdravniškimi knjigami — in naj so še tako dobre — ne bomo tega dosegli. Tudi predavanja o živinozdravništvu, dasi so sama na sebi prav dobra, ne morejo samopomoči, zadostno izpopolniti. Kaj se pa hoče v eni ali dveh urah povedati in pokazati! Zato smo lahko hvaležni, da so se v zadnjem času upeljali praktični tečaji za najnujnejšo samopomoč. V teh tečajih se imajo kmetski mladeniči vsaj toliko naučili, da znajo sebi in sosedom pomagati, kadar je sila. Ti tečaji so za izboljšanje živinozdravniške samopomoči največjega pomena in zato se mora vsakemu, kdor ima količkaj čuta za interese naših živinorejcev čudiio zdeti, da se jim nasprotuje od strani, ki bi morala položaj našega kmeta v tem oziru najbolj umevati in najbolj uvaževati, Če se za pomoč pri človeških boleznih prirejajo tečaji in stori vse, da se v slučaju potrebe lahko in hitro pomaga, je povsem upravičeno in potrebno, da se tudi za izboljšanje živinozdravniške samopomoči kaj stori in na ta način varuje posestnika pred nesrečami, ki ga danes le prepogo-stokrat zadenejo, edino le zaradi tega, ker si sam ne zna pomagati, živinozdravniška pomoč je pa preveč oddaljena ali pa za naše maloposestniške in maloživinorejske razmere predraga. Po svem. Ruski mornarji vrgli v morje svojega tovariša, V Sirakuzi so vrgli ruski mornarji z ruske oklopnice »Oleg« v morje nekega ruskega mornarja, Moža, ki je nevarno ranjen, je potegnil neki laški mornariški častnik iz morja. Bogastvo novorojenega princa Napoleona, Princ Napoleon bo eden najbogatejših knezov na svetu, Po svoji materi, belgijski princezinji, bo dobil veliko premoženje, poleg tega bo dedič po stari teti bivši mehikanski ccsarici Karloti, Bivša cesarica Evgenija mu bo zapustila vse svoje ogromno premoženje, ki znaša nad 200 milijonov, Ker je princ Louis Napoleon neo-ženjen, pripade novorojenemu Napoleonu tudi le-tega premoženje, povečano z ded-ščino po princezinji Matildi, Ruski dekliški zavod v Nišu. Dolgoletni dekliški zavod carice Marije Feodo-rovne na Cetinju se radi nastalih nespo-razumljenj med Rusijo in Čmogoro premesti v Niš. Srbkinje so novi zavod z veseljem pozdravile in se zahvalile carici. Za povzdigo vinogradništva je srbska vlada določila za letos 50.000 dinarjev. Sestavili so se v to svrho tudi posebni predpisi, ki med drugim določajo, da se vinogradom, katere uniči toča, odpiše davek za 10 let- Telefonska in brzojavna poročilo. PARLAMENTARNE ZADEVE, Dunaj. Proračunski odsek bo danes rešil proračunski provizorij. Kakor že po-ročano se jc včeraj zvečer izvedelo, da češki agrarci v proračunskem odseku ustavijo obstrukcijo, pač pa groze, da bodo ob-struirali v plenumu. Kljub tej bojni napo-vedbi jc upanje, da bo proračunski provizorij pravočasno rešen, Rusinsko - poljsko pogajanje se v Lvovu ugodno razvijajo, Dunaj, V odseku za socialno zavarovanje sla danes govorila poslanca dr, Ver-stovšek in Gostinčar, ki sta se natančno in podrobno bavila z narodnimi zahtevami Jugoslovanov, V proračunskem odseku je govoril poslanec profesor Jarc, ki se je ba-vil z gospodarskimi zahtevami Kranjske. Posebno jc kritiziral slabo gospodarstvo v državnih gozdovih, bavil se je z avtomo-bilnim prometom, s pošto in telefonom na Kranjskem ter s pomanjkanjem soli v Ljubljani. Posebno pozornost je vzbudila v Jar-čevem govoru točka o učni knjigi v domo-znanstvu Koroške, ki je bila od ministrstva aprobirana in v kateri se nahaja stavek : Dic Windischcn geniessen absolut kei-nen guten Ruf«, Ministrski predsednik se je o stvari natančno poučil in je upati, da gorostasni stavek iz učne knjige takoj izgine. Dunaj. Opoldne jc ministrski predsednik konferiral s češkimi agrarci, ki so mu izrekli željo, naj obravnava tudi z drugimi obstrukcijskimi češkimi strankami, s češkimi radikalci in neodvisnimi Čehi, Dunaj. V proračunskem odseku jc poročevalec Steimvender izjavil proti zahtevi vlade, naj se jim da splošno pooblastilo za kreditne operacije, Izjavil j« tudi, naj se dovoli le razpis ta-kozvanega premijskega posojila ali amortizačno posojilo in naj se gotova vsota za odplačilo da v proračun. Vlada se je izjavila proti temu. Dunaj. Proračunski provizorij je v proračunskem odseku sprejet. Dunaj. Davčni odsek obravnava o poročilu poslanca Fricdmana glecle hišnonajemninskega davka. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR IN PARO-PLOVBA. Budimpešta. Danes obravnava ogrski državni zbor o rekrutni predlogi. Opozicije ni bilo k seji. Važna je predloga vlade glede ureditve paroplovbe. »Ungaro Croa-ta« trikrat pomnoži svoje vožnje in bo dvakrat na teden iz Gruža vozila v Valo-no. Tudi vožnje v Italijo se pomnože. »A-dria« dobi 15 novih ladij, »Ungaro Croa-ta« 3, ogrska paroplovna družba v Levan-to dobi skoro vse nove ladje in ji vlada prispeva na leto 11 miljonov kron, NOVA KARDINALA. Dunaj. Listi poročajo, da postaneta še precl Veliko nočjo kardinala dunajski nadškof dr. Piffl in nuncij v Monakovem msgr. Friihvvirtli. BUDALOST. Dunaj. Vojaški naredbeni list z ozirom na zakon o izključno hrvatskem nazivanju mest odreja, da se imajo v armadi odslej hrvatska mesta, ki so se clozdaj imenovala samo nemško, pisati hrvatsko, madjarsko in nemško obenem, če pa ni hrvatskega imena, se ima posebej stvoriti. Ta brez-miselna odredba, ki. je očito v nasprotju z od kralja sankcioniranim zakonom, je izzvala veliko ogorčenje. JAGIČEVA SOPROGA UMRLA. Dunaj. V torek je umrla tu soproga slavista Jagiča v 72 letu starosti, K TARIFNIM TISKARSKIM POGAJANJEM. Berolin, Na Dunaj je 27. t, m. odpotoval iz Berolina predsednik nemškega tarifnega urada tiskar komerčni svetnik Biichsenstein, VPRAŠANJE KRŠČANSKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ, Kolin, Kakor znano, je nemški episko-pat k encikliki Sv, Očeta glede krščanskih strokovnih društev v Nemčiji dodal komentar, ki naj bi očitni boj med temi društvi in katoliškimi delavskimi društvi preprečil. Sedaj pa primas nemških ško- fov, kardinal Kopp, izjavlja, da ta komentar ni bil od vseh škofov izrecno potrjen in da ga on sedaj vsled upornega vedenja vodstva krščanske strokovne organizacije, ki se je pokazalo v Essenu in pri zadnjem procesu v Kolinu preklicuje, ker je enci-klika sama dovelj jasno in ker papeževih okrožnic nima končnoveljavno razlagati episkopat, ampak Sveta Stolica, — Vsi katoliški listi pripominjajo, da je zadeva stopila s tem v zelo resen stadij, IZ BULGARIJE. Soba. Radoslavovemu ministrstvu se jc pojavila nova pomoč. Revolucionarni macedonski odbor je sklenil v novi Bulga-riji za 35 mandatov postaviti svoje kandidate. V zunanji politiki hoče odbor podpirati vsako vlado, ki se bo naslanjala na trozvezo. Kralj Ferdinand je odklonil sprejem voditeljev opozicije, ker so mu hoteli predložiti zahtevo, naj odstavi Radoslavo-va in naj sestavi koalicijsko ministrstvo. SRBIJA MOBILIZIRA, Belgrad, Službeni list objavlja kraljevi ukaz, glasom katerega se poživlja pod orožje prvih šest letnikov rezerve. Obenem se oficielno izjavlja, da ne gre za mobilizacijo, ampak samo za vojaške vaje, PAŠIČ ČAKA V PETERBURGU. Peterburg. Pašič ostane tu toliko časa, da se snide z Venizelosom. RUSIJA PRITISKA NA TURČIJO. Belgrad. Ruski poslanik v Peterburgu jc urgiral pri Porti podpis srbsko - turške mirovne pogodbe. DIREKTNA POGAJANJA MED TURČIJO IN GRČIJO. — GRŠKO - RUMUN-SICA ZVEZA. Carigrad. Grčija je na nasvet tripe« Ienlente in Rumunije pooblastila svojega poslanika v Carigradu Panasa, da se s Turčijo glede egejskih otokov naravnost pogaja, Turški ministrski svet se je o grškem predlogu že posvetoval. — Mnogo se komentirajo vesti o zvezi med Grčijo in Rumunijo, ki se je baje te dni definitivno sklenila, HINAVSKI KEMAL BEJf. Rim, Kemal bej, ki se mudi tu, se je izjavil, da izskreno želi, da bi princ Wied kmalu prišel v Albanijo in ondi napravil red. TURŠKO BOLGARSKA POGAJANJA, Carigrad. Tu so razširjene vesti, da se v pogajanjih med Turčijo in Bolgarijo gro za to, da Bolgarija Turčiji da nazaj Dedeagač. PASIČ SE SESTANE Z BECHRTOL* DOM? Belgrad. Pasič ostane v Peterburgu do 3. februarja. Ni izključeno, da se na povratku na Dunaju sestane z grofom Berchtoldom. Veniselos pride iz Peterburga v Belgrad. VJETA ŠPIONKA. Belgrad. Tu so zaprli lepo Jelo Di-mitrijevičevo iz Zemuna, ki je na sumu vohunstva v prid Avstrije. Trdi se, da je pod pretvezo, študirati kiparstvo, že leta in leta opravljala posel žpionke. RUSKO TOVARNO TOPOV KUPILA NEMŠKA TOVARNA KRUPP. Pariz. »Echo de Pariš« poroča iz Peterburga, da so ondi razširjene vesti, da je rusko tovarno topov Putilov kupila nemška tovarna Krupp, LAŠKI KRALJ ČRTAL TANGO. Rim, Včeraj se je tu vršil dvorni ples. Na plesnem redu je bil tudi Tango, Ko je to opazil kralj, je s plesnega reda Tango črtal, POVODNJI V PETERBURGU. Peterburg. Neva je 27, t. m. narasla 7 črevljev nad normalom in je poplavila nižje ležeče mestne dele. Škoda je velika, V LEDU ZAMRZNJENE LADJE. Peterburg. Pri Rigi jc zamrznilo 20 parnikov. Hud vihar je zagnal led ob liv-landsko obrežje, tako da je nastal prost prevoz, Položaj zamrznjenih parnikov se je izboljšal; le angleški parnik »Sophe« je izgubil krmilo. V Rigi je zdaj radi ledu sto parnikov. Prsne bolezni, oslovski kašelj, nadiiha.po infiuewcL Kdo naj j&smljs» SSrolin ? 1. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju. lažje je obvarovati se bolezni,nego ¡OKJravifi. ,2. Osebe s kroničnim kaiarorn bronhijev, ki s Sirolinom ordrave. 3. Vadušljivi .kaferim Sirolin ma/rto olehča naduho. 1. Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin z, ugodnim vspehom na splošni počufek. mm Jfln{a>t«*«l JfO jMlASEt "l»»«»«M «i.i-Jfl H •'KUr^.lr-i.V.... |jjl rAaaooi-s Se dob/v ^eh lekarnah ii KM- lil lil NAŠIM DRUŠTVOM IN PRIJATELJEM ODRA priporočamo: ZBIRKO LJUDSKIH IGER. Ta zbirka obsega najbolj poljudni ljudske igre z moškimi, ženskimi in mešanimi vlogami, ki so že neštetokrat napolnile odre naših izobraževalnih društev in so pri diletantili kakor tudi pri ljudstvu splošno in najbolj priljubljene. A7 naslednjem navedemo nekatere, ki so dosegle posebne uspehe, kot: »Junaške Blejke«, »Dekla božja«, »Pijavka«, »Krčmar pri zvitem rogu«, »Sv. Neža«, »Marijin otrok«, »Neža z Bleda« itd. Zbirka obsega obilo žaloiger in burk za vse prilike, ki so lahko uprizori j ive. F in ž g ar, Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih, 1 K 40 vin., vez. 2 K 50 vin. To je priznano klasična in najboljša slovenska igra, ki je izšla izpod peresa našega, znanega pisatelja umetnika. Kjer bo šla ta krasna igra čez oder, povsod bo budila narodno zavest \er dvigala blagočutnost občinstva. Jurčič-Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. 80 vin. Ta po znanem Jurčičevem romanu prirejena igra je izredno ljubka ter lahko uprizorljiva in se odlikuje po dejanju in osebah, ki so islinito vzete iz srede narodnega življenja. A n z e n g r u b e r, Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih in sedmih slikah. 80 vin. Prednost te igre obstoja v mar-kantno risanih značajih in nad vse živem dejanju. Igra izvira izpod peresa enega najboljših in najbolj znanih nemških dramatikov, ter je prevedena v večino kulturnih jezikov. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Mnenje gosp. d r. H. W i m m e r j a. I s c h 1. Gosp J. S v r a -.- a 1 1 o, Trst. Vaše železnato kina-vino Serra-vallo, priznane kakovosti, se samo hvali in vsak zdravnik ga vedno rade-volje predpisuje v navedenih slučajih bolnikom, ker ono je ravno tako uspešno, kakor prijetno pri vživanju. I s c h 1, 17. julija 1911. D r. W i m m e r. 7.a vse blage dokaze sočutja povodom bolezni in srni ti našega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda F^sme-*© Darovee c. kr. sodnega oficijala v pokoju in posesin ka kakor tudi cenjenim gg. darovalcem krasnega venca, gg. nosilcem in vsem drugim prijateljem in znancem za časteče spremstvo blagega pokojnika izrekamo svojo na.pr;-srčnejšo zahvalo. Rudolfovo, 20. januarja 1914. IÜ H Ä-j m 308 Žalujoča rodbina. Si mi Zahlialg. Za vse nam izkazano prisrčno sočutje ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda. Ivana |VT**ak žup. upravitelja v Spod. idr'j« izrekamo vsem prijateljem, društvom in posebno vsem udeležencem ob pogrebu in osmini najpri-srčnejšo zahvalo. Dovje-Spod. Idrija 36.1.1914. 30(5 Žalujoča rodbina Mrah. u« Zahvala, Povodom smrti našega nepozabnega, ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda posestnika, obč. svelnlka Itd. smo prejeli toliko dokazov sočustvovanja od strani sorodnikov, prijateljev in znancev, da se čutimo prijetno dolžne, izreči tem potom vsem svojo najs, čnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsorn, ki so poklonili krasne vence in ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku. Prav posebno zahvalo izrekamo gg. uradnikom c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. okrajnega sodišča, c. kr. davkarije, c. kr. poštnega in brzojavnega urada, ter vseh ostalih c. kr. oblastev ter uradov v Voloski-Opatiji, prečastiti duhovščini, celokupnemu občinskemu zastopu ter prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu. Tudi se najsrčnejše zahvaljujemo obema gg. zdravnikoma dr. Antonu Grgurina in dr. Ksaver. Gorskemu za naglo, skrbno in ljubeznivo zdravniško pomoč. Opatija-Ljubljana, 23.1. 1014. 305 Žalujoča roiina. C > a> >u 4) c " s C. Ä S 5 I J « N rt Ju S ISčemo 000 litrov pasteriziranega B €■• Ponudbo se prosijo pod šifro »Molkcrelgenos-senscbaii« Trs. 11, poste restante, 296 2 svetli, prijazno meblovani z 2 posteljnina in posebnim vhodom, sc takoj od-dast i le skupno za mesečnih 10 kron mirni stranki. Ljubijatia, Turjaški trg št. 5, II. nadstr. Proda sc hiša z dobro idočo staro gostilno v mestu na Gorenjskem. Eventuelno se gostilna tudi odda v najem ali na račun. — Vprašanja pod »Gost.ina 227« na upravništvo tega lista. obstoječe iz hiše, vrta, hleva in travnikov, jo naprodaj. Proda se skupaj ali pa tudi posamezno. Več pove Marija Merkužič, Brdo 29, poš.a Vič pri Ljubljani. 2il Dobro ideča z mešanim b'agom se da v najem event, tudi pioda. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 25i. £M litesh z % ar p. % kremo za čevlje. e «s \ o 1 v m dobro vpeljana, novo urejena, s potrebnimi stroji opremljena, na ugodnem kraju na Vranskem, se da takoj v najem. — Pojasnila daje lastnica »Posojilnica na Vranskem«. 307 Išče se mala v ® dobi službo s 1. marcem 1.1. Zahteva se razun tajništva zmožnost voditi pevske zbore s spremljevanjem harmonija ali klavirja. Ožen j eni imajo prednost. Dobra plača in lepo stanovanje. Oglasi na upravništvo „Slovenca'1. z vrtom in nekaj zemljišča v bližini Ljubljane, za več let v najtm. Ponudbe z označbo cene na upravništvo ..Slovenca" pod št. 283. €8 SANATORIUM • EMONA i vpokojenca ali bolelmega žele imeti v neki večji župniji na Goriškem, da bi imelo ljudstvo ob nedeljah in praznikih po dve sveti maši. Na razpolago je lepo stanovanje v kaplaniji tik cerkve in primeren dohodek zagotovljen. Naslov občine pove uprava lista pod št. 160. Najfinejše, zajamčeno ^ naravno, iz pasterizirane smetane izdelano pristni, čisti, planinsko cvetlični - Emendolskii Groyski, Tilsitski, Edamski, Roquefort, Trapisten, Goi gonsoia. Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn „MLEKARSKA ZVEZA" v Ljubljani, Kranjsko. 3742 ZA- NOTICAM J.:î -1! I-KIRt JP.GICNE -BOLEZNI P , -PORODNIŠNICA. Jj?LtJUBLTJAMA • KOMENSKEGA-UUCA- 4 Il SEtwmM<:Ffmmj W FRDERGANC Kupixn malo E53 m V m iïjpfa r$> a&fi w&r m i is i c v mestu Ljubljana. — Ponudbe pod poštno ležeče Ljubljana M. IVI, 10. 283 ii, liliillisp na Goriškem v romantičnem in jako prometnem kraju s - proila 10 minut od postaje v bližini Trsta in Gorico. 1'rostori jako udobni za trgovino z mešanim blagom in vinom. Poleg vinograda za 10 hI vina. Proda io radi «plitvo ugodno. Vprašanja na upr vništvo pod zavi.k m s šifro 281. c» n Iii it Odda se v mestu zaradi opustitve trgovine, moderna oprava, lep lokal in skladišča, event. tudi s koncesijo. Najemnina nizka. — Eventuelno se tudi proda s 7 stanovanji. Hiša je v najboljšem stanju, polovica kupnine se lahko plača v več letnih obrokih. Ravno tu se proda ristriri lin ii« „National Cash" za 1000 kron, eno lelo rabljena v najboljšem stanju, in ena manjša za kakega obrtnika. Cena 70 kron. Pojasnila daje Fran Goldman, Ljubljana. r Ypokojenec višji uradnik, vdovec, katolik, v mestu, s hišo in posestvom, vrednim 20.000 kron, išče za družico inteligentno, 30 do 50 lel staro gospodično, uradnico ali sicer dobro siluirano vdovo. Samo resne pismene ponudbe pod naslovom „Croalia 2 75" sprejema uprava ,Slov.' do h. /ebruarja 1.1, \ hL- Pri neki tvornici v Istri je spo~ polniti ponočno službo paznike. Služba je lahka in se vrši samo v notranjih prostorih poslopja. Plača je 80 K in stanovanje. Prednost imajo 40 do 45 let stari samci, vpokojeni orožniki, a brez otrok. Ponudbe do 31. t. m. na upravništvo „Slovenca" pod „Paznik". 284 %c&l»fy<»(bfi£>&& & & d» 4® I a & & <9, fi fi I $ 3> P J> e> s»> fi fi fi P P § i I I £)p. A. Kunst disfcrikt. zdravnik v Žaleu naznanja, da je o tvoril svoj z električnimi stroji na najnovejši način urejeni :zobozdra\miški atelje: s stalnim tehnikom. Vsa zobotehniška dela v kavčuku ali v zlatu zgotoi/i v najkrajšem času g. Hurdes bivši tehnični asistent na e.kr. zobozdnav. kliniki na Dunaju. r dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-nje vrline jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni Ti Iti Ljubljana, UtVIiijU 13 MmU ulica, zraven šlioliie. Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429 Izprašam optik Fr. F. Zajec, Ljubljana 1135 1 Stari irg št. 9 dß&Z&i. Očala In ščipalniki r^x^'^Sril;'7 natančno po zdrav- Ol po inskili in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplo-| inerov barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena -t if .^''tMdelavnica z elektri- ------¿¡j.-r^iMi čmiir* obratom. Ceniki brezplačno! N» fm SBBKMIiBBlBIIM^ KflîBïIjSKR MiM V LlnUIjani (usian. i/67, i. Izdaja konzorcii /»Slovenca«. »Krrieiovaîec' s prilogami J