LETO XXXII, številka 20, 29. september 2000 Cena 269,00 SIT
ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a
3000 CELJE
Aävmv
SN00032
moja tfigmna
S' POLICISTI IN CARINIKI V NEMOGOČIH RAZMERAH NA PAVLIČEVEM SEDLU
HVAT - JAKI IN ALOJZ ŽAGAR ČASTNA OBČANA NAZARIJ OZIROMA MOZIRJA OTVORITEV OSNOVNE ŠOLE NA REČICI OB SAVINJI
Tel.: 03 757 45 10
1*1	y!y	[J]	
s	Ml		
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
MOBI TELEFONI:
NOKIA tip 3210:	32.900,00 sit
NOKIA tip 5110:	21.900,00 sit
ERIKSON kvakač: 29.900,00 sit
Na zalogi vedno tudi mobi kartice...
Medij«, teti 03 š&nm?
ELEKTRO VODNIKI:	PPR 3 x1.5...52,00 sit
PPR 3 X 2.5...78,00 Sit PPY 3 X 1.5...55,00 Sit PPY 3 X 2.5...84,00 sit
-	Vsi drugi v zalogi do 6 m
-	Po naročilu (Pooo) zemeljski kabel
STIKALA: Navadno 380,00 sit Menjalno 440,00 sit Vtičnica 490,00 sit Na zalogi tudi stikala višjega cenovnega razreda: 1.100,00 sit
O’
SVETILA: Stropna plafonera	970,00 sit
Ladijska svetilka	695,00 sit
Neonska svetilka 2 x 120 cm 5.900,00 sit Drugi drobni material za domače potrebe
Sprejemamo tudi naročila; kurilno olje (tržna cena), premog (kosi, kocke, ksilit)
ŠTUDENTSKI ČAS, NAJLEPŠI ČAS
STUDENTSKI TEKOČI RAČUN
V Banki Velenje d.d. Velenje, skupina NLB lahko odprete študentski tekoči račun, ki vam ponuja možnost sodobnega gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja.
S kartico tekočega računa vam bo denar na razpolago ob vsakem trenutku; o porabi boste obveščeni z mesečnim izpiskom; če bo redno nakazilo kdaj "zamudilo", ali bodo potrebe večje od možnosti, vam priskočimo na pomoč z odobritvijo limita; nudimo pa vam tudi možnost pridobitve plačilnih kartic.
Vodenje študentskega tekočega računa je brezplačno.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
A¥o
ZA GARSTVO IN TRGOVINA
MAZEJ JANEZ s.p.
Primorska 7/a. ŠOŠTANJ

Mobitel: 031/653-636 Tel. & Faks: 03/83-85-018
tm «m
hometana
___:_____I
OSREDNJA
TRETJA ŠTRAN
Leto XXXII, št. 20,29. se
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovite^!
občine Mozi
Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, \NXS telefon: 063/83-90-790,	XNNX
telefon in faks: 063/83-90-791,	J x
žiro račun 52810-685-13016
Jvjvj*	X\>V\V\
\Cmjnm in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavci;
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Fečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Bukart, Milena Zakrajšek, Metod Ror es aRetko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, X'
: Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove -	jX
/lojnica uredništva;	-,\\V\
Barbara Zacirkovnik
Računalniška obdelava: Trženje:
Naslov uredništva:
Cena za izvod: 269,00
^ W \' $ \\W $
Grafika Gracer, Lava 7b, Celje	■
^b^pise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredmštvo/-^vXj najkasneje osem dni pred izidorh^SXj^ tekoče številke. X Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopisj Savinjske novice med proizvode, X za katere še obračunava davek na ^đkno vrednost po stopnji 8%.
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Pridržujemo si pravico krajšanja
Odpovedi sprejemamo
P«Ätje. v> 'XXVy
Ko ima hudič mlade, pač nima samo enega. Tudi vprimeru podjetja Glin Pohištvo je nekako tako. Očitno ni dovolj, da se morajo v Pohištvu ubadati s tehnološkimi, ekološkimi in lastninskimi problemi, pač pa jih pestijo tudi požari. Po neprijetnem slučaju 7. julija je minuli ponedeljek spet zagorelo. Po prvih informacijah naj bi požar izbruhnil na mlinu za mletje lesnih sekancev, nakar se je po odsesovalni napravi razširil v suhi vrečasti filter, kjer je prišlo do eksplozije. Požar so v glavnem pogasile avtomatske gasilne naprave, gmotna škodapaznašapreko 15 milijonov tolarjev.
Bolj razveseljive novice lahko objavimo o Glinu K&M in Žagarstvu, ki sta se uspešno predstavila na Ljubljanskem pohištvenem sejmu. Le-ta je še posebej zanimiv za poslovne partnerje iz bivših jugoslovanskih republik, s katerimi se sodelovanje počasi a zanesljivo vzpostavlja kljub birokratskim oviram. Pomembni dogodki so se zgodili tudi na področju malega gospodarstva, saj seje Območna obrtna zbornica Mozirje odmevno predstavila na MOS-u v Celju, v Nazarjahpa so otvorili nove poslovne prostore Kovinoplastike Benda.
Nič manj slovesno ni bilo na Rečici ob Savinji, kjer so se z novo šolo uresničile želje kar nekaj generacij tamkajšnjih krajanov. Nazarska in mozirska občina sta bogatejši za dva častna občana, po podpisa-ni delitveni bilanci bivše obänepa sta z razširjeno skupno čistilno napravo v Lokah obrnili nov list v medsebojnem sodelovanju, kije na tako majhnem prostoru koristno, če ne že kar nujno.
Tema številka enapa sopoleg olimpijskih iger v Sydneyju seveda državnozborske volitve, ki se hitro približujejo. Po zadnjih podatkih se bodo za naklonjenost volivcev v Zgornji Savinjski dolini potegovali Boštjan Rakun (ZLSD), Ivan Glušič(NSi), Ivan Pumat (LDS), Jakob Presečnik (SLS+SKD), Mirko Zamernik (SDS) in Peter Marjan Habjan (DeSUS), če se omejimo zgolj na stranke, ki so svoje kandidate že medijsko predstavile. Sodeč po predvolilnih soočenjih na televiziji bo spopad na volitvah brezkompromisen, dejstvo pa je, da je dobrih štirinajst dnipred dnevom glasovanja skoraj tretjina volivcev še neopredeljena.
Želim vam prijetne jesenske dni, Savinjske novice pa bodo s posebno (brezplačno!) predvolilno številko znova med vami že 9. oziroma 10. oktobra. Do takrat vas lepo pozdravljam!
IZ VSpsiNE::
x\v\..........
11. ljubljanski pohištveni sejem:
Uspešna predstavitev Glina Žagarstvo in K&M. 4 OOZ Mozixje:
Odmeven nastop na
MOS-u v Celju........4
Kovinoplastika Benda:
V korak s svetovnim trgom in konkurenco...... 5
Pavličevo sedlo:
Policisti in cariniki delajo v nemogočih razmerah .. 6 Kandidati za poslance v Zgornji Savinjski dolini:
Stara in nova imena..7
Občinski svet Nazarje: Jože Horvat - Jaki častni
\XXX\X\X\ WWW\\\\\\\ \ \,\W X \x\
občan............... 8
Občinski svet Mozixje:
Naziv častnega občana
častnemu kanoniku....
Osnovna šola Rečica ob Äriitfi:
Konec dober, vse dobro Jßöv JPogovor z v.d. ravna- ^ teljico OŠ Rečica Vlasto Poličnik:
“Skupaj nam je uspelo ..'Ä TD Mozirje:
Jesen na domači mizi... PGD Pobrežje:
Specializirani za osvajanje
Zgodo *
Slomšku
Generalka za
KronÄ^^x
Pešec podlegel poškodram............
^4 »dopisje:
spomin...go
illip
!p...ii

Fotografije na naslovnici:
Osrednja fotografija; Nova osnovna šola na Rečici ob Savinji je zaživela (foto:Jože Miklavc)
Zgoraj desno; Otvoritev razširjene čistilne naprave v Lokah (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Podelitev naziva častni občan občine Mozirje Alojzu Žagarju
(foto: Ciril Sem)
11. Ljubljanski pohištveni sejem
Uspešna predstavitev Glina Žagarstvo in K&M
Na letošnjem Ljubljanskem pohištvenem sejmu, potekal je od 18. do 24. septembra, je sodelovalo 343 razstavljavcev iz 16 držav. Neposredno so bila prisotna podjetja iz Avstrije, BiH, Hrvaške, Indije, Italije, Nemčije, Poljske in sevedaSIovenije, med katerimi sta bili tudi Glin Žagarstvo in Glin K&M iz Nazarij.
Nastop Žagarstva bi lahko poimenoval tradicionalen, saj po obsegu in vsebini ni bistveno odstopal od prakse zadnjih let. Po besedah vodje komerciale Jožeta Špendeta se sejma v Ljubljani udeležujejo predvsem zaradi stikov z obstoječimi in potencialnimi poslovnimi partnerji. Sodeč po obisku je sejem še posebej zanimiv za podjetj a iz bivših jugoslovanskih republik, kar pa je pomembno tudi za Žagarstvo, saj na omenjeno tržišče izvozi več kot polovico svoje proizvodnje.
Poleg izdelkov iz utečenega proizvodnega programa smo na razstavnem prostoru Žagarstva zasledili fasadno okno v kombinaciji lesa in aluminija, ki dokazuje, davpodjetju kljub nedorečenemu lastništvu resno razmišljajo o razvoju. Po Špend-etovih besedah bodo v prihodnje lovili korak s konkurenco predvsem z izdelki višjih kakovostnih zahtev, saj je proizvodnja enostavnejših in cenenih izdelkov dohodkovno manj zanimiva.
Glin K&M je na sejmu sodeloval z vsemi glavnimi pohištvenimi programi, predstavili pa so tudi nekaj pomembnih novosti. Med slednjimi je direktor Marjan Dobrovc na prvem mestu omenil izvedbo programa apart v beli barvi, sledi prenovljen program vario z novimi elementi in novo barvo v češnji, tretja
novost pa je povsem nova dnevna soba v barvi oreha. Omeniti velja tudi nov program garderobnih omar, ki ga bodo skladno s povpraševanjem kupcev prodajali kot sistem dopolnjevanja oziroma dodajanja elementov.
»Prvi odzivi na sejmu so zelo dobri,« je bil zadovoljen Marjan Dobrovc, vendar je realistično dodal, da so zares merodajna le konkretna naročila. Če bodo le-ta vsaj približno sledila napovedim, bodo morali sedanjo proizvodnjo še povečati, kar pomeni dodatno zaposlovanje in uvedbo tretje izmene. »Zavedamo se, da je pri prodaji pohištva poleg cene nadvse pomemben tudi dobavni rok, zato si prizadevamo, da bi naše kupce zadovoljili tudi po tej plati,« je svoje razmišljanje zaključil direktor GLIN K&M.
Tako v Žagarstvu kot v K&M-u so si enotni, da se visoki stroški nastopa na Ljubljanskem pohištvenem sejmu neposredno nikakor ne povrnejo, pač pa so pozitivni učinki posredni. Že navezava stika s pravim poslovnim partnerjem lahko v prihodnjem obdobju nekajkrat povrne omenjene stroške, prisotnost pa je pomembna tudi zaradi domače javnosti, ki v nasprotnem primeru hitro podvomi v poslovno uspešnost posameznega podjetja.
Franci Kotnik
Giin Žagarstvo je v Ljubljani postavilo na ogled preverjeno uspešne izdelke (foto: F. Kotnik)
Druga generacija pohištva vario je zanimiva za domače in tuje kupce (foto: FK)
Območna obrtna zbornica Mozirje
Odmeven nastop na MOS-u
Dvanajst zgornjesavinjskih obrtnikov se je lani na pobudo Območne obrtne zbornice Mozirje po nekajletnem premoru odločilo, da se pod njenim okriljem predstavijo na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Spodbuden odzivna relativno skromno video predstavitev, pač v okviru danih možnosti, je v letošnjem letu pripeljal do bistveno kvalitetnejšega nastopa na MOS-u, za katerega je priznanje zbornici izrekel celo predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger.
Razstavni prostor OOZ Mozirje je bil med lepšimi (foto: CS)
Letos se je na 50 kvadratnih metov velikem razstavnem prostoru s svojimi izdelki predstavilo 18 članov mozirske obrtne zbornice, kar je po mnenju predsednika Franca Bende posledica boljšega delovanja posameznih strokovnih sekcij. Pri tem še posebej prednjači sekcija lesarjev pod vodstvom Janija Kakerja, ki je tudi prevzela iniciativo za nastop na sejmu. NarazstavnemprostoruvhaliLjebilo organizirano vsakodnevno dežurstvo s strani razstavljavcev, zato so lahko vsi zainteresirani obiskovalci poleg reklamnega materiala dobili tudi ustrezne informacije.
Ne glede na znatno skromnejši obisk
letošnjegaMOS-a vCelju (delno naj bi temu botrovala tudi zgodnja trgatev v severovzhodni Sloveniji) v območni obrtni zbornici že razmišljajo o predstavitvi na sejmu v letu 2001. Glede na interes obrtnikov bodo morali rezervirati vsaj enkrat večji prostor od letošnjega.
Ob tem velja dodati še podatek, da seje Območna obrtna zbornica Mozirje tudi letos odlično odrezala na športnih igrah v sklopu obrtnega sejma. Lanske zmage v skupnem seštevku sicer ni uspela ubraniti, je pa zato zasedla odlično drugo mesto zaOOZ Slovenj Gradec in pred OOZ Celje.
Franci Kotnik
Kovinoplastika Benda Sp. Rečica
V korak s svetovnim trgom in konkurenco
V sklopu praznika občine Nazarje je bila v petek, 15. septembra, otvoritev novih poslovnih prostorov Kovinoplastike Benda. Samostojni podjetnik Franc Benda je od podjetja Glin IPP odkupil poslovni objekt s pripadajočim zemljiščem, kamor je po temeljiti adaptaciji in ureditvi infrastrukture preselil proizvodnjo. Simbolično otvoritev je opravil minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek.
Nove poslovne prostore Kovinoplastike Benda je otvoril minister Janko Razgoršek (foto: Ciril Sem)
Franc Benda je obrtnik že od leta 1983, ko je zapustil družbeno podjetje in prevzel vodenje obratovalnice, s katero je leta 1978 začela žena Vera. V podjetju so kmalu pričeli povečevati proizvodnjo in postali pomembni kooperanti večjih podjetij kot na primer Gorenje Velenje in MGA Nazarje. Po razpadu jugoslovanskega trga v začetku devetdesetih let so se preusmerili na zahtevna zahodna tržišča, kamor sedaj posredno izvozijo preko 70 odstotkov svoje proizvodnje. Kovinoplastika Benda je eden ključnih dobaviteljev podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in trenutno zaposluje 50 ljudi.
Navedena dejstva pričajo o tem, da je Bendovo družinsko podjetje ves čas moralo slediti tehnološkim, kakovostnim in organizacijskim zahtevam svetovnega trga in konkurence. Temeljito so posodobili tehnološko opremo in v letih 1995-1997 zamenjali 80 odstotkov strojev in naprav. Poleg sodobne tehnologije in uvajanja novih izdelkov pa je pomembno tudi
izobraževanje, zato v podjetju, kjer sta sinova Aleš in Uroš z življenjskima sopotnicama že prevzela pomembne funkcije, kontinuirano poteka funkcionalno izobraževanje na tehnično-tehno-loškem področju, v zaključni fazi pa je tudi pridobitev certifikata ISO 9002.
Na otvoritvi je minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek v prispodobi dejal, da bi nekaj tako uspešnih obrtnikov, kot je Benda, rešilo gospodarske težave v Zgornji Savinjski dolini, še nekaj več pa v celotni Sloveniji. Toda temu žal ni tako in tudi podjetništvo samo ima v naši državi še vedno nekakšen negativen prizvok.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je poleg izjemnih gospodarskih dosežkov Franca Bende izpostavil njegovo angažiranje na področju obrtniške organizacije, saj je že drugi mandat član upravnega odbora OZS, poleg tega pa tudi predsednik Območne obrtne zbornice Mozirje.
Številnim čestitkam ob pomembni
delovni zmagi se je pridružil tudi nazarski župan Ivan Purnat, ki je izpostavil pomen omenjene pridobitve za gospodarstvo občine Nazarje in celotne Zgornje Savinjske doline.
Tako po številu udeležencev kot tudi po njihovi strukturi je bila
otvoritev poslovnih prostorov Kovinoplastike Benda dogodek, kakršnega v dolini že dolgo ni bilo, saj se je na enem mestu zbralo izjemno število pomembnih osebnosti iz javnega, političnega in gospodarskega življenja.
Franci Kotnik
JKP Komunala Mozirje
Otvoritev razširjene čistilne naprave v Lokah
Direktorica JKP Komunala Mozirje Darja Planinšek poudarja, da ljudje vodo v različne namene le uporabljamo, ne pa porabljamo. Zavoljo tega je potrebno poskrbeti, da se po uporabi voda vrne v vodotoke čim bolj čista, saj kot taka pomeni nadaljnji uporabni vir.
Vode predstavljajo kar 71% zemeljske površine, od tega pa odpade na sladko vodo le 2,6%. Večina sladke vode je v ledenikih, ostala pa se skriva globoko v zemeljskih nedrih. Le tri tisočinke sladke vode se pretaka po vodotokih, zato je toliko pomembneje, da se uporabljene odpadne vode v vodotoke vrnejo prečiščene in s stalno kvaliteto. Onesnažena voda povzroča kup težav, ki jih ljudje v večjih naseljenih središčih čutijo že dolgo, v manjših krajih pa so te težave manjše, vendar že občutne.
Čistilna naprava v Lokah je bila zasnovana leta 1988. Zgrajena je bila za potrebe Mozirja in Nazarij. Sčasoma je s širitvijo kanalizacijskega omrežja postala preobremenjena, zato je bila potrebna razširitev. Ob-
stoječim 2000 populacijskim enotam so tako v letošnjem letu dodali še 1000 enot, kar bo zadostovalo za nekaj let. Mehansko biološka čistilna naprava sedaj služi za čiščenje odplak krajev Mozirje, Nazarje in dela Rečice. V kratkem naj bi se na glavne kanalizacijske vode priključili tudi mozirski trg in okoliški zaselki.
Pomembno dejstvo razširitve obstoječih kapacitet je vir financiranja projekta. V celoti se je gradilo s sredstvi ekoloških taks, ki so bile v zadnjih dveh letih pobrane v Mozirju in Nazarjah. Vrednostinvesticije je znašala 34,5 milijona tolarjev.
Otvoritev zmogljivejše čistilne naprave se je vklopila v praznovanje kar dveh občinskih praznikov. Nazarski se je z otvoritvijo končal,
mozirski pa pričel in kakor je ob koncu slovesnosti v svojem govoru poudaril nazarski župan Ivan Purnat, naj bi ta slovesni dogodek
Gornji Grad
Dela bodo izvajali etapno, ob ugodnih vremenskih pogojih naj bi na prvem delu trase položili grobi asfalt še letos, dokončanje v celoti pa naj bi bilo realizirano spomladi prihodnje leto. V najkrajšem času naj bi zgradili tudi
odpiranja povečane čistilne naprave pomenil začetek novega sodelovanja med obema občinama.
Benjamin Kanjir
pločnik in javno razsvetljavo.
Sredstva za rekonstrukcijo v višini 160 milijonov je zagotovila Direkci-jaza ceste, občinapa je moralaz lastniki zemljišč ob trasi uskladiti nekatera odprta lastninska vprašanja.
Savinjčan
Dočakali prenovo ceste
Gornji Gr ad se je v teh dneh ponovno spremenil v gradbišče, saj so delavci CMC iz Celja začeli s pripravljalnimi deli za obnovo in delno razširitev ceste od osnovne šole do križišča v Spodnjem trgu.
Pavličevo sedlo
Policisti in cariniki delajo v nemogočih razmerah
Mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo so za mednarodni promet uradno odprli 5. maja letos, pred tremi leti sta nekaj podobnega počela takratni premier dr. Drnovšek in tudi že bivši koroški deželni glavar dr. Zernatto, kljub temu pa delovne razmere na samem prehodu še vedno spominjajo na nekdanji Divji zahod.
Minister za promet in zveze Anton Bergauer je z avstrijskimi kolegi obiskal mejni prehod v sklopu pregledov meddržavnih projektov in ogledov lokalnih cest na Jezerskem in v Zgornji Savinjski dolini. Mejni prehod je v poletnih mesecih prečkalo tudi do 300 vozil dnevno, v tem času se je številka spustila na približno 50. Preseneča dejstvo, da policisti in cariniki še vedno delajo v nemogočih razmerah.
Brez vode, elektrike, neurejene sanitarije so na avstrijski strani meje, pogosto se dogaja, da so telefonske zveze preprosto prekinjene. Potniki iz avstrijske smeri se velikokrat ustavijo šele ob novem carinskem objektu 30 metrov niže, ki je vreden 200 milijonov tolarjev, vendar še ni v uporabi. Nočni pregledi vozil in razna administrativna dela opravljajo uslužbenci s svetilko.
Minister Bergauer je z nemogočimi razmerami na mejnem prehodu sicer seznanjen, težak položaj se po njegovem vendarle izboljšuje, za ureditev razmer pa sta menda pristojni notranje in finančno ministrstvo. Z avstrijske strani sta se ogleda udeležila koroški deželni minister Georg Wurnitzer, zadolžen za obmejne zadeve, ceste, kmetijstvo in okolje, ter župan Železne Kaple dr. Peter Haderlap, ki meni, da je na prehodu vse v najlepšem redu. Zdi se torej, da bi z odprtjem prehoda lahko tudi počakali, dokler se ne za-
Sproščen pogovor med delegacijo na mejnem
gotovijo optimalni delovni in prevozni pogoji.
Avstrijska stran je z deli prehitela slovensko, saj je cesta do prehoda že asfaltirana. Za približno enako dolžino trase kot na naši strani, vendar ob manj zahtevni izvedbi, so porabili 36 milijonov šilingov, Slovenijo bo vsa zadeva stala 9 milijonov mark. Na naši strani izvajajo na zadnjem delu trase zemeljska dela, vožnja po razriti trasi pa terja od voznikov že kar akrobatske spretnosti. Zadnji odsek ceste bo vreden 340 milijonov, po zagotovilih Marjana Vengusta, pomočnika generalnega direktorja CMC Celje, pa bo končan do junija 2001.
V nadaljevanju obiska si je minister Bergauer ogledal mrežo region-
slovensko in avstrijsko prehodu (foto: Ciril Sem)
alnih in lokalnih cest v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline,
(odseka Ljubno - Luče in Podvolovljek - Kranjski Rak ter posodobitev ceste v Logarski dolini), ki še nekaj časa ne bodo omogočale normalne prevoznosti pričakovanim kolonam turistov. Dela se sicer izvajajo, po prepričanju predsednika parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje Jakoba Presečnika pa bodo sredstva za nadaljevanje zagotovljena tudi v proračunu za leto 2001.
Za najbolj kritičen del ceste skozi Luče pripravljajo štiri možne različice. Idejni projekt bo gotov prihodnje leto, ničesar pa se na občutljivem odseku skozi Luče ne sme zgoditi brez soglasja in podpore lokalne skupnosti, je še dejal Presečnik.
Savinjčan
Žlabor, Zavodice
Asfalt veliko pomeni
V okviru občinskega praznika občine Nazarje so slovesno odprli več asfaltiranih cestnih odsekov. Asfaltiranim cestam v Vrhe in na Čreto so se pridružili še novi metri asfalta, tokrat v Žlabru in Zavodicah.
Krajanom je s finančnimi sredstvi pomagala Občina Nazarje, sami pa so s prostovoljnim delom pripravili spodnje ustroje, položiti odvodne cevi in podobno. Pri tem jim je bilo v veliko pomoč Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je posodilo gradbeno mehanizacijo.
Slavnostno so nova asfaltirana odseka v Žlabru in Zavodicah odprli v
soboto, 16. septembra, ko je trakove ob pomoči domačinov prerezal nazar-ski župan Ivan Pumat. Za popestritev in kulturni program so poskrbeli nazarski osnovnošolci. Ker dobra cesta sama po sebi ne zagotavlja varnosti, je prenovljena odseka blagoslovil šmarški župnik Evgen Ketiš.
Marija Sukalo
:
ppm
CARINIKI Z MEJNEGA PREHODA PAVLIČEVO SEDLO NAPROŠAMO VSE DRŽAVUANE, KI NAMERAVATE NAŠ...
.MEJNI PREHOD PREČKATI V NOČNEM ČASU, DA VSLED POMANJKANJA JAVNE RAZSVETUAVE...
...S SEBOJ PRINESETE POTNI LIST, KI STE GA NA ISTI DAN POTRDILI NA ENEM 1 IZMED DRUGIH MEJNIH PREHODOV.
COP
Zgornjesavinjski zdravstveni dom
Nazarski zdravstveni dom je zadeva vseh občin
S temeljito prenovo in delno razširitvijo prostorov za fizioterapijo v nazarskem zdravstvenem domu so skrajšali čakalno dobo na komaj nekaj dni, omenjeni oddelek pa bo tako kot ostale specialistične ambulante služil pacientom celotne Zgornje Savinjske doline.
Zaradi tega, pravi dr. Ivan But, direk- prenova prostorov je stala okroglih tor Zgornjesavinjskega zdravstven-	18 milijonov tolarjev, od tega je 6
ega doma, upravičeno pričakujejo, da	milijonov primaknil Zgornjesavin-
bodo k obnovi primaknile sredstva jski zdrav-stveni dom, ostalo pa vse zgomjesavinjske občine. Za veliko Občina Nazarje in ministrstvo za frekvenco ljudi je sedanje parkirišče zdravstvo.
Prenovljeni oddelek fizioterapije so složno otvorili mozirski, nazarski in lučki župan (foto: Ciril Sem)
občutno premajhno in kliče k povečanju, v precej slabem stanju je tudi streha zdravstvenegsa doma. Kot že rečeno, koristijo usluge nazarskega zdravstvenega doma občani celotne doline, zato v Nazarjah pričakujejo, da si bodo breme naložb v višini 28 milijonov občine razdelile med sabo.
Fizioterapijo koristi dnevno od 50 do 60 ljudi, sodobna oprema pa omogoča kvalitetne zdravstvene storitve, ugotavlja Marija Horvat, vodja oddelka. Celotna oprema in
V tej fazi je izpadla montaža klimatske naprave, ki je zaradi pregrevanja aparatov in počutja pacientov nujna. Razveseljivo pa je dejstvo, da zaposlene in pacienti niso več izpostavljeni neposrednemu sevanju, v prihodnjem letu pa naj bi pridobili še aparat za lasersko terapijo, kar naj bi ob sedanjih izboljšavah in naložbah pomenilo optimalne pogoje za izvajanje terapije.
Savinjčan
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi:
-	LAMINATE
-	DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf) Ugodne cene in gotovinski popusti!
Osnovna šola Nazarje
Pripravljeni na devetletko
Pred letom dni so v Nazarjah odprli novo osnovno šolo in tako kraju zagotovili prvo osemletko nasploh. Ob koncu šolskega leta je šolo zapustila prva generacija osmošolcev, med letošnjimi počitnicami pa so z obnovo nekdanje podružnične šole pridobili dodatne tri učilnice s kabineti ter tako zagotovili pogoje za uvedbo devetletnega šolanja.
Naložba je skupaj z opremo stala okroglih 50 milijonov, izvajalec del CMC Celje se je potrudil in gradnjo zaključil v predvidenem roku. Od vsega je najpomembnejše, da ima Občina Nazarje za razvoj šolstva precej posluha, tako da ima tristoč-lanski kolektiv učencev in učiteljev zagotovljene optimalne pogoje za delo.
Vzgojno-izobraževalni sistem mora imeti najpomembnejše pozicije v državi, saj so samo izobraženi
in zgrajeni ljudje sposobni odločati o lastni usodi, je ob otvoritvi prizidka poudarila državna sekretarka v šolskem ministrstvu Angelca Likovič.
V družbi mora prevladovati živa beseda, zato je predšolsko in šolsko obdobje pomembno, saj se v tem času izoblikujejo delovne navade in karakterne lastnosti bodočih nosilcev družbe, je še dodala državna sekretarka.
Savinjčan
Kandidati za poslanske stolčke v Zgornji Savinjski dolini
Stara in nova imena
Kdo bo kandidiral na letošnjih volitvah v državni zbor, je pravzaprav že nekaj časa znano tudi uradno, stranke so namreč morale liste kandidatov vložiti pri volilnih komisijah volilnih enot najkasneje do 20. septembra do polnoči.
Za nas so predvsem zanimivi kandidati, ki se bodo pomerili za naklonjenost volivcev v Zgornji Savinjski dolini, med imeni pa ni zaslediti katerega od prvakov strank ali aktualnih ministrov.
Predsednik združene SLS + SKD, dr. Franc Zagožen, bo tako kot pred štirimi leti kandidiral v Žalcu, čeprav se je neuradno slišalo, da mu bo moral mesto kandidata prepustiti dosedanji poslanec Jakob Presečnik. Nekaj težav je zagotovo bilo, saj je Presečnik sam izjavil, da verjetno ne bo kandidiral, potem da bo, pa zopet da ne bo. Kakorkoli, kandidat SLS + SKD v 6. volilnem okraju je Jakob Presečnik, brez težav pa se je ponovno uvrstil na kandidatno listo dosedanji poslanec Janševe SDS in lučki župan Mirko Zamernik.
Glede na dejstvo, da je bil na zadnjih volitvah za župane izvoljen kot neodvisni kandidat, je sedanja kandidatura Ivana Purnata, nazarskega župana, na listi Drnovškove LDS za nepoznavalce političnih parametrov morebiti majhno presenečenje, ravno tako kot kandidatura Ivana Glušiča starejšega, ki bo pobiral glasove zase in Bajukovo Novo Slovenijo.
Združena lista socialnih demokratov pošilja tokrat v ogenj mladega Boštjana Rakuna, ki naj bi se politično še uveljavljal, torej je njegova kandidatura projekt na dolgi rok. Na listi Desusa, stranke upokojencev, bo poskušal čim več volivcev prepričati Peter Habjan iz Mozirja. Kot je znano, so volitve razpisane za nedeljo, 15. oktobra.
Savinjčan
Pravi naslov za prave počitnice: SVIT Mozirje tel. 8390810
Prihova
Javna razsvetljava za
varnejšo pot
V okviru občinskega praznika Občine Nazarje so na Prihovi prišli do velike pridobitve. Krajanom se je končno uresničila dolgoletna želja, dobili so javno razsvetljavo, ki so jo svojemu namenu predali v sredo, 19. septembra.
Po besedah Francija Šemenca so tako Prihovčani deležni prve pomembne in večje pridobitve, odkar so se priključili Občini Nazarje. Ob dolgih zimskih večerih in jutrih bo njihova pot od doma in nazaj bolj varna. Sedaj bo luč, ki je zasvetila le v spodnjem delu zaselka, lahko pokazala tudi na ostale pomanjkljivosti; luknje v dotrajani cesti, potrebo po kanalizaciji.
Ob pomoči občine bodo tako tudi v bodoče poprijeli za delo in skušali po svojih močeh prispevati k napredku kraja. Želja vseh krajanov je, da bi luč
zasvetila tudi v zgornjem delu zaselka.
V »pogon« je razsvetljavo spravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je krajanom obljubil, da to ni zadnja pridobitev. S skupnimi močmi bodo odpravili ostale pomanjkljivosti, v načrtu pa je tudi avtobusna postaja. Razsvetljavo je blagoslovil nazarski župnikjože Urbanija, k prazničnemu razpoloženju na Prihovi pa so prispevali tudi nazarski osnovnošolci s kratkim kulturnim programom.
Marija Sukalo
Mozirje
Evrobus na obisku
Že več mesecev kroži po Sloveniji avtobus, v katerem sta knjižnicam informacijska pisama. Urad Vlade RS za informiran je je projekt Evrobus organiziral zaradi lažjega dostopa državljanov do informacij vzvezizvključevanjem SlovenijevEv-ropsko unijo.
Evrobus se je na poti po Sloveniji ustavil tudi v Mozirju (foto: CS)
Slovenijase s svojimi pogajalci s hitrimi koraki približuj e nameravanemu vstopu vskupnost evropskih dtžav. Končna odločitev o vstopu oziroma nevs-topu bo v rokah državlja-nov Slovenije, ki bodo svojo voljo izrazili na referendumu. Ta je predviden nekako za drugo polovico leta 2002. Da bi bila odločitev lažja, potrebuje vsakdo čim več informacij o tem, kaj lahko pridobimo in seveda tudi izgubimo z vstopom. Zavoljo tega jeurad zainfbrotiranje pričel s projektom Evrobus.
Prijazni delavki na avtobusu z veseljem odgovarjata na vprašanja, ki jima jih zastavljajo obiskovalci. Kar nekaj jih je bilo tudi vMozirju, kjer se je avtobus ustavil 21. septembra. Njihov obisk je
pokazal, da je tudi v naših krajih kar nekaj skeptikov, ki se bojijo vstopa v Evropo. Kako tudi ne, saj dosedanja pogajanja naše države z Unijo preprostim ljudem niso dovolj predstavljena.
Kar naprej se o tem govori po radiu in televiziji, o teh temah pišejo časopisi, vendar to spremljajo samo tisti, ki v tem najdejo dovolj lastnega interesa. Ostalim ljudem, ki bodo na refer-endumunagnili “jeziček” na to aliono stran, pa marsikaj še dolgo ne bo jasno. Tako vsaj pravita uslužbenki Evro-busa, ki se s problemi vključevanja srečujeta vsak dan. Projekt sam sta ocenili kot zelo dober, kar se kaže po dobrem odzivu ljudi po vseh krajih, kjer se avtobus ustavlja. bk
Slavnostna seja občinskega sveta Nazarje
Jože Horvat - Jaki častni občan
Praznovanje letošnjega občinskega praznika so v Nazarjah minuli ponedeljek sklenili s slavnostno sejo občinskega sveta. Udeleženci so si najprej ogledali video povzetek prireditev, ki so zvrstile v sklopu občinskega praznika, nato pa so prisluhnili nazarskemu županu Ivanu Purnatu, ki se je v svojem govoru spomnil najpomembnejših pridobitev v občini v preteklih dvanajstih mesecih.
Izpostavil je začetek gradnje športne dvorane, prizidek in adaptirane prostore osnovne šole, prenovljeni oddelek fizioterapije v zdravstveni postaji ter nove asfaltirane cestne odseke v štirih zaselkih. Posebej je poudaril tudi dosežke na področju gospodarstva, pri čemer je naj večji korak naprej storila Kovinoplastika Benda s preselitvijo proizvodnje iz Spodnje Rečice v nove poslovne prostore vindustrijski coni Glin.
Purnat je odločno zanikal odgovornost občine za zastoj pri ureditvi obrtne cone na Prihovi, saj gre za dolgotrajen proces denacionalizacije, ki pa naj bi bil vendarie zaključen v doglednem roku. Takoj za tem naj bi občina pristopila k odkupu zemljišč, kajti potrebe podjetnikov, ki potrebujejo prostor za nadaljnjo širitev proizvodnje, so vse večje. Nazarski župan je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo veliko postorjenega tudi na društvenem področju, z novo športno dvorano pa bodo možnosti za tovrstno delovanje še boljše.
Priznanja župana za zelo uspešno delo so prejeli Planinsko društvo Nazarje, taborniško društvo Rod Sotočje Nazarje, mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje in Franc Žehelj iz Pustega Polja. Grb občine Nazarje sta si prislužila samostojna podjetnika Franc Benda in Zvone Štor-
Jože Horvat-iaki
(foto: Jože Miklavc) man, zlati gibi pa so šli v roke Franca Papeža iz Nazarij, Antona Ilovška iz Kokarij in Ivana Šestirja iz Šmartnega ob Dreti. Zaradi izjemnih dosežkov na likovnem področju in zaslug za promocijo Nazarij je občinski svet imenoval za častnega občana občine Nazarje Jožeta Horvata -Jakija.
Kulturni program so prispevali gojenci in pedagogi Glasbene šole Nazarje ter mešani pevski zbor KD Nazarje. Udeleženci slavnostne seje so se razšli s prijetno obljubo, da se znova srečajo meseca decembra, ko naj bi predali namenu novo športno dvorano. Za zdaj vse kaže, da bo dogovorjeni rok izgradnje dejansko realiziran.
Franci Kotnik
Dobitniki zlati grbov občine Nazarje (foto: Ciril Sem)
Rečica ob Savinji
Pred otvoritvijo osnovne šole podelili priznanja
najzaslužnejšim
V prostorih nove osnovne šole na Rečici ob Savinji so 2 0. septembra v okviru praznovanj a občinskega praznika odprli stalno razstavo del slikarja Antona Dolenca in razstavo skulptur Janka Dolenca, po tej slovesnosti pa so podelili tudi priznanja Krajevne skupnosti Rečica najzaslužnejšim za izgradnjo nove osnovne šole.
Univerzitetni profesor, strokovnjak s področja sodne medicine in umetnik Anton Dolenc je KS in novi šoli na Rečici podaril kar 112 svojih likovnih del, ki bodo odslej krasilastene nove zgradbe. Za ta korak se je odločil zaradi svoje velike ljubezni do kraja, v katerem se je rodil in preživljal svojo mladost. Vanj se vse raje vrača, saj je pred kratkim praznoval svoj 70. rojstni dan, korenine pa ga vlečejo tja, kjer še živijo lepi in jasni spomini na ljudi in dogodke.
V Antonovih začetnih delih se skrivajo izrazito hladne barve, ki jih izraža notranja bolečina in nakopičena stiska, težko premagljiva v revščini preproste delavske družine. Človeške figure izpod njegovih rok imajo trde meje in ostro določene robove, kar pa ne velja za kasnejša dela, rahločutno ustvarjena s toplimi barvami. Nove vrednote daljšega življenja dopolnjujejo nov likovni pristop in drugačno gledanje standardnih figur.
Občina Mozirje
Antonova dela bodo odslej krasila stene nove šole in ji s tem dala tudi nov, vrednejši pomen.
Njegov pokojni brat Janko Dolenc je ustvarjal skulpture. Njegova družina je z veseljem odstopila nekaj njegovih del, da skupaj s slikarskimi zaokrožujejo celotno zgodbo neke družine in časa, ki se je v občutenih delih skoraj ustavil. Akademska slikarka Terezija Bastelj je Jankova dela opisala kot v trdem lesu upodobljeno milino, ki jo je rojevala občutljivost in ranljivost.
Po otvoritvi je predsednik KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc podelil zahvale, priznanja, plakete in grbe KS vsem tistim, ki so bili najbolj prizadevni pri izgradnji nove osemletke. Tako sta se svet KS in gradbeni odbor za šolo odločila, da posameznikom in ta organizacijam podeliTA 23 zahval, štiri priznanja in osem plaket. Najvišje priznanje pa je grb KS. Prejeli sojih: posmrtno Anton Hribernik, ki si je
vse od ukinitve osemletke na Rečici prizadeval za njeno ponovno ustanovitev, ter Jože Kramer in Jakob Presečnik, župana, v času katerih so se vodile glavne aktivnosti okrog pridobitve dovoljenj in dokončne zgraditve nove šole.
V kulturnem programu sta
sodelovala glasbenika Radovan Hrast in Janez Svečnik, ki sta v letih 1946-47 skupaj z Antonom Dolencem igrala v glasbenem ansamblu v Ljubljani. Pridružili so se jima pesnik Dane Zajc in učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji.
Benjamin Kanjir
Naziv častnega občana častnemu kanoniku
Občina Mozirje v času od 16. do 30. septembra praznuje svoj tretji praznik. Občanke in občani se v tem času spominjajo začetkov šolstva v Mozirju, ki datirajo v september leta 1787, in začetkov hranilništva na Rečici ob Savinji, ki segajo v september leta 1899. Na slavnostni seji občinskega sveta, ki je bila 2 2. septembra v avb nove osnovne šole na Rečici, so za velike zasluge na različnih področjih podelili nagrade in priznanja društvom in posameznikom.
Slavnostni govornik, župan občine Mozirje Jože Kramer, je v svojem govoru orisal dveletno pot svojega županovanja in delovanje občine v zadnjem letu. Uvodoma je izpostavil investicijsko naravnanost občinskega proračuna, saj gre več kot polovica sredstev za nove pridobitve. V zadnjem času sta bili to predvsem gradnja nove osnovne šole na Rečici in mostu preko Savinje v Mozirju. Šolski objekt je stal slabih 600 milijonov, most pa slabo četrtino tega zneska.
V letošnjem letu se načrtuje še nadaljevanje izgradnje kanalizacije v starem trškem jedru, sanacija mostu v Sp. Rečici in Dobelškovega klanca v Mozirju ter nakup zemljišča za avtobusno postajališče v Preseki.
Po slavnostnem govoru je župan podelil občinska priznanja za leto 2000. Zlato plaketo občine Mozirje je za izredne zasluge na področju lovstva in varovanja okolja prejela LD Rečica ob
Savinji. Zaizredne uspehe napodročju planinstva in varovanja narave je zlato plaketo prejelo Planinsko društvo Mozirje, OŠ Mozirje pa je zlato plaketo prejela za izredne uspehe na področju učno vzgojnega dela. Nagrado Občine Mozirje je za prizadevno društveno delo prejela Jana Jovan.
Najžlahtnejše občinsko priznanje, naziv častnega občana, pajeza duhovno poslanstvo in negovanje sožitja med ljudmi prejel častni kanonik Alojz Žagar, ki službo dušnega pastirja v Mozirju opravlja že od leta 1957.
Ob koncu slavnostne seje je predsednik Športne zveze Mozirje Martin Aubreht podelil letošnje športno priznanje, ki ga je prejel Lokostrelski klub Mozirje, ki je bil v letošn-
jem letu najuspešnejši lokostrelski klub v Sloveniji.
Slavnostno sejo je z občutenimi besedami povezovala Polona Kolenc, za kulturni program pa sta z glasbili poskrbela Bojan Zeme in Toni Acman, oba učitelja na GŠ Nazarje, in z ubranim
petjem vokalna skupina Savinjski rožmarin, ki jo vodi Tadeja Cigale. Svojevrsten prispevek sta dodali še učenki Klara in Lidija, ki sta se v imenu učencev zahvalili za novo šolo in povedali prisotnim, kaj vse bodo otroci počeli v njej.
Benjamin Kanjir
Prejemniki zlatih plaket in nagrade občine Mozirje (foto: Ciril Sem)
Osnovna šola Rečica ob Savinji
Konec dober, vse dobro
Pred 30 leti je bila na Rečici ukinjena popolna osnovna šola. Od takrat je v kraju delovala le podružnica, ki so jo obiskovali učenci do petega razreda. V krajanih pa spomin na popolno osemletko ni nikoli zamrl, želje po ponovni ustanovitvi so rasle iz leta v leto. In končno so se jim v letu 2000 tudi uresničile.
Pogovor z vršilko dolžnosti ravnateljice Osnovne šole Rečica ob Savinji Vlasto Poličnik
“Skupaj nam je uspelo”
Čeprav skoraj tiho se je gradnja nove osnovne šole na Rečici ob Savinji v vročici letošnjega poletja le iztekla po načrtih najvztrajnejših v ekipi, ki je gradnjo načrtovala, izvajala, spremljala in vzpodbujala. Krajani Rečice in celotnega zaledja šole so si šolo želeli bolj kot karkoli vzadnjih petdesetih letih. Ob odpiranju vrat nove šole, kamor so 4. septembra prvič vstopili učenci in učitelji, smo se pogovarjali z vršilko dolžnosti ravnateljice Vlasto Poličnik.
Občina Mozirje, predvsem pa svet KS Rečica, sta dolga leta iskala možnosti, ki bi znova vrnile šolski utrip v kraj, da ne bi bilo potrebno učencem od 6. do 8. razreda vsako jutro odhajati v Mozirje. Realne temelje je postavil prvi občinski svet Občine Mozirje po uvedbi novega zakona o lokalni samoupravi. Začela se je postavljati finančna konstrukcija, naročeni so bili končni projekti.
Takratni županjakob Presečnik je vlagal ogromno naporov za pridobitev finančnih sredstev, ki jih tako velik projekt potrebuje. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, ki je prevzel vodenje, izglasovan je bil krajevni samoprispevek, izbran je bil izvajalec del Cimperman.
Žal se je projekt z njegovo izbiro zelo osmolil, saj je bil že pred pričetkom gradnje v rdečih številkah, ki so se poglabljale tako dolgo, da je moral od projekta po dokončanju tretje gradbene faze odstopiti. Občina je z novim županom in občinskim svetom z vnovčenjem bančne garancije nekaj sredstev sicer pridobila, veliko pa je ostalo izgubljenih. Pa ne le sredstev, izgubljeno je bilo tudi šolsko leto.
Pri ponovnem izboru izvajalca je bilo več sreče, saj se je gradbeno podjetje Rudis iz Trbovelj dela lotilo z vso resnostjo in objekt, vreden slabih 600 milijonov tolarjev,
dokončalo do letošnjega 4. septembra, ko so lahko otroci končno prestopili šolski prag.
“Konec dober, vse dobro,” so besede, s katerimi je novo šolo pospremil predsednik KS Rečica Peter Kolenc in prav te besede morajo izražati zadoščenje vseh krajanov, ki so se veselili nove šole. Potrebno je pozabiti mnoge prenagljene besede, upravičene ali ne, mnoge spore, ki so nastajali v času gradnje, in iskanja modela notranje organizacije.
Slavnostna otvoritev novega objekta je bila 22. septembra, po slavnostni seji občinskega sveta. Udeležili so se je mnogi visoki gostje, predvsem pa mnogoštevilni krajani, ki so zelo čustveno doživljali svečani dogodek. Kako tudi ne, saj se mnogi izmed njih še spominjajo dogodkov, ki so privedli do ukinitve osemletke pred desetletji. Najbolj zadovoljni so sedaj seveda otroci, ki so novo šolo že sprejeli za svojo in so zlahka pozabili dejstvo, da se jim ne bo potrebno več voziti v Mozirje.
Kulturni program so pripravile učiteljice nove šole, pridružil se jim je pevski zbor, ki ga vodi učitelj glasbene vzgoje Jani Šuligoj, slavnost dogodka pa so popestrili člani Godbe Zgornje Savinjske doline ter mladinskega pihalnega orkestra GŠ Nazarje. Piko na i so postavili člani kvarteta Movia, ki so navdušili s svojim žlahtnim petjem najvišjega nivoja.
Zbrane je poleg župana Jožeta Kramerja in v.d. ravnateljice Vlaste Poličnik pozdravila tudi sekretarka ministrstva za šolstvo Angelca Likovič. Izpostavila je složnost krajanov in njihovo globoko željo, ki je v obliki nove šole obrodila bogat sad. Nov šolski objekt je blagoslovil rečiški rojak msg. Jože Vratanar.
Benjamin Kanjir
Odločitev za obliko organiziranosti zavoda v občini Mozirje je bila težka, postopna in dolgotrajna. Kakšen je bil končni kompromis med političnimi silnicami v občini, zakonodajo ter možnostmi in potrebami?
Do odločitve o osemletni osnovni šoli na Rečici ob Savinji sploh »ni prišlo«. Takšno šolo smo namreč imeli. Do leta 1970. In tudi že mnogo prej. Zgodovinsko ozadje izobraževanja v našem kraju pa je sledeče: Šola na Rečici ob Savinji je bila najstarejša v Zgornji Savinjski dolini. Po nekaterih virih naj bi bila ustanovljena v času Marije Terezije pred letom 1780, kottriv-ialka. Pouk se je odvijal v različnih hišah v trgu, ki so Vrbovski gosposki morale za to plačevati davek.
Že leta 1834 so uvedli Zlato knjigo, iz katere je razvidno, kdo je na šoli poučeval. Šola se je postopoma širila - od dvorazrednice do petrazrednice in sedemrazred-nice. Leta 1917/18 je bila šolska kronika že pisana v slovenskem jeziku. Tik pred 1. svetovno vojno je bila šola osemrazredna in jo je obiskovalo 260 otrok. Med okupacijo je šola še vedno delovala, vendar v nemškem jeziku.
Po koncu vojne so bili narejeni načrti za gradnjo nove šole, a do realizacije ni prišlo, zato so obnovili staro požgano šolo in to v glavnem s prispevki krajanov. Šola je bila osemletna in je delovala do leta 1970. Tako smo samostojno in popolno osnovno šolo izgubili, saj so zgradili le štir-irazredno šolo, učenci višjih razredov pa so bili vključeni v OŠ Mozirje.
Kakšna je torej končna obli-
ka organiziranosti, kam spada šola in kakšen status ima?
Resnično je bil postopek, ki je pripeljal do sedanje oblike organiziranosti, precej zapleten, predvsem pa dolgotrajen. Vseskozi je bila prisotna velika želja ljudi v KS Rečica ob Savinji, ki so si že od same ukinitve samostojne osemletke na Rečici prizadevali, da bi to institucijo dobili nazaj. Vseskozi so namreč vedeli, da šola v kraju pomeni razvoj, pa tudi pripadnost kraju. V takšnem kraju se stvari »dogajajo«, kraj je živ. Vse to so pravzaprav pogrešali trideset let. Prav zato je bilo sedaj še toliko bolj pomembno, da dobimo »svojo« šolo, ki bo živela s krajem in za kraj. Ker smo torej vse to vedeli in čutili, smo proučili vse zakonske možnosti, ki bi omogočile naši šoli samostojen razvoj.
Reči moram, da smo zelo hvaležni za vso strokovno pomoč, ki nam jo je nudilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Edina mogoča in zakonsko utemeljena je bila sedanja oblika organiziranosti. Ustanovili smo torej Javni vzgojno-izobraževalni zavod občine Mozirje, znotraj katerega bomo delovali kot organizacijska enota. T\i se moramo seveda zahvaliti Občini Mozirje in občinskim svetnikom, ki so nas podprli in bili pripravljeni sprejeti takšen kompromis. Uidi zato bo za nas ena najpomembnejših nalog v prihodnosti, da upravičimo njihovo zaupanje. To bomo dosegli samo in izključno s tem, da bomo delali in poslovali dobro in pošteno.
Koliko prostora je v šoli, katere osrednje funkcije bo možno izvajati, koliko je učilnic?
Moram reči, da je šola dovolj ve-
Številnim čestitkam ob otvoritvi nove šole se je pridružil tudi načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek (foto: Ciril Sem)
lika, da bo zadovoljevala naše potrebe. Celotna površina je okrog 3200 kvadratnih metrov. V sklopu šole je 13 matičnih in 5 specialnih učilnic. Imamo šolsko knjižnico in moderno opremljeno telovadnico. Šolska kuhinja bo omogočala pripravo malic in kosil za naše učence in zaposlene. Računalniška učilnica pomeni sodoben pristop k izvajanju pouka, ki bo tako za naše učence zanimivejši.
Kako ste zadovoljni z izvajalcem in kooperanti, ki so šolo opremljali s pohištvom ter tehnično opremo?
Ker je šola dokončana in opremljena pravočasno, sem z izvajalcem seveda zadovoljna. V glavnem so stvari narejene tako, kot smo se dogovorili. Svoje delovanje na šoli sem začela v tisti fazi, ko je bilo potrebno izbrati opremo in učila ter pripomočke. Delo mi je bilo precej olajšano s strokovno pomočjo, ki jo je nudil izvajalec in njegovi podizvajalci, s katerimi sem sodelovala. Upam si trditi, da smo skupaj uspeli lepo dokončati našo šolo. Sredstva, ki smo jih imeli na razpolago, so bila omejena, zato smo se trudili, da smo resnično izbrali tisto, kar je nujno potrebno za kvalitetno delo.
Kako ste se lotili organizacije pouka, kaj je najtežje pri tem začetku in katere probleme boste reševali najprej?
Organizacija življenja in dela na popolni osnovni šoli bi bila za vsakogar izziv. Tako tudi zame. Zavedam se, da je to odgovorna naloga, v zadnjih mesecih pa to tudi občutim. Pa vendar skušam na zadevo gledati s kar največjim optimizmom.
Priznati moram, da sem zadnje leto precej svojega časa posvečala izobraževanju, skušala sem spoznati čim več podrobnosti iz življenja in dela na osnovni šoli. Prihajam namreč iz Šolskega centra Celje, kjer sem devet let poučevala angleščino. Zame je bila to šola, ki mi je dala ogromno znanja in kjer sem spoznala čudovite sodelavce. Delo v srednjem izobraževanju torej dobro poznam. Želim in hočem pa dobro delati tudi na svojem novem delovnem mestu. Življenje in delo na svoji novi šoli želim organizirati tako, da bo za vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa prijetno in koristno. Moje mnenje, ki ga verjetno delim z mnogimi, je, da je na začetku vsakega »projekta« potrebno postaviti jasna in razumna pravila igre. Če člani neke skupnosti ne vedo, kako naj delujejo in kaj se od njih pričakuje, bodo delovali vsak po svoje. To pa v instituciji, kot je naša, ne bi obrodilo preveč bogatih sadov.
S sodelavci se bomo torej pogovorili o mojem predlogu delovanja šole in se skupaj odločili o končnem načrtu. Katere stvari so zame najtežje? Tega pri toliko novostih, s katerimi se srečujem, še ne morem reči - skušala pa bom stvari postaviti tako, da bodo sprejemljive in razumne.
Četrtega septembra je prvič vstopilo v to novo šolo 239učencevod prvega do osmega razreda. Kako so oddelki organizirani?
Četrti september 2000 je bil na Rečici ob Savinji velik dan. Po skoraj treh desetletjih so naši otroci zopet vsi pod eno streho. V novi šoli imamo enajst oddelkov in oddelek podaljšanega bivanja. Število otrok v prvem šolskem letu je 239- Pouk poteka v eni izmeni in sicer od 8.15 do 13.30.
Vlasta Poličnik: “Naša prva in
glavna skrb je kvalitetno izvajanje programa” (foto: J. Miklavc)
Naša prva in glavna skrb je kvalitetno izvajanje osnovnega programa, za kar smo tudi poklicani in odgovorni. Prizadevali pa si bomo našim učencem ponuditi čim več dodatnih aktivnosti, za katere so bili do sedaj zaradi prostorske stiske prikrajšani. Želeli bi, da bi se ukvarjali s športom in se vključevali v jezikovne in računalniške tečaje.
Iz katerega zaledja bodo prihajali učenci v šolo?
Naš šolski okoliš poteka po mejah naše krajevne skupnosti, ki zajema sam trg Rečica ter kraje Dol-Suha, Poljane, Sp. Rečica, Trnovec, Sp. Pobrežje, Zg. Pobrežje, Homec, Grušovlje, Šentjanž, Varpolje in Nizka.
Čaka vas nič kaj lahka naloga, seveda tudi vaše sodelavce. Koliko pedagoškega
osebja in tehničnih delavcev ste zaposlili ob pričetku šole?
Res je, da nas vse skupaj čaka težka in odgovorna naloga. Ker do sedaj nisem delala v domačem kraju, moram reči, da svojih sodelavcev še ne poznam dobro. Toda ko sem se srečevala z njimi, sem dobila izredno dober vtis in menim, da bomo dobro sodelovali. Naredila bom vse, da ustvarim dobro delovno klimo, saj je le tako mogoče doseči dobre rezultate. Sicer pa moji sodelavci skoraj vsi prihajajo iz podružnične šole Rečica ob Savinji ali pa iz OŠ Mozirje. Na novo smo zaposlili le 4 strokovne sodelavce. Skupaj s tehničnim osebjem nas je na šoli zaposlenih 25.
Šola je odprla vrata že pred uradnim začetkom šolskega leta...
Vrata naše šole smo odprli v soboto, 2. septembra, in sicer za naše učence in njihove starše. Ob tej priložnosti smo jih seznanili tudi z organizacijo dela v šoli, jim predstavili delavce naše šole ter jih obvestili o hišnem redu. Sodelovanje s starši je naša prioritetna naloga, saj želimo, da se čim bolj vključujejo v proces izobraževanja njihovih otrok, predvsem pa želimo, da so o dogajanju na šoli, ki zadeva njihove otroke, čim bolje obveščeni. Pomanjkanje informacij lahko namreč povzroči veliko škodo, predvsem pa nepotrebne nesporazume.
In kakšno sporočilo bi naslovili občanom, staršem, sodelavcem in učencem ob zares »zgodovinskem« dogodku za Rečico ob Savinji?
Začetek delovanja nove, samostojne, osemletne osnovne šole na Rečici ob Savinji je resnično, brez pretiravanja »zgodovinski« dogodek. Gledati ljudi, kako z zanosom in ponosom pričakujejo začetek pouka v novi šoli, vzbuja v meni srečo in zadovoljstvo, da smem biti z njimi in na nek način pomagam uresničiti njihove dolgoletne želje. Te želje pa ne bi bile izpolnjene, če med nami ne bi bilo ljudi, ki so nekaj let delovali tako, da je rezultat njihovega dela takšen, kot je. Tbdi brez pomoči vseh krajanov se ne bi mogli veseliti odprtja nove šole. Kaj bi torej želela sporočiti svojim sokrajanom? Samo to, da nam je skupaj uspelo in da bomo storili vse, da bo tako tudi v prihodnosti.
Pogovarjal se je Jože Miklavc
Območno združenje borcev
in udeležencev NOB
spodnje in Zgornje Savinjske doline
in domicilni odbor II. grupe odredov Celje
vabimo
na tradicionalno proslavo v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko oktobra 1941,
ki bo na Čreti v soboto, 7. oktobra 2000, ob 11. uri.
Proslava bo ob vsakem vremenu.
Vljudno vabljeni!
Turistično društvo Mozirje
Jesen na domači mizi
V okviru tretjega praznika Občine Mozirje je Turistično društvo Mozirje združilo aktive kmečkih žena iz vse občine in pripravilo etnografsko kulinarično razstavo z naslovom Jesen na naših mizah. Razstava naj bi pod eno streho združila jedi, ki so ljudi na tem prostoru spremljale v preteklosti, so pa tudi pomemben dejavnik današnjega časa.
Ciril Smrkolj si je z zanimanjem ogledal kulinarično
razstavo (foto: Ciril Sem)
Govornik na otvoritvi razstave, kije bila 23. in 24. septembra v prostorih spominske sobe v Mozirju, Alojz
Plaznik, se je kritično ozrl na turizem, katerega velik del naj bi predstavljala tudi kulinarična podoba doline. Ugo-
tavljal je, da nam turizem še vedno pomeni premalo, zato nam premalo tudi daje. Radi pa govorimo o njem, o tem, da je to prihodnost zgornjesav-injskega gospodarstva. Pri tem pa se marsikaj tudi ustavi. Besede niso kruh, zato je od njih težko živeti.
Bistveno pri razvoju turizma naj bi bilo povezovanje in ta razstava je prvič povezala vse dejavnike te panoge v občini. Aktivi kmečkih žena iz Trnavč, Lok, Preseke, Dobrovelj, Dol Suhe, Lepe Njive, Šmihela, Sp. Rečice, Pobrežij in Grušovelj ter ljubiteljski sadjarji, vinogradniki in čebelarji so predstavili svoje značilne izdelke in jedi, po katerih so se marsikateremu obiskovalcu cedile sline. Svojevrsten prispevek k razstavi so dodali Brinečev kmečki mlin, domačija Atelšek in mozirski osnovnošolci s svojimi ročnimi izdelki.
Otvoritve se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, ki je pozdravil manifestacijo, ki naj postane tradicionalna in naj vsako leto združi turistične akterje v čim večjem številu. Izpostavil je potrebo po nacionalnem razvojnem programu, katerega del naj bi bil tudi skladen razvoj podeželja. Podeželje pa naj bi se razvijalo tudi in predvsem na račun dodatnih dej avnos-ti in skupne in temeljite promocije turizma kot gospodarske panoge.
Idejni vodja razstave in glavni organizatorje bila Liljana Podvratnik, ki gotovo še ni izrekla zadnje besede v tej smeri, za kulturni program, ki so ga obiskovalci lahko spremljali s kozarčkom svežega jabolčnika in vročim pečenim kostanjem v rokah, pa sta s citrami poskrbeli Mojca in Mira Lenko z Ljubnega.
Benjamin Kanjir
Kulturno društvo Jurij Mozirje
Končali delovni del ekstempora
V času od 19. do 2 3. septembra so člani KDJurij organizirali šesti slikarski ekstempore, kije združil kar 2 0 slikarjev. Množica del, ki so nastajala v Šmihelu in Mozirju, je dokazala pravilnost usmeritve in potrebnost tega srečanja, ne le za umetnike same, ampak za vse krajane, ki z veseljem spremljajo tovrstne dogodke.
Vsakoletno srečanje slikarjev se v popolnosti zliva v praznovanje občinskega praznika, saj mu daje dodatno velikost in širitev ozkih meja. Z ek-stemporom veliko pridobiva tudi kraj Mozirje in njegovi krajani, ki lahko več dni z zanimanjem opazujejo talente posameznikov, ki svoja gledanja, občutenja in duhovno širino zlivajo na slikarska platna. To pa ni majhen dar.
Slikarji so tudi letos za svoj domicil izbrali kmetijo Ješovnik v Šmihelu. Kar nekako domače se počutijo med ljudmi, ki jih z veseljem že več let sprejemajo medse. Projekt pa je s širjenjem, z večjim številom sodelujočih in daljšim časom druženja pridobil na dodatni veljavi. Možnosti ustvar-
janja so večje, lažje je iskanje inspiracij, slikarji pa že kar nekako v sebi vedo, vsaj tisti, ki so bili v Mozirju že večkrat, kaj in kako bodo slikali.
Letošnjega srečanja so se udeležili: Vinko Železnikar iz Mengša, Drago Jerman iz Lukovice, Andrej Kosič iz Gorice, Vojko Gašperut iz Kopra, Renata Koželj in Julka Hrovat iz Cerkelj, Mojca Vilar iz Domžal, Stane Jarm iz Kočevja, Jože Bartol in Matjaž Muser iz Ljubljane, Zlatko Kraljič iz Velenja, Peter Matko iz Šmartnega ob Paki, Anka Rakun z Rečice ter domačini Milica Zupan, Alojz Zavolovšek, Marjana Verbuč, Konrad Marčinko, Karmen Goričar, Danica Janžovnik injure
fctesnicka
Vera v resnico in poštenje ne rabi templjev in ne pridigarjev; ti služijo ohranjanju črednega nagona na temelju tradicionalizma.
Savinjčan
Udeleženci ekstempora so skupaj pregledali ustvarjena dela (foto: Ciril Sem)
Repenšek, tudi letos pa so delovali pod strokovnim mentorstvom Jožefa Muhoviča.
Mozirski ekstempore predstavlja Slovenijo v malem, saj so udeleženci slikarji iz vse Slovenije in tudi izven njenih meja.
Jure Repenšek, ki je idejni in organizacijski vodja celotnega projekta, se z zadovoljstvom ozira na pretekla
srečanja in z optimizmom gleda naprej. Najprej na drugi del letošnjega druženja, naokroglo mizo in razstavo ustvarjenih del sredi novembra, nato pa tudi naprej, v naslednja leta, saj mu idej nikakor ne zmanjka. Slikarji pa tudi z veseljem obljubljajo svoje sodelovanje, saj so Mozirje že vzeli za svoje.
Benjamin Kanjir
PGD Mozirje
Voda za izpolnjevanje osnovnih potreb
Člani mozirskega prostovoljnega gasilskega društva kot mnogi slovenski gasilci skrbijo tudi za prevoz vode v kraje, kjer je zaradi suše primanjkuje. Svojevrsten uspeh so v letošnjem letu dosegli s tem, da so pomoči potrebnim pripeljali že preko milijon litrov te, za življenje najbolj potrebne tekočine.
Mozirski gaslici so zaradi letošnje suše prepeljali že več kot milijon litrov vode (foto: B. Kanjir)
Na klic krajanov se odzovejo tisti trenutek, ko ga dobijo. Zavedajo se, daje hitra pomoč najboljša pomoč, zato število prevoženih litrov ni nič čudnega. Njihova cisterna je za prevoz vode v rezervoarje v Okoni-no, na Gneč in na Podvrh ter krajanom v Lepo Njivo in Šmihel prevozila kar i960 km, gasilci, predvsem Ivan Pustoslemšek in Peter Žehelj, pa so za te prevoze opravili okoli 500 ur prostovoljnega dela.
Humanost gasilcev ne pozna me j a, saj se le-ti odzivajo na klice občanov v vseh primerih, ko se potrebuje njihova pomoč. Kljub vsakodnevnim napetostim in vsesplošnemu primanjkovanju časa si tega ob klicu na pomoč vedno vzamejo in pohitijo tja, kjer ljudje od njih pričakujejo takojšnjo in nesebično pomoč, bodisi ob požarih ali naravnih nesrečah, kamor lahko prištevamo tudi sušo.
Benjamin Kanjir
Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline
Inventura dela v preteklem obdobju
Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline se je letos ob malem šmarnu zbralo na vsakoletnem občnem zboru, ki je že več let na isti datum v jesenskem času.
Predsednik društva Pavel Koren je podal poročilo o delu društva v preteklem obdobju ter nakazal smernice in načrte za prihodnje delo ljubiteljev konj.
Preko celega leta so se udeleževali raznih tekmovanj in turnirjev, sodelovali pašo tudi v različnih povorkah po dolini in širše ter skrbeli
za promocijo naše doline. Septembra lani so se pomerili v vožnji z eno in dvovprego v Levcu, kjer so sodelovali s selekcijsko službo Celje in osvojili prvi dve mesti. V Gotovl-jah so pokazali svoje znanje v spretnostnih vožnjah z različnimi vpregami. Udeležili so se rekreativnega jahanja na Kisovec, kjer je bilo srečan-
je konjenikov kranjske in štajerske dežele. Na vsakoletnem blagoslovu konj v decembru je v Šentanž prijahalo ali pase pripeljalo s »paručem« preko 60 udeležencev.
Januarja so se odpravili na tekmovanje na Gomilsko, kjer so svoje spretnosti izkazovali v vožnji s sanmi. Predstavniki društva so bili v oporo pri ustanavljanju podobnega društva ljubiteljev konj v Šmartnem ob Paki. V gosteh so bili tudi pri iških konjenikih.
Junija so se ponovno pomerili v vožnji z eno in dvovpregami v Gotovljah, kjer so poželi velik uspeh. Ob tradicionalnih prireditvah v Laškem in na Ljubnem so sodelovali v povorki, na Rečici pa so v okviru že tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja pripravili turnir v spretnostni vožnji različnih vpreg in tekmovanje v šaljivih igrah. Ob obisku Kumskih konjenikov v Logarski dolini so se jim pridružili in z njimi prejahali del poti po naši dolini vse do cilja v Logarski dolini.
V nadaljevanju občnega zbora so
se dotaknili tudi financiranja društva. Vsa tekmovanja so povezana z visokimi stroški, saj je potrebno živali večkrat prepeljati na kraj tekmovanja, prav tako pa jih je potrebno vzdrževati in hraniti.
Društvo združuje ljubitelje konj od Logarske doline do Letuša in Črnivca inimavelik pomen za celotno dolino, zato so menili, da bi jim morali prisluhniti vse občine. V lanskem letu so jim v občinah sicer nakazali svoje deleže, medtem ko v letošnjem letu še ni bilo nobenega nakazila, izjeme so le sponzorji, ki jim vedno »primaknejo« nekaj finančnih sredstev.
Prav tako so člani društva izrazili ogorčenje nad nevestnimi vozniki avtomobilov, ki nekontrolirano hupajo ob prisotnosti konjenikov na cesti, ne pomislijo pana varnost jezdecev in živali. Tudi najbolj krotke živali so nepredvidljive in kaj kmalu lahko ob takem neljubem ravnanju pride do nesreče s hudimi posledicami.
Marija Sukalo
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti
Območna izpostava Mozirje
Hribernikova 1
3330 Mozirje
Telefon/faks: 833-855
GSM:041/746-618
OBVESTILO IN VABILO
Leto se je že krepko prevesilo v drugo polovico, jesenski čas pa nam prinaša spet mnogo prijetnih srečanj in doživetij. Letošnje srečanje ljudskih pevcev Zgornje Savinjske doline
ZAPOJ Z MENOJ
bo potekalo v kulturni dvorani v Lučah ob Savinji 14. oktobra 2000, ob 15. uri.
Vabimo vse, ki radi prepevate in pojete tudi stare ljudske napeve, da se nam pridružite. Namen srečanja je ohranjanje bogatega ljudskega izročila naših prednikov in prijetno druženje ljubiteljev petja. Petje se lahko izvajav različnih pevskih sestavah (solo nastop, duet, skupina). Petje je lahko samostojno ali ob spremljavi starih ljudskih inštrumentov.
Upamo, da bo vaš odziv številen tako v veselje vseh nastopajočih kot tudi obiskovalcev prireditve.
Prijave zbiramo do 10. oktobra 2000 na zgornji naslov.
PRIJAVNICA ZA NASTOP UUDSKIH PEVCEV »ZAPOJ Z MENOJ...«
Ime in priimek vseh nastopajočih, naslov in telefon vodje skupine:
Naslovi pesmi /avtor in spremljava, če je/:
1._________________________________________
Pionirsko, mladinsko in veteransko gasilsko tekmovanje
Najuspešnejši podmladek PGD Gorica ob Dreti
Drugo soboto v septembru je v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti in poveljstva občine Nazarje ter pod okriljem Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline potekalo pionirsko, mladinsko in veteransko gasilsko tekmovanje. Med najmlajšimi in mladinkami so najvišja mesta osvojile enote PGD Gorica ob Dreti in Pobrežje, najboljše mladince imajo Rečičani, v najstarejši kategoriji pa so v moški konkurenci slavili veterani PGD iz Mozirja, medtem ko veteranke s Pobrežij že nekaj let nimajo konkurence.
Odlična organizacija, lepo vreme in prekrasen ambient v športnem parku Račnek so nudili odlične pogoje za tekmovanje 35 enot, ki so bile razdeljene v šest kategorij. Največ pozornosti in bučnega spodbujanja so bili deležni najmlajši, ki so se pomerili v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Da je bilo na teh progah res izenačeno in zanimivo, pove dejstvo, da sta si prvo mesto razdelili dve desetini. Mladinke in mladinci so izvajali vajo z motorno brizgalno in štafeto z ovirami na 3 50 metrov dolgi progi, veteranske enote pa svoji klasični vaji s hidrantom in raznoterostjo sedmih gasilcev.
Uvrstitve najboljših po kategorijah: pionirji: 1. PGD Gorica ob Dreti in PGD Pobrežje, 3. PGD Rečica ob Savinji; pionirke: 1. PGD Gorica ob Dreti, 2. PGD Radmirje, 3. PGD luče; mladinci: 1.
PGD Pobrežje
PGD Rečica ob Savinji, 2. PGD Gorica ob Dreti, 3. PGD Pobrežje; mladinke: 1. PGD Gorica ob Dreti,
2.	PGD Mozirje, 3. PGD Šmartno ob Dreti; veterani: 1. PGD Mozirje, 2. PGD Pobrežje, 3. PGD Šmartno ob Dreti; veteranke: 1. PGD Pobrežje.
Najboljše enote so za dosežene rezultate prejele številne čestitke, pohvalo za trud in prikazano znanje pa si zaslužijo tudi ostale enote. »Po udeležbi sodečse za gasilski podmladek in dobro pripravljenost veteranov ni bati, to pa je tudi najpomembnejše pri razvoju in opravljanju našega humanega poslanstva,« so bile besede predsednika GZ Zgornje Savinjske doline Romana Krajnerja, ki se je na koncu zahvalil organizatorjem za dobro pripravo terena in celotno organizacijo tekmovanja.
Franjo Pukart
Planinsko društvo Rečica ob Savinji
Sezono pohodov zaključili z golfom
Iztekajočo se poletno sezono pohodov so rečiški planinci zaključili prvo septembrsko soboto s srečanjem na Gobčki Loki. Letos je bila koča obnovljena, pri prenovi pašo bibvveliko pomoč tudi rečiški ljubitelji hribov in gora.
Na srečanju so organizirali turnir v golfu. Ker je to igra visoke družbe, kot je v šali izjavil predsednik društva Dare Glušič, so ga planinci prišli igrat pač malo više. Zmagal je Andrej z enim udarcem manj kot Ivo, Kondi in Ciril, pa tudi drugi so bili kar uspešni, saj so bili to za planince prvi udarci. Pomemben je stil, so bili enotni vsi udeleženci turnirja. Za dobro voljo je poskrbel Darko Atelšek s svojimi harmonikarji.
»Takšna srečanja so dobrodošla, saj si planinci izmenjajo izkušnje z izletov in tur v gorah. Rečiški planinci nimamo svoje planinske postojanke, zato smo hvaležni vsakemu gostitelju, ki nas sprejme pod svojo streho, tako lovski družini za lovsko kočo na Stonu kot Goličnikovim za Goličko kočo,« je ob zaključku srečanja povedal Dare Glušič.
Marija Sukalo
Specializirani za osvajanje pokalov
Pregovor pravi, da na mladih svet stoji, in temu dejstvu na Pobrežjah ter med tamkajšnjimi gasilci nihče ne oporeka, saj je njihova pionirska desetina letošnjim številnim zmagam in osvojenim pokalom dodala še najžlahtnejše gasilsko odbčje.
Mladi pobreški gasilci z bogato bero pokalov
(foto: Ciril Sem)
Po osvojenem tretjem mestu v prekmurskih Sebeborcih in zmagi v Markovcih so se pobreški pionirji izkazali tudi na zaključnem turnirju na Topolšici in prepričljivo osvojili pokal Gasilske zveze Slovenije. Zmagovalcem ga je izročil poveljnik slovenskih gasilcev Matjaž Klarič.
Uspešna tekmovalna sezona je brez dvoma rezultat načrtnega in dolgoročnega dela z mladimi, pravi predsednik društva Janko Žunter, ki je skupaj z mozirskim županom Jožetom Kramer-
jem navdušen čestital jutrišnjim nosilcem gasilstva na Pobrežj ah. Delali in trudili so se maksimalno in tudi v bodoče bo društvo storilo vse, da bo imela desetina dobre pogoje za vadbo, zagotavlja Žunter.
Ob takšnem delu in zagnanosti - prednjači predvsem poveljnik in mentor mladih Franc Debeljak, nič manj zaslužni pa niso Ivan Antivac, Marija Žunter in Katarina Debeljak - se bo gotovo zgodil še kakšen slovenski pokal. Vitrine v vzorno prenovljenem in urejenem gasilskem domu pa bodo kmalu pretesne za vsa priznanja. Samo letos so jih osvojili več kot šteje članov tekmovalna desetina, to pa je dovolj zgovoren podatek, ki priča o pripravljenosti in resnem pristopu k izvajanju tekmovalnih veščin.
Nič slučajnega torej ni, da so starši in ostali krajani priredili zmagovalcem pokalnega tekmovanja prisrčen gasilski sprejem. In ker se tako spodo-
bi, sta bila mokrega sprejema še posebej deležna predsednik Janko Žunter in poveljnik Franc Debeljak. Nekakšna zahvalna daritev po gasilsko -Pobrežani so na svoje varuhe pred požarom upravičeno ponosni.
Savinjčan
PGD Nazarje
Gasilci bodo merili znanje
Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje in gasilsko poveljstvo občine Nazarje bosta v nedeljo, 1. oktobra, pripravila člansko gasilsko tekmovanje društev z območja Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Tekmovanje bo potekalo omenjenega dne od osme ure dalje na parkirnem prostoru podjetja Glin K&M Nazarje. Zanesljivo bo moč videti zanimive nastope članov in članic, ki bodo merilisvo-je znanje in spretnost ter se potegovali za naslov območnega prvaka.
Klub zgornjesavinjskih študentov
Funky night v Mozirju
Dolgi dnevi in kratke noči, počasno oglašanje čričkov in življenja. Poletje je čas, ko nam je nujna sprostitev tako podnevi kot ob večerih. Tako smo v Klubu zgornjesavinjskih študentov v soboto, 26. avgusta, namesto oglaševanja čričkov vsaj za en večer ponudili nekaj drugačnega. Organizirali smo kulturno prireditev z glasbenim programom imenovano Funky night.
Skupina A la maniere de fonk iz Mozirja je tudi tokrat navdušila občinstvo (foto: Ciril Sem)
Prireditev se je zgodila v Mozirskem gaju (za Ribiškim domom). Ta večer je bil namenjen predvsem glasbi, ki je ne boste pogosto slišali na radijskih valovih ali televizijskih sprejemnikih. Ni glasba, ki bi zagotavljala glasbeniku »komercialni« uspeh, je pa izraz njegovih čustev, glasbene in življenjske usode ter izkušenj.
Prvi so se nam predstavili domačini A la maniere de fonk iz Mozirja, ki obstajajo že tri leta. Desetčlanska skupina je s prepletanjem latino glasbe, klavirskih harmonij in trdega funka na začetku ogrela poslušalce ssvojo avtorsko glasbo in tudi z bolj ali manj znanimi priredbami.
Nato so prišli na vrsto prvi gostje večera Jazoo Supersonics iz Slovenj Gradca. Pet »Korošcev« preigrava svojo avtorsko glasbo štiri leta in v tem času so nastopali skoraj po celi Sloveniji. Njihovo glasbo bi lahko
umestili nekam med rock, funk in jazz z pridihom etna in ambientalne glasbe.
Kot drugi gostje večera in tudi zadnji ansambel Funky nighta so nastopili Holidays Meeting Orchestra iz Krškega. Zasedba šteje pet članov in vsi so študentje različnih glasbenih akademij po svetu. V takšni zasedbi igrajo le med počitnicami, ko se vsi srečajo v Sloveniji. Trije člani so uspešni v Rotterdamu (klavir, saksofon, bobni), eden na Manhattnu (bas) in zadnji v Los Angelesu (kitara). Skupina se nam je predstavila v bolj »električnih« zvrsteh funka in fusiona.
Kljub maloštevilni udeležbi se bodo takšni koncerti še zgodili in upamo, da se boste takrat oglasili tudi tisti, ki berete ta članek. Večer je bil prijeten, za kar je poskrbelo tudi vreme in brezplačen vstop.
AP
TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA IN DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA
Informacije in prijave na naslov: VISING d.o.o. Mozirje, Praprot-nikova 12, tel.: 03 839 44 30, fax 03 839 44 31,
E-mail: visinq.mozirje@siol.net
Spodnja Rečica
Not Brinečev kozolec
Spodnja Rečica, kratka in nemalokdaj “prehitra ulica”, v zadnjem času postaja drugačna. Nekako bolj domača in prijazna vasica ob levi in desni strani ceste med Prihovo in Nizko. Nov gostinski lokal na križišču pri mostu, imenovan Mars, že razburja duhove v soseski, tudi skrb za majhno vaško zelenico turistično zavednih krajanov je pohvale vredna, novi hišni zidovi pa obetajo prihodnost in vztrajnost za naslednje rodove.
A nov Brinečev kozolec (v gradnji) je seveda nekaj posebnega. Lepotec se bo znebil nepotrebnih reklamnih tabel, v njem pa bodo našli prostor kmetijski stroji in domača orodja, ki se na zemlji in »v birtiji« potrebujejo.
Družina Kolenc, ki je po kmečkem mlinu znana po vsej štajerski deželi, bo tako vdihnila dušo za naslednje generacije že precej zdelanemu predniku, brez kakršnega ni bila nobena zgornjesavinjska kmetija.
Brinečev kozolec bo Spodnji Rečici povrnil obraz in prijaznost. Ob flosu, ki je pred nedavnim plaval na Savinji zapotrebe obuj anjaspominovin spoštovanje dela prednikov, je investicija poleg resnega gospodarskega pomena vredna pohvale tudi v smislu zavedanja korenin in kulture Zgornje Savinjske doline.
Ko bo v »štant« obešen še »hlapec«, bodo mimovozeči prav gotovo občudovali nov Brinečev kozolec.
Jože Miklavc
Ribiška družina Mozirje
Nalovili preko sto kilogramov rib
Člani mozirske ribiške družine so 23. septembra organizirali že tretji Kojčev memorial, s katerim se vsako leto spomnijo na svojega pokojnegaprizadevnegačlana, ribiča in sodnika Mileta Kojca. Udeležilo se ga je 33 ribičev iz devetih ribiških družin.
Izmed 33 tekmovalcev je po treh urah namakanja plovca dalo ulovljene ribe na vago kar 30 izmed njih, kar pomeni, da je ribiška sreča zapustila le tri tekmovalce. Skupno so nalovili preko 100 kg rib. Največjo ribiško srečo je imel tokrat član RD Šoštanj Robi Jedlovčnik, ki je nalovil 7,7 kg rib, drugo mesto je zasedel član RD Šempeter Branko Vrečar s 15 dekami nalovljenih rib manj, tretji pa je bil zopet član RD Šoštanj
Jože Detlbach, ki je imel ob tehtanju v svoji mreži 6,6 kg rib.
Dobra udeležba ribičev iz vse Slovenije priča o dobri organizaciji tekmovanja, ki se ga tekmovalci radi udeležujejo. Vsak izmed njih je ob slovesu prejel tudi simbolično nagrado, ki ga bo spominjala na tekmovanje in ga opominjala, da se ga prihodnje leto zopet udeleži.
Benjamin Kanjir
Tretjega Kojčevega memoriala se je udeležilo 33 ribičev (foto: Ciril Sem)
Jože Bider iz Dol Suhe
Iz Celja in G. Radgone z
novimi priznanji
Jožeta Bidra iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Številna priznanja in odličja, ki jih je prejel za dosežke in inovacije v kmetijstvu, sama
po sebi dovolj govorijo.
Lanskoletni zlati medalji z Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni za avtomatski odvze-malnik silaže iz stolpnih silosov sta se letos pridružili srebrna medalja na radgonskem sejmu in srebrna medalja na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ter sejemsko priznanje sveta Mestne občine Celje za traktorski sekalnik lesa.
Ob našem obisku smo si želeli stroj pobliže ogledati, a smo se morab zadovoljiti s strokovno razlago konstruktorja Jožeta. Inovacija je namreč že na »preizkušnji« v Domžalah in
ideje do izdelave luč sveta ugledal pri Bidrovih. Pred dobrimi tridesetimi leti je bila prva Jožetova »pogruntavščina« traktorski mešalec za gnojevko, ki ga je z leti dopolnil z dodatno napravo za brizganje zraka.
Po tem so sledili še drugi in pred petnajstimi leti se je prvič predstavil na sejmih v Celju in Radgoni, kjer je potem sodeloval vsako leto. Zaradi radovednosti in, kakor sam pravi, za nabiranje izkušenj se je Jože Bider pred nekaj leti s svojimi izumi podal še na tuje. Razstavljal je v Niirnber-gu ter v Bruslju.
rODJEMAl SILAŽE Bi
Jože Bider je na vseh sejmih med opaznejšimi razstavljalci (foto: Ciril Sem)
ob visoki ceni kurilnega olja je traktorski sekalnik lesa že požel zanimanje v dolbli kakor tudi širše.
Na novo skonstruiran stroj je namenjen za pripravo lesnih sekancev za avtomatsko kurjenje z lesno biomaso. To je na tritočkovni sistem pripet traktorski priključek, ki omogoča nemoteno gibanje po cestah in gozdnih poteh predvsem tam, kjer se nahaja manjvreden les, pripravljen za sekanje. Boben, ki je glavni element novega stroja, je neposredno gnan preko kardanske gredi traktorja. Delo z njim je varno, saj so sekalni boben in dovajalni elementi pokriti z jeklenim oklepom, vsi ostali vrteči deli pa so pod pločevinastimi pokrovi.
To je le delni opis delovnega stroja, ki ga je Jože v celoti skonstruiral in sestavil v domači delavnici ob pomoči svojih sinov Robija in Bojana. Seveda opisani stroj ni edini, ki je od
Letošnji Mednarodni obrtni sejem v Celju Jože Bider ocenjuje zelo kritično. Obisk je bil znatno nižji kot leta poprej, veliko razstavnih prostorov je bilo praznih. Zdi se, da sejem rahlo nazaduje. Vzroki za to po Bidrovem mnenju tičijo v standardu. Kupna moč ljudi pada, štiričlanska družina si ogled sejma težko privošči, saj so cene vstopnic bistveno predrage za povprečnega obiskovalca.
»Obiskovalci bi si ob tako visoki ceni za kvadratni meter razstavnega prostora, ki ga zaračunajo razstavljavcem, lahko sejem ogledali zastonj. Mogoče bi lahko tistim, ki prejmejo priznanja, omogočili določene popuste pri najemu prostora, ne pa da te »ožemajo«, kolikor morejo. O tem bo organizator moral razmisliti, saj bi bilo škoda, dabisejem še bolj nazadoval ali pa celo propadel,« je zaključil oceno Bider.
Marija Sukalo
-• «	-4.k,-	® frideja
Vrtršhram
Mozirje, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308
ŽELIMO VAM PRIJETEN NAKUP
čebulic pomladnega cvetja, okrasnih drevnin in grmovnic, gnojil in substratov ter pripomočkov za uspešno saditev potaknjencev.
Na zalogi je že vse za ureditev grobov.
V.
VABLJENI!
J
TUDI ¥ ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
SALON NEGE /jfj
VAM SVETUJE:
Na trgu 7, Mozirje
v Grabnerjevi hiši Tel.:833-207
BITI
ČILA, ZDRAVA, DEJAVNA IN SREČNA ŽENSKA
Veliko žensk posledice staranja, ki se zarišejo na obrazu in telesu, včasih močno begajo in vznemirjajo, da sploh več ne razmišljajo, kako bi jih omilile. Le malo reči žensko tako potare kakor pogled v ogledalo in sovraštvo do podobe v njem. Po drugi strani pa je tudi res, da se naš zunanji videz v resnici izboljša, če nam podoba v ogledalu UGAJA. Pozitivni odnos do sebe in samospoštovanje sta vse bolj pomembna, skrb za zunanjost pa je najboljša pot, da si ju pridobimo. Dobrodejne učinke primerne prehrane in redne telesne vadbe pa močno podpro tudi dobro izbrana obleka, skrbno negovana polt, roke, noge in lepa pričeska.
PRIVOŠČITE SI:
ŠTIRI URE RAZVAJANJA za samo 12.000 sit (nega obraza, manikura, pedikura in nega telesa)
Godba Zgornje Savinjske doline Mozirje
“Smo kot potujoči muzej!”
Na rednem občnem zboru so se 16. septembra srečali člani zgornjesavinjske godbe. Proučili so obilico uspehov, za katerimi pa se skrivajo kupi težav, predstavil se je novi dirigent, izvoljeni pa so bili tudi novi upravni organi.
Kakor je poudaril Matej Kranjc, ki je godbeni ansambel vodil od poslabšanja bolezni dirigenta Francija Goljufa, ansambel deluje složno in je voljan izpolnjevati svoje kulturno poslanstvo. Je pa to zelo težko, saj jim iz dneva v dan primanjkuje finančnih sredstev, s katerimi bi lahko zamenjali dotrajane instrumente, nakupili nove uniforme ali svojim članom celo plačali potne stroške za prihode na vaje in nastope. Godbo je zaradi zastaranih rekvizitov opisal kot potujoči muzej.
S problemi financiranja se srečujejo vsa društva, zato bi bilo skrajno čudno, če bi bilo z godbo drugače. Neizpolnjevanje finančnih obveznosti Zgornje Savinjskih občin, med katerimi sta svetli izjemi Mozirje in Nazarje, jih sili v delovanje v skrajno nemogočih
pogojih. Poleg starih instrumentov in oblek, pa je poglaviten problem prostor za vaje. Soba v kulturnem domu že zdavnaj ne ustreza več srečevanju okoli štiridesetih glasbenikov.
Predsednik upravnega odbora Jože Grudnik je na zboru predstavil delovanje godbe in uspehe, ki jih je dosegala v času od zadnjega zbora. Le-teh ni malo, kar dokazuje strogo profesionalno delovanje Francija Goljufa, ki je bil v Mozirju s taktirko kar 22 let. Žal ga je v drugi polovici lanskega leta bolezen prikovala na dom, tako da ne more več dirigirati visoko usposobljenemu ansamblu. Z njegovim delom je nadaljeval Matej Kranjc, eden Izmed godbenikov, ki je s svojim znanjem premostil čas iskanja novega dirigenta.
Po dolgem času je v sodelovanje privolil
Tomaž Guček iz Malih Braslovč, ki že vodi podoben godbeni ansambel v Libojah. V svojih besedah je poudaril, da želi delati z zgornje-savinjskimi godbeniki, saj vidi, da so bili pod Goljufovim vodstvom dobro uigrani in disciplinirani.
Po razrešitvi starih organov društva so bili izvoljeni novi člani upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Vodstvo upravnega odbora je bilo zaupano Jakobu Presečniku, ki je obljubil vso svojo pomoč pri iskanju rešitev perečih problemov.Ob koncu zbora so se člani soglasno odločili, da Franciju Goljufu podelijo naziv častnega dirigenta, ki si ga je zaslužil z nesebičnim in neumornim delovanjem v Godbi Zgornjesavinjske doline.
Benjamin Kanjir
Drugačna veselica v Lokah pri Mozirju
Tovkec šov Loke 2000
Danes se skoraj v vsaki vasi vsaj enkrat na leto organizira veselica. V Lokah pri Mozirju pa ni bilo tako; vse od davnega leta 1972, ko so naredili zadnji del asfalta, do danes veselic ni bilo. V soboto, 26. avgusta, so organizirali prav nenavadno veselico in jo poimenovali Tovkec šov Loke 2000. Morda še pojasnilo za vse, ki ne vedo, kaj tovkec je, saj se ta jabolčna pijača v vsakem delu Slovenije imenuje drugače; pravilno bi tej pijači rekli jabolčnik. Tega je bilo v Lokah v soboto na pretek in zastonj, prispevala pa ga je turistična kmetija Leve.
Kako je po tolikih letih sploh prišlo do ideje? Bilo je nekaj pobudnikov, med najbolj »zagnanimi« Urša Čokan, Anton Puncer in Drago First. Od ideje do izvedbe je bil sestanek, delitev nalog in opravili so veliko delo, ki se je za dobro izkazalo na sobotno popoldne.
Najprej so pripravili prostor, ki so ga prijazno odstopili Mihov Franc ter Hišovi in Zgoznikovi iz Lok. Novica o tekmovanjih na Tovkec šovu je šla od ust do ust in za 5 panog, ki so jih imeli v načrtu organizatorji, se je prijavilo kar 15 ekip od blizu in malo dlje: Ločani so imeli 4 ekipe in Pust Mozirski po 2, po ena ekipa pa je prišla iz Šmihela, Sel, Brezij, Lepe Njive, Bife Tribuč in ena kombinirana ekipa, sestavljena kar na prizorišču In se je imenovala Zadn’cajt.
Najprej je bila spretnostna vožnja kočij dvovpreg. Poligon sta postavilaPrimož Rifelj in Robi Vrhovnik, med keglji pa je najbolj spretno prevozil Boštjan Brinjovc z Brezij, drugi je bil Tomaž Steblovnik z Veniš in tretje mesto je dobil Ivan Rakun iz Šentjanža. Kočijaži so tekmovali izven ekipno in za svoje dosežke prejeli lepe pokale.
Sledili sta panogi žogobrc in odbojka, ki sta potekali istočasno. Obe panogi sta imeli pri-
lagojena pravila: žogobrc je trajal dvakrat 5 minut in vsakdo, ki je dal gol, ali golman, ki je dobil gol, ali vsak, ki je naredil prekršek, je moral popiti decl tovkca; odbojka se je točkovala le do 15 (1 set) in vsak zgrešen servis je imel za posledico deci tovkca.
Naslednja panoga, ki je štela za skupno uvrstitev, je bil Ločki pentatlon, ki sta ga zasnovala in izpeljala Primož Rifelj in Robi Vrhovnik. Takole se je začel: najprej je bilo treba pravilno prejahati okrog sodov In na drugem koncu s skrinje pobrati kladivo ter ga prenesti nazaj do starta, kjer je kladivo jahač predal tekaču. Tekač je tekel čez veliko vodno oviro, ter suho oviro ter predal kladivo pivcu, ki je moral spiti pol litra tovkca, steči čez malo vodno oviro, predati kladivo kolesarju, ta pa je moral opraviti spretnostno vožnjo čez vodno oviro, slalom med keglji in nazaj čez brv do nakovala, kjer je moral udariti po njem, predati naslednjemu, ki je moral zabiti žebelj v klado, preskočiti malo vodno oviro in čimprej čez cilj. Štel je čas, ki ga je elektronsko meril Corsa timing.
Zadnja disciplina je bilo vlečenje traktorja, ki ga je bilo treba čim hitreje potegniti čez zarisano črto na petih metrih.
Vse panoge so dale enega zmagovalca, ki je
bila tokrat ekipa Čehi, drugo mesto pa sta si delili ekipi Rudi in Ločki Henksi, ki pa so pokal prepustili kar ekipi Rudi. Zmagovalci so dobili pokal in nagrado - obisk trgatve v Jeruzalemu. Zadnja ekipa je dobila tolažilno nagrado 10 litrov tovkca. Na podelitvi sta nekaj besed spregovorila tudi predsednik KS Loke Roman Čretnik in v imenu sponzorjev direktor zadruge Anton Vrhovnik, oba sta pozdravila prireditev in izrazila želje, da bi se tudi naslednje leto zgodilo kaj podobnega-
Zvečer so obiskovalce na mizah pričakali peharji peciva, kar dandanes na veselici težko doživiš. Za te sladkosti gredo zasluge Ločankam, ki so pecivo same pripravile. Pozno v noč pa so se lahko na plesišču in ob njem zabavali s skupino Dobroveljski fantje.
Načeloma so prireditev vsi podprli. Bila je odmevna In zamisel velja peljati naprej. Po pogovoru z iniciatorji pa se je videlo, da idej za vnaprej ne manjka. Tistih malo ovir, ki bi utegnile nastati, pa tudi ne bodo upoštevali. Vsi so bili veseli, da se je tudi v Lokah pri Mozirju naposled po tako dolgem času zgodila veselica.
Darja Fišer
Vida Vrhovnik:
Pozdravi iz Malezije (5)
Staro pravilo pravi, da česar se lotiš, moraš izpeljati do konca. In zato želim tudi jaz dokončati zgodbo, ki sem jo doživljala še nekaj dni nazaj. Po štirih mesecih pohajkovanja po malezijskem glavnem mestu in njegovi okolici sem se namreč odločila, da grem še na sever JV Azije, in sicer na Tajsko in v Laos.
V slabih dveh mesecih sem prepotovala občutno manj, kot je bil moj prvotni načrt, kajti potovanje uči sproti in kaj hitro spoznaš, da bo vse šlo bolj počasi.... Vendar, ko se enkrat s tem sprijazniš in ko se ne jeziš več, ko ti za kosilo postrežejo kakšno gosenico ali mravljico preveč, in ko spoznaš, da ni potrebno, da si vedno sterilno čist, da preživiš, potem pot postane pravljica in ti tisti, ki živiš “tukaj in sedaj”. Tajska-deželasmehljajev-je pravi turistični raj, ki privablja turiste in popotnike z vsega sveta. V poplavi Izraelcev, Angležev, Avstralcev so Avstrijci in Madžari skoraj rojaki. In eni redkih, ki jim ni potrebno počasi razlagati: S..l..o..v..e..n..i..j..a. Med Avstrijo in Italijo? Hm... Prvič slišim... Bivša Jugoslavij a? A, Jugoslavija! Šele takšno pojasnilo je marsikomu razjasnilo zemljepisno zmedo.
Povsem drugače je bilo z radovednimi Tajci in Laožani. “Od kod sta?” so naju spraševali. “Slovenija,” sva trmasto odgovarjali na začetku. “Svo... Slav...” “Ne, Slovenija,” sva vztrajali. In na koncu obupali. “Evropa.” “A, Evropa...” so poznavalsko prikimavali. A kaj, ko je svet izven Azije zanekega Tajca, ki vse življenje na ulični stojnici prodaja zelenjavne nudle, tako nepredstavljivo daleč in tako tuj...
Nekajkrat pa sem bila tudi nadvse presenečena, ko so kot odgovor na to, da sva iz Slovenije, hiteli odgovarjati: “Zahovič, ja, in tekma proti Jugoslaviji... Seveda poznamo...” In to je zgodba o tem, kaj je največja reklama za majhno deželico, tam nekje v osrčju Evrope.
Potovanje po Tajski in Laosu je dokaj poceni in enostavno, popotnik ima na voljo udobna prevozna sredstva, poceni prenočišča (guest house), internet na vsakem koraku (za ceno deset tolarjev na minuto) in prečudovito naravo s prijaznimi ljudmi. Kolikokrat sva se - zbegani slovenski turistki s (pretežkima) nahrbtnikoma na ramenih in z Lonley Planetom v roki ter omejenim proračunom - znašli v slepi ulici, pa nama je vedno kdo priskočil na pomoč.
Tajska je prepojena z budizmom. Kar 95 odstotkov Tajcev je thera-vada budistov. Glavne čednosti, ki naj bi jih živel vsak budist, so vera, upanje, usmiljenje, odpuščanje in nenasilje. Daje veranaTajskem zelo pomembna, dokazuje tudi število samostanov. Imajo jih okrog 32 tisoč in približno 200 tisoč menihov. Vsak moški naj bi bil nekaj časa v svojem življenju menih. Od tri dni pa do nekaj let. Odvisno pač od njegovih življenjskih razmer.
Menihe v oranžnih haljah je mogoče videti po vseh mestih. Ljub-
ke male meniščke s pobritimi glavami in osivele menihe, nekatere asketsko bose, druge v plastičnih “flip-flopkah”. Nasploh je obuvalna kultura nekaj posebnega. Vsi, od starih menihov do moderno urejenih simpatičnih Tajk, nosijo plastične natikače, nekakšne “flip-flopke”.
Tajska je po celem svetu znana po svoji odprtosti do drugačnosti. Transvestiti in prostitucija sta tam nekaj vsakdanjega. Mešane pare srečuješ v vseh večjih turističnih krajih. Ona ljubka Tajka, niti v dvajsetih, on zamaščeni Evropejec srednjih let. Sivolas, z zlatim obročkom na levem prstancu. Bogve, kje je zdaj njegova evropejska žena? Je v tem tednu svojih tajskih “all inclusive” počitnic kdaj pomislil nanjo, je ljubki Tajki kdaj (iz navade) šepnil njeno ime?
Takšni “ljubezenski pari za nekaj dni” so zelo pogosti. Ona je vse v
enem: vodička po Tajski, spremljevalka, ljubica. Kar 2,8 milijonaTajk se po ocenah ukvarja z najstarejšo obrtjo. Številne zahodne agencije že vrsto let organizirajo potovanja na Tajsko v stilu: “Get drunk, get laid!” oziroma ponudijo neomejene količine alkohola, na kup zberejo nekaj pohotnih zahodnjakov in nekaj ljubkih Tajk in... Ljudem se enostavno zmeša, pravi eden od organizatorjev “norih počitnic”.
Sicer pa je glavna dejavnost Tajske kmetijstvo. Je največja svetovna izvoznica riža in prva v proizvodnji
gume, izvaža pa tudi ogromno tekstila. Rižu se imajo tudi zahvaliti, da ni podhranjenih ljudi. Riž je namreč azijski zajtrk, kosilo in večerja. Vmes pa še kakšna juhica in nudli. To prodajajo kar po ulicah, na postajah, zraven pa še ražnjiče iz vseh uporabnih živalskih delov.
Tajska je tudi dežela, kjer jedo razne žuželke, kače, žabe, podgane... Pač vse, kar ponuja narava in kar lahko prebavi želodec. Uidi sadja imajo ogromno. Predvsem tropskega, ki si ga lahko kupiš za smešno nizko ceno.
Laos pa je drugačna zgodba. Država še vedno spada med deset najrevnejših držav na svetu in še vedno je moč čutiti posledice vietnamske vojne, ki je nedolgo nazaj divjala na tem ozemlju. Laos je bil francoski protektorat in Francozi so jih naučili peke slastnih fran-oskih bagetk in peciva, kar je
prava redkost v Aziji.
Toda laoska “evropejskost” se s tem na srečo tudi konča. Dežela je resnično prvobitna, nekaj najlepšega pa so prostrana riževa polja, ki se prelivajo v nepopisljivih barvah. In ko se po dežju nad poljem naredi pravljična mavrica...
Pokrajina je dokaj hribovita in porasla z džunglo, ki je po večini neprehodna in neraziskana. Otroci so neverjetno ljubki, zelo temne polti, čudovitih očk in nadvse umazani. Saj se umivajo, a kaj ko to počnejo v rjavem Mekongu, ki je v deževni dobi vse prej kot čist. Vse seveda brez šamponov in ostalih kemijskih preparatov. In mogoče je kar malo krivično, ker jih imamo za umazane. Oni živijo z naravo in jemljejo, kar daje narava. Malo blata na nogah in glavi pa res ne more škoditi! Vse je še bolj sproščeno, kajti omejitev ni. Verjetno mi je bil ravno zaradi te pristnosti Laos res všeč.
Nekaj posebnega so tudi laoška prevozna sredstva. Vlakov nimajo tako kot na Tajskem, zato se vsi prevažajo z avtobusi oziroma predelanimi tovornjaki, ki so jim ostali še iz vojne. Na ozke klopce natlačijo potnike, par kokošk, kakšnega pujska, pa dojenčke, ki nimajo nič plenic, ampak lulajo kar po tleh. Mamice jim samo dvignejo majčko in mokroto obrišejo v svoje krilo. Preden se začnete zgražati nad tem, vprašajte stare starše, kako so to pri nas počeli pred 50 leti. Prav neverjetno veliko podobnosti se lahko najde. Laos definitivno ni dežela za petične zahodne turiste, ampak za ljudi, ki želijo najti pristnejši stik z naravo.
Azija je mati naj večjih religij tega sveta. Kot je Zahod (Evropa in Amerika) zasedel ves svet z vrhunsko tehnologijo in globalnim trgom, tako ga je Vzhod osvojil s svojo duhovnostjo. Azija se počasi razvija. Počasi se dviguje in skuša doseči razvitost Zahoda. Čez nekaj let bo vse drugače. Tja bomo izvozili večino svojega znanja, tehnologijo, razširili bomo trg. Pa bomo znali nazaj uvoziti tudi azijsko duhovnost? Upam...
Plavajoča tržnica na Tajskem (foto: VV)
Jesenska opravila avtomobilistov
Osvežimo svoje jeklene konjičke
Lepi tedni vročega poletja so se iztekli. Nabrali smo si novih moči, ki jih bomo potrebovali za jesen in zimo. Verjetno ste si tudi vi privoščili nekaj dni dopusta in kolikor poznam Zgor njesavinjčane, je bila večina na dopustu s svojim avtomobilom. No, prav zato si vaš avtomobil ni nabral novih moči, pač pa se je izčrpal ob polni obremenitvi in dolgi vožnji. In da bi se tudi vaš avto po počitnicah počutil bolje, mu privoščite nekaj osvežitve in okrepitve, saj vas bo le tako varno in zanes-
ljivo pripeljal skozi zimo 2000/2001.
Avtomobil lahko enostavno zapeljete v servisno delavnico in nato še na temeljito čiščenje. Toda zakaj si ne bi vzeli malce časa in tako prihranili kakšen tolar? Osnovne stvari z lahkoto postorite sami in zadovoljni boste tako vi kot tudi vaš avto.
Pogled pod motorni pokrov. Preverite nivo olja v motorju. Dolge vožnje in polne obremenitve motorja v vročih poletnih dneh so vzrok, da olje kaj hitro pade pod nivo, ki ga priporoča proizvajalec. Dolijte ga! Preverite nivo tekočine za hlajenje, saj v vročini rada malce odteče iz raztezne posode. Dolijte jo in ne pozabite, bliža se zima! Preverite, do katere temperature ne bo zmrznila!
Preverite tudi nivo kisline v akumulatorju - celice morajo biti pokrite. Dolijte destilirano vodo in ne pozabite zapreti pokrova. Kakšen je nivo zavorne tekočine in kdaj ste jo nazadnje zamenjali? So zavorne cevi v redu ali morda puščajo? Poglejte zračni filter in ga po potrebi zamenjajte. Parkiranje pod drevesi in vožnja po makadamskih cestah gaje prav gotovo “zapacala”.
Pločevina in notranjost vozila. Z avtomobila odstranite razne prtljažnike, strešne kovčke in nosilce za kolesa. So veliki porabniki goriva. Preglejte, ali je lak poškodovan od kamenja ali ptičjih iztrebkov. Uporabite malce barve in sanirajte prizadeta mesta. Tako bo vaš avtomobil varen pred rjo. Privoščite mu polituro in konzervacijo pred zimo. Uporabljajte šampon z voskom, saj bolje ščiti pred škodljivimi vplivi iz zraka.
Preverite, v kakšnem stanju so brisalci. Prah in iztrebki žuželk jih kaj radi uničijo. Pred zimo se jih splača zamenjati, saj se tako izognemo nepotrebnemu bleščanju luči nasproti vozečih avtomobilov. V vodo zmešajte sredstvo pred zmrzaljo (antifriz), kajti zima bo kar naenkrat tu.
Notranje čiščenje stekel naj bo temeljito. Uporabite čistilo, najbolje kar tisto, ki ga dodate v posodo za
pranje stekel. S suho krpo nato posušite notranje šipe in pogled na cesto bo lepši in varnejši. Ne pozabite posesati notranjih prevlek in pobrati ostankov čokolade.
Kako je s podvozjem? Preverite tlak v pnevmatikah. Pravilno, da je bil tlak za dopustniško vožnjo višji, saj smo avtomobil polno obremenili. Sedaj pa previsok tlak povzroča le obrabo gum in zmanjšuje udobje. Prilagodite ga tovarniškim predpisom. Ali avto morda poskakuje, je vse v redu z blažilniki? Če niste prepričani, se odpeljite na servis. In ne pozabite, kaj kmalu bo potrebno namestiti zimske pnevmatike.
Igor Pečnik
Formula 1
Schumacher le še dva koraka do naslova
Michael Schumacher je na dirki za Veliko nagrado ZDA v legendarnem Indianapolisu dosegel sedmo letošnjo zmago in se znova povzpel na vrh skupnega točkovanja. Njegov največji tekmec Mika Häkkinen je tokrat odstopil zaradi okvare na avtomobilu, povsem pokvarjeno dirko pa je tokrat imel tudi David Coulthard. Rubens Barrichello je z drugim mestom potrdil prevzem vodstva Ferrarija v točkovanju konstruktorjev.
Zaradi dežja, ki je Američane namakal pred dirko, so dirkači kljub suhi glavni ravnini startali z gumami za dež. Michael Schumacher je s pole positiona najbolje startal, a ni bil najhitrejši, saj je Coulthard startal še preden so ugasnile rdeče luči. Zato ga je kmalu doletela kazen desetsekundnega postanka v boksih, a še pred tem je dva kroga na vse načine zaustavljal Schumacherja, ki je imel Hakkinena že povsem na izpuhu. Tokrat je voznik Ferrarija pokazal, zakaj je njegova plača večja od vseh ostalih v formuli ena. Na koncu ravnine se je postavil ob bok McLama s številko dve in ga v prvem ovinku prehitel, pri tem pa sta se zaradi Škotove “široke” vožnje celo dotaknila s kolesi.
Häkkinen se je zgodaj odločil za menjavo gum za suho progo, Schumacher pa si je medtem privozil udobno prednost. Ko se je nato tudi sam odločil za menjavo koles, ga je pričel Finec hitro dohitevati. Pri vožnji na meji mogočega pa je očitno pretiraval, saj Mercedesov (beri: Ilmorjev) motor enostavno ni zdržal takšnega tempa in je odpovedal.
Po Häkkinenovem odstopu in težavah mlajšega b rata Ralfa v williams BMW-ju je Michael brez težav
Michael Schumacher je večji del VN ZDA prevozil osamljen (foto: POOL)
kontroliral dirko in si privozil 42. zmago v karieri, ki ga je na listi večnih osamila na drugem mestu. Pet krogov pred koncem si je celo “privoščil” vrtenje v enem od počasnih zavojev.
Po dobri polovici dirke se je na drugo mesto z odlično moštveno taktiko prebil Rubens Barrichello v drugem ferrariju, tretje mesto pa je po ogorčenem dvoboju s Kanadčanom Villeneuvom v BAR hondi osvojil Heinz Harald Frenzen z jordan mugen-hondo. David Coulthard je zasedel zanj skromno peto mesto, eno točko pa si je s 6. mestom privozil Ricardo Zonta v drugi BAR hondi.
Michael Schumacher za osvojitev letošnjega prvenstva potrebuje le še dve drugi mesti, če Häkkinen seveda dobi obe zadnji dirki. Konkurenta bi sicer imela enako število točk, a Nemec bi imel zmago več. Toda Schumacher ničesar ne prepušča naključju: “Tudi na zadnjih dveh dirkah bomo vozili na zmago, saj se tudi nam lahko zgodi kaj podobnega, kot se je tokrat McLarnu.” Prvenstvo pa je lahko odločeno že čez dober teden dni v Suzuki na Japonskem, če bo Nemec zbral najmanj dve točki več od Finca.
Franci Kotnik
Piše:
Aleksander Videčnik
Veliko smo doslej tudi v našem časopisu pisali o delu in zaslugah Antona Martina Slomška. Seveda gre za pomembno osebnost, zato lahko smelo trdimo, da pisati o tem velikem mislecu, narodnem buditelju, uglednem duhovniku in piscu številnih knjig nikoli ni preveč, prej premalo.
Pred časom so v Mariboru, ki se kot mesto zaveda, kaj vse je v njem nastalo prav zaradi Slomška, pripravili spominsko slavje na leto 1859, ko je veliki vladika prenesel sedež lavantinske škofije v mesto ob Dravi. To vsekakor ni bila lahka naloga in zmogel jo
Nadaljujemo z objavo vojne kronike, ki jo je v letih prve svetovne vojne pisal mozirski kronist in pesnik Žiga Laykauf.
V povojnem času je v naših krajih še kaki dve leti veljala stara avstrijska valuta. Ker pa je ta denar veljal tudi onstran meje na avstrijskem, so razni prekupčevalci z velikimi količinami kron preplavili naše kraje in pokupili, kar je bilo sploh mogoče. Tako so povzročili veliko podražitev in še dodatno pomanjkanje živežavnaših naseljih. Narodno predstavništvo v Ljubljani je dokaj hitro ukrepalo in odredilo, da morajo prebivalci dežele Slovenije pri občinah, posojilnicah in bankah svoje krone overoviti z žigi, kajti le ožigosane krone bodo imele poslej veljavo. To je sicer zavrlo vdor avstrijskega denarja k nam, ni pa moglo popraviti vsesplošnega pomanjkanja blaga vseh vrst in seveda živeža.
Vzdrževanje reda v krajih, ki so ležali na večjih prometnicah, je bilo zelo težko, ker nova država še ni uspela urediti varnostnih služb.
Slomšku d spomin
je le Slomšek zaradi svojega velikega ugleda, ki ga je užival v tedanjih vladnih krogih na Dunaju in seveda pri cerkvenih forumih v Avstriji in širše.
Slavnostni govornik je bil prof. dr. Vekoslav Grmič, naslovni škof, ki je v svojem izčrpnem izvajanju poudaril nekatera pomembna dejstva in dejanja škofa Slomška. Povzeli bomo nekaj njegovih misli. V njegovi prvi pridigi v mariborski stolnici je škof Slomšek dejal:
“Kdo more pomniti pomembnost tega lepega dneva? Kdo more doumeti dalekosežnost tega za našo domovino tako veselega dogodka?... Širiti večjo čast božjo, prinašati in dajati mir ljudem, to je moja velika naloga, radi katere sem prišel v vašo sredino.” V nadaljevanju je govoril o nevarnosti germanizacije in dejal: “Pridno se hočemo nemške besede učiti, pa slovenske še bolj; skrbno nemško omiko preudarjati, pa le posnemati, kar je
Zato so se v nekaterih krajih ljudje povezali v redarske skupine in pomagali zagotavljati varnost ljudem in premoženju. Zaradi vojnega pustošenja je vsega primanjkovalo, narodno predstavništvo v Ljubljani in vlada v Beogradu pa nista bila kos zahtevnim nalogam, kot so to zelo dobro uredili Čehi, piše Laykauf.
Navijalci cen so prišli na svoj račun! Izkoriščali so težave ljudi, oblast pa je nemočno gledala njih početje... V očeh staromislečih je bilo vseh teh težav krivo novo vodstvo, ki seveda nima izkušenj in ne avtoritete, draginja pa je naprej sesala ljudski sok, je pribil Laykauf in primerjal cene leta 192O s tistimi leta 1914: fižol je veljal 2 kroni, sedaj stane 8 kron, pa še dobiti ga ni mogoče; meso je bilo po kroni, sedaj stane 22 kron; mast so plačevali po 2 kroni, sedaj je ne dobiš za 50 kron; moka je stala 50 krajcarjev, sedaj je ne dobiš za 10 kron. Prav tako je bilo z oblačili, leta 1914 so stali čevlji 16, 20 kron, sedaj 500 do 600 kron; srajca je stala 4 krone, sedaj
modro in prav, in poleg nemške omike Slovenci ostati, nikdar izdati svoje domače reči.”
Svojo ljubezen do slovenskega naroda in materinega jezika je Slomšek utemeljeval metafizično, teološko in razvil resnično teologijo jezika, ko je povedal: “Naš slovenski jezik je božji dar, nam Slovencem izročen, ne zato, da bi ga zanemarjali, po ne-marščini celo izgubili in sebe s svojim narodom ponemčili. Lahi ali Madžari postali...”
Vekoslav Grmič je nadaljeval: “Niti očitki kardinala Schwarzen-berga, češ da mu nekateri očitajo slovenstvo, niso mogli Slomška odvrniti od njegovih jasnih dušn-opastirskih pogledov med Slovenci, saj si je ob tem zapisal: “Pa mene to očitanje kar ne moti; misli da vsak naj dela po svojih okoljstavah, ali se svetu dopade ali pa ne; qui autem judicat me, Dominus est. - Slovenka me je rodila.” Dr. Grmič je govoril tudi o temeljih za državotvorne akcije in
pa 180 do 200 kron; hlače si dobil za 4 krone, sedaj pa stanejo 180 kron; leta 1914 je lahko vsakdo shajal s 140 kronami, danes pa jih ne zadošča 3300. Ob tem poudarja Laykauf, da se ne gre čuditi ljudem, ko so nezadovoljni.
Pisec še zapiše: “Ko doživljamo drugo obletnico naše mlade države, smelo trdimo, da nam je k zmagi pripomogla naša resna volja, žal pa največji optimist ne more trditi, da je vse v redu. Ponesrečeno žigosanje denarja, potem kolekovanje, slaba menjava kron-
Že v prejšnji številki smo zapisali nekaj zanimivih in prav starih nasvetov, ki so jih zapisali naši predniki in izvirajo iz rokopisa, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju. Nekaj tega bomo tudi danes objavili.
Trganje v glavi (flus)
Poprovo zrnje je dobro žvečiti,
povedal: “Predvsem je treba jasno povedati, da brez prenosa sedeža škofije v Maribor in Slomškovega dela nasploh ne bi bil mogoč nastop dr. Antona Korošca leta I9I8, ne bi uspela majniška deklaracija v krajih ob severni meji, ne bi mogel uspeti general Majster, pa tudi ne na Štajerskem upor zoper okupatorja v letih 1941-45, zato prav tako ne bi prišlo do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Vse to je najtesneje med seboj povezano, vse to so korenine slovenskega osamosvajanja, veje njegove rasti in torej pogoj za njegov uspeh. Vse to pa nas tudi zavezuje k delu za naš narod in državo v vzajemnosti in brez pogubne ločitve duhov.” Nato je v zaključku dr. Grmič še povedal: “Mi pa si danes ob tem spominskem slavju še posebej vtisnimo v srce njegov nauk, naj si vedno prizadevamo za povezovanje vseh Slovencev med seboj in zavračamo vsako ločitev duhov med nami. Najprej dobri ljudje, Slovenci, potem vse drugo.”
ske vrednosti napram dinarju, carina, trošarina in še marsikaj ni v prid našemu človeku. Toda kljub vsem mizerijam smo dosegli veliko! Za silo je domu narejena streha, napravljen je začetek in narejen temelj bodoči močni Jugoslaviji.”
Znano je, da je Laykauf pisal vsa vojna leta kroniko, ki pa je žal nedosegljiva. Baje so nekateri ugledni tržani poskrbeli, daje izginila in to iz bojazni, da niso zapisane tudi črne zgodbe iz njihovega življenja in početja, tako se je govorilo.
ker vleče flus iz glave in sapnika, pomaga tudi obkladek (flajšter) iz semena vrtnice, saj omili trganje v glavi.
Za dober spomin
Zjutraj je dobro uživati malo rabarbare z mastikom in sladkorjem (medom), naberi volovji jezik, ga na vinu kuhaj in zjutraj pij, opeči
3z fcaykaufoDih zapisou
Spet nekaj o domačem zdranilsfDU
tri rezine kruha na žerjavici, ga z vinom zmehčaj, po treh urah nasuj drob iz prejšnjega nasveta in to le za orehovo luščino na namočen kruh in ga zaužij. Vino, ki si ga odcedil, pa pij zjutraj in zvečer.
Rana na glavi
Potrosi na rano zdrobljeno potoniko, to razkraja strnjeno kri in izloča koščice.
Dober obliž za glavo
Vzemi žensko mleko, jelkino ali smrekovo smolo, to razpusti in dodaj potoniko v prahu, to oboje dobro zmešaj. Iz te zmesi naredi kro-gljice v velikosti oreha, to daj v žensko mleko in pusti teden stati. Ko uporabiš, daj na rano najprej malo jelkine smole in šele nato naredi obliž iz krogljice, pa na glavo priveži.
Gumpe na glavi
Jelševo listje kuhaj in z ječmenovim kruhom zgosti. Iz tega naredi obliž, jelkina smola je dobra, skuhaj jo v vodi mladega fantiča skupaj z ječmenovo moko in iz tega naredi potem obliž.
Kadar lasje izpadajo
Naberi obroto in pelin, oboje skupaj kuhaj in zmivaj glavo, dobro je tudi izpirati z zmesjo mire v vinu kuhane, pilpuh zmešaj z oljem vrtnice in s tem pridno maži.
Za rast las
Replajev koren v lugu kuhaj in s tem peri glavo (lasišče).
Črno barvanje las
Najprej spiraj lase z lugom, nato nanesi na lasišče vodo, v kateri si kuhal zelene orehove lupine.
Za očesne bolezni
Namoči encijan v vodi, to kuhaj tri dni, da se zgosti in s tem namaži veke.
Da bi bolje videl
Jajčni beljak stepi z galunom vred, da se zgosti in iz tega naredi obliž, pogosto umivaj oči z mešanico kisa in vode.
Dragi bralci, te nasvete naših prednikov objavljamo le zaradi zanimivosti in ne kot naš nasvet. Vsi vemo, da je treba v primeru bolezni k zdravniku, ki bo najbolje vedel, kako pomagati. Nekoč je bilo vse drugače, saj zdravnikov preprosto ni bilo, vsaj na deželi ne, in ljudje so si pač morali sami pomagati. Če so uspeli, pa ne moremo trditi.
Benediktinski
urbar
Nadaljujemo še vedno s podatki za Urad Savina. Jantschek Im Chrumpach, po mnenju Orožna gre za kmetijo Krumpačnik v Krumpahu,
Peter prav tam (ibidem), Orožen meni, da gre za kmetijo Kozel,
Vlrich loyen, jasno da gre za kmetijo Lojen,
Jacob wrowny, Orožen tolmači - kmetija Ravnšak v ravnah,
Michael Cogelnik, Orožen meni, da gre za kmeti-
jo Kogelnik na kogelnu (naj omenimo, da je Orožen vsa ledinska imenapisal z malo začetnico, zato je tudi v našem zapisu tako),
Martin Im öden Rigl, Orožen pojasni, da gre za kmetijo Rigelnik,
Philip Nedolkin, po Orožnovem - kmetija Vodnik, Niclaw Im Aczelnachk, Orožen tolmači kot kmetijo Ateljšek,
Ničla Sušnik, Orožen tolmači kot kmetijo Sušnik na suhem,
Penerkch, po Orožnovem kmetija Pemik,
Paul Im Rakkuhuben, Orožen meni, da gre za kmetijo Redko,
Michel am wissok, po Orožnovem gre za kmetijo Visočnik,
Ničla wcladgy, Orožen meni, da gre kmetijo Kladnik v Kladji,
Michel Im Rabs, po Orožnovem kmetija Robičnik na robu,
Martin wkraym, Orožen meni, da gre za kmetijo Krajnc,
Martin detelem werchu, Orožen pojasni - kmetija Detelnik,
Pericz, Orožen meni, da gre za kmetijo Zema.
Stare
zanimivosti
Ilustrirani glasnik je leta 1915 prinesel tudi tole razmišljanje. Presodite, če je tudi za današnjo rabo. »Vojna in ženska ničemumost« je naslov članka.
»Kar stoji svet, stremi ženska za tem, da se izkazuje z lepoto. Divjakinja, ki nosi klin v ustnicah ali v nosu, velikomestna dama, ki kupuje lase in
mazila in deva nase v tovarni izdelane ude, obe sta iste pameti in želja, dopasti hočeta moškemu svetu. Žene pradavnih časov so si kuhale mazila in so se kopale v dišeči kopeli, žene sedanjosti si naročajo mazila v tovarnah in trošijo neznane vsote za negovanje svoje polti.
Rimljanke so se kopale v oslovskem mleku, Germanke so se umivale s kravjim mlekom, pri slovanskih narodih slovi kot lepotilno umivalo rosa, na katero še ni posijalo sonce. Bila je rimska cesarica, ki se je kopala vsak dan v oslovskem mleku in je imela ponoči obkladek mlekana obrazu. O drugi pripovedujejo, da je nosila ponoči na obrazu obkladekiz telečjegamesa. Pred nekaj leti je bila kaznovana bogata Židinja, ker se je kopala v mleku in je prodajala potem branjevki ono isto mleko. Omenjena rimska cesarica je imelanasvo-jih potovanji spremstvo petsto oslic, da ni pogrešala nikjer svoje vsakdanje kopeli in obkladka.
Rimljanke so imel sužnje, ki so jih spletale, mazale, kopale in umivale. Modeme dame imajo ter-ilke (maserice), hišne, spletilke. Več kakor polovico svojega življenja izgubijo v premišljevanju, katera barva, blago, upletba las bi se jim bolj podala. Rimska žena je porabila za nego svojega telesa toliko časa, da ni imela več časa biti dobra žena in mati. In zato je razpadla rimska država.
Naš čas je čas oboževanja telesa, čas propada ženske nravnosti. Po časopisju in povsod vidiš ponujanje dišečih mazil, vod, ki omečejo in obelijo polt; vod, ki pobarvajo sive lase; mazila, ki baje izpremene suho žensko v debelo. Ta nakazila se izplačajo, kajti nobena stvar ne gre tako v denar kakor lepotila, kljub najgroznejši vojski vseh časov.«
In še naša misel: sreča, da ni več tistih nekdanjih Rimljank.
3sčemo stare fotografije
Na sliki so udeleženci šolskega izleta 2. razreda ljudske šole Ljubno. Na njej sta tudi učiteljica Vida Drovenik in kaplan Tominšek. Sliko nam je poslal Franc Štiglic iz Šmartnega ob Dreti.
Shranjevanje sadja za zimo
Po letošnjem sušnem poletju je tukaj jesen in z njo sezona obiranja sadja. Sadna drevesa so letos dobro obložena. Najkvalitetnejše sadje bomo shranili za zimske dni. Kakovost sadja pa ni odvisna samo od dobre oskrbe sadnega drevja, ampak tudi od pravočasnega obiranja, načina obiranja in shranjevanja. Tako prezgodnje kot prepozno obiranje je za dolgo skladiščenje napačno. Ob prezgodnjem obiranju plodovi še nimajo značilne arome, okusa, barve. Kožica ni popolnoma zgrajena, zato sadje v shrambi vene, pojavljajo se grenke pege. Pri prepoznem obiranju pa prezreli plodovi hitro postanejo moknati, dovzetni so za vse skladiščne bolezni.
Jabolka, hruške in drugo sadje obiramo v lepem in suhem vremenu. Plodovi obrani takoj po dežju ali jutranji rosi se hitreje kvarijo, če pa jih obiramo v pretoplem vremenu pa hitro dozorijo in se skladiščijo krajši čas.
Plodove na drevesu začnemo obi-
rati od spodaj navzgor in od zunanjosti proti notranjosti krošnje, da z morebitnim odpadanjem plodov ne poškodujemo še drugih. Za skladiščenje obiramo le popolnoma nepoškodovane, lepo obarvane in normalno velike plodove. Ranjeni, obtolčeni, črvivi, fiziološko bolni (grenka pegavost, steklavost, lenticelna pegavost,...) plodovi kmalu zgnijejo in okužijo še druge, zdrave sadeže.
Najlepše sadeže damo v lesene zaboje, ki smo jih obložili s papirjem. Plodovi se v takšnih zabojih manj poškodujejo. Ker je papir slab prevodnik toplote, je sadje v shrambi manj izpostavljeno raznim toplotnim nihanjem.
Kadar nimamo posebnih košar za obiranje, s papirjem obložimo navadne pletene košare In jih s kavlji pritrdimo na lestev ali vejo. Najprimernejše za obiranje so samos-toječe A-lestve. Visokodebelnih dreves s takimi ne moremo obirati. Potrebujemo daljše in takšne, ki jih prislonimo ob drevo. Pri obiranju najbolj oddaljenih sadežev si pomagamo še z obiralom za sadje.
Namizno sadje moramo vedno obirati ročno, tresenje pride v
poštev le pri sadju, ki je namenjeno predelavi. Pri polaganju plodov v obiralno košaro pazimo, da se plodovi ne obtolčejo. Presipavanje v zaboje je nezaželjeno, saj se pri tem plodovi poškodujejo. Sadje takoj po obiranju spravimo na stalno mesto v sadno klet. Čim krajši čas poteče od obiranja do skladiščenja, tem večja bo trpežnost pridelka.
Za shranjevanje sadja doma so najboljše zračne, ne presuhe, a tudi ne prevlažne kleti s primerno temperaturo. Glavni pogoj dobre kleti je enakomerno nizka temperatura brez večjih temperaturnih nihanj, tako med letnimi časi, kakor tudi med dnevom in nočjo. Sorte jabolk, ki so primerne za skladiščenje lahko ohranimo sveže le, če poskrbimo, da so izgube vode iz plodov čim manjše. To dosežemo pri 85 -90% relativni zračni vlagi. Najboljša temperatura je okrog 4°C.
Če so tla v kleti naravna, jih obložimo z opeko, ki jo pred skladiščenjem jabolk temeljito napojimo z vodo. V kleti, kjer so betonska tla, pa le-ta polivamo z vodo. V prevlažno klet postavimo posodo z apnom, ki bo zraku odtegnilo nekaj vlage. V klet obesimo ter-
mometer in higrometer, kajti le tako lahko spremljamo potek skladiščenja. Klet moramo prezračiti večkrat na teden, pretoplo klet zračimo ponoči.
Trajnost jabolk podaljšamo tudi, če zaboje pokrijemo s preluknjano plastično folijo, ki zmanjša dihanje plodov. Svetloba, skupaj s toploto, pospešuje dihanje in zorenje sadja, zato mora biti v sadni kleti temno. Pomembno je tudi, da v prostoru, ki je namenjen shranjevanju pridelkov, pazimo na čistočo. Priporočljivo je, da prostor pred zimo prebelimo z apnom. Če je le mogoče ne skladiščimo v istem prostoru sadja in zelenj ave, ker imata neugoden vpliv eno na drugo.
V Sloveniji smo po porabi sadja na repu med državami v Evropi, če-prav vsi povsod slišimo, da je uživanje sadja zdravo in zelo priporočljivo. Zakaj ne bi ponudili na mizi namesto običajnih sladkarij sveža jabolka narezana na krhlje? Jabolko ima med vsemi sadeži največ zdravih snovi. Če bi vsak Slovenec pojedel le eno jabolko več na leto, bi porabo jabolk povečali za 400t.
Sonja Moličnik Oblak
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Preko kolegov gozdarjev iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove nas je poiskala Darja Bedrač, ki skrbi za vsebino priljubljene odaje »Na vrtu«. Ali bi lahko gozdarji pomagali pri snemanju znamenitih dreves in gorskega cvetja v Logarski dolini? Seveda nismo odklonili.
Prvič je prišla ekipa konec meseca maja in posnela Solčavsko tiso, ki jo je predstavil revirni gozdar Stane Štiftar, pomladno gorsko cvetje: jegliče, snežne zvončke in lepe čeveljce paje poiskal in predstavilTbne Kladnik.
Drugič smo bili dogovorjeni v sredini junija. Tokrat je bil načrt posneti brin - drevo, kranjsko lilijo, Zoisovo zvončnico in pogovor o lepih čeveljcih, ki so že odcveteli. Za terensko snemanje se je treba dobro pripraviti. Cel dan sva s Tonetom
Snemalni dan z ekipo oddaje Na vrtu
premišljevala, kje bi najbližje našli ravno prav razcvetene rože, kajti oprema za snemanje je presneto težka in nerodna. Z ekipo mariborskega studia smo se srečali v Lučah. Kar pet jih je prišlo, kar je tudi zanje izjema: dve novinarki, snemalec slike, snemalec tona in še pomočnik za nošnjo težke opreme.
Z brinom nismo imeli težav. Lepo nas je počakal ob naravoslovno etnografski poti po Logarski dolini nedaleč od doma planincev. Predstavil ga je revirni gozdar Lojz Lipnik. Za rubriko o znamenitih drevesih voddaji Na vrtu skibi Dragica Vujanovič. Že navsezgodaj smo se pošteno nasmejali, ko sta se za pogovor morala štirikrat prestaviti, ker snemalec ni bil zadovoljen s svetlobo. V gozdu je vedno polno temnih in svetlih lis in je snemanje zahtevno.
Medtem so do brina prišli tudi šolarji, ki so tisti dan obiskali naravoslovno etnološko pot. Kar mimo-
grede so se znašli pred kamero. Po poti nazaj smo našli še nekaj gorskih rož. To je bilo za ogrevanje, kajti čakal nas je težji del dneva.
Ker so Zoisove zvončnice izrazito gorske rože in uspevajo le v razpokah v skalnih stenah, smo se morali potruditikar visoko in daleč. S Tonetom sva ocenila, da bodo najbližje tiste na steni nad slapom Rinka, na pol poti do Okrešlja. Težko natovorjeni smo se odpravili v strmino. In res so nas že na prvi steni pozdravile male drobne zvončnice. Na grebenu nad slapom so prelepo cvetele.
S težavo smo spravili težko kamero in stativ na ozko poličko pod šopkom zvončnic. Snemalec si je vzel čas in jih je od vseh strani posnel. Delo na tisti ozki polički vsekakor ni bilo enostavno, če pomisliš, da se je vse skupaj dogajalo na vrhu prepadne stene, preko katere pada slap Rinka. Zaradi šumenja vode pogovora tukaj ni bilo
mogoče posneti.
Potem je Tone na strmem melišču sredi stene opazil tudi zelo lepo kranjsko lilijo. Spodaj smo namreč videli samo odcvetene. Ta tukaj pa je bila v najlepšem cvetu. Le težko in nevarno je bilo priti do nje. Pa se je izkazalo, da je snemalec kar pogumen inje s težko kamero zlezel do lilije, se usidral na pesku in jo posnel. Za stativ sploh ni bilo prostora, kamero je naslonil kar na skalo.
Ko smo tako srečno posneli alpinistične posnetke, smo iskali prostor, kjer bi lahko posneli pogovor o zvončnicah. Kar na planinski poti, ob skalni steni bo najboljše, tam, kjer smo jih najprej videli. Samo spet se je pojavila težava. Zvončnice so rasle visoko v steni. Nič hudega, so rekli fantje in vsak je prinesel en velik kamen, ki jih tam res ni manjkalo.
Pa sem za pogovor zlezla na kamniti kup, zadosti visoko, da se je
videla tudi rožica. In ves čas razgovora mislila, ali bo kup zdržal ali ne. Na srečo je zdržal. Mimo so hodili planinci in začudeno gledali, kaj neki delamo tukaj. Nato smo se spustili navzdol in iskali prostor, kjer bi posneli pogovor o kranjski liliji. Čisto v senci, z Rinko v ozadju smo našli sredi naloženega grušča še eno lepo.
Previdno smo lezli po kamenju, da ne sprožimo celega kupa v dolino. Vsak je neudobno čepel sredi kamenja, najslabše se je godilo snemalcu zvoka, ki ga je en kamen celo zadel. Začnemo in prekinitev.
Bolj glasno je treba govoriti, zaradi šumenja slapu se ne sliši. Pa spet od začetka in še enkrat prekinitev. Še vedno govorimo pretiho. Tretjič sva z Darjo povzdignili glasove, da je bilo zadosti na glas, kajti težko je bilo čepeti na kamenju. Od slapu je veter prinašal osvežilne drobne kapljice, ki se jim je pridružil še pravi dež. Še en razlog, da pohitimo. Oprema ne sme biti mokra.
Ure so minevale, kar pozabili smo na čas, dan se je krepko prevesil v popoldne. Samo še turške lilije moramo posneti, gor grede smo jih videli ob poti. Joj, kako so letos
hitro odcvetele. S skupnimi močmi iščemo še kakšno lepo in jo tudi najdemo. Zdaj smo pa skoraj končali, samo še pogovor o lepih čeveljcih nas še čaka. Zanj smo izbrali prostor ob suhi hudourniški strugi nasproti Logarskega kota.
Spet smo morali ponavljati. Prvič ni bilo dobro posneto, drugič je mimo pripeljal avto. Tretjič pa je uspelo. Tako smo z delom končali. Iskreno moram priznati, da sem bila na koncu pošteno utrujena. Sicer je vsakdanje gozdarsko delo na terenu tudi težko, vendar se mi je snemanje
zdelo veliko bolj naporno.
Najbolj pomembno spoznanje tega dneva je bilo, da sploh ni tako lahko snemati in ustvarjati zanimive oddaje. Veliko potrpežljivosti in energije moraš imeti za to delo. Zato želim ustvarjalcem oddaje Na vrtu veliko vztrajnosti. Vam, dragi bralci, pa želim, da bi uživali ob lepih posnetkih gorskih rož in narave Logarske doline, ki jih boste lahko občudovali v naslednjih oddajah. Upam, da vas bodo spodbudili, da boste rože šli pogledat tudi v naravo, tja, kjer so najlepše.
MSK
Turistično društvo Podvolovljek
Iz mesta med krave
Razpotegnjenost in utesnjenost Podvolovljeka se zmore le v maločem primerjati z dinamiko mestnega vrveža - je pa v tej, med planine ujeti vasici, še dovolj starega načina dojemanja življenja in toliko pozitivne energije, da se je Anita Podpečan pustila prepričati svojemu izvoljencu Matjažu.
Anita je zapustila rodno Velenje in sedaj skupaj z možem kmetuje na 54 hektarjev veliki kmetiji. Ravno dovolj, da si je prislužila podoknico, s katero Nedeljski dnevnik ohranja staro tradicijo fantovskega vasovanja in obenem že 14 let nagrajuje zaslužne žene in dekleta širom po Sloveniji-
Redke so mladenke, ki so pripravljene zapustiti mesto in
njega; a z Matjažem zmoreta vse. Polna optimizma sta sijala od zadovoljstva, 15 mesecev star Matic pa je v atijevem naročju zadovoljno momljal in ga ni prav nič motilo, da je bila njegova mama glavna in da se je na podoknici vse vrtelo okoli nje.
Godci ansambla Nagelj so godli in peli, da je bilo v Podvolovljeku kar pretesno za vso veselost in Po-dokničarjevo vasovanje. Za
Podokničar Nedeljskega pri Aniti Podpečan v Podvolovljeku (foto: Savinjčan)
ker so jo domačini tako lepo sprejeli. Podoknico je zato poklonila vsem ženskam v Podvolovljeku in še moškim je ostal košček prešerne hvaležnosti. T\idi za župana Mirka Zamernika, ki se je poln predvolilnih skrbi za spremembo
tokrat vrtel tako, kot so godli muzikantje ansambla Nagelj, za ostalo, kar sodi zraven, pa je poskrbela kar njegova soproga - in nikomur ni bilo mar politike ter vladno-par-lamentarnih zdrah.
Savinjčan
107 MHz FM
udobje zamenjati za trdo delo na kmetiji. Anita ni niti za hip pomišljala. Ni mesta na svetu, kjer bi se cedila samo med in mleko - krave je pač treba pomolsti in še kaj drugega postoriti v hlevu in okoli
korajžo in spodbudo so mu priskočili na pomoč domači pevci in pevke, tudi sosedova rosno mla-da godca Jaka in Jožek sta se postavila kot stara muzikanta.
Anita pa je kar žarela od veselja,
tel.: 063/897 68 00 gsm-sms: 041/37 11 11 moj.radio@emai!.si
m
nppp
m
rada so nam poslali svoje vtise in ker so se imeli malce drugače kot :tend iz Nazarij, naj doživetja opišejo na svoj način.
OZDRAVLJENI!
Še zadnjič se oglašamo v Savinjske novice kot četrtošolci. Kmalu bomo opili v peti razred. (So že!)
Zadnje dni četrtega razreda smo preživeli v šoli v naravi v Pacugu. Imeli no se lepo. Skupaj smo se zabavali, igrali in seveda tudi učili plavati, avanje je bil naš glavni cilj. Vsi smo se naučili plavati in tako smo osvojili -onastega delfinčka, kar pomeni, da smo preplavali 50 m z vsemi pred-sanimi nalogami. Na koncu smo tekmovali. Tekma je bila napeta in za-miva. Zelo smo navijali in nekaj nas je ostalo skoraj brez glasu. Pa nič ito, saj smo se imeli zelo, zelo lepo.
Četrtošolci s tovarišico Nado Fridman
EKAJ NAŠIH VTISOV IN RAZMIŠLJANJ
/ šoli v naravi je bilo zelo lepo. Opazovali smo neskončno morje zjutraj ob sončnem zahodu, čez dan pa smo okušali vse njegove čare. V morju no opazovali jate brezskrbnih ribic, morsko travo, morske ježke, kater-bodice so nekateri :lo preizkušali, in ulovili no ogromno meduzo.
'le smem pozabiti na :like užitke ob skokih v Ddo. Pa še to. Nikoli am ni bilo dolgčas, saj je vedno kaj dogaja-Hodili smo na krajše čeme izlete v Fieso in runjan. V Fiesi smo akali na trampolinu, si ivoščili kepico slad-eda in se v temi vrnili azaj v Pacug. Hoja izajje bila zelo zanimi-Zato so poskrbeli ntje,kisozeloradikat-o zapeli, deklice pa veda nismo zaostale. V samem taboru so
ob večerih odvijale zelo zanimive nogometne tekme, pri katerih smo (li dobri igralci in dobri navijači. Imeli smo disko, kjer smo se prijetno bavali in nasmejali.
Tudi vožnja z barko je bila zanimiva. Peljali smo se do Sečoveljskih so-I, Portoroža in Pirana, kjer smo si ogledali akvarij.
Lahko bi povedala še več, a dodala bom lešeto: "IMELI SMO SE FAJN."
ROMANA Tesovnik
/soboto, 19. avgusta, sem morala vstati zelo zgodaj. Skupaj s sošolka-in sošolci smo se zbrali na avtobusni postaji za odhod všolo v naravi, Pacug. Bilje še mrak, mi pa že vsi nasmejani in polni pričakovanj. To je dan, ki smo ga vsi cele počitnice komaj čakali.
/stopili smovavtobus in se odpeljali proti našemu cilju. Vsak po svoje no si predstavljali Pacug. Tovarišica nam je o njem veliko povedala in im pokazala tudi slike.
3o nekajurni vožnji smo zagledali morje. Bilo je neskončno veliko, mir-in sinje modro. Tu in tam seje videla tudi kakšna ladja. Vsi smo os-neli, skoraj bi pozabili dihati. "Še malo, še malo, pa bomo tam,"je rekla varišica. In res. Kmalu smo se ustavili nekje visoko nad morjem. Do bora smo odšli peš. Na poti, ki je bila ozka in strma smo opazovali stlinje: lovor, robide, fige, bambus in druge. Ves čas pa smo uživali v nju morja.
Prispeli smo na cilj. Tam nas je pozdravila upravnica, ki nam je razložila, j lahko in česa ne smemo početi. Nato smo odšli v hiško. Bila je lepa,
mm
npnnm Diran Pocnr^N/ili cmn	<v
iÄS§Ü
3lc»rlrdi filčolirrv
Odšli smo tudi do plaže.
Po kosilu in popoldanskem počitku smo odšli na plažo. Po prvem prei kusu plavanja smo se razdelili v skupine. Vsaka skupina je imela svo naloge.
Radi smo bili v vodi, kije bila zelo topla. Naučila sem se plavati, glede pod vodo, se potapljati in najraje sem skakala v vodo. Tako je dan hit minil.
Zvečer smo počeli različne stvari. Šli smo na sprehod v Fieso, kjer sit skakali na trampolinu in si privoščili kepico sladoleda. Nazaj smo se vrači že v popolni temi. Vsepovsod so se bleščale luči. Videli smo celo Trst, je bil v samih lučeh. Pot nazaj je bila strma in prijetna. Vračali smo se vesi in razigrani. Zelo dobri so bili naši fantje, ki so radi peli. Pomagale sit tudi deklice. Naše petje je odmevalo daleč okoli. Ko smo prišli nazi smo se le še umili in odšli spat.
Zvečer smo šli na sprehod v Strunjan, kjer so tudi soline. Videli snr velike kupe soli. Od tam smo se morali vrniti prej, ker je bila pot nevarn Sedeli smo ob obali, se pogovarjali, smejali in peli. Zvečer pa smo pr luhnili tovarišicinim zgodbicam in zaspali. Tovarišica nam je vsak več zaželela lahko noč in še dodala: “Radije utišajmo na sobno jakosti' tako je tudi bilo. Bili smo pridni. Zjutraj smo se nasmejali, koje tovarišic pripovedovala, kaj smo počeli ponoči. Pazila je na nas tudi ko smo spa
Moralo je biti zelo zai mivo.
Velikokrat so fant igrali nogomet. To je bi zanimivo. Navijali srr tako, da smo ostali brc glasu. Moram poveda da so igrali zelo dobre Da ne pozabim še r večerni disko. Takn smo se pošteno razgii li.
Opoldanski počiti smo- preživljali različni Zanimivoje bilo risanj' barvnimi kredami. U: varjali smo zelo lej stvari. Tudi vsobi smo znali zaposliti z raznii igrami, risanjem, pripi vedovanjem šal in p jateljskim klepetom.
Najbolj všeč pa mi je bila vožnja z barko. Peljali smo se v Portorož, ran, ogledali smo si Sečoveljske soline, gojišče školjk in rib ter obiski akvarij. Ogledali smo si staro mesto Piran in Tartinijev spomenik in kup spominčke za starše.
Dnevi so hitro minevali. Že smo morali pakirati. Potovalke so bile naenkr premajhne. Potrebovali smo še kakšno dodatno vrečko. Takrat se je m; sikdo spomnil na mamo, kako neki je vse spravila v potovalko.
Odšli smo. Še zadnjič smo pomahali v slovo. V Pacugu mi je bilo ze všeč, čeprav sem preizkusila delovanje bodic morskega ježka.
SANDRA Slapnik - Semprimožn
V	Pacugu je bilo zelo lepo. Vsak dan smo počeli kaj zanimivega. Voc je bila topla in prijetno je bilo čofotanje po njej. Plavali smo zelo dale Spremljala nas je tovarišica, ki nas je vzpodbujala in popravljala na: napake. Z njeno pomočjo sem premagal strah in plaval do boj. Poču sem se varnega. Pri bojah smo si odpočili, opazovali ribe in se pogo9! arjali. Vrnili smo se nazaj k obali. Ob obali smo opazovali ribe, trave polže. Priredili smo tudi polžje dirke.
V	prostem času smo igrali nogomet. Vsi so navijali za nas. Imeli smo: lepo. Kamorkoli smo prišli, so nas pohvalili in tovarišica je bila zelo po osna in vesela. Z njo smo bili veseli tudi mi.
TOAAAŽ Suhovršn Dnevi so hitro minevali. Temperature zraka so bile visoke, voda je bi topla. Radi smo plavali. Preplaval sem 50 m in osvojil bronastega delfin
lajlepša mije bila vožnja zbarko. Z morja sem opazoval obalo. Oglj smo si gojišče školjk in rib. Videli smo tudi veliko galebov in korm ne.
Pacugu smo se imeli zelo lepo. Ob odhodu sem si zaželel, da bi vrnili. To je bila nepozabna šola v naravi.
GAŠPER Ločiči
lij šole v naravi je bil naučiti se plavati. Kmalu smo vsi splavali. Nau> :m se plavati tako dobro, da sem osvojil bronastega delfinčka. lelo sem užival, ko seje tovarišica igrala z nami. Lahko, smo jo špria :veda nam je to tudi ona vrnila. Ko seje pognala za nami, smo mor< :ro zaplavati, da smo ji ušli. Tovariš nam je svetoval, naj se potopimo tako ubranimo, potem pa naj tovarišica kar šprica. Večkrat smo di storili. Imel sem se zelo lepo. Vesel sem, ker znam plavati.
ROBI Krum pači
lelo sem bil vesel velikega nogometnega igrišča. Tam smo v prostej su igrali nogomet in tudi zmagovali. Imeli smo veliko navijačev. Zai ivoje bilo skakanje v vodo in opazovanje življenja v njej. Všeč mije b| ižnja z Lotosom in njen kapitan. On nam je povedal veliko zanimi' 'ari.
al so dnevi tekli zelo hitro in morali smo domov.
ŽIGA Stanci
an pričetka šole v naravi sem težko pričakovala. Koje prišel, sem b Jo vesela.
'sak danje prinesel nova doživetja. Videla in izvedela sem veliko nov ter se izurila v plavanju. Vesela sem bila, da smo vsi osvojili bronast delfinčka, kar pomeni, da vsi dobro plavamo. Ves teden bivanja r iorju smo se lepo razumeli, zato nam je bilo lepo. ovarišica je bila zelo ponosna na nas.
URŠKA Krzn
ajbolj všeč mi je bilo skakanje v vodo. Rada sem gledala nogomet ivijala za naše fante. Ugajal mi je tudi ples in vožnja z barko.
TINA Pozn
meli smo se lepo. Všeč mije bilo, da smo bili razdeljeni v skupine, c lahko vsaka skupina opravljala svoje naloge. Včasih smo šli tudi v b n, kjer smo vadili. Naučil sem se dobro plavati.
VOJKO Zavolov!
Imeli smo se lepo. Všeč so mi bili veliki kupi soli na solinah. Tudi sarr da je bila zelo slana. Zelo lep je bil pogled z barke na obalo. Ker se liko plavala, tudi že dobro plavam. Osvojila sem delfinčka.
SAŠA Šp>
Zelo sem uživala v Fiesi. Zvečer smo se vsi razigrani in veseli vračali icug. Med potjo smo peli, si pripovedovali šale in se dodobra nasm
SUZANA Čepič
✓šeč mije bila hrana. Videl sem obmorska mesta, soline, gojišča ško rib. Bilo je lepo.
ALEŠ Fa
Zeliko sem preplaval. Všeč mije bil akvarij in preživljanje prostega čas lel sem se lepo.
MATEVŽ Riht
meli smo se lepo. Ker še nisem bii med najboljšimi plavalci, sem mor liko vaditi, da sem preplaval 50 metrov. Plaval sem tudi do boj in pr agal velik strah pred globino, ker meje vedno spremljala tovarišica,
ALEŠ Žma\
meli smo se lepo, čeprav smo veliko vadili. Večeri so hitro minili, mc smo zaspati, ker smo tudi vstajali zgodaj.
SABINA Fa
Uživala sem v topli morski vodi, skakala s pomola, plavala in se žaba a s sošolci. Bili smo kot velika družina. Imeli smo se lepo.
ANA Vrt
Najbolj sem uživala zadnji popoldan, ko smo lahko prosto plava 3ajala mi je tudi vožnja z barko Lotos. Kapitan je bil zelo prijazen. Komaj sem čakala, da grem domov.
NEŽKA Tesovr
V Pacugu sem se imela zelo lepo. Vsak dan sem doživela kaj lepega nimiyeqa. Rada se bom spominjala vsakega dneva šole v naravi.
i Novo ime na glasbenem prizorišču se imenuje ! SAŠA. Njena prva skladba »Ti si moja radost« je na mah osvojila poslušalce radijskih postaj po vsej Sloveniji. Producent je znani pevec Werner, ki je hkrati tudi avtor nekaterih njenih skladb. Nekaj besedil je Saši napisala Wernerieva boljša polovica Andreja, nekaj pa jih je ustvarila sama. Use pesmi, pravi, poje z velikim veseüem. saj so povezane z določenim ob-dobjem njenega življenja. Sicer pa je Saša uspešno zaključila študij sociologije. kot voditeljica pa dela na radiu Zeleni val v GrosupUu.
Med tistimi, ki so v letošnjih pasjih dneh garali, da se je kar kadilo, so tudi LETEČI POTEPUHI. Na video lestvicah je zadnje dni povzročila paniko njihova nova uspešnica »Jedrt«. To je resnična zgodba o mični Avstrijki. menda celo Heiderievi nečakinji, ki se je na dopustovanju v Portorožu zaljubila v naše gore list in podlegla njegovim čarom. »Jedrt« je druga od pesmi z novega albuma Letečih potepuhov, ki bo ugledal luč sveta v oktobru. Sicer pa sta Dejan Došlo in Jožko Sečnik po ločitvi od nekdanjega pevca Klemna že maja udarila s pesmijo »Zl Top«, posvečeno našemu nogometnemu bogu Zlatku Zahoviču.
Letošnje leto je za PTUJSKIH 5 še posebej slovesno, saj praznujejo 15-ietnico svojega delovanja. Marsikaj se je v teh letih zgodilo. Pred dvema letoma so zamenjali večji del ansambla in prišla je tudi nova pevka. S pomočjo Klavdije. ki zna lepo peti in še kakšno zajodlati, žanjejo številne uspehe. Nova kaseta in CD »Rada bi spet ljubila te!« sta že zagledala luč sveta. Tudi tokrat je na kaseti poi zabavnih in po! narodnozabavnih pesmi in prav vse gredo v uho.
Ansambel DAN IN NOČ Prihaja iz Uelenja. Prikupna družinica, ki vse svoje napore razdaja za pravo zabavo. Skupaj so že 15 let, pred pol leta pa so izdali tudi CD z naslovom »Enkrat samo živimo«, pesem je postala že pravi hit. Tudi valčke igrajo lepo, s pesmijo »K tebi mati« so dobili drugo nagrado strokovne žirije na Uurberškem festivalu.
Alenka
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Hud boj za vrh lestvice
Po štirih kolih Zgornjesavinjske lige v malem nogometu so na vrhu kar tri ekipe z enakim številom točk, kar pomeni še bolj zanimivo nadaljevanje. V ligi tudi ni več neporažene ekipe, saj sta v četrtem kolu presenetljivo gladko klonili ekipi Dolmana in Emila, tako da sta jima tik za petami, poleg Wyatta, še Davidov Hram in Solčava.
Rezultati 3. kola, 15.septembra: Razborje : ŠD Vrbovec 5:4, Davidov hram : Solčava 3:3, KMN Emil: Policija 6:1, Dolman: Kozorogi 9:0, Poldas: Wyatt 0:1.
Na pomembno pravilo, da se tekma igra vse do zadnjega sodnikovega žvižga, so tokrat pozabili Nazarčani, ki so še pet minut pred koncem vodili z dvema goloma razlike, potem pa z neodgovorno igro pustili Razborčanom, da so se najprej pobrali in potem v zadnjih trenutkih srečanja celo zmagali. Radmirci so si s tem kompletom točk nekako zacelili rano ob hudem porazu v prejšnjem kolu, Vrbovec pa bo za osvojitev svoje prve točke moral počakati na drugo priložnost.
Podobno se je godilo Solčavanom, ki se po vodstvu 3:1 nikakor niso znali obraniti napadov »hramovcev«, vendar jim je na koncu le uspelo iztržiti remi. Ta jim po treh krogih zagotavlja zlato sredino.
Policija kljub solidni igralski zasedbi ne more iz krize. Tokrat je doživela še en poraz, in sicer od novinca v ligi ekipe KMN Emil, ki navdušuje s svojo raznoliko igro. Tokrat je bil neustavljiv napadalec »gostincev« Tadej Grudnik, ki je dosegel kar štiri gole in tako zapečatil usodo »policajev«.
Dolmanov stroj neusmiljeno melje naprej. Ljubenski Kozorogi se kljub svoji mladosti niso mogli enakovredno kosati z njim in visok poraz je bil neizbežen. Učinkovitost ekipe Dolman je skoraj neverjetna, saj so v treh kolih dosegli kar 24 zadetkov in njihovo povprečje osmih golov na tekmo je res zavidanja vredno.
Ekipi Poldasa in Wyatta sta prikazali zanimivo predstavo, z obilico priložnosti na obeh straneh. Odločitev je padla po čudni izključitvi igralca Poldasa, ko so »wyattovci« ponujeno priložnost igralca več spretno izkoristili in se z dvema zmagama prebili celo na tretje mesto.
Rezultati 4. kola, 22. septembra: Policija: Poldas 0:3 bb, Davidov hram: KMN Emil 3:0, Razborje : Wyatt 1:3, ŠD Vrbovec : Kozorogi 3:0, Dolman: Solčava 1:5.
Začetek četrtega kroga se je pričel precej klavrno, saj »policajev« ni bilo in tekmo so brez boja dobili domačini. Kaj se dogaja v ekipi Policije, ni znano, dejstvo je le, da ji ob ponovni neopravičeni odsotnosti sledi diskvalifikacija.
Presenečenje začetka prvenstva, ekipa KMN Emil, je po treh zaporednih uspehih vendarle klonila. Tokrat so jih v »zadrečkem« obračunu gladko premagali igralci Davidovega hrama, ki
so med drugim tudi dodobra izkoristili odsotnost prvega vratarja »gostincev« in se z novim kompletom točk podali v boj za sam vrh.
Razborje je po dveh zaporednih naslovih prvaka to sezono pričelo precej slabše, če ne že kar slabo. V srečanju z izkušeno ekipo Wyatta, ki je imela v svojih vrstah zelo razpoloženega Hrena, niso imeli prav nobene možnosti za uspeh, kar je lahko zanje že kar zaskrbljujoče.
Športnemu društvu Vrbovec je končno le uspelo zmagati. Ali to pomeni preobrat v njihovi igri in napredovanje po lestvici, bomo videli v nadaljevanju, Kozorogom pa se po treh zaporednih porazih prav gotovo ne piše nič dobrega.
Bilo je prelepo, da bi lahko trajalo dolgo, bi lahko rekli za ekipo Dolmana, ki je po fantastično odigranih treh kolih tokrat morala priznati premoč izkušene Solčave. Solčavani so z odlično igro in zmago nad »trgovci« opravili veliko delo, obenem pa je s tem postalo prvenstvo še zanimivejše.
Lestvica po 4 kolih: 1. Dolman 9,2. KMN Emil 9,3. Wyatt 9,4. Davidov hram 8,5. Solčava 7,6. Poldas 6,7. Razborje 4,8. ŠD Vrbovec 3,9- Kozorogi 3,10. Policija -2.
Franjo Pukart
Prvenstvo občine Nazarje v tenisu
Zmagovalca obeh kategorij sta
Rosensteina
V sklopu praznika občine Nazarje je v nedeljo, 10. septembra, na Venišah potekalo občinsko prvenstvo v tenisu. Lepo vreme in urejena igrišča, ki jim manjka le še spremljevalna infrastruktura, so na tekmovanje privabila 35 udeležencev, ki so z merjenjem moči začeli ob osmih zjutraj, končali pa so ga v večernih urah.
Pri ženskah je slavila Anja Rosenstein pred Polono Govek, tretje mesto pa sta si delili Nataša Slapnik in Marinka Remic. Pri moških je največ teniškega znanjapokazal Sašo Rosenstein, drugi je bil Edo Golob, tretje mesto pa je pripadlo Milanu Bašnecu in Matjažu Ugovšku. Najboljšim je pokale in medalje podelil župan občine Nazarje.
TK
Liga malega nogometa Nazarje
Rezultati 3. kola, 16. septembra: Odpisani: Wyatt 2:4, LM Mizarstvo Lukač: Zgornje Nazarje 0:6, ŠD Gmajna: KG Cigale Derby 0:3, KMN Emil: Kokarje 1:2.
Rezultati 4. kola, 23. septembra: Wyatt: ŠD Gmajna 8:0, LM Mizarstvo Lukač: KMN Emil 2:2, Kokarje : Odpisani 5:1, Zgornje Nazarje: KG Cigale Derby 3:2.
Lestvica po 4 kolih: 1. Kokarje 12,2. Wyatt 9,3. Zgornje Nazarje 6,4. KG Cigale Derby 6,5. ŠD Gmajna 6,6. KMN Emil 4,7. LM Mizarstvo Lukač 4,8. Odpisani 0.
Liga malega nogometa Rečica ob Savinji
Rezultati 2. kola, 17- septembra: Plavi: Šentjanž - KG Cigale 2:2, Veterani Rečice: Zvir d.o.o. 5:4, Bar Mars: Pobrežje 1:2, Grušovlje: Veseljaki 1:7, prosta ekipa ŠD Gmajna Varpolje.
Rezultati 3. kola, 24. septembra: Pobrežje: Grušovlje 3:0, Zvir d.o.o: Bar Mars 1:8, Šentjanž - KG Cigale: Veterani Rečice 3:2, ŠD Gmajna: Plavi 2:1, prosta ekipa Veseljaki.
Lestvica po 3 kolih: 1. Pobrežje 7,2. Šentjanž - KG Cigale 7,3- Veseljaki 6,4. Veterani Rečice 4, 5. Plavi 4,6. Bar Mars 3,7. ŠD Gmajna 3,8. Zvir d.o.o 0,9. Grušovlje 0.
Liga malega nogometa Mozirje
Rezultati 2. kola, 9- septembra: Lepa Njiva: Loke-mladi 2:4, Ljubija: Podvrh 4:5, Trg: Hmeljar 0:5, Policija: Dolman 2:10, Žabe: Poldas 2:8.
Rezultati 3. kola, 16. septembra: Lepa Njiva: Poldas 5:14, Loke-mladi: Policija 3:3, Trg: Dolman 2:10, Hmeljar: Ljubija 3:4, Podvrh: Žabe 1:4.
Lestvica po 3. kolih: 1. Dolman 9,2. Poldas 9,3- Hmeljar 6,4. Ljubija 6,5. Loke-mladi 5,6. Žabe 4,7. Podvrh 3,8. Policija 1,9. Trg 0,10. Lepa Njiva 0.
GLIN-ova liga malega nogometa
Rezultati 1. kola, 14. septembra: IPP: Stavbeno 2:2, K&M (1): K&M (2) 1:5, Žaga: Grif 7:2, prosta ekipa Pohištvo.
Rezultati 2. kola, 21. septembra: K&M (2): Žaga 1:3, Stavbeno: K&M (1) 4:2,
Pohištvo: IPP 1:2, prosta ekipa Grif.
Lestvica po 2 kolih: 1. Žaga 6,2. Stavbeno 4,3- IPP 4,4. K&M (2) 3,5. Pohištvo 0,6. GRIF 0,7. K&M (DO.
Lokostrelski klub Mozirje
Zmagi Zemljakove v Žalcu in na Ljubnem
Člani Lokostrelskega kluba Mozirje so se v soboto, 9. septembra, udeležili absolutnega državnega prvenstvavdisciplini 900 krogov (60,50 in 40 metrov), ki je potekalo v Žalcu. Najboljši rezultat je dosegla Bernarda Zemljak Perhač, ki je pri članicah z 865 krogi ponovno osvojila naslov državne prvakinje.
Pri članih je Štefan Ošep z 882 krogi osvojil drugo mesto, Dušan Perhač je bil z 870 krogi četrti, Marko Satler z 867 krogi sedmi, Miran Borštner pa z 865 krogi deseti.
Lokostrelski klub Gornji Grad je pred tednom dni na Ljubnem organiziral mini državno prvenstvo v disciplini 900 krogov. Ttornir je štel tudi za slovenski pokal, nastopilo pa je 117 lokostrelcev iz 21 slovenskih klubov.
Pri članicah je znova blestela Bernarda Perhač Zemljak, ki je z 856 krogi prepričljivo zmagala. Enak uspeh je pri veteranih z 867 krogi
dosegel Dušan Perhač, medtem ko je bil v tej kategoriji Miran Borštner četrti. Pri članih je Marko Satler osvojil tretje mesto, pri dečkih pa Aleksander Ošep drugo. Pri mlajših dečkih je Primož Perhač zasedel peto mesto, njegova sestra Janja pa je bila najboljša pri mlajših deklicah.
Lokostrelski klub Mozirje v soboto, 30. septembra, na Zgornjem Pobrežju organizira državno prvenstvo v poljskem streljanju in vabi vse ljubitelje lokostrelstva, da si ga ogledajo.
KF
Smučarski klub Luče
Priprave na novo sezono
Smučarski klub Luče so ustanovili starši nadarjenih otrok in deluje že peto leto. Tekmovalci so člani Smučarske zveze Slovenije in tekmujejo v vzhodni regiji, kjer so v minuli sezoni dosegli odlične rezultate. Zelo uspešno so nastopili tudi v državnem merilu in na mednarodnih tekmovanjih.
Naj večji uspeh kluba v minuli sezoni je gotovo uvrstitev Mateje Robnik v državno reprezentanco, ki si jo je priborila z regijsko zmago v skupnem seštevku oziroma petim mestom v državi v skupnem seštevku točk v kategoriji mlajših deklic. V kategoriji cicibanov jejure Lekič osvojil skupno peto mesto v državi, Lovro Matijovc osmo, Matija Selišnik šestnajsto, Jošt Funtek pa sedemnajsto. Lekič, Matijovc, Selišnik in Funtek so v kategoriji cicibanov kot ekipa v konkurenci 34
klubov osvojili največ točk, kar je zares odličen dosežek.
Mateja Robnik je konec avgusta že trenirala z državno reprezentanco na ledeniku v Tignesu v Franciji. Jure Lekič in Lovro Matijovc sta tudi prejela vabilo na reprezentančne priprave, ki potekajo prav te dni na Kaprunu, na ta avstrijski ledenik pa se odpravljajo tudi ostali člani kluba pod vodstvom trenerjev Saša Lekiča in Tomaža Robnika.
Avgust Robnik
Strelsko društvo Gornji Grad
Tekma z MK puško
Drugo nedeljo v septembru so člani Strelskega društva Gornji Grad na strelišču gornjegrajske lovske družine v Za-gradišču pripravili tekmo z malokalibrsko puško.
Tekme so se lahko udeležili strel- so bili najboljši: 1. Dušan Žehelj s 94 ci, starejši od 14 let, ki so plačali krogi, 2. Žarko Krajnc z 91 krogi in 3. startnino, število nastopov pa ni	Ciril Kolar z enakim številom krogov
bilo omejeno. Za končno uvrstitev kot drugouvrščeni. Vsi nastopajoči je štel najboljši rezultat.	so prejeli praktične nagrade, ki so jih
49 udeležencev tekme je opravilo prispevali pokrovitelji.
138 strelskih nastopov, na koncu pa	TT
LK Indiana Logarska dolina
Generalka za evropsko prvenstvo
V soboto in nedeljo se je 150 lokostrelcev in lokostrelk iz osmih držav v Logarski dolini pomerilo v 3D tekmovanju za evropski pokal, katerega organizator je bil lokostrelski klub Indiana. Dvodnevna tekma je bila tudi zaključek letošnjega tekmovanja za omenjeni pokal.
Tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Slovaške, Nemčije in Italije so se pomerili v 24 različnih skupinah, poleg dobre organizacije pa so imeli v obeh dneh tudi odlične vremenske pogoje. V posameznih kategorijah so bili najboljši: compound neomejeno moški: 1. Radoslav Zidek (Slovaška), 2. David Rebec, 3- Uroš Krička (oba Slovenija); compound neomejeno ženske: 1. Edith Zecha (Avstrija), 2. Szilvia Koszegi, 3. Judit Onogi (obe Madžarska); 3D: 1. Jure
Goleč (Slovenija), 2. Laszlo Szabo (Madžarska), 3- Felix Pichlmaier (Avstrija); samostrel: 1. Janko Pinter (Slovenija), 2. Bohumil Peroutka (Češka), 3. Gorazd Grosek (Slovenija).
Domačini, LK Indiana, Logarska dolina d.o.o. in hotel Plesnik, so upravičili pričakovanja, letošnje tekmovanje pa je prepotrebna izkušnja za organizacijo evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Logarski dolini.
Savinjčan
Tekma v Logarski dolini je bila generalka za EP leta 2001 (foto: C. Sem)
Veteranska liga v malem nogometu
Rezultati 1. kroga, 29- avgusta: Veterani Lipa: Mladost 5:1, Odpisani: Gostilna Pri Jošku 1:3, Hmeljar Loke : MVM Trg 2:5, Mizarstvo Potočnik: Trnava 0:4, Ljubno: Turistična agencija Svit 1:2.
Rezultati 2. kroga, 5. septembra: Mizarstvo Potočnik: MVM Trg 3:5, Turistična agencija Svit: Mladost 3:5, Ljubno: Trnava 1:2, Veterani Lipa: Odpisani 3:2, Hmeljar Loke: Gostilna Pri Jošku 0:0.
Rezultati 3. kroga, 12. septembra: Turistična agencija Svit: Trnava 1:6, Ljubno: MVM Trg 1:1, Veterani Lipa: Hmeljar Loke 0:2, Mizarstvo Potočnik : Gostilna Pri Jošku 2:2, Odpisani: Mladost 2:2.
Rezultati 4. kroga, 19- septembra: Odpisani: Hmeljar Loke 5:5, Veterani Lipa: Mizarstvo Potočnik 0:4, Ljubno: Gostilna Pri Jošku 4:4, Tbristična agencija Svit: MVM Trg 1:4, Trnava: Mladost 0:3.
Lestvica po 4. krogu: 1. MVM Trg 10,2. Trnava 9,3- Mladost 7,4. Gostilna Pri Jošku 6,4. Veterani Lipa 6,6. Hmeljar Loke 5,7. Mizarstvo Potočnik 4,8. Turistična agencija Svit 3,9. Ljubno 2,10. Odpisani 2.
SG
Planinsko društvo Gornji Grad
Na vrhu najvišje švicarske gore
Naša nemirna kri je kot ogenj, ki nas žene iz varnih dolin v nepredvidljive gore. Letos smo se člani gornjegrajskega planinskega društva, gorniške sekcije, v sestavi Aleš Veršnik, Zdene Purnat mlajši, Zdene Purnat starejši, Klemen Veršnik, Nataša Bezovšek, Primož Jelšnik in Andrej Oblak podali na peti najvišji vrh Evrope. Naš cilj je bil vzpon na4.545 m visoko goro Doim v centralnih švicarskih Alpah.
Pot nas je peljala skozi vso severno Italijo, mimo jezera Lago Maggiore, do švicarske alpske doline Zermatt. Ta čudovita turistična dolina nudi nešteto izhodišč za vzpone na mogočne gorske masive, ki se dvigajo nad njo.
Po prespani noči v kampu smo se zjutraj kot mule otovorjeni s težkimi
vodil po ledeniku do skalnega pres-edljaja, ki smo ga morali preplezati.
Počasi se je pričelo daniti, nas pa je čakal najtežji del vzpona. Zaškr-tali so dereze in capini, kajti strma, zasnežena in z ledom obdana pobočja niso dopuščala napak. Po nazobčanem grebenu, med prepadi in ledenimi seraki, ki so ves čas gro-
Čudovit pogled z vrha Doima (foto: A. Oblak)
nahrbtniki in vso potrebno alpinistično opremo podali proti planinski koči na višini 2900 m nad morjem. Kmalu smo pustili za sabo gozdni pas in se “zagrizli” v same skale. Do večera je del odprave postavil bazni tabor še višje nad kočo nad ledenikom, ostali pašo ostali v koči. Večer na tej višini je bil čudovit. Mogočni gorski masivi so žareli v ognjeni zarji zahajajočega sonca, že čez nekaj trenutkov pa se je tema začela gostiti.
Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se še po temi v dveh navezah odpravili proti gori. Prvi del poti je
žili, da se bodo zvalili v dolino in zasuli vse pod sabo, smo napredovali počasi. Vsak naslednji korak je bil težji, počitki vse pogostejši, kajti svoj davek je terjal tudi redek zrak na tej višini.
Okrog enajste ure dopoldan pa so bili vsi ti napori poplačani, saj nas je na vrhu pričakalo čudovito sončno vreme. Pogled na divji in hkrati nepopisno lep svet pod nami je bil čudovit. Ker je bilo na vrhu malo prostora, smo izpustili običajne “procedure” in se kmalu obrnili nazaj proti dolini.
Andrej Oblak
f m 50 let TRADICIJE
ESiM	NOVO! IZREDNO UGODNO!
"=^££7.*^ Cena m2 samo 1.232 Sit (z DDV).
Betonska strešna kritina POLAK izdelana po najnovejši švedski tehnologiji. Na zalogi imamo tudi betonske in opažne zidake ter dimnike po zelo ugodnih cenah.
Severna stena Ojstrice
Srečanje z Zmajem
Ojstrica uživa med alpinisti velik sloves. Seveda zaradi njene petstometrske severne stene, ki je danes prepredena s številnimi plezalnimi smermi. Smer Zmaj je prvi preplezal živa legenda Dušan Kukovec, skupaj s šaleškimi in koroškimi alpinisti. Smer je ocenjena s sedmo stopnjo težavnosti in sodi med težje in lepše »klasike« v severni steni Ojstrice.
Prijeten spanec v koči na Klemenči jami je zmotil samo sin Miha, ki je nekam založil svoj avtomobilček in ni hotel ponovno zaspati, preden ga nisva poiskala. Ob sedmih zjutraj je pokukal v sobo Samo, moj soplezalec za Zmaja. Pregledala sva opremo, jo zložila v nahrbtnika, malo postopala okoli, končno pa sva se le zagnala v hrib.
Na poti pod steno sva kmalu zaslišala za sabo peketanje pohodniških palic. Za nama sta hodila dva avstrijska planinca, moški in ženska, že precej v letih. Na križpotju sva ju spustila naprej. »Lahko njima«, sem se pridušal, »najbrž imata v nahrbtniku samo vsak en štrudl in ne cel kup železja kot midva«. Vseeno pa sem priznal, da sta izvrstna hodca.
Pri »grizenju« v melišče pod steno opaziva, da nisva edina gosta. Dva mlada fanta si že obuvata plezaln-ike. Vprašam ju, kam sta namenjena, pa nekam neodločno pokažeta na Herletovo smer. S Samom hitro splezava raztežaj višje, nakar onadva le premagata hribovski ponos in vprašata, kje poteka njuna smer. Usmeriva tavajoča na pravo pot in se posvetiva svojim stvarem oziroma Zmaju, ki naju počasi požira. Plezava menjaje se v vodstvu naveze, tiho, ne prepočasi in ne prehitro, kakor se za stara mačka spodobi. Ne dereva se in ne proživa kamenja, skratka prava meditacija.
V zadnji tretjini smeri, kjer je Zmaj najbolj zmajevski, začutim, da se je avgustovska vročina nekam izgubila. Na stojišču, med varovanjem Sama, ki se ubada z najtežjim raztežajem, me kljub »flisu« pošteno zebe. Potem, ko od zgoraj zaslišim Samov »varujem«, moram še malo pobrcati in mahati z rokami, da se ogrejem na delovno temperaturo. Vendar zaman, deset metrov plezanja po malih oprimkih in že mi
zanohta, da tulim in jamram.
Če odštejem tole nohtanje, brez zapletov in pretresov po dobrih štirih urah senčne navpičnice stopiva na sončno Kopinškovo pot, ki naju popelje v dolino. Zame je bilo to četrto, za Sama pa drugo srečanje z Zmajem, ki je bil tokrat pravzaprav mrzla, frigidna zmajevka, kot sva družno ugotovila.
Ojstrica pa nama vendarle pripravi presenečenje. Z grebena se spustiva na vzhodno pobočje, ko se pred nama nenadoma pojavi Franjo in iz nahrbtnika potegne dva hladna pira. In da je mera polna, se še ponudi, da nese v dolino polovico najine opreme. Mnenje o mrzli zmajevki tako zgubi težo.
Pa še nekaj o Zmajih. Tako se je imenovala tudi naša plezalna druščina v osemdesetih letih. Poleg naju s Samom so jo sestavljali še Andrej Grudnik - Drejc, Tone Pavlič - Čif, Sašo Lekič in Robi Supin -Zobek. V času največje aktivnosti Zmajev se je alpinizem v Zgornji Savinjski dolini dvignil iz povprečja v slovenski vrh. A nobena stvar ni večna. Zmaji smo se umirili, ostalo pa je prijateljstvo in ljubezen do gora.
Drejc in Čif sta danes prijazna oskrbnika koče na Klemenči jami. Medtem, ko malo »pomožujemo« o hribih in stenah, pride na mizo okusen gamsov golaž. Še fotografija za spomin in na vrsti je še zadnja etapa današnje ture. S Špelo si oprtava najini živi, čebljajoči bremeni in previdno sestopiva v dolino. Pa srečno!
Koča na Klemenči jami je odprta do konca septembra. Na voljo je petintrideset prenočišč in razne dobrote avtorjev Drejca in Mateje. Franjev štrudl pa hodijo jest na Jamo celo severni sosedje. Se splača povohat!
Avgust Robnik
9. OKTOBRA POSEBNA PREDVOLILNA
številka Savinjskih novic!
OBČINA
LJUBNO
Obveščamo vse občane občine Ljubno in vse zainteresirane, da je občinski svet občine Ljubno na svoji seji, dne 7.9.2000 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na podlagi sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Ljubno dopolnitev v letu 1999
Dokumentacija, ki obravnava območje predvidenega športnega igrišča, gasilskega poligona in poslovnega objekta na parcelni številki: 654/26, 654/44, 654/45, 654/46 k.o. Radmirje, bo javno razgrnjena v prostorih občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji. Razgrnitev bo vsak delovni dan in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure ter ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od objave v Uradnem listu RS in sicer od 15. septembra do vključno 14. oktobra 2000.
V	času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo občini Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji.
V	času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava in sicer, dne 9. oktobra 2000 ob 18.00 uri, v posebni sobi gostilne Na pošti v Radmirju.
ŽUPANJA OBČINE LJUBNO Anka RAKUN, l.r.
zm mo/mi
SLOVENSKA SMUČIŠČA - UGODNOSTI
7 = 6, 7 = 5, DRUŽINSKI POPUSTI (2+1 = 2, 2+2 =3)
ZREČE - ROGLA
V hotelu Dobrava 2000 in Villah Terme je v ceni vključeno: 7 x polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, vodna aerobika, smučarski avtobus na Roglo, 50% popust za savno, omarice za smuči na Rogli, 20% popust pri zdravstvenih storitvah in pri nakupu (OB PRIJAVI!) 5, 6 ali 7-dnevnih smučarskih vozovnic.
Popusti za otroke!
POSEBNA PONUDBA ZA NAKUP SMUČARSKIH VOZOVNIC - ROGLA! CENE VOZOVNIC NIŽJE OD TISTIH V PROSTI PRODAJI NA SMUČIŠČU!
TUJINA:
FRANCIJA * AVSTRIJA * ITALIJA * ŠVICA
hoteli in apartmaji smučarske vozovnice avtobusni prevozi (Francija) all inclusive
posebne ponudbe: 7 = 6, 7 = 5 v določenih terminih, družinski popusti 2+1 = 2 ali 2+2 = 3, brezplačne dodatne usluge, kot so savna, bazen, fitnes, razni drugi popusti, brezplačne smučarske vozovnice
NOVO!
SUPERSKI DOLOMITI SKI SAFARI - 8 DNI za 105.000 SIT
Smučanje po neštetih strminah veličastnega masiva Dolomitovi (Ostale podrobnosti so vam na voljo v turistični agenciji ali po telefonu)
mmPMvtim
imirni
TURISTIČNA AGENCUA
Ulit
NA TRGU 7, MOZIRJE, TEL. 063/83-90-810
Vabilo
Kaj je pesem?
Samo eno: to človek je, ki s svojim glasom čuti in iz globine svojega srca pove, kar sluti!
(Ozawa Roan)
Prepričani smo, da vas je še mnogo, ki enako mislite, zato vas vabimo, da se nam pridružite.
Smo Mešani pevski zbor Kulturnega društva Mozirje, ki se družimo in prepevamo že več kot 25 let. Verjemite, imamo se lepo in ne bo vam žal, če boste član naše druščine. Spoštovati morate zborovsko pesem, imeti posluh, o vsem drugem pa vas bo poučil naš zborovodja g. Toni Acman.
Če ste se odločili, pridite
v četrtek ob 19.30 uri v Kulturni dom Mozirje,
kjer vas že čakamo.
Mešani pevski zbor Mozirje
GCkbe
OKENSKI SISTEMI
-	PVC okna	MAROVT GREGOR s.p.
-vhodna vrata	Bočna 60
-	senčila	SI-3342 Gornji Grad
Tel. / faks: ++386 (0)63	845 210
GSM: 041/793-518
OPTIKA
PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL
MATEJA LIKEB TERMIK
S.p.
Ob Trnavi I. Mozirje tel.: 03 839 49 S3 faks: 03 839 49 54
Z NAMI JE DAN LEPŠI
Pneumatic
^fVC center
NAZARJE.
GOVORI SE, DA BO
ZIMA 8000
NEKAJ POSEBNEGA, SEVEDA S PRAVIMI PNEVMATIKAMI NA VAŠEM AVTOMOBILU
GOODYEAR
DU SETI a.o.o
TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 03/700-11-70
CE PRINESETE STARO ŽAGO, DOBITE NOVO 10.000,00 sit CENEJE - do 15.11.2000!
- meči, verige, pog. zobniki in ostali rezervni deli za motorne žage - GOZDARSKA OPREMA: rokavice, čelade, zagozde, pile, metri...
Odprto: od 7. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure.
VELIKA IZBIRA in UGODNE CENE
MOTORNIH ŽAG: STIHL, HUSQVARNA, JONSERED, SOLO! - hobi, kmečke in profesionalne žage - AKCIJA MOTORNIH ŽAG STIHL:
I Zadruga mozirj«
j Mercator - Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
Zadrugo Mozirje bo prodajalo mlade kokoši-nesnice-jarkice, pred začetkom nesnosti,
no farmi Varpolje v ponedeljek,
2. oktobra, in torek, 3. oktobra, med 7. in 14. uro
ceni 850 sit za jorkico.
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6 3330 Mozirje
Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Ur. I. RS 12/91) in statuta Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da ima visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri in je v rednem delovnem razmerju v zavodu,
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-	daje državljan Republike Slovenije,
-	da obvlada slovenski jezik,
-	da predloži program razvoja zavoda in opredeli svojo vlogo pri realizaciji programa.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in bo opravljal funkcijo direktorja v polovičnem delovnem času, preostali delovni čas pa bo opravljal delo zdravnika iz dejavnosti zavoda.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6 3330 Mozirje
z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
ŽUPANSTVO TRGA Rečica ob Savinji
Velecenjeni,
naznanjamo, da bo na dan 1. vinotoka leta
Gospodovega 2000 na našem, trgu
LENARTOV
SEJEM.
Milostni gospod Ivan Tavčar so nam to pravico davnega leta 1585 podelili, tako smemo v našem lepem trgu sejmariti in trgovati.
Izkažite nam to čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9. uri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvigala trška zastava in takoj za tem začela kupčija.
Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri.
Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje.
Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodopisno prireditev v spomin na 415-letnico prvih sejmov na Rečici in podelitev trških pravic.
STRELJAL PRED LOKALOM
V	zvezi z dogodkom, ki je bil pod enakim naslovom opisan v prejšnji št. Savinjskih novic, policisti dodajajo, da je streljanja s pištolo osumljen 34-letni Ciril Č. iz Sp. Rečice. Ciril naj bi 5. septembra okoli pol treh zjutraj po prepiru v lokalu Izoles pred objektom iz pištole izstrelil vsaj tri naboje v neznano smer.
POŠKODOVAN OSEBNI AVTO
8. septembra okoli enajste ure zvečer je v Kropi okoli stanovanjske hiše, v kateri živi Tatjana Z., postopal neznanec. Policisti, ki so odšli na kraj dogodka, so ugotovili, da je neznanec Tatjanin bivši prijatelj 27-letni Robert Z., ki je pred tem z ostrim predmetom na njenem osebnem avtomobilu naredil več prask in jo s tem oškodoval za okoli 150.000 tolarjev.
VNOVČENJE PONAREJENIH BANKOVCEV
V	ljubenski agenciji Banke Velenje je 19- septembra dopoldan Klemen R. poskusil vnovčiti dva bankovca po 10.000 italijanskih lir, za katera se je ugotovilo, da sta ponarejena. Klemen je nevede prišel do bankovcev, ki sta bila zelo dobra ponaredka.
TATVINA ZASTAV
V	času praznovanja praznika Občine Nazarje so neznanci z droga javne razsvetljave odtujili zastavi Republike Slovenije in Občine Nazarje. Neznanci pa ne bodo dolgo neznani, saj so jim policisti že na sledi.
POŠKODOVANA FASADA DELAVSKEGA DOMA
Fasada Delavskega doma Nazarje je spet pritegnila vandale, ki so po njej z rdečim in črnim sprejem pisali grafite in povzročili za okoli 50.000 tolarjev škode.
KOLESARKA NEPREVIDNO NA CESTO
Huda prometna nesreča se je zgodila 10. septembra okoli poldneva. 46-letni Boltežar B. je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti z Ljubnega proti Mozirju. Izven naselja Šentjanž je z njegove desne strani na vozišče pripeljala 72-letna kolesarka Jožefa C. iz Šentjanža. Pri trčenju je Jožefa dobila hude telesne poškodbe.
PEŠEC PODLEGEL POŠKODBAM
17. septembra ob 20.19 uri se je na regionalni cesti izven naselja Lač-ja vas zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 21-letni Zvonko P. iz Kraš je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Nazarij proti Gornjem Gradu. Ko je pripeljal v bližino odcepa za Ranč Veniše, je opazil, da mu po dovozni cesti nasproti pelje drugo vozilo, zato je prižgal zasenčene luči. Zaradi tega ni pravočasno opazil pešca, 42-let-nega Rudolfa T. iz Šmiklavža pri Gornjem Gradu, ki je hodil v isti smeri po desnem robu vozišča. Pri trčenju je pešec dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom z rešilnim vozilom umrl.
VLOM V TOVORNI AVTOMOBIL
V	noči s 13. na 14. september je neznanec vlomil v tovorni avtomobil za prevoz smeti, ki je bil parkiran v Podhomu. Iz notranjosti je odtujil avtoradio, prometno dovoljenje in kartico magna ter s tem podjetje PUP Velenje oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
Komentiramo - četrtič
V svojih izjavah v Savinjskih novicah je Franc Atelšek pokazal kar nekaj pisateljske domišljije. Hkrati pa je razkril precej svoje doslej še neznane podobe.
Moj poziv, da bomo morali, torej tudi jaz, postati bolj sproščeni, bolj prijazni, manj zavrti in manj nevoščljivi, je žal razumel tako, kot da pomanjkanje teh lastnosti »očitam« samo njemu. Na takšni zmotni podlagi je nato utemeljil svojo užaljenost. S tem je samo
potrdil, da sem imel prav.
V zvezi z naslovi za najini knjigi spominov pamenim, da bo zanj bolje, če si navkljub vsej hudomušnosti njegovih prišepetovalcev ne dajeva medsebojnih nasvetov.
Upam, da se bova lahko kaj več osebno pogovorila ob kakšni novi turistični pridobitvi.
dr. Jože Zagožen, Podter 18 Ljubno ob Savinji
Odgovor na intervju z Jožetom Melanškom, direktorjem Viva trade d.o.o. Nazarje
V 18. številki Savinjskih novic je bil objavljen intervju, vkaterem g. Jože Melanšek obtožuje, da so lokalne skupnosti pasivne pri reševanju prostorskega problema podjetja Viva trade d.o.o. iz Nazarij. Ni moja navada pisati v rubriko Pisma bralcev, a obtožbe g. Melanška so takšne, da dajejo vtis, kot da je lokalnim skupnostim in njihovim županom vseeno, kaj se dogaja na področju gospodarstva, zato moram bralcem prikazati tudi drugo plat medalje.
Spomladi leta 1997 me je g. Melanšek poklical in me seznanil, da bo zaradi prostorske stiske proizvodnjo selil v spodnjo Savinjsko dolino. V odkup sem mu ponudil 3.000 m2 veliko občinsko zemljišče pri tovarni BSH v Nazarjah. S ponudbo je bil nadvse zadovoljen in se je 23. maja 1997 v moji pisarni sestal s takratnim direktorjem BSH Hišni aparati g. Eisenhutom, da sta se dogovorila o bodočih sosedskih odnosih. Na ta sestanek je g. Melanšek že prinesel skico objekta, ki bi ga gradil na tem po velikosti odgovarjajočem zemljišču. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se takoj opravi meritev in parcelacija zemljišča, ravno tako pa tudi uradna cenitev.
Vse dogovorjene aktivnosti so bile opravljene zelo hitro, tako se je g. Melanšek na občini ponovno oglasil 8. avgusta 1997. Izročili smo mu cenitveno poročilo in se dogovorili, da se bomo glede nadaljnjih postopkov prodaje še srečali. Vendar g. Melanšek zame ni bil več dosegljiv kljub večkratnim telefonskim poskusom, zato
smo ga 16. marca 1998 pisno povabili na razgovor o prodaji zemljišča. Thdi na to vabilo se ni odzval, zato smo omenjeno zemljišče julija 1998 prodali podjetju BSH Hišni aparati.
Še o industrijsko obrtni coni Prihova! Zdi se mi banalno, da nekdo misli, da je bila predmet spora med dvema občinama obrtna cona Prihova. Pri tem ni šlo za cono, ampak za ljudi v naselju Prihova oziroma za zaokroževanje občine po katastrskih mejah, kot je bilo zastavljeno in z referendumom izglasovano leta 1994.Nonsens je to, da nekateri ne vedo, da je področje bodoče obrtne cone Prihova v denacionalizacijskem postopku in da občina tega zemljišča ne more urejati in prodajati, dokler ga po končani denacionalizaciji od lastnikov ne odkupi.
G. Melanšku je zemljišče v odkup ponudilo tudi podjetje Glin IPP Nazarje, vendar zanj ni bil zainteresiran in je del proizvodnje preselil na Ljubno. Vse to so poslovne odločitve lastnika podjetja.
Prepričan sem, da ni župana, ki si ne bi prizadeval za obstoj delovnih mest in za pridobivanje novih. Zadovoljen je, da se občani zaposlujejo ne glede na občinske meje, saj bi bil nonsens, če bi se zapirali v občinske meje na dveh ali treh kilometrih in to v času, ko je Amerika oddaljena le deset ur, kot je v omenjenem intervjuju izjavil g. Jože Melanšek.
Ivan Purnat, župan občine Nazarje
V SPOMIN
12. septembra je minilo 6 let, odkar nas je tragično zapustila draga mama, stara mama in prababica
Marija KRAMER
iz Šentjanža
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
Vsi tvoji domači
Naročniki SN imajo 15%
POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH
Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le tebe drage mame nikoli več nihče ne more nam vrniti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Elizabete
LIPOVD
iz Savine, Ljubno ob Savinji
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v življenju imeli radi, in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Po še tako dolgem in trdnem življenju pride R	nekega dne na vrsto dan, ko je treba vzeti slovo.
■ Slovo, kije pravično namenjeno vsem. Slovo, 9 ki čaka bogate in revne, pomembne in nep-R, W omembne, hribovce in dolince, verne in nev-ApSžfeJ- erne. Slovo, kateremu se nihče ne izogne in p '	P večina o njem raje ne razmišlja.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
Ivana GRUDNIKA
iz Nazarij
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala sestri Sonji in dr. Kele-menu, gasilcem, praporščakom, govornici za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
OGLASI IN ZAHVALE
V SPOMIN
3. oktobra mineva leto dni, odkar ni več med nami drage mame, tašče in babice
Vide KOTNIK
iz Nazarij
Za vsako lučko, za vsak cvet in lepo misel ob njenem tihem grobu-vsem iskrena hvala.
Franci in Helena, Nastasja in Rebeka
ZAHVALA
Zapustila nas je draga sestra
Jožefa DOLINAR
roj. Vodušek 9- 4.1922-30.8.2000
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za besede slovesa, gasilcem iz Rečice ob Savinji, praporščakom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Hvala Domu upokojencev na Polzeli za nego in skrb v času njene bolezni, pogrebni službi Steblovnik iz Pariželj, moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter za odigrano Tišino. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, smo iz srca hvaležni.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
ob izgubi dragega brata in sina
Rudija TRATNIKA
15.2.1958-17.9.2000 iz Šmiklavža 54 pri Gornjem Gradu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala sosedom, sodelavcem, pevcem, govorniku in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
V	življenju le delo in skrb si poznal, za svojce, prijatelje si vse žrtvoval.
V	tišino odšel si, kjer ni bolečin,
a nate ostal bo večno spomin!
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, deda in tasta
Alojza KLEMENŠKA
21.6.1941-4.9.2000
Utihnila je pesem, utihnilje tvoj glas, a v naših srcih ostal boš vedno naš!
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala Lovski družini Solčava, govornikoma za prisrčno izbrane in izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, gospodu Silvestru Molanu in Janezu Medvedu za opravljen obred.
Hvala še enkrat vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči - vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Veterinarska postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21.
Sprejem naročil in izdaja zdravil:
delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure
Konjaška služba, tel. 451-031,
sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933-
Ambulanta za male živali:
dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure,
vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
••••••••••••••••••••••»••••••a
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite:
831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje.
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel.
JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
LEPOSLOVJE
Bajt: Amadis Galski * McCarthy: Iaz.ti@usoda.net * Mazzini: Telesni čuvaj * Pedretti: Najožja domovina * Pibernik: Svetloba timijan STROKOVNA LITERATURA
Smolik: Leto svetnikov * Muznik: dima Goritiense ‘Juvan: Intertekstualnost * Kovač: Oddaljena bližina * Wheeler: Gobe * Lycett: Cvetje * Ošlak: Pisma vzgojiteljem * Drab: Gorniški priročnik MLADINSKA LITERATURA
Weniger: Kaj je to? * De Beer: Družina Krtkovih, Dihur v prtljažniku * Knis-ter: Mala čarovnica Lili obrne šolo na glavo * Knister: Mala čarovnica Lili postane detektivka * Nesbit: Nove dogodivščine iskalcev zaklada * Almond: Mož s podstrešja
SITI? A
'	Na trgu 7, 3330 Moziije
Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic.
KINO MOZnp
30.9.,	1.10.2000 PATRIOT - vojna drama
Režija: Roland Emmerich Vloge: Mel Gibson, Heath Ledger, Jason Isaacs Benjamin Martin, vdovec s sedmimi otoki, ne želi sodelovati v vojni za ameriško neodvisnost zaradi grehov, ki jih je zagrešil v vojni proti Francozom in Indijancem. Ko mu Britanci požgejo hišo in ubijejo enega od sinov, priseže maščevanje...
7-, 8.10.2000 - do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.00 URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE



■
30.9.,	1.10.2000 PATRIOT - vojna drama
7.,	8.10.2000
28 DNI- romantična drama
Režija: Betty Thomas Vloge: Sandra Bullock, Viggo Mortensen
Žu rala ga je, dokler je življenje ni streznilo. Gwen je uspešna pisateljica, ki jemlje življenje z veliko žlico in je zanjo ena sama razuzdanost. Dokler sc na poroki svoje sestre ne osramoti, se napije in zaleti v verando hiše, nakar ji sodišče prisodi prisilnih 28 dni v centra za odvajanje odvisnosti. Ih prične borbo sama s sabo.
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDF.I.JA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
.
11
30.9.,	1.10.2000 BREZGLAVI JEZDEC - grozljivka
Režija: Tim Burton
Vloge: Johnny Depp, Christina Ricci
Napeta in zanosna pripoved je nastala po Irvingovem romanu Legenda o speči dolini. Dogaja se v letu 1799 in je mešanica humorja, drame in groze, oplemeniten p.i z neverjetnimi vizualnimi efekti. Pravljica, ki spominja na grozljivke iz 50-tih let.
7..	8.10.2000 PATRIOT - vojna drama
PREDSTAVE: SOBOTA OB 19.30 URI IN NEÜEIJAOB 17.30. YSTOPNI-NA 500 SIT.
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
NEZGODNO ZAVAROVANJE, ŠOLSKIH OTROK, MLADINE IN DIJAKOV
Nezgodno zavarovanje je prijatelj tiste sorte, ki je sicer zelo tih in nanj zlahka pozabiš, a je vedno s teboj, ko ga potrebuješ.
Cvetke in koprive
SLONČEK ZA SREČO
Med številnimi, ki so družini Benda čestitali ob otvoritvi novih poslovnih prostorov, je bil tudi novi šef območne razvojne agencije mag. Božo Lednik. Ker menda sloni prinašajo srečo, je Francu Bendi podaril kar celega mastodonta - seveda v zmanjšanem merilu. (ŽELJE SE ŽE URESNIČUJEJO PRESS) VESELA SEDMINA
Na omenjeni otvoritvi so se gostje sproščeno poveselili ob dobri vinski kapljici in hladnem pivu, največ pohval pa je bila deležna bikovska pečenka z ražnja. Za preminulim bikom ni nihče žaloval. (VSI SO BILI SITI, ŽEJEN PA NOBEDEN PRESS)
NAPORNO DELO
Zadrečki dopisnik Radia Celje Mitja Umnik se zadnje čase pritožuje zaradi obilice dela. Menda bo na zgornjesavinjske občine poslal predlog, naj v bodoče svoje prireditve bolj enakomerno razporedijo skozi celo leto. (BARCAFFE+WEST PRESS)
Cvetke in koprive so sreverjeno neresnične
T

It
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Počutje: V tem obdobju se ne boste dolgočasili. Veliko stvori se vam bo dogajalo, vse vas bo zanimalo in za večino stvori boste našli tudi čas. Tokrat vam ne bo manjkalo vztrajnosti, iznajdljivosti in tudi spretnosti ne, zelo boste ponosni, ker boste lahko na vseb koncih hkrati. Varujte se le lahkomiselnih odločitev.
Ljubezen: (e je vaš partner rojen v ognjenem znamenju, se boste odlično razumela, soj bosta imela podobne interese. Malo manj harmonije bo z vodnimi in zemeljskimi znamenji, soj vam enostavno ne bodo mogli slediti. Delo: Z veseljem boste delali, še posebna če boste opaženi. Ne bojte se, pohvalo bo prišlo ravno ob pravem času.
Bik od 21. 4. do 20. 5.
Počutje: Vaše počutje se bo nekolib izboljšalo, še posebno, če se boste naučili smotrno uporabljati svojo energija, soj jo pogosto trošite zo napačne stvari. Čeprav se boste miselno težko oddaljili od stvari, ki vas čakajo, je vseeno dobro, da v tem obdobju posvetite več časa stvarem, v koterib uživote. ljubezen: Še najbolje se boste v tem obdobju razumeli s kozorogi, ki vas bodo znali tiho poslušati. Zo reševanje nekaterih problemov na čustvenem področju boste potrebovali oporo in občutek varnosti, kar boste iskali pogosta tudi zunaj doma. Domov se ne boste vračali srečni.
Delo: No tem področju vam bo marsikaj prineseno na pladnju. Sodelavci vam bodo v tem času izredno naklonjeni in marsikaj bodo napravili namesto vas. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Počutje: Naleteli boste no ovire, ki jih boste premagali le z veliko vztrajnosti in volje. Ne dovolite si, da bi vos nastale razmere spravile s tiru. Skupaj s težavami vam bo dano tudi dovolj energije, do jih premagate. Spomnite se na stari n »Nobena juha se ne poje tab vročo, kot se skuha.«
Ljubezen: Ljubezensko življenje bo pestro in polno sprememb. Skakali boste od zaljubljenosti in zopet odhajali drugam. Včasih samo v mislih. Doma pa boste posesivni in ljubosumni, čeprav to ni v vosi navadi, partnerju v tem obdobju ne boste preveč zaupali. Ne sodite po sebi.
Delo: V določenih dneh vam bo jezik tekel bt namazan, zato se zlepa ne boste znašli v zadregi. Z malo več volje lohb dokažete, do zmorete več, kot daste. Povečal se vam bo ugled.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Počutje: Več potrpljenja boste marali imeti sami s sobo. ker pogosto od sebe preveč zabtevote, vsega pa ne morete rešiti, ste rodi potem razočarani. Visob zastavljeni cilji lahko vodijo v razočaranje. Stopajte s koraki nasproti cilju in se jih veselite.
Ljubezen: Pretirana pričakovanja bodo tudi vznik zo marsikatero nesoglasje doma. Poskušajte biti bolj objektivni in skromni. No splošno pa bo to obdobje brez velikih nesoglasij, povabite prijatelje na kosilo. Splačalo se bo. Delo: Delali boste veliko, ker pa boste zelo kritični, boste delo tudi kvalitetno opravili, (as je ugoden zo večje nakupe, urejanje stanovanja ali potovanja v tujino. Ne zamudite teh priložnosti.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Počutje: Vaša kreativnost bo prišla v tem obdobju do izraza na skoraj vseh življenjskih področjih. Rešili boste nekaj problemov iz preteklosti in tudi majhne težavice v tem obdobju vam ne bodo delale težav.
Ljubezen: Strelci in ovni vam bodo v tem obdobju najbližji, saj boste z njimi na pravi valovni dolžini, (e imate partnerja v drugem znamenju, stisnite zobe in potrpite, soj je čas prehodnega obdobja in bo hitra minil. Poglejte okrog sebe, soj ni ničesar bolj lepega in seveda zapletenega, kot je ljubezen. Brez nje pa ne gre.
Delo: Nekatere stvori boste pustili nedokončane, da boste lahko sledili novim idejam. Navdušite prijatelje za nova spoznanja in nove začetke, soj boste
23
l
Devica do 24. 8. do 23. 9.
Počutje: Ravno prekipevali od dobre volje ne boste, ker se boste lotevali napačnih stvori, soj bodo že v naprej obsojene na propad. Ker vos to ne ba vrglo s tira, se boste predali poležavanju in lenobi.
Ljubezen: Tisti, ki imate zo partnerja raka ali škorpijona, boste marsikatero krizo lažje premagali. V nasprotnem primeru pustite partnerja pri miru in počakajte, da vihar mine. Prati koncu tega obdobja se bosta lahko že pogovarjala. Uteho iščite v prijateljih ali otrocih, lahko tudi med sorodniki, če se z njimi dobro razumete.
Delo: Razmišljali boste, kab bi se izognili preobilici dela. Svoje delo boste videli kot breme, še posebno intenzivno boste to doživljale device rojene v tretji dekadi.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Počutje: V tem obdobju boste no nekatere stvori iz preteklosti, “ “■ ki so se vam dogodile, gledoli bolj optimistično. Bolj samozavestni in mirni boste, kar se vam bo poznalo tudi pri fizičnemu počutju. Razdajali se boste toliko, bt se vam zdi potrebno.
Ljubezen: Na tem področju ne boste pretirana zahtevni in znali se boste izognili marsibteremu neprijetnemu pogovoru. Ker boste s partnerjem delali v robvicoh, težav no čustvenem področju ne bo. Lepo se boste imeli prve dni tega tedna, ko vas bo nekdo prijetno presenetil.
K
Delo: Veseli boste, ker bodo rezultati vašega truda sedaj dokončna priznani. Finančno si boste precej opomogli, povečal se bo tudi vaš ugled. Denar pametno naložite.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Počutje: To pot se vam bo trmasta vztrajnost pri svojih stališčih zelo obrestovala, saj vam bo šlo vse zelo dobra od rak. Če boste namesto razuma občasna uporabljali tudi intuicijo, bo uspeh še boljši.
Ljubezen: Napetih situacij v tem obdobju ne bo monjblo, zofo se ne umikajte vase, raje se s partnerjem pogovorite odkrito, le tab boste lobb rešili nastale probleme. Prizadevanja bodo rodilo sadove šele v dragem tednu tega obdobja. Častno se pogajajte.
Delo: Zaradi finančnega uspeha si boste pridobili naklonjenost nekaterih vplivnih ljudi, na katere se boste lobb tudi v prihodnje obrnili. Čas je ugoden tudi zo vlaganje v stanovanje ali večje nakupe.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Počutje: Pred vami je obdobje, ko boste no vrhuncu intelektualne moči. Tudi energije vom ne bo manjkalo, možnosti, do je uporabite, pa bo dovolj. Čoka vos veliko vznemidjivega in ne bo vam dolgčas. Privoščili si boste marsibj in tudi tvegali boste veliko. Večinoma boste položaj obvladali.
Ljubezen: Če vam bo partner priznal, da ste najlepši in nojmodrejši, se bosta zelo dobro razumela. Morda zdaj razumete, do so bmplimenti zelo pomembni. Delajta drug z drugim in ne drug proti dragemu. Spet boste zaljubljeni.
Delo: Težnjo po večjemu uveljavljanju vos bo sililo k še večjemu delu. Ker boste čutili, do se vam odpirajo nove možnosti, boste v tem obdobju najbolj zaposleni z razmišljanjem.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Počutje: Sprazniti se boste morali s tem, da boste nekoliko gli. Že v preteklosti vas je preveč dela obremenjevalo, tudi

*k>
sedaj ne bo drugače. Tako telesno kot psihično počutje ne bo dobro, zato morate spremeniti način življenja. Noberite si novih moči v naravi in miru. Ljubezen: Potrebovali boste partnerjevo podpora in pozornost, sami pa boste le težko kaj dajali. Izogibajte se ljubosumnosti in posesivnosti, soj nimate vzroka. Če vam bo vseeno težko, odkrito spregovorite. Izogibajte se veibalni agresivnosti tab doma kot v dražbi.
Delo: Ker boste precej zaposleni z osebnimi težavami, se boste pri delu le težko skoncentrirali. Če je le možno, si vzemite dopust in vse temeljito razmislite. Vodnar od 21. 1. do 20. 2.
Počutje: Prihaja obdobje, ki vam bo povrnilo kor precej moči.
Več boste zmogli, zato boste tudi boljše volje. Nebtere stvari vam sicer ne bodo uspevale, boste po zelo obvladali nekatere stvari, ki so vos že dolgo težile in ste bili prepričani, da jim ne boste bs. Nastopil je čas, ko se boste takih in podobnih problemov uspešno lotili.
Ljubezen: Če imote partnerja rojenega v zračnem znamenju, se boste z njim odlično razumeli. Ker vama ne bo manjkalo iznajdljivosti, bosta velib časa preživela skupaj. Prijazna bosta drag z drugim, kar malo otročja.
Delo: S sodelavci si boste v dobrih odnosih in želeli si boste tudi družbe. Pazite kab izbirate prijatelje in ne nasedajte praznim obljubam.
Ribi od 21. 2. do 20. 3.
Počutje: Čeprav boste čutili, da telesno niste zmožni večjih naporov, se vseeno ne boste dali. Svoje obveznosti boste hoteli dokončati, četudi zo ceno zdravja. Pozabili boste nase, br se vam bo zdelo, do ste dolžni tako ravnati.
Ljubezen: Nemimi in nezadovoljni boste. Čutili boste, da vam partner ne nudi tega, kar vi nujno potrebujete. Ker boste čutili, do se vom partner oddaljuje, se ga boste še bolj oklepali na nepravi način. Ostanite samozavestni in verjemite vase, pa se bo marsikateri problem rešil. Ne maščujte se.
Delo: Preveč razdajanja še nikomur ni prav prišlo. Ker si vzamete preveč časa za malenbsti, vam za dejanske prableme ostane premalo časa. Nikar jih ne zanemarjajte, saj vas že nekaj časa žulijo. Soočite se z njimi in se ne prepustite. Tako boste vsak dan močnejši. Ne kupujte si prijateljstvo s ponižnimi uslugami.
Imamo krasno volilno izhodišče, prireje- S ne rezultate anket, at kaj ko nam volilci \ vedno vse pokvarijo.
NASVET NI
Klasični zapleti
ODIVIET	Podjetje Čisto in spolirano
"Mi nikoli ne dvigamo prahu!"
Kljub finančni stiski večine nekvalificiranih delavcev vsi le ne živijo v stiski. Govorili smo z direktorico podjetja Čisto in spolirano dr. Prilovo.
Moja draga in jaz imava velik problem. Nikakor nama ne uspe prepričati staršev, da bi kdaj pa kdaj šli iz hiše, da bi se lahko v miru mečkala. Tako moji kot njeni so vsak živi dan doma. Kaj naj narediva z njimi?
Rešitev je preprosta. Če ne moreta sebi preskrbeti stanovanja, ga kupita svojim staršem.
Lahek primer težke kategorije
Na željo mlade Tinke, ki nam je pisala in nas prosila za recept hitre kure debelenja, ker njen fant misli, da je presuha, ji sporočamo, naj potrpi.
Člani uredništva ji zaenkrat še prepisujejo dietne recepte svojih žena.
Sorodni duši po telesu
Imam moža, dva ljubimca in tretjega, ki me snubi za ženo. Imam šest otrok in številčno družino z brati in sestrami, a se kljub vsemu pogosto počutim osamljena. Se vam to ne zdi čudno?
Niti ne. Kot šef uredništva vas povsem razumem. Navkljub številnim sodelavcem in honorarcem tudi mene večkrat prevevajo občutki, da sem sam za delo.
Dolgoročna usluga
Pisal sem vam že večkrat, a mojega pisma nikoli ne objavite. Vseeno se bom pohvalil, da sem ponovno osrečil enožensko!
Kaj pa ste ji takega naredili? Ste spet zbežali s poroke?
Zaupni nasvet
Iščem zaupljivo žensko. Mi lahko opišete njene lastnosti?
Seveda, zaupljiva ženska je tista, ki zapravlja več kot ima mož denarja na bančnem računu, saj mu zaupa, da ga bo še zaslužil.
ZN: Podjetje Čisto in spolirano vodite že vrsto let, kaj vasje navedlo k ustanovitvi?
Dr. Prilova: Nemogoče razmere na področju čistoče v naši družbi so kar same klicale k temu, ampak naš namen ni dvigovati prahu okoli tega, temveč ga pobrisati.
ZN: Znano je, da manj izobražena delavka ali delavec zasluži manj, pač glede na neizo-brazbo, vam pa je uspelo, da ste se s svojim delom približali najvišjim plačam v državi. Naše bralce predvsem zanima, kako vam je to uspelo?
Dr. Prilova: Moje uslužbenke in zaposleni imajo poleg neizobrazbe še mnogo dodatnih kvalitet, ki jih ne omejujejo pri delu.
ZN: Ali namigujete, da izobrazba otežkoča pot do denarja?
Dr. Prilova: Sevedal Ni ga magistra znanosti, ki bi poleg svojih raziskav še počistil straniščno školjko za sabo. Naše snažilke pa to znajo!
ZN: Kako, prosim?
Spodbita trditev
Je res, da so plešasti ljudje brez las zato, ker bolj uporabljajo svoje možgane? To namreč trdi moj mož.
To je tako res, kakor je res, da so trebušasti ljudje debeli v trebuh zato, ker so si preveč zategovali pas.
dr. med. ved. vseved Janko Klen - psihotična delavnica
Logika izkušenj
"Kaj tako ropota?" vpraša Robert sestro, pri kateri je na obisku.
"Sosedi delajo novo stavbo za mesnico," mu sestra pove.
"Verjetno bo res," prikima Robert in pogleda ženo. "Pri nas tako ropota, kadar moja Mici dela zrezke..."
Julka Tavrl
Dr. Prilova: Govorim vam o tem, da razni znanstveniki preživijo leta pri reševanju težkih problemov sodobne znanosti in le naše snažilke jim lahko, ker za to pač niso poklicane in izobražene, povedo, da ti problemi sploh niso težki. Običajno tudi skupaj z doktorji in magistri skupaj najdejo rešitev problema.
ZN: Kako jim to uspe?
Dr. Prilova: Vidim, da vas mučijo dvomi. Inženirju, ki je po večkratnem dolgem času obupal nad problemom, so moje drage sodelavke prinesle rešitev na dlani kar iz koša za smeti. Znanstveniku se često zgodi, daje bil že povsem blizu rešitvi, pa je zapiske pomotoma vrgel med odpadke.
ZN: Ali znanstveniki nikoli ne pospravljajo sami?
Dr. Prilova: Oni so vendar visoko šolani ljudje - oni tega ne znajo!
Pogovarjal se je Repor Terčič
volitve 2000
"Kako gre, znanec? Kaj te Je prineslo okoli?"
"Prodajam svojo knjigo: Kako zmagati na volitvah."
"Ampak ta knjiga po volitvah ne bo šla v promet."
"Zato pa sem pod 'Kako zmagati na volitvah 2000' pripisal podnaslov: '...ali na naslednjih'."
"Obljubil si, da boš na volitvah oddal glas zame, sedaj pa slišim, da si isto obljubil tudi Tonetu, pa še od Jožeta sem slišal, da boš volil prav njega... Kako bo zdaj? Si se že odločil, komu boš držal besedo?"
"Seveda! Ker se nočem zameriti nikomur, bom na volitvah obkrožil kar vse vas in ne bom prelomil nobene obljube!"
Zvonko Prepozno
IZDELOVALEC OPEK
VEDA O IMENIH, ONOMASTIKA
VREDNOSTNI PAPIR
MAROŠKI ATLET (KHALID)
RAZISKAVA
JAVNEGA
MNENJA
PARADIŽNIKU PODOBEN JUŽNI SADEŽ
ŽIVEC
ANTIČNO
RAČUNALO
VNAPREJŠNJE PLAČILO GLEDALIŠKIH KART
DLAKASTA KOŽA MLADIH KOZLIČEV
AFRIŠKA
DRŽAVA
AMERIŠKI
FILMSKI
REŽISER
(ADOLPHAS)
TANTAL
SLOVENSKI
FILOZOF
(FRANCE,
1890-1975)
ZNAK ZA RAČUNSKO OPERACIJO, KOREN
ARABSKI ZDRAVNIK IN FILOZOF (IBN SINA, 980-1037)
IME
PESNIKA
KOVIČA
REKA V BOLGARIJI, DESNI PRITOK MARICE
ŽID.-ARABSKI PESNIK IZ GRANADE
PRVA
ŽENSKA
VRHNJE
OBLAČILO
ZNAMKA
FRANCOSKIH
KLAVIRJEV
GORA NAD ALEKSINCEM V SRBIJI
DRUGI RIMSKI CESAR
IME
SMUČARJA
MLEKUŽA
KOS OZEMLJA DODELJEN TUJI DRŽAVI ZA PREHOD
CELJE
BODICA. OST
IME
ANGLEŠKEGA
PISATELJA
DEIGHTONA
KAR SE IZTEPE
DEL SMUČARSKE SKAKALNICE NAD ODSKOČIŠČEM
ZNAMKA ŠVICARSKIH UR
TANKA
PLAST
TKIVA
NASELJE JUŽNO OD VELENJA
SESTAVIL: METOD ROSC
IME
NEKDANJEGA
TURŠKEGA
DRŽAVNIKA
MENDERESA
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
mm'

ADNAN: Ime turškega državnika Menderesa ARDA: Bolgarska reka, desni pritok Marice CERTINA: Znamka švicarskih ur MEKAS: Ameriški filmski režiser (Adolphas) VEBER: Slovenski filozof (France, 1890-1975)
Rešitev prejšnje križanke:
Amerika, vodokaz, grom, Si, UF, Adam, v Sidneyu, Etna, cat, algebra, hči, Mirela, Aleman, americij, šara, ZP, Osredek, EG, Oil, kupovalka, njok, zeva, los, askar, RČ, šala, skakač, Erenik, Elija, Kanoni.
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 19. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike reklamnih majic, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: 1. Milena Mavrič, Radmirje 58, Ljubno ob Savinji; 2. Ivanka Miklavc, Tlaka 24, Gornji Grad; 3. Terezija Čopar, Loke 44, Mozirje; 4. Helena Makšan, Praprotnikova 25, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v turistični agenciji Svit v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo! Rešeno križanko iz 20. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 6. oktobra 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
BRUNET, s.p. Prihova 52 - Nazarje Tel.&fax: 03 58 33 622 GSM: 041 670 801
Po vaših željah, z vašimi logotipi izdelujemo blokažo: račune, dobavnice, naročilnice..., dopise, vizitke, posetnice, nalepke, etikete, prospekte, kataloge, plakate, koledarje.
38
OGLASI IN MALI OGLASI
Morda ste iskali prav to
KMETJE, GOZDARJI
! Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s * strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel.
I 041/606-376.
I TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV
I Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodaja BTV Evelux i in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194.
j RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov.
I Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ
I Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke,
■ skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-! oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione.
1 Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30.
I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE
I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin.
I Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-66.
j POGREBNE STORITVE ANUBIS
J Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 03/5841-029, mobitel 0609/654-651.
I POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
I Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Do-I brovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ j 793-636.
j NUDIMO DELO
J Za delo v dnevnem baru iščemo prijazno in pošteno dekle (zaželene iz-I kušnje). Informacije: 041/745-204 ali 839-48-14.
I SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
I Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309-
j TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
i Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plin-I ske naprave. Odprto od 8.-12.ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
I_____________________________________________________I
89.1 Mhz
RADIO RAP POLZELA
RADIO RAP POLZELA
Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 OSM: 041/ 724-977 041/ 630-611
e-m ali: lnfo@radiorap-polzela-sp.sl
RADIO ZA VSA SRCA
Prodam peugeot 405 SR, letnik 88. Tel.: 041/675-628._____________
Oddam psičke. Tel.: 03/5835-081.
Prodam teličko limuzin, težko 120 kg. Tel. 845-414.______________
Prodam golf JGLD, 1.84, reg. do 4/ 2001, bele barve, cena 1.500 DEM. Tel. 841-803.__________________
Prodam kvalitetna bukova drva. Tel. 838-9006._________________
Desko planimo za pluženje ali planiranje za sprednjo hidravliko, prodam. Tel. 041/942-170.
Prodam visokotumi motor 2900 obratov/mln in poravnalko mio standard. Tel. 041/851-588.
Prodam golf II unis, 1.3 b, 1.89, reg. 01/2000,3V, rdeče barve, 170.000 km, nikoli poškodovan, odlično ohranjen. Tel. 031/589-305.
Prodam kvalitetna jabolka za ozimnico. Tel. 831-819-
Teleta, starega do 10 dni, kupim. Tel. 031/503-042.______________
Prodam jeep cherokee 2,5 TD, 1996, klima, 64.000 km, prvi last-nik. Tel. 472-709-_____________
Prašiče do 45 kg, prešna jabolka 8 in ozimnico 20 sit prodam. Tel. 886-261._______________________
Kupim zazidljivo parcelo v Zg. Savinjski dolini (do 800 m2). Tel. 841-876.___________________________
Prodam kvalitetno alu-kritino po vzorcu dekre. Tel. 041/364-292.
Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel. 041/965-306.
Poceni kupim satelitsko anteno. Prodam alkaten cevi 3/4 500 m. Tel. 846-019.__________________
Ugodno prodam 6 m2 modrih keramičnih ploščic adrien blau. Tel. 841-525 ali 031/587-684.
Prodam bucher kosilnico z obračalnikom. Tel. 832-588.
Ugodno prodam suzuki swift 1,3
GL sedan, 1.91,95000 km, metalno siv, prvi lastnik. Tel. 841-522, 041/962-546.___________________
Prodam gostinski štedilnik - plinski, električno fritezo. Tel. 031/ 838-091._______________________
Kupim staro hišo ali zazidljivo parcelo v nazarski ali mozirski občini. Inf. na tel. 041/793-063.
Prodam teličko frizijca, starega 10 dni. Tel. 835-190._____________
Računalnik pentium 6OO Mhz, komplet, nov, 3 leta garancije. Cena 123.000 sit. Tel. 031/390-170.___________________________
Zelo ugodno prodam električnega pastirja. Tel. 041/709-
153.___________________________
Žrebičko 6 mesecev, b rodovnik, temno pramo, izredno lepo, pro-dam. Tel. 03/584-52-84.
Prodam travnik v velikosti 55 arov v Lokah pri gozdni šoli. Tel. 834-151._______________________
Prodam teličko sivko, staro 3 mesece. Tel. 031/839-948.
Pralni stroj gorenje, star 6 let, zelo malo rabljen, ugodno prodam za
28.000	sit. Tel. 041/707-856.
Prodam hundai pony 1,3, 91.1, brez registracije. Cena 300.000 sit. Tel. 885-496._____________
Prodam sesalec vorwerk - stara izvedba v kompletu. Tel. 041/574-919 po 17. uri.
Prodam renault laguna 2.0 RT karavan, 1. 1995, 64.000 km. Tel. 041/688-094.___________________
Prodam dve kozi smaste pasme. Tel. 843-144, zvečer.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
rrm
SLS «SKD
JAKOB PRESEČNIK
Nadaljeval bo s prizadevanji za boljšo prometno povezanost, zaščito pred poplavami v Zgornji Savinjski dolini in širše ter varovanje okolja.
Naš kandidat zaposlancaje
ZA SLOVENIJO S PONOSOM
Nadaljeval bo uspešno delo v tem mandatu. Zavzemal se bo za realizacijo programa SLS + SKD, predvsem pri skladnem razvoju podeželja, zagotavljanju pogojev za gospodarski razvoj, za uspešnejše delovanje in razvoj občin, za socialno državo.
ANDRAGOŠKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Ob pričetku šolskega leta 2000/01, vpisujemo poleg številnih izobraževalnih možnosti še v naslednje šole oz.tečaje:
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE +
MLADOSTNIKE, 6.,7.,8. razred (brezplačno)
POKLICNI VOZNIK (IV.)
TRILETNA ŠOLA + PREKVALIFIKACIJA
PRODAJALEC (IV.)
KUHAR, NATAKAR (IV.) “TURISTIČNI VODNIK”
POSLOVNI SEKRETAR
(VIŠJA ŠOLA)
TUJI JEZIKI
(NEMŠKI, ANGLEŠKI, FRANCOSKI, ŠPANSKI)
Informacije, prijave in vpis na: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje oz. na tel. 898 54 50.
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
RADIATORJI: BOMBO" BIAL cp aklimat
Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/70-33-130,
Fax: 063/70-33-136
PONUJAMO VAM
MATERIAL ZA:
-	tontralno ogrevanje
-	vodovod in plin
KOTLI ZA OLJE, PLIN IN TRDA GORIVA:
EUROFIRE Buderus jggggtjj] "junkers
GORILNIKI: |ßsJjoann<«» -weishaupt- ECOflam
FEROTERM HVaillant
SALON KERAMIKE Braslovče
		r r
ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje		E
v križišču za Polzelo		o
Kopalniška oprema	(0 >N ra	ra c
in keramične ploščice:		5
OHHN5B A armal	+* c o	ra «5
gorenj eKopalnice kolpO’SCIfl	S	o a
UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET		
GOOD
Audi
Novi element
nove dobe.
Ni treba, da varnost vidimo. Karoserija, ki je pri avtomobilih običajno jeklena, je pri Audiju v celoti iz aluminija: Audi Space Frame. Gre za konstrukcijo iz okvirov, ki je integrirana v vsak ploščati del, tako da ima tudi nosilno funkcijo. Je lahka in varna. Kljub temu, da je popolnoma aluminijasta karoserija za več kot
40% lažja od sodobnih jeklenih karoserij, močno presega njihovo trdnost in varnostne lastnosti. Njen sprednji del v primeru trčenja prevzame veliko energije in jo preusmeri v celično zgradbo, ki potnike obdaja kot zaščitna kletka.
Res, pravi element nove dobe.
Obiščite nas in ga preizkusite.
Avtocenter MEH
Koroška 7d 3000 Velenje telefon 03 898 25 24
(F
Celje - skladišče
Oissk
LJUBIJA n i 3330 MOZIRJE
Tel.: 063-8390 360 Fax: 063-8360 361
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
■	instalacij za ogrevanje . vodovodne instalacije
•	plinske instalacije
•	oljne instalacije
•	sanitarne keramike
•	klimatske naprave
■	talna ogrevanja
•	kolektorji sončne energije
•	montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov
aklimat EbsBBhB HVaillant
ESE
VJUNKERS Buderus
. H
UGODNI PLAČILNI POGOJI KREDIT ŽE OD T + 0%
GRUNDFOS
ESBE
[5 Bontona

Odpiralni čas: 7.00 do 17.00, sob. od 7.00 do 12.00 ure
Šaleška c. 15, 3320 Velenje
Tel.: (063) 898 32 20, servis: (063) 898 32 32
DNEVI ODPRTIH VRAT v PETER 29.9.00 in v SOBOTO 30.9.00 od 9.00 do 18.00 ure
PREDSTAVITEV MOVE OCTAVIE
TESTNE VOŽNJE: Felicie, Octavie in Fabie
Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.00 do 16.00 ure