L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Lzhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
■1! ■■: • r ...... * .
V


List Slovenskih delavcev v cAmeriki

The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day~ except . Sundays and Holidays.
TELEFON PISA£NE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-daes
; September 21. 1003, at the Poet Office at New Toik, N. Y., under the Act of
of Much 3, 1879.
NO. 169. — ŠTEV. 169.
NEW YORK, SATURDAY, JULY 20, 1907. — V SOBOTO. 20. MAT. 8 BP AN A, 1907.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Iz delavskih krogov. Raznoteri štrajki.
V SLED ŠTRAJKA OBREŽNIH DELAVCEV V DULUTH, MINN., POČIVA SEDAJ VES PROMET.
Likarji v Knoxville, Tenn., zahtevajo povišanje plače za 50 centov pri toni.
ŠTRAJK TELEGRAFISTOV KONČAN.
T>uhith- Minn., 20. julija. Štrajku obrežnih delavcev so se sedaj pridružili tudi rudarji železnih rudnikov Mesa&ka in Vermillion Iron Range. Vsled štrajka obrežnih delavcev mora vsa velikanska flota Pittsburg Steamship Company, ktera je vsidra-na v raznih mestih ob jezerih, počivati. Št raj kujoč i obrežni delavci štejejo dvatisoč mož in v sled tega štrajka mora počivati na tisoče druzih delavcev. Ves rudarski oddelek U. S. Steel Corponacije mora sedaj radi štrajka počivati. V rudnikih so z delom prenehali. Tukajšnji št raj kar j i so imeli danes svoje zborovanje in so tem povodom organize vali posebno unijo, ktera se bode združila z ostalimi unijami obrežnih delavcev.
Knojcville, Temi., 20. julija. V Lonsdale eo pričeli modlarji tamoŠnje Knox vili« Iron Company štrajkati in vsi od tega. so morali liavrno imenovane družbe zapreti. Livarji zahtevajo, da se jim poviša plača za 50 centov pri toni.
Oakland, Cal., 20. julija. Štrajku-joči telegrafisti so danes tukaj zborovali in jednoglasno sklenili, da sprejmejo pogoje, ktere jim je stavila družba in da se nemudoma prične z delom. Ko prično telegrafisti z deloiu, bodo dražbe sprejele arbi-traeijski odbor, kteri bode skušal sedanji spor poravnati.
POVODNJI V WEST VTRGINIJI.
Voda je odnesla rodbino Bolyardovo.
Milijon dolarjev škode.
Pittfburg, Pa.. 19. ^ul.'ju. Iz West Yirgiuije se poroča, da je tekom zadnjih 4£ ur deževalo tamkaj tako, da poveduji napravile najmanj za pol dolarja škode, dočim so štiri osobe utonile. V Maeomberjn so Mrs. Bol-yardov*. in njena otroka stali na pragu svo_ega hleva in gledsli narašču-jočo volo, ko je slednja odnesla hlev in z njim tudi Bolyardovo z otroci. Vsi trjje so utonili pred očmi a.uža, oziroma očeta.
Skočil iz dvanajstega nadstropja.
Chicago, 111., 39, julija. Henry Berg, grocer v pokoju, je tukaj izvršil samomor na ta način, da je skočil is dvanajstega nadstropja v poslopju trgovinske komore. Samomorilec je čita* o samomoru Ane Mormoylejeve, ktera j« dan po p reje skočila iz petnajstega nadstropja svetišča prosto-zidarjev, in vsled tega je sklenil, da posnema njen vzgled, kar je tndi storil. Samomor se mu je pošteno posrečil.
Izšel je
tretji in zeflnii zyezek
potnega romana
WIHNET00
Rdeči Gentleman tar si dobiva po 40 centov.
Kdor ga je še prej naročil, ga dobi drugi teden, če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da ne bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor	naročiti to zanimivo in
meno knjigo, naj piše takoj, _ dob« U rti trije irakL
UpmlStn "6li$ Naredi"
inrnt
Rekord naseljevanja. Vedno več naseljencev.
o ■
V	JEDNEM DESETLETJU JE NASELJEVANJE NARASLO
ZA PETSTO ODSTOT-K O V.
V	minolem poslovnem letu je prišlo k nam več naseljencev, nego je v
Nebraski prebivalcev.
OB SKRANEJ MEJI.
Skoraj dan za dnevom poročamo, kako izredno naraščča naseljevanje, toda izredno naraščanje se Šele uvidi, ko se število sedanjih naseljencev primerja z onim minolih let. Pri tem vidimo, da je naseljevanje, kakoršno je sedaj, naraslo od leta 1817 baš za 500 odstotkov.
V minolem poslovnem letu, ktero se je zaključilo dne 30. junija, prišlo je k nam, kakor smo že poročali milijon in 285,349 naseljencev. Pred desetimi ieti je pa prišlo le 230,332 osob, tako, da se ne motimo, ako trdimo, da je naseljevanje naraslo za 500 odstotkov.
Število v minolem letu semkaj dospelih naseljencev je bilo večje, nego vse prebivalstvo države Nebraske in le 27 držav in teritorijev naše republike ima večje prebivalstvo, nego je število sedanjih naseljencev, kterih je prišlo k nam več, nego znaša skupno število treh največjih mest zapadno od Missourija.
Povprečno je prišlo lani na mesec po 107,112 naseljencev v naše države.
TRUST ZA "CVIRN" POVIŠAL CENO SVOJEMU IZDELKU.
Vsak posamezni zavojček velja sedaj deset centov.
(Jirspidinje in mnogoštevilne šivilje se izredno jeze radi naznanila, da je trust, kteri se bavi z izdelovanjem sukanca, povišal ceno svojemu izdelku. I ako, da velja sedaj zavojček sukanca deset centov, dočim je dosedaj veljal le šest centov. Trust trdi, da je bil primoran to storiti, ker so se delavci p »dražili in ker je tudi surogat za izdelovanje njegovega blaga postal dražji. Neodvisni tovarnarji pa prodajajo to blago še vedno po starih cenah in trdijo, da podražitev nikakor ni bila na mestu.
Čudne razmere v elevelandskih bolnicah.
Cleveland, O., 19. julija. Mestni svet preiskuje razmere tukajšnjih bolnic, zlasti pa ono, ktera je znana pod imenom City Farm. Superintendent Emde, kterega so danes zaslišali, je priznal, da vzamejo najboljše meso zdravniki in strežaji bolnikov, pristavil pa je, da je hrana, ktero dobivajo bolniki, zdrava in dobra. Nadalje je tudi priznal, da je mestna bolnica polna podgan in stenic. Včeraj je nek 60-letni bolnik ušel iz bolnice in se je potem skušal ustreliti. Ko so ga vprašali, čemu je to storil, je odkrito povedal, da raje izvrši samomor, nego da bi šel nazaj v bolnico.
Zborovanje županov na Puerto Rico.
Sail Juan de Puerto Rieo, 19. julija. Mayorji vseh občin otoka Puerto Rico so prišli vsled posebnega povabila governerja k posebnej konferenci, da se dogovore o izboljšanju gospodarskega položaja na otoku, kajti živila so se v novejšem času izdatno podražila. Tozadevna priporočila bode go-verner predložil postavodaji.
$10,000 zgubili.
Columbia, S. C., 19. julija. V eks-presnem uradu v Florence, S. C., se je izgubil zavoj, v k te rem je bilo $10,000. Denar sedaj iščejo detektivi in v kratkem je pričakovati aretacije.
V varstvo obrežja.
Uradni načrti.
VLADA JE KONČNO URADOMA NAZNANILA SVOJE NAČRTE GLEDE VARSTVA NAŠEGA OBREŽJA
Domače, kakor tudi inzulame Inke bodo sedaj posejali z m'"^'
DOVOLJENE SVOTE.
Grozna elektrokucija. Ku Klux Klan in
Živega sežgali.'posestniki v Kentuckyju,
i
Washington, 20. julija. Že 13. t. m. se je poročalo, da bodo v vseh lukah ob našem pacifičnem obrežju posejali mine in jih še na drugi način Čuvali pred eventuelnim napadom in sedaj tudi vojni urad potrjuje vse te vesti in objavlja celo natančne načrte, po kterih bodo to storili. Sedaj se uradoma potrjuje, da se bodo vsa ta dela vršila pod osobnim vodstvom brigad-tiega generala Murraya, šefa oddelka za obrambo našega obrežja.
Kazan tega naznanja moroariččni oddelek, da odplujejo iz Filipinov štiri oklopnice (Pennsylvania, West Virginia, Colorado in Maryland) v San Francisco, da se tam pridružijo velikemu vojnemu brodovju, ktero pride iz Atlantika na Pacifik. V San Francisco, Cal., odplujeta tudi v Evropi se mudeči križarki Washington in Tennessee, kterima se bodeta pridružili še dve nadaljni križarki.
Pri minolem zasedanju je kongres dovolil skoraj dva milijona dolarjev v svrho nabave min in druzih takih predmetov za glavne luke naše republike, kakor tudi za inzularna posestva. General Murray je že sklenil pogodbe za nabavo vsega, kar je potrebno in vse se bode izvršilo še to leto. S polaganjem min v Atlantiku, kakor tudi na Pacifiku, se bode kakor hitro mogoče pričelo.
Za varstvo Filipinov je treba 43G tisoč dolarjev in prvi materijal bodo poslali na Filipine. Transportne pogodbe za te pošiljatve so že sklenjene"
Pri Manili in v zalivu Subig bodo položili najmanj sedemsto min. Tudi vsi drugi otoki dobe mine. Obrežne topove že sedaj ]*>Šiljajo na Filipine.
STRELA UDARILA V DELAVCE.
V New Yorku je strela ubila jednega in ranila tri delavce.
White Plains, N. Y., 19. julija. Med nevihto, ktera je včeraj divjala v severnih pokrajinah countyja Westchester, udarila je strela med delavce. kteri so delali na posestvu Van Cortlandt. Jeden delavee je bil na mestu ubit, dočim so bili trije drugi ranjeni. Ubit je bil Italijan Luiggi Bellinico. na kteremu je vsa obleka zgorela, dočim na njegovem truplu ni opaziti niti najmanjše poškodbe.
Na nekem drugem Italijanu je strela napravila lepo sliko drevesa.
pošljemo lepo sli ] ko parni"
Brezplačno
ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in najdi rek tne j Si progi sa Slovence. Pišite na A ostro-Americana Line, Whitehall * B trii din g, Hew York.
Švedska želi, da ae njeni izseljenci ▼mejo.
Chicago, HI., 20. julija. Semkaj se poroča, da je švedski kralj Oskar izrazil željo, da bi se ina sto tiče onih Švedov, kteri so se tekom časa izselili "v Zjedinjene države, vrnilo nazaj v Švedsko. Šele sedaj, ko v Šved-skej primanjkuje ljudi, pričeli so tam stvarno raziskovati vzroke, radi kterih se je -toliko ljudi izselilo v Ameriko. V Stockholmu se vrše posvetovanja, kaj naj se ukrene, da bi se pridobilo ljudi za vrnitev v domovino. Vendar a zatrjujejo ameriški Švedje, da Švedska ni v stanu izboljšati žalostnih evropskih razmer in vsled tega so vsa stockholmska posvetovanja in želje — prazna slama.
107 let star.
Schenectady, N. Y., 19. julija. Tukaj je umrl John Kelderhome v starosti 107 let. Rojen je bil v Livingstone Manor, N. in je oče trinajstih otrok.
V COLUMBUSU, OHIO, SO OBSOJENCA HENRY WHITEJA SEŽGALI NA ELEKTRIČNEM STOLU.
Električni tok so morali trikrat odpreti, p redno je umrl.
ODŠEL JE HLADNOKRVNO V SMRT.
Columbus, O., 19. julija, V tukajšnjih državnih zaporih so danes elek-trokucijonirali Henry White ja, kteri je bil obsojen v smrt, ker je umoril maršala Basoreja v Franklinu. Elektrokucija tega nesrečnika je bila u-prav grozna.
Električni tok dvakrat ni hotel u-smrtiti obsojenca, kteri je pri tem trpel grozne muke, kar je bilo videti na njegovem mišičevju, ktero se je tako napelo, da je le malo manjkalo, da ni popokalo jermenje, s kterim je bil privezan k električnemu stolu. Ivo so električni tok pustili delovati v tretje, bil je tok tako jak, da je iz celega trupla obsojenca pričel švigati ogenj. Tok so pustili odprt več sekund, tako da je vsa smrtna dvorana smrdela po pečenem Človeškem mesu. Šele potem so zamogli zdravniki proglasiti obsojenca mrtvim.
Prvi tok je bil jak 1150 volt in obsojenec je potem, ko so tok ustavili, se dihal, dočim mu je srce tolklo normalno. Ravno tako je bilo pri drugem toku: tretji tok so glede moči po t rojili. —
White je odšel v smrt povsem hladnokrvno in je skoraj vso noč pred svojo smrtjo igral poker.
REVOLTA V ECUADORJU.
Revolucijonarji so napadli vse vojašnice in tudi predsednikovo hišo.
Guayaquil, Ecuador, 20. julija. Včeraj ob jutranjem svitu so dobro oboroženi revolucijonarji istočasno napadli vse štiri tukajšnje vojašnice. Boj je trajal jedno uro. Revolucijo-:iarji so morali končno bežati in mnogo jt* bilo ubitih in ranjenih.
Tudi hišo predsednika Alfaro. so napa l!i. kajti nameravali so predsednika umoriti, vendar se mu pa ni nič žaleča zgodilo.
Vlada je proglasila za Guayaquil vojno pravo.
Jadranka ae je potopila. Kodanj, Danska, 19. julija.
Pri
Maxarta-andu ob norveBkem obrdja ae je potopila tnala Jadranka in pri tem je utonilo itakiajSt
ur ae je s tal 10 ur *atOL
Gouldova Ana se namerava v drugič omočiti.
Paris, 19. julija. Tukaj se zatrjuje, da se namerava znana Newyor-č&nka in milijonarka, Gouldova Ana, ktera se je nedavno ločila od grofa Boni de Castellane, sedaj v drugič oročiti. Njen drugi mož bode baje princ Helie de Sagan, sin vojvodinje Talleyrand-Perigordove. Ta princ je sicer sin najplesnenitejše francoske rodbine, toda znano je po vsej Franciji, da je še večja moralična propa-lica, nego je bil Boni de Castellane. Premoženje svojega očeta, ki je bilo velik«), je v par letih zapravil.
Nezgode na železnici.
Atlanta, Ga., 19. julija. Potniški vlak št. 36 od Southern železnice je včeraj pri Ricblandu, S. C., skočil raz tir. Lokomotiva in dva vagona sta skočila raz tir. Kurilec in več potnikov je nevarno ranjenih. Nezgoda se je pripetila vsled poškodovanih rel-
Novi petrolej ski vrelci v Californiji.
Los Angeles, Cal., 19. julija. Iz countyja Washington v juzapadnej Californiji se Javlja, da so tam našli izredno bogate xrrelce petrolja la sicer v dolini krog Virgin Riverja, ju-gozapadno od Moape. Samo jeden vrelec prinaša na dan po 74 so iov petrolja.
fflfeo si namenjiai
■i«
MED LASTNIKI TOBAČNIH NASADOV V KENTUCKY JU SO BOJI NA DNEVNEM REDU.
Razstrelbe dinamita in bičanja z biči po starih načinih.
PET OSOB RANJENIH.
• Hopkinsville, Kv., 19. julija. Včeraj zjutraj so nepoznani lopovi na farmi dr. Wooda v Oak Grove z di-namitom razstrelili sifcroj za mlatiti. Stroj je bil last John Field sa in so mu ga razstrelili, ker ni hotel pristopiti k takozvanej zvezi farme rje v. Dinamit je bil namešan med •pšenico. Delavec John Barrett je bil težko ranjen in zlomilo mu je jedno roko in jedno nogo, dočim je delavec James Brown zadobil nevarne poškodbe na obrazu in na rokah. Tudi drugi trije dealvei so bili ranjeni. Fields je bil že večkrat obveščen, da se mu bode kaj pripetilo, ako ne pristopi imeno-vanej organizaciji, predno pričaae z mlatenjem pšenice.
Petindvajset .maskiranih jezdecev je včeraj po noči vjelo 50 let starega farmerja v Trigg countyju, nakar so ga odvedli v gozd, kjer so ga neusmiljeno z biči pretepli. Predno so ga izpustili, so ga še brutalno osuvali. Ko ga je njena žena ugledala vsega razmesarjenega, se je onesvestila in njen položaj je sedaj zelo kritičen. Ta farmer, kteremu je ime Hester, je bil preje član imenovane organizacije, ktero je pa pred par meseci osta-viL ker mu ni pustila pridelovati več pšenice in tobaka.
Ti dogodki so posledica boja, kteri traja že dive leti med lastniki tobačnih nasadov v jugozapadnem Kentuckyju. Vse nasade onih farmerjev, kteri nW-ejo ubogati organizacije, so skoraj zfe razdejali takozvani nočni jezdeci, dočim so oni farmerji, kteri niso člani one organizacije, zopet opustošili polja članov, tako da bode pridelek tobaka izredno majhen.
Governer je razpisal po $500 nagra de za vsakega vjetega nočnega jezdeca. toda dosedaj še niso ni jednega vjeli, kajti ljud&tvo se jih boji, kakor se je svoječasno balo znane tajne organizacije Ku Klux Kla no v, da nihče neče nastopiti proti njim.
Spomenik angleški kraljici Viktoriji.
Sest let že delajo spomenik pokojni angležki kraljici Viktoriji, a se še vedno ne ve, kdaj bode stal pred Bnckinghamovo palačo; gotovo je že danes, da se to ne zgodi pred letom 1913. Na spomeniku bode dvanajst velikih skupinj. v vsaki več fignr in 180 reliefov. Stroški so proračunjeni na pol milijona funtov sterlimgov. Iz vseh delov sveta so pripeljali v London za spomenik 350 ton mramorja.
Obsojen defravdant.
V	Manili na Filipinih so obsodili bivšega blagajničarja, bankerotne banke American Bank, P. W. Mulfor-da, radi ponarejanja menic in druzih vrednostnih listin, v ječo za dobo osmih let in desetih mesecev.
Bankerotna banka.
V	Galiatinu, Texas, je tainošnja Peoples National banka napovedala konkurz in prenehala s poslovanjem.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa $ 10.30 ............ 50 kron.
sa f 20.50 ............ 100 kron,
sa f 40.90 ............ 200 kron,
am % 204.00 ............ 1000 kron,
sa (1017.00 ............ 5000 kron.
Poitarin je viteta pri teh vsotah. Doma m	ne v ot popaLioma
Izplačajo bm vinarja odbitka.
Naše denarne pošOjatv. izplačuje c. kr. poštni hranilni ara* t 11. Jo 12. took.
Denarje mm poaUU Je najprffič ■eje 4e 926.00 v mhilri - priporočenem aH mh rMMm pi—W| večje
Vesti iz Rusije. Pogrom na Poljskem.
BLIZO AVSTRIJSKE MEJE SO KMETJE NAPADU ČEFTJTE IN SO JIH MNOGO POKLALI.
Židovski del mesta Skonice so popolnoma opustošili in razdejali.
OBTOŽENI BIVŠI POSLANCI.
Petrograd, 19. junija. V rusko-polj-skem mestu Skonice, blizo avstrijske meje so se včeraj kmetje iz okolice zabavali s tem, da so klali čifute in sicer po kišenevskem in bjalistokskem uzoru. Okolico so že dolgo časa obiskovali domači agitatorji, kteri so agitirali proti eifutskim izkoršeeval-cem. Končno se je včeraj rano zjutraj zbralo več sto domačno v, kteri so se oborožili s kosami in drugim, za klanje čifutov pripravnim orodjem, na kar so pričeli z napadom na židove v mestnem cifutskem okraju. Na ta način so poklali in pobili več Židov, vendar je pa večina pijavk bežala preko bližnje meje in pustila vse prigolju-ffano blago v svojih gnezdih. Kmetje so vjeli le 37 čifutov, od kterih so jih 25 poklali, dočim so ostale le tako pretepli, da so nezavestni obležali. Kozaki so končno v mestu napravili zopet red, seveda šele potem, ko je bil židovski del mesta pošteno opustošen.
Petrograd, 19. julija.' Pri tukajšnjem prizivnem sodišču pričela se je obravnava proti 169 bivšim poslancem, kteri so po razpustu prve dume v Viborgu izdelali poseben manifst, s ktrim so pozvali prebivalstvo na revolucijo. Poslanci, kteri so večinoma ustavni demokratje in drugi radikalci« so obtoženi veleizdaje in revolucionarnega ščuvanja. Obravnava bode trajala najmanj jeden teden ali pa še dalj. Vodje raznih naprednih strank bodo brezdvomno obsojeni.
Korejski cesar je
moral odstopiti.
JAPONCI SO VLADO CESARSTVA IZROČILI PESTOLONA-SLEDNIKU.
Dramatični prizori v cesarskej palači. Vzrujanost.
ZADRŽANJE JAPONSKE.
Iz Avstro-Ogrske.
Vladin program.
MINIST. PREDSEDNIK BECK JE V POSLANSKEJ ZBORNICI NAZNANIL O RAZMERAH Z OGRSKO.
Romanci so skušali most pri Branjički pognati v zrak.
VZGLEDI IZ LETA 1849.
Dunaj, 20. julija. V poslanskej zbornici avstrijskega državnega zbora je včeraj ministerski predsednik Beck naznanil socijalno-politični program vlade, ob ktere j priliki se je tudi dotaknil prihodnjega razmerja Avstrije do OgTske. Med drugim je dejal:
'' Treba je izdelati zakone v prid delavstva in zavarovanja.
" Vladina politika mora biti državljanska. Ako hočejo socijalni demokratje zavzeti to stališče, potem je baš tu mesto zanje.
'' Avstrija ni «težela političnih večin in vlada ter parlament morata tvoriti delavske večine.
"Vlada ne bode za nagodbo z Ogrsko plačala kako veliko ceno. Desetletna nagodba je sedaj mogoča, toda o daljsej niti misliti ni.'*
Budimpešta, 20. julija. Rumunci so most, ki vodi preko reke Maros pri Branjički z dinamitom zelo poškodovali, kajti skušali so ga pognati v zrak, da tako preprečijo vojaštvu priti na drugo stran reke, baš kakor se je zgodilo 1. 1849.
Seoul, Koreja, 20. julija. Korejski cesar je včeraj izdal odredbo, s ktero naznanja svoj odstop. V tej izjavi obžaluje, da je tekom njegovega 44-letnega vladanja sledila v Koreji i «•-sreča nesreči. Položaj ljudstva se je tako poslabšal, da smatra umestnim izročiti krono prestoloiia-de.lnikn. natančno v soglasju 7. običaji svojih prednikov.
To izjavo so mu seveda dikti ali Japonci.
V palači je prišlo do dramatičnega prizora, ko so prišli vsi ministri k cesarju in ga prosili, naj se presiohi odpove. Cesar je bil zelo vzrujan, toda ministerski predsednik Yj Wang Yong mu je vljudno dejal, da je vladal tako neprevidno in diplomatično nepremišljeno, da je to ljudstvu mnogo škodovalo. Povedal mu je tudi o odposlan ju deputacije k mirovne j konferenci v Haag in da je vse zatajevanje tega dejstva zaman.
Cesar teemu ni mogel uspešno ugovarjati in je, mislič, da bodo člani državnega sveta zvesti njem«, sklical slednji včeraj k sebi. Toda tudi z ozirom na to se je varal, kajti slednji so izjavili, da soglašajo z ministrovim nasvetom. Končno je cesar podpisal odstopno listino in jo potrdil s pečatom. Pri tem je vladala v dvorani grobna tišina in le globok vzdih nesrečnega cesarja je bilo slišati.
Pred palačo se je zbrala velika množica ljudi. Posehna deputaeija dijakov skušala je priti k cesarju, da mu vroči neko prošnjo, toda policija je to preprečila. Dijaki so potem vso noč govorili množici razne govore. "Množica je vedno bolj naraščala, toda miru ni nihče kalil.
Popoliulne so pečate izročili s posebno sla v n ostjo prestolonasledniku. Večina prodajalnic je zaprta, kajti ljudstvo sočustvuje z odstoplvšim cesarjem in vse ulice krog palače so polne ljudi.
Haag, 20. julija. Delegatje mirovne konference ne govore dmzega, nego o odstopni korejskega cesarja. Korejski delegatje trdijo, da je to nova. infanmost Japonske, za kar bode pa 20,000,000 Korejcev kmalo našlo maščevanje.
Strela udarila v New Brunswicku.
New Brunswick^ N. J., 19. julija. Včeraj je tukaj divjala nevihta, ktera je trajala pol ure, kar je pa zadostovalo, da je napravila za $26,000 škode. Strela je udarila v poslopje, kjer so spravljeni gasilski stroji, kakor tndi v tri druga poslopja. Pri tem padlo je toliko dežja, da so po nekterfh o-krajih tukajinjega mesta nastale po-vodnji, tako, d« so morali stanovniki na viijo prostore.
hiš Mati

KRBTANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Deutschland 19. julija iz Hamburga
s 792 potniki. Eugenia 19. julija iz Trsta s 153 potniki.
Dospeti, imajo:	<■ **
Patricia iz Hamburga. Californie iz Havre. Celtic iz l^iverpoola. L/a Savoie iz Havre. Lncania iz L,iverpoola. Columbia iz Glassrowa. Finland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Princess Alice iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odpiuli mi :
Zeeland 20. jnl. v Antwerpen. Philadelphia 20. julija v Southampton.
Etruria 20. jul. v Liverpool. Neckar 20. jnl. v Genovo. Badenia 20. jul. v Hamburg. Laura 20. juL v Trst.
Odpiuli bodo :
FriedricSh der Groese 23. julija v Bremen.
Teutonic 24. julija v Li-verpool. Ryndam 24. julija v Rotterdam. D^uteohlacd 25. julija v Hamburg. La Savoie 25. julija v Havre. Celtic 25. julija v Liverpool. Ultonia 25. julija v Reko. Finland 27. julija v Antwerpen.

"GLAS NARODA"
(Stove sic Dally.)
Owned an«l published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSKR, presidents'ICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BEN'EDIK, Treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
V Kvropo pošiljamo skupno tri številke.
Za leto velja list za Ameriko . „ pol leta .......
,, leto za mesto New York . ,, pol leta za mesto New York ,, Kvropo za vhj teto . ,, „ „ pol leta . . . ,, četrt leta
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"OL,AS NARODA"
("Voit-e of the People") ls.-ued everj'j day, except Sundays and Holidays-Subscription yearly
Advertisement on agreement.
V.a oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi bre^ podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
l>enar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov :
««01«» Naroda"
10*.i [Greenwich Street, New York City. Telefon : 127« Rector.
Koncem tedna.
Sedaj nameravajo marokan-skesra s-nI t ana proglasit i odgovornim za vsa ropanja in k loč ine, ktere je izvršil roparski glavar Ras Uli. Sultan bo fie-laj izjavil, da je glasom ustave v Maroku imenovani ;_rlavar suveren pri ev« ■ jem rodu, radi česar proti Ras Uli-ju ne more ničesar ukreniti. Raš tako, kakor naša zvez in a vlada napram Californiji...
• * »
Rodbina Thaw je v stiskah m mora sedaj prodati premogov«. zemljišča za dva milijona dolarjev. Men poješ — glasi se izrek ljubljanskih barab. Po slovenski se pa to pravi: Ah. da bi
jaz bil v takih denarnih stiskah!... » # *
Neverojetna justiena pomota: V Ohio so obsodili 26 članov nekega trusts, kteri vsi so milijonarji, v šest-tnweeno ječo !...
•	♦ m
Pri tem se pa zamoramo tolažiti
y dejstvom, da omenjeni trust i ja ni fce ne sede. ..
*	* *
Otiida. slavna pisateljica romanov, ktera je svoječasno zaslužila lepe ti-e^očnke, jc sedaj v stiskah. In sicer vsled lastne krivde in zapravljivosti, ker ni imela za vrednost denarja pravega razuma. Tako se narava ogreti poniju. kteri postopa vedno drugače,
nego navadni ljudje. . .
• * •
Prvič tekom zadnjih dvanajst let j<» bilo dne 14. julija vseh šeststo vslužbeneev parkov v našem mestu prosi ih — nekoliko spremembe v nji-
fcovetn dolce far niente druzih dni... • * •
Japonska vlada oficijelno dementu-je in izjavlja, da v Zjedinjenih državah nima "ni jedne^ra ogleduha. Of course! Pri politiki in ženskah velja Klari rimski izgovor ali geslo: Si fee isti, ne«ra, — ako te zasačijo, za-mi%ruj. . .
« * *
Ta dementi je iste vrednosti, kakor zadnja zatrjevanja o prijateljstvu
aru-d našo in japonsko vlado.. . • • *
Tukajšnja "Sun" piše, da pride na vsaeetra prehivalea Zjedinjeaaih držav |>o $1200 premoženja, na Japonskem pa le po jfloO. Tjverjen pa sem, «' n je to prebivalcem obeh držav po-
I »dnoma "vwret"...
• * •
r ■ Uc Tnika neke banke v New Roehelie, X. Y.. so obtožili, ker so delavci minolo nedeljo popravljali }><-,isiorp v bančnem poslopju. Sedaj on izjavlja, da ima pravieo oib nedeljah |-ra vi jati. kajti trlasom zakona ti:"! a bi;i banka vse drujsre dni v te-d' u «Ml(»rtn. tako <la je mogoče izvesti j oprave l«s <b ne>leljah. Sedaj smo f»a radovedni, kteri zakon bode zma-p;>l: » i. ki določa bančno poslovanje za vse d: i v tednu, ali oni, ki določa, da -e 3i<>ra ob nedeljah počivati in
t : j »a tam tudi moliti...
• • *
Neka žena se je dala ravnokar ločiti od svojega moža, da mu tako omo-jr«><-1 oženiti se t. neko dmiro, ktero on tieii ljubi in ktera mu j« povila dvoje otrok. Kako romantično in plemenito je to! Ali pa, kako vsakdanji dogodek je pri nas kaj taeega! Bres-dvom no se je moža nepopisno naveličala !...
• • •
NajboljSeg* zdravnika za ofi ▼ Pcnnsylvaniji so zapeli radi — tatvine Ml ▼loma. Osem vlomov je pri-aoal. Zopetna potrditev fitowiimonn
ve teorije o dveh ddbfa v jedrnem trwplu: dr. Jekyll m Mr. Hyde..*
• 9 • T ' V*
Nek Japonec je ravnokar pari nas ' nakupil veliko čedo krav, da bode v Niponu ustanovil tovarno za konden-zovamo mleko. Kako neumni so ie na Japonskem! Ali v Niponu nimajo j sladkorja, "stirke,J in vode t "Kako j so še primitivni ti, baje tako napredni Japdkici. ..
* * *
Mrs. Potter Palmerjeva, vedno mlada in lepa gospa, denxentuje vest, da se namerava poročiti z Earlom of Munster: ona želi. ostati vdova in oeče imena Potter Palmer zamenjati — za
eelo gjoro kislega gr^ozdj-a. . .
* * *
Italija je izgnala 22 eig>anov cm ozkih. žensk in otrok. Cigane so odvedli preko visokega Berinardovega prelaza; tu jih pa švicarska vlada ni pustila v doline. Na jednej strani stoje italijanski, na drugej pa švicarski orožniki — in onih dvaindvajset ciganov, ki so tudi ljudje, mora umreti vsled lakote. To je najlepša ilustracija evropske civilizacije in ta-
mošnjega krščanstva. ..
* * •
Pred mnogimi leti se je tudi pri nas tako godilo z nekim Kitajcem; Canada ga je poslala po mostu preko Niagare k nam, toda naši ga niso pustili na našo stran. Tako je ubogi Kitajec stal na mostu, kakor krsta sv. Mohameda med nebom in zemljo — med Can ado in Zjed. državami. To je najlepša ilustracija civilizacije
Zjed. držav it<L itd. itd.
♦ » * •
Od 1. avgusta nadalje bodemo imeli v New Yorku tudi nočna policijska sodišča; pri nas so namreč ravno tako potrebna, kakor nočne banke in restavranti. O tem bi rad napisal članek — ako bi pisal za Dagote in Irce: newyorski Slovenci pa le redko-kedaj prirejajo pienice in zabave in tudi tedaj se pretepajo, ko se mude še zunaj mesta, kjer policaji po noči spe...
Newyorske slike.
IX.
Central Park-Zoo.
Vjete zveri imajo -na človeka nek nenavaden jpliv in kadar pridemo do njih. obstojimo spoštljivo par korakov daleč od njih, gledamo skozi ograjo ter opazujemo vsako gibanje živali. Vjete divje živali imajo za nas nekako posebno privlačno silo, kterej ne moremo kljubovati in ktere si ne moremo tolmačiti. Radi tega se tudi ne smemo čuditi, ako se vsako medel j o v menažeriji v Central parku nabere taka množica ljudi, ktero morajo policaji odganjati, da dobe tako novodošleci prostor.
Tudi mene vleče privlačna sila te menažerije večkrat v Centralni park in tudi meni se godi tako, kakor drugim: pred zvermi postojiro vedno dalj časa. nego pred drugimi živahni. Ono kar mi je ostalo v spominu iz naravoslovja, se tukaj zopet oživi in ko potem na desni in levi slišim, da drugi ljudje tudi še niso pozabili naravoslovja, se veselim, da naši stariši niso brezuspešno izdajali svoj denar, ko .smo hodili v šolo. V paviljonih zve- 1 rin zoologionih vrtov sem opazil, da se na obrazih vseh obiskovalcev po- , javijo znaki bojazni, strahu in občudovanja, ko ugledajo zveri. In ko se potem tu in tam resni možje pogovarjajo o divjosti in nevarnosti raznih živali ter ko se nepričakovano oglasi oti-očji glas s kakim naivnim vprašanjem, — šele potem se človeku nekaj odvali od srca in se oddahne. Ke-dor želi slišati prave in prisrčne otročje govorice, ta naj obišče itieoaže-rijo. —
Paviljon zveri v Centralnem parku pa pravzaprav ni paviljon zveri, kajti lama in rinoceros ne spadata k tem živalim, dasiravno so tu zajed no z levi, tigri in leopardi pod jedno in isto streho. Sistema je tu malo, tem več pa slabega zraka. — Pred rinocero-som je stala velika in vitka dama, temnih oči in črnih las, prava in tipična cvetka juga, s svojo šestletno hčerko-plavolasko. Dama je dejala deklici: Poglej to odurno žival v vodi!" Mala je odprla svoje lepe oči do skrajnosti ter vzkliknila naivno: ' 'Oh, mama, kako velik je ta prešič!'' '1 To ni prešič, to je rinoceros ali povodni komj", odvrnila je mama. "Toda on vendar ni konju podoben." — Na vprašanja, od kjer prihaja rinoceros, pojasnila je mati, da pride iz reke Nil v Afriki, nakar je dekletce vprašalo, ako vsi konji v Afriki tako izgledajo. Neka levinja, ki jc- zaprta v neposrednej bližini, je vprašanje deklice gotovo slišala — pričela se je smejati. To pa deklico nikakor ni motilo, kajti vprašala je mater, ako ti konji tudi jedo seno in oves. Ko so se ljudje pričeli smejati, je dekletce utihnilo in pričelo jokati. Mati je potem dekletce odvedla, se pričela sama smejati in je osušila hčerkine solze s tem, da jej je obljubila, da bode	jahati na oalu po parka.
In ko je poceni deklica sedela na hrbtu osla, je vprašala mater, ako m to mali riooeeios.
Pred dvema črnima •tett
spe, kteri sta pazljivo gledali, kako sta se živali dobri kal i jedna drugej, dokler ni jedrna gospa dejala druge j: *' Ti, Annie, ta dva imata še — honeymoon !' * Čhivaj, kteri je to pripombo »slišal, je dejal, smejoČ se, kakor naš j uredniški Miha: "Dobro bi bilo, ako se po njih ravnate. Leoparda sta že tri leta oženj en a, toda njuni *' honeymoon '' še vedno ni koaičan." Ženski nista odvrnili ničesar! sta bili nepopisno zamišljeni, kajti obe sta izgledali, kakor da bi bili zelo, zelo — omoženi!
Pri lamah so stali trije dečki, kteri so se razgovarjali o Robinsomu Crusoe in njegovih lamah. Izgledali so tako, kakor da hi verjeli vse ono, kar pripoveduje ona. mi ona. povest, kajti je-den je izjavil, da. 'bi 'bil prav rad na Petkovem mestu v družbi Cursoeta. Posebnih simpatij do lame nisenn nikdar imel, in sicer ne samo radi tega, ker ''grize in -pluje", temveč tudi radi druzih njenih estetičnih lastnosti. o kterih se pa naravno v povesti "Robinson Crusoe'' ne pripoveduje.
Tudi noja v parku vse občuduje. "Več dam. se je zgražalo, ko so videle, da je bilo velike j tiči najlepše perje izruvamo — najbrže za žene in hčerke komisarjev Centralnega parka, ktere vse se rade s tujim perjem, po možnosti ceno, okrase.
Ko je nek oče pripovedoval svojemu sinčku, da noj svojo glavo vtakne vedno v pesek, ako so lovci za njim, in da pri tem misli, da ga lovci ne vidijo, dejal je deček: '4Potem hi pa ravno tako lahko mižal in naprej tekel !'' Na to dosedaj niti mislil nisem — toda v menažeriji se človek mnogo nauči.
Neka mati je šla s svojo hčerko memo lepega in velikega petelina, ko jo je hčerka vprašala: " Mama, ali petelin tudi jajea leže?" Mati se je smejala in pojasnila: "Ne, petelin ne leže jajca." In hčerka je dalje modrovala: "Ali tega ne zna, ali pa. ne-če. Poleg matere stal je nek oče s svojim sinom, ki je bil nekoliko poreden, vsled česar mu je oče zagrozil, da ga zapre med kokoši. In sinček se je takoj odrezal: "Dobro, pap, le zapri, toda povem ti, da od mene ne dobiš ni jednega jajca"--- Z.
Spor med Hrvati in Madjari.
if ad j ari postajajo čim dalje bolj nervozni. "Vedejo se, kakor da so izgubili glavo in dozdeva se, da se niti ne zavedajo več tega, kar delajo. Kri-če, besne in groze tja v en dan in izzivljajo nasprotstva proti sebi od vseh strani. Izlasti s svojim sporom s Hrvati radi železniške pragmatike so zašli v zagato: naprej ne morejo, ker so jim hrvatski delegatje v skupnem saboru zagradili pot, a nazaj — nečejo. V tej situaciji otepljejo slepo okolo sebe, ne da bi občutili, kako udarci, namenjeni drugim, zadevljejo njih same! V zagati so. Naprej ne morejo, ker so jim Hrvatje zakon in pogodbe postavili na pot-: stališče Hrvatov ob železniškem vprašanju je barijera, preko ktere Mad j ari ne morejo. €>edaj se govori sieer, da so se mnogi madjarski politiki začeli mehčati in da bi 'bili pripravljeni za kako poravnavo s Hrvati. Pripravljeni da so od jen jati in se nekoliko umakniti. Ali to injihovo mehčanje ni posledica pravičnega spoznanja, da hočejo kršiti zakon in neoporečna prava Hrvatov, ampak to je izsiljeno od zadrege, v ktero so zašli. "V" njih ni dispozicije za resnično sporazumi jezi je, za rešen je spora v smislu zakona in pogodb, ampak le z zvijačo bi se hoteli rešiti iz zagate. Izgledali naj bi le, da so odjenjali, ali da bi pri vsem tem — nič ne dali. Od takih dispozicijah se seveda Hrvatom imponuje nadaljno vedenje — neizprosen boj.
In potem je bilo zopet v ogrsko-hrvatskem saboru silnih viharjev. Že kar sej sem skušajo Mad j ari ukrotiti Hrvate z nasiljem — s kratenjem govorniške svobode. Sedaj pa hočejo | začeti z izključenjem posamičnih hrvatskih poslancev od gotovega števila sej. To je listo navdušenje za parlamentarno in ustavno svobodo, kakor si jo — mislijo Madjari. Dočim pa , večina zbornice v Budimpešti operira sedaj s st rah o van jem hrvatskih poslancev, je pa ministerski predsednik Wekerle naslovljal grožnje na hrvatsko a d reso sploh. Žugal je z. 14naj-j ost re jimi sredstvi ", z " armaturo * i ki jo morejo Madjari potretbiti, s prekinjen jem "madjarsko - hrvatskega sporazumi jem ja * ' itd.
Na grožnje Wekerleja odgovarja *'Hrvatska" z načinom, ki mora nve-riti g. Wekerle, da se je zelo, zelo motil, ako je menil, da s svojimi strašili Hrvate — ustraši. Roženi list daje madjarskemn minjsterskemu predsedniku ime WAkerle — po nemški besedi waekeln: majati eel! —
c Hrvatska1
primerja Madjaare
Bonrboni, M ae niso is francoske revolucije aihnr nmWli in wiifw pozabili. Ttidi Madjari oa miao ia dogodkov v k*ft> M4» Is aanfiH — pameti. Leta 1MB je Igotonrit
šut iskal na karti Hrvatsko, a je ni mogel najti; gospod Wekerle pa žuga sedaj Hrvat worn z "najostrejimi sredstvi". Tudi njemu so Madjari viharno pritrjevali, kakoar X/judevrfeu Kosata v osodnem letu 1848. Ali, če je Ltfudevit Košut žalostno končal, konča pa Wekerle še žalostnejše. To mu jamčimo. Wekerle grozi s silo. Ali sila, ki se ne oslanja na pravo, •je nasilje. Ako pa se že sila sme pobijati s silo, je tem bolj opravičeno, ako se nasilje pobija z nasiljem! ■Gospod Waekerle — nadaljuje "Hrvatska. '' - ko nam grozi z nasiljem,
očitno pozablja, da so se v zadnjih 60. letih politične, socijalne in kulturne razmere na svetu tako strašno spremenile, da je tudi inajsilneji na-sikiik smešen, kadar grozi © silo. Izumi v kemiji v drugi polovici 19. stoletja so tako ogromni, da se more tudi najmanj i pritlikavec 'braniti proti največjemu ^orostasu in njegovemu nasilju. Primerov imamo dovolj vsaki dan, in ako bode potrebno, jih -bo v obilici tudi v Hrvatski — več, nego g. Waekerle niti misliti more. Kajti po postopanju Madjarov in njihovih slug je postala Hrvatska v Avstro-Ogrski ono, kar je Macedonija v Turčiji. Vzeli ste nam — gospoda Madjari — vse, s čemer se dičijo in žive narodi na svetu. Poplavili ste xi am deželo s svojimi uradniki in vzeli ste kruh tisočem domačih sinov, opusto-šili in osiromašili ste nam domovino, da n am upropaščeni narod tramom a beži v Ameriko. Vzeli ste nam Reko in Medmurje, skratili ste nam in nam kratite zvezo z brati v Dalmaciji, ugrabili ste nam naše hrvatsko morje in napravili iz nas berače brez domovine. A sedaj bi nam hoteli vzeti še zadnje, kar še imamo, hočete vzeti naše poštenje ter nas prisiliti, da bi vsa "ta maša grabljenja mi sami uzakonili in izgovorimo "Amen". Ali tega "Imen" ne boste euli, dokler bode na svetu sam en prst enega Hrvata!
Vi hočete z nasiljem, gospoda! T esse k (= poskusite), gospod Waekerle !
* * •
Supilo o položaju.
Poslanec Supilo je nekemu sotrud-niku lista ' * BucLaipesti Naplo" na vprašanje, o puste-li Hrvatje obstruk-cijo, odgovoril s kategoričnim "Ne!" Potem je nadaljeval: "Mi imamo dovolj govornikov. Na žuganja dr. Wekerleja ne bodemo reagirali. Mi ne vemo, kaj meni ministerski predsednik s svojimi žuganji! Mi pričakujemo bodoče dogodke. Mi stojimo na zakoniti podlagi in proti nam se sme postopati le zakonitim potom. Hrvatje ne polože svojih mandatov. Ne-kteri člani so iz lastne imicijative začeli pogajanja, ki pa imajo le zaupen, privaten značaj. O kompromisu ne more biti sedaj govora. Mi pojdemo s>vojo pot. Mi hočemo tudi v bodoče vršiti svojo dolžnost kakor -poslanci. *'
Zadnji šopek.
— Povest.
I.
Vedno nove trume rimskega ljudstva vrvi jo v velikansko gledišče, kjer se bodo obhajale krvave igre v zabavo razuzdanim Rimljanom- Že ga ni skoro sedeža praznega v ogromnem prostoru, ali še vedno prihajajo bogato okičene, črnolase Rimljanke, spremljane od množice sužnjev in suženj in od rimskih gizdalinov, kojih srca so že otrpnela za vse, kar navdušuje in blaži dušo človeško, kojih j edino veselje je še pasti oči svoje na prelivanju krvi človeške ter poslušati vzdihe in stoke umirajočih kristija-nov. —
NoČ in dan zasledujejo ovaduhi carjevi privržence in častilce Kristusove. Tisoč vernikom odrobil je smrtonosni meč glave in jih preselil iz časnega, zemskega življenja v rajski dom.
Ali vse zaman.
Nova vero prodira vedno živeje na dan.
Zopet danes so se zbrali Rimljani jrledat, kako bodo umirali kristjani, trgani od krvoločnih levov in tigrov.
Duri ?rledališČa so se zatvorile. Pisano oblečeni sužnji urejujejo še po gledišču in težko pričakujejo višjega povelja, da privedo na morišče, glu-mišče, nedolžne žrtve in da spuste iz železnih gajb sestradano in razdraženo zverino na nje. Visoko v balkonu sedi v bagreni, z zlatom okičeni obleki, obdan od veli kaše v rimskih, njega
veličanstvo car Nero. Mračno plavajo njegove krvave oči po ogromnem prostoru in radovednih gledalcih ,ki nestrpno čakajo krvolitja.
Zdajci nastane tišina.
Vse oči uprte so proti vhodu na glumišče. Skozi velikanska vrata stopa množica ljtadij proti si euli gledišč«.
N» taki stopa jim mtaxftak a am* no«a m na fm «e wipftjw ara-«k>, ki je bela kakor planinski
W pa se TOUi jpmnm ^^ m jaanh ke
sveta. Niti jedrnemu m (brati Strahu na lici, podobni so svaitom, ki prihajajo na kraljevo ženitnino.
Sredi gledišča se uertavijo. Belo-bradi starček izvije izpod obleke na i križu razpetega Roga in vse njegovo spremstvo pade na kolena, šepetaje: "Ave, 'Kriste, sprejmi nas v naročje svoje, pripelji tudi brate nase v svojo cerkerv. * *
Tako kleče pričakujejo svojega vladarja, ki jih bode popeljal v svoj dom. Globoka tišina vlada -po ogromnem gledišču.
Zdajci zarjovejo levi in tigri, da se strese celi prostor. Oledalei strepe-tajo ma svojih sedežih, ali kleoo-Sih kristijanov se nihče ne zgane, temveč junaško gledajo smrti v oči. Od vseh strani pri drve krute in razdražene zveri v mirno množioo — in krvavo klanje se prične.
Kri lije curkoma iz žrel in izpod krempljev gladnih živalij in poluglas-ni 4'Kriste" se čujejo.
•Sredi krvaivega vrtinca stoji liki angelj roinu visoka, vitka Rimljanka, oblečena v 'belo snežno togo, prepasa-na z modrim pasom. Črni -njeni lasje vsipajo se jej po belem vratu in ramenih skoro do tal. Mirno stoji in pričakuje smrti. Ali celo nespametne živali boje se skoro pred njo.
Zdajci jej prileti visoko s sedežev po zraku nežen šopek ter ji pade pred noge. Ona se sklone in ga pobere. Bile so duhteče vijolice. Rimljanka dvigne glavo in se ozre tja, od koder je priletel šopek. Tako ljubko in tako milo uprlo se je njeno črno oko na višino, kakor večerno solnce na vrhove gora. Mladenič, ki je sedel med gledalci in vrgel devi šopek, stre pet al je pri tem pogledu.
Zdelo se mu je, kakor bi mu bila hotela reči: "Stopi k meni doli in združi se z menoj na veke."
Mirno stoji s šopkom v roki sredi umorjenih kristijanov in pričakuje smrti. Tudi na njo pride vrsta. Velikanski lev plane ji od zadaj na tilnik. Jeden sam "Kriste^ izvije se njenim prsom, potem pa se zgrudi pod levovimi kremplji.
Končana je igra. Zveri trgajo mrtve kristijane in se koljejo med seboj.
Rimsko ljudstvo zapušča gledišče, nasitivši se krvi. Njega veličanstvo Nero vstal je mračnega lica s svojega sedeža...
Iščem sestro MARIJO CXRBJ, rojena je v Ljubnem na Štajerskem. Pred enim letom je bivala v Sheboygan, Wis. Kdor izmed rojakov
ve za njen naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali ona sama, za kar bodem zelo hvaležen. Metod Cirej, Box 75, Oleneoe, Wyo.
lO v
Os
Kje je IVAN ERCE ? Pred tremi meseci je bival nekje pri Columbia ali pri Webb 'blizo Hiblanga in sedaj se je preselil ne vem kam. Oddati mu imam neko svoto denarja iz starega kraja. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, •naj ga naznani, ali pa on sam, njegovemu bratu: Joseph Eree, Box 572, Eveleth, Mimn.
Iščem mojega moža IVANA ŠKODA v starosti 29 let. One 16. aprila letos pustil me je brez denarja z enim mesecem starim otrokom ter odpotoval ne ve se kam, ker ne dobim glasu od njega. Doma je iz Šentpeterske fare. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležna. Marija Škoda, Gotna vas št. 39, pošta R-u-dolfovo, Kranjsko, Austria.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino
Vam popolnoma ozdravim samo edino s
Kiiajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica ^plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
1339 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA.
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik g. Jakob Zabukovec moral oditi radi potrebne operacije v bolnišnico, kjer bode ostal kacih 14 dnij. Kakor hitro okreva, bodemo v listu * * Glas Naroda prijavili. S pozdravom
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. T.
NAZNANXDO IN FSIPOBOClbO
Rojakom Slovencem In hratoir Hrvatom v Tin— City, Mo., nana njuno, da je sa Umofejl okraj In okolico ma* xaatopnUc
Mx JOHN KOVAČld, 16M W. »ta 8feL, Kanaaa City. Ma Prlpuw^tnifl ca varan toplo.
Oo.
Sa wifeina
podp. društvo
o
katoliško
svete Barbar
Zledlnjene države Severne >S mertkf-
Sedež: Forest City", Pa.
3*. januarja 1903 v dHtavS
O-O-
ODBOKKEEI:
Predsednik: JOSIP 7.AL,AR ml., Box 547, Forcvfc City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Ran, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pil Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 537, Foreat City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnikn: I^an Telhan, P. fti. rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA *\
Telefon 246.
9 w m m
Frank Petkorsek
720 Market Street	Waukegan, 111. J
ta
priporoča rojakom svoj	<i
^SALOON,^!
'	4
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter | ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno jveže groce-rlje po nizkih cenah.
Pošilja denarje t staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn.
A A
nI A ^
>1.


Kotlarje išče:
Velika zračna tovarna
za'stal no delo v ladjedelnici Fore River Ship Building Company, Quincy, Massachnsetts.
Kojaki, aaročajt« m ma "Glas Ka rods", največji in aa]cenejii daevalk.
NAZNANILO IN PSIPOItOČILO.
Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamoinji okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Miaa.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Co.

Velika, zaloga vina in žganja
Matija Grin;
Prodaja "belo vino jk> 70c; gallon no „ ,, oUc „
Prožnik 4 sr-ilhuie za.......1.00
Branjevec 12 srekieinc ra 812.(X> ali ^ gall. (siMir-ek) za.......8Hi * s»
if- Za obilno naroČilo se priporoča ^
ŠMatija Grille ' |
1548 St. Clair St-	CLEVELAND O. ®


FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnili družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v r-taro «lo-movino, ali ako žele koga t=em vzeti — v prodajo j>arobroclnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številke
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, p redno se da pregovoriti, da komu vroča denar. t mnenja, da ima opraviti z nami.
			
Jugoslov	anska		Katol. Jednota.
			
iukorporiraoa dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7tk St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bor 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 906 Pine St. Hibkin«, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Boat 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Bo* 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora^ 4R24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mieh.
JOSIP PEZDIRC, ITI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chieago Street. Joiiet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drngemo.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKO VE C, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Crtanl
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. junija: Josip Mihle cert.. 3904 L razred.	J;
L» društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn.. 5. junija: Josip Ulemerl cert. 323 L razred.
Iz društva sv. Srce Jezus št. 2 v Ely, Minn., 25. junija: Anton Se-kula cert. 3981, Ivan Gornik eert. 402. Oba v I. razredu.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddockn. Pa., 25. junija: Josip Gresrorčič eert. 3597. Matija Papež cert. 2069, Marko Stankovič cert. št. 5357. Vsi v I. razredu.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. junija: Frančiška Mihle eert. 3904. Društvo šteje 52 članic.
Iz društva sv. Sree Jezus št. 2 v Ely, Minn., 27. maja: Cecilija Se-kula cert. 2545, Karo lina Vesel cert. 4115. Društvo šteje 34 članic.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., 26. junija: Andar. Gregorič cert. 3597, Neža Papež cert. 2059.
prestopili.
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, k društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgn, Pa., 3. junija: Fran Budič rojen leta 1884 eert. 41S3 II. razred. Prvo ■droštvošteje 143, drugo pa 95 udov.
Od društva sv. J ur j a šti. 22 v South Chicag-u, 111., k društvu "Zvon" št. 70 v Cbicagu. HI.. Fran Retel cert. 1589, Ana Retel cerc. 1589. Prvo društvo šteje 112, drugo 35 udov.
Od društva sv. Barbare št. 33 v v Trestle. Pa., k društvu sv. Štefana št. 58 v Beaver Creeku. Mont., 16. junija: Pavel Čeferin eert. 3S39, Anton Potočnik cert. 4307. Oba v II. razredu. Prvo društvo šteje 153, drugo pa 40 -udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 12 v Colorado City, Colo., k društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu. Colo., 16. junija: Josip Jaklič cert. 5206. Prvo društvo šteje 18, drugo pa 70 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DROBNOSTI
del le Set te Fontane in Manzoni. In
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 1. julija se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 41 Slovencev. 35 Hrvatov in 20 Ogrov.
Priporočljiva gosta. Dne 1. julija zvečer sta prišla dva pekovska pomočnika v Marčanovo gostilno na Rimski cesti v Ljubljani. Ko jima je zlata kapljica zašla že v žile, sta si skočila v lase, potem pa je eden zagrabi! za -teklenico in svojega nasprotnika ž njo tako udaril po glavi, da ira je telesno poškodoval. Gostilničar je imel na steklenicah 3 K škode, sovražna si peka bode pa bobotalo sodišče.
Sadna letina na Kranjskem bo letos skoraj povsod slaba. To je že tretje, oziroma četrto leto, da ni sadje obrodilo. Vzrok letošnji slabi obroditvi je bilo neugodno vreme za Časa cvetja ter vsakovrstne golazni, ki so se že rano pojavile in uničile že' evotne popke. —	MH^^H J J
S slepo patrono se je igral v Hrastniku 1-lletni posestnikov sin Jakob Primou. Prižgal je škatljieo užigalic in držal 7 roko patrono nad ognjem. Pri tem je patrona eksplodirala in odtrgala fantu tri prste na roki.
Nesreča. V Radni?l:i vasi v Kosta-njeviškem okraju je povozil težek voz OOletno Cecilijo" Potnik in ji p.V!nmil več kosti.
PRIMORSKE NOVICE.
Krvav pretep. 31 let ni Em. Premru, doma iz Postojne, je bil izsrnan iz Trsta. A pred nekaj tedni je dobil dovoljenje, da sme — za poskus — bivati v Trstu do konca tega leta. Neki Ernes tov znanec, in sicer 541etni Iv. Fusar, ki stanuje v ulici Rigutti St. 44, j« pa -sklepel iz iega dovoljenja ki ga je Premru dobil, da mora Premru biti policijski vohun, češ: zastonj mu policija ni dala dovoljenja bivati v Trstu. In kjer je videl Premru t a, trm je vselej očital, da je vohun, da se jc prodal policiji itd. In tako se je pripetilo tudi 26. junija. Premru in rusar sta prišla skupaj na vogalu ulie
tu je Eusar zopet očital Premrutu, dfc je vohun in da mu je policija dovolila bivati v Trstu le pod pogojem, da jej vohuni. Premruta je to sum ničen je seveda žalilo in jezilo. Že prej je bil Fusar ja večkrat opozoril, naj jenja od tega sumničenja. Storil je to tudi sedaj, a oni je potrdil še enkrat, kar je bil rekel prej. Nastal je bil mej njima prepir in Premru je v ogorčenju potegnil iz žepa nož in z istim zabol Fu-sarja v levo stran pod rebra. Premru je bil takoj aretovan, a Fusar je bil odveden na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejo pomoč in ga hotel potem odvesti v bolnišnico. Fusar je pa to odklonil in šel sam domov.
Oprostilo je porotno sodišče v Trstu 201etnega Ivana Jančarja iz Lo-njera, ki je iz neprevidnosti ustrelil svojo mater, ko je snažil samokres.
Vsled opeklin je umrla v tržaški
bolnici loletna Karolina Gez iz Moto-vuna v Istri. Karolina je služila v Motovunu pri rodbini Corazza. Nedavno je hotela v ognjišču zanetiti ogenj s tem. da je vlila vanj petrolej; plamen je -vi<rnil z vso močjo vanjo, obleka se ji je vsa vnela in komaj so plamen pogasili. V bolnišnici je umrla v groznih bolečinah.
Na postaji v Krminu se je železniški strojevodja Ivan Pelcolle zaletel po neprevidnosti s trojem v vagon, ki je potem zadel uslužbenca Zirnsteina ter <ra težko ranil. Delcolle, kterega ■ ni bilo k razpravi, je obsojen na tri tedne zapora in 200 K odškodnine.
Slaba spričevala sta dobila 10- in I31etna sinova trgovskega potnika A. Bariča v Trstu in zbežala v svet, ker sta se bala očetove palice.
Poljub in polento je zahteval v Trstu 401etni delavec Peter Petenar od lastnice izkuha Marije Polano, seveda oboje zastonj. Ker pa ni dobil ni enega ni drugega, se je mož razjezil, skočil v izkuharico, ji raztrgal bluzo ter razbil šipe na oknih. VroSekrvne-ža so aretovali.
Poskusen samomor. Prostitutka Antonija Sentič v Trstu je izpila veliko množino strupa, vendar jo je hitra zdravniška pomoč še reSila.
Dva rusko - poljska visokosolca so
aretovali v Trstu in sicer 201etnega Štefana Smolenskega, filozofa na, univerzi v Varšavi in 191etnega pravnika Ivana Spahowskega iz Volhinije. Izjavila sta, da sta zhežala v Avstrijo, ker sta se udeležila atentata na varšavskega guvernerja. Spahowski je tudi povedal, da je pristaš socijalno-revolucijonarne stranke na Poljskem in da je izdeloval razstreljiva.
Nova deželna palača v Gorici bo stala na prostoru starega pokopališča.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zažig. V Marju pri Mariboru so aretirali 421etnega Jurija Visočnika, ker je na sumu, da si je zažgal gospodarsko poslopje, ki je bilo vredno 800 kron, a zavarovano za 3100 K. Vi sočni k je zelo v dolgeh.
V konkurz je prišla trgovka na Gomil ske m v Savinjski dolini Marija Ja-voršek.
HRVATSKE NOVICE.
Smrtna obsodba banu. Zagreb, 2. julija. Iz novega bana se pridno norčujejo. Včeraj je dobil pismo, pisano s pisalnim strojem, sledeče vsebine: Včerajšnja konštituanta te je na smrt obsodila! Izvršitvi obsodbe se zamo-neš le izogniti, ako vsaj v teku osmih dni odložiš bansko čast. Hrvatska sekcija mednarodne anarhistovske zveze. — Gospa pi. Rakodczay je Zagreb zapustila.
BALKANSKE NOVICE.
Velika lakota na Bolgarskem Vsi
bolgarski listi ponovno napovedujejo veliko lakoto, ki čaka Bolgarsko to leto. Vse žetve so vsled mraza in snega, ki je nedavno zapal, povsem po-zeble in uničene, in ono malo, kar je še preostalo, povene od vročine in suše, ki vlada že dvajset dni.
Bosna in Hercegovina ima okolu 1,700,000 prebivalcev. Od teh je 400 tisoč katolikov, 700,000 pravoslavnih in 600,000 mohamedancev.
Gozdovi v Rumunski in Srbiji. Ru-munska ima površine 131,000 štirja-ških kilometrov. Od te eelokupne površine je pokrito z gozdovi 21 odstot., torej je šume skupno 2,755,755 ha. Ti gozdovi so nastopno razdeljeni: državi pripada 1,065,529 (38,8 odst.), kronski upravi 71,409 (2 5 odst.), občinam 125.985 (4,5 odst.), privatnikom 1,429,840 (54,2 odst.). Srbija ima prostora 48,300 štirj. kilometrov; od te površine je pokrito z gozdovi 31,4 odst. Srbija ima torej gozdov skupno 1,517,000 ha., ki so nastopno razdeljeni: državi jih pripada. 550,000 (36,3 odst.), občinam 650,000 (42,8 odstotkov), cerkvam in samostanom 17.000 (1 odst.), privatnikom 300,000 (19,9 odst.). — Gozdovi v Rumunski so torej največjim delom v rokah po-jedincev in privatnikov, v Srbiji v rokah občinskih in državnih. Srbija nima kronskih gozdov, Rumunska pa ne cerkvenih in samostanskih. Konečno je Srbija bogateja z gozdovi rego li Rumunska.
Ruski darovi Balgarom. Kakor poročajo avstrijski listi, pripeljal je ruski parnik "Rostov" v Varno 11 tui ških obsednih topov istema Krupp, ki so jih bili Rusi za časa rusko-tur-ške vojne zaplenili. Te topove je rusko ministerstvo darovalo bolgarskemu društvu "Car osvoboditelj' % da z njimi okrasi muzej in sprehajališča v okolici Plevija. — Rusija je že večkrat darovala temu društvu dragocene in znamenite predmete, ki jih je zaplenila v vojni in ki so ohranjeni v plovdivskem muSeju.
RAZNOTEROSTI.
Šolski štrajk v Poznanju. V Poznanju traja še vedno štrajk šolskih otrok. Štrajka skupno okolu 60,000 poljskih otrok- Kazni zapora, izrečene doslej nad Poljaki, obdolženimi radi ščuvanja na štrajk, znašajo 13 let. Globe, stroški itd. znašajo 200,000 mark. Iz srednjih šol je bilo izpode-nih 80 poljskih dijakov. Odstavljenih je bilo 200 poljskih županov in občinskih svetovalcev. Duhovnikov je bilo doslej kaznovanih 35, proti 20 se vodi kazenska pravda.
Papir iz lesa je izumil neki Nemec, imenom Keller, sin nekega tkalca, ki je že leta 1895 izdelal pravi papir, ki je bil narejen iz dveh delov lesa in enega dela cunj in ki je tedaj služil za tiskanje nekega nemškega lista. Kakor mnogi drugi, ni tudi Keller od te svoje iznajdbe imel nikake koristi, umrl je kakor siromak, ko so papir iz drva rabili že za »tiskanje vseh večjih svetovnih listov.
Grozen čin starca. V Vacovu na Ogrskem se je dogodil »nastopni grozen čin. Krčmar Szidek, kterega je oče izključil od dedščine, se je ž njim skregal. Med prepirom je oče pomeril na sina in ga ustrelil. Ko ga je nekoliko minut potem hotel policijski komisar Marko vies aretirati, ustrelil je tudi tega. Szedik se je na to zaba-rikadiral v svojem stanovanju in niti gasilci, ki so brizgali vodo v hišo, ga niso mogli pregnati iz Skrivališča*. Pozvati so morali orožnike, na ktere je Szedik tudi streljal. Orožniki so tudi rabili puške in po štiriurnem obleganju j« Szedik izjavil, da se mora _u-dati, ker mn je poSlo streljrro. Izročili so ga državnemu pravdništvu.
Strupene muhe. V aradskem okraju na Ogrskem so se pojavile v silni množini muhe mesarke. Vsled njihovega strupenega pika sta dve osebi že umrli.
Parižani in cvetlice. Parižani so veliki ljubitelji cvetlic; to pokazuje statistika o uvozu svežih cvetlic na pariška tržišča. Ta tržišča dobivajo na leto za 9,190,000 natrganih cvetlic. More se računati, da sta to približno dve tretjini vsega konsuma cvetlic in da se izda na leto za cvetlice 15 milijonov frankov. Od pošiljatev, ki jih dobivajo tržišča, prihaja za 5,330,000 frankov z juga, poldrugi milijon frankov od teh prihaja na dva milijona tucata rož, 2,300,000 frankov na šest milijonov tueatov klinčkov, 500,000 frankov na šest milijonov šopkov vijolic itd.
Prebivalstvo Egipta. Glasom nekega nedavno objavljenega statističnega izkaza im«. Egipt 12 milijonov prebivalcev, leta 1897 jih je Tbilb le deset milijonov. Glavno mesto Kaira šteje 640,000 duš, Aleksandrija pa 377,000*
Luteransko gibanje v Avstriji. Leta 1906 je prestopilo v Avstriji ha lute-ranstvo 4364 oseb. Od teh jih je 3906 prešlo naravnost iz rimo-katoliške cerkve deloma na avgsburško, deloma na helvetsko veroizpovedanje, 459 jih je prestopilo iz drugih ver, največ iz židovske. Od leta 1898 naprej je glasom uradnih podatkov prestopilo na luteranstvo 42,395 oseb. Od časa reformacije je to največje število prestopa na luteranstvo v Evropi.
Serum proti otrpnenju tilnika. Iz Berolina poročajo: Neki grenadir tukajšnje posadke je hudo obolel za otrpnenjem tilnika. Zdravniki so sklenili, da uporabijo proti tej bolezni neki novi serum, ki sta ga odkrila profesorja Kolle in Wassermann v zavodu za nalezljive bolezni. Vojaku so dali tri injekcije tega seruma in to vsak tretji dan po eno in je vojak popolnoma ozdravel ter se vrnil k svoji četi.
Umetni dijamanti. Kakor poročajo iz Berolina, se je profesorju Miethu v Charlottenburgu posrečilo umetnim načinom izdelati dijamante v naravni velikosti. Znano je, da je nedavno u-nirli pariški profesor Moisson napravil umetne dijamante, ki so bili pa povsem majhni, zato je sedanji izum velik napredek.
Svetovna razstava v Parizu. Parlamentarna komisija za trgovino in industrijo je imela nedavno svojo sejo. O tej priliki se je govorilo o novi svetovni razstavi v Parizu. Komisija se je odločila za razstavo ter je na predlog člana Corneta sklenila, da se pozove vlada glede določitve časa in obsega razstave.
Kje sta IVAN STREMPFEL in njegov svak IVAN RESNI K t Pred tremi leti bivala sta na Darragh, Pa., odkoder sta potovala na farme v Missouri. Za njih naslov ibi rad zvedel: John Breje, Box 203, Linhart, Pa.	(16-22—7)
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgu jet e, opominjam, da mi v kratkem času vrnete, kar ste dolžni, bodisi v gotovini ali na hrami; če ne, Vas bodem s polnim imenom in rojstnim krajem objavil v listih.
Anthony Kocjančič, P. O. Box 183,	Hallton, Pa.
(19-20—7)
(T
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hr« vatj : dobe ......--------
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna.------------
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE

Greenwich St., New York.

Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Ckiciri, lik, kako* tudi rojakom po Z jed. aTianh, da sem o tvoril novo urejeni
saloon pri "Triglara",
€17 S. Center Ave., Chicago, III.,
bUzu K. ulice,
kjer točim pristno uleiano Atlaa-pivo, izvrstni whiskey. Najboijft vina in d*ie£e smodke ao pri mč3 na razpolago. Nadalje ~je vsakem« na razpolago dobro urejeno k«g-Ijii^e in igralna niza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladij 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Rezič
209 5th St. Union Hill, N. J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 K.Park St. Butte,Mont.
t #
4
V
)
i
Zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zaraore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom, zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno knjigo ..ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.

John Trebeč
Box 196 Tercio, Col;
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. Y. Medical Institute
140 West 34th St. NEW YORK, N- Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke ooiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
I3ox 122 North Hergen,N.J.
NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHTJLT2. 13 Iron Street, Canonsbnrg, Pa.,
naš zastopnik za Canonsbnrg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda** in pošilja po našem posredovanja denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
JOHN VENZliL, 1017 E. 6Znd Street, N. E„ Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
Traie Maric rez.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi," zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za O stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00-
Varstvena znamka
ČUDODELNO MANILO	LASU.
Larijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda'največji 121 najcenejši dnevnik.
r
eNowt» •
AUSTSfl-jiimiCilN LIP
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
««
kcgularnl potni parnik t
L^GUtrek" (nov z 2 vijaki) odpluje 23. julija. "Francesca" odpluje 7. avgusta.
odpluje 24. avgusta, (nov 2 2 vijaki) odpluje 17. septembra. vo*lJo mod New Yorkon^, I rotom In k o.
?	a jpr i pravnega iii uajeeiiejt-a j-aiobn-« u«> ut«i v
Ljubljano in sploh na JSlovejjsko. Železnica \elia <j<, l_jut>. $ ljane le SO c«sr-»t;o"%*. Potniki dospo ist; dan na i-arnik. ko od doma gredo.
Priporoča rojakom svoja izvrstna vinA, leten v kakovosti nadkriljn-jejo vsa droga ameriška, vina.	,
Rodeče vino (Concord) prodajam' po 50e gad ono; belo vino (Catawba) f o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO •
JE 50 GALON.	;
BRIN JE VE C, za kterega sem im- ' portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. D"ROŽNIK $2.75 ga-lorua. — Najmanje posode za žganje ao 4%galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča TOHN-KRAKER,
Euclid, Ohio.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
jj	2 Washington St., New York.	^^
Conpgnie Generale Traosatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
NAZNANILO.
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni p a. miki so :
"La Provence" na dva vijaka. "La Savoie" ,, ,, ,, "La Lorraine" ,, ,, ,, "La Touraine" , ,, ,,
"La Bretagne"...............
"La Gasgogne"..............
..............14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.............,» 25,000
..............12,000 „ 25,000
..............10,01X1 „ 12,000
.......... - - 8,000 „ 9,000 „	"
..............8,000 „ 9,0<KJ
Rojakom naznanjamo, da Je sedaj jasi potnik Mr. JAltttO FLEŠKO t [državi TTIinote jDbwkal b«de cenjene rojake najprvo v Chicago in •kalici, potem pa se poda ▼ države
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Farniki odpluje jo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopolndne iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St., N. X.
*LA SAVQIE *LA TOURAINI! •1.A L41RRAINE
Rretagne •LA PROVENCE
25. julija 1SMT. *LA TOURAINE X. avg. 1»#7 *LA LORRAINE 8. avg. 1397 *LA SAVOIE 15. avg. 1W7 La Gascogne 22. avg:. 1967. *LA PROVENCE
29. avg. 1907. 5. sept. 1907. 12. sept. 1907. 14. sept. 1907. 19. sept. 1907.
Parntka z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
IVI. W» Kozminski, generalni agent ra znpad.
71 Dscbom	^tiioa^ t. 211.
... ' , . ______________________'
, v-iS«3sa igi



13! • - V"W '

Dama s kamelijami.
Francoski spisal Aleks. Dum a s (sin), preloži! dr. Ivo Šorli.
(Nadaljevanje.)
Na stopnicah gem zaslišal šumeti žensko obleko in glasno govorjenje. Stisni! som se v kot in videl, ne da me je k>lo opazil, iti mimo obe ženski in dva mlada človeka, ki sta ju spremljala.
Na gledaliških vratih je stopil k nam mal sluga.
—	Povej kočijažu. naj nas počaka pred angleško kavarno, je ukazala Margerita. Do tja gremo peš.
Nekaj minut pozneje sem zagledal Margerito v eni velikih kavarnskih dvoran, naslonjeno na okno. Počasi je trgala list za listom iz šopka svojih kamelij, ki ga je držala v levici.
Rden izmed obeh spremljevalcev je bil naslonjen na njeno rame in ji je nekaj tiho pripovedoval.
Hitel sem v "Zlato hišo'* v dvorano prvega nadstropja ter gledal ne-prestano na okno. kjer je sedela Margerita.
Ob eni p<»polnoči je stopila Marge-rita s svojimi prijatelji v kočijo ter se odpeljala.
Naje! sem izvošceka in jim sledil.
Njena kočija se je ustavila v ulici d 'Ant in št. 9.
Margerita je skočila na tla ter odšla sama v svoje stanovanje. Bilo je to gotovo le slučaj, a slučaj, ki me je zelo osrečil.
Od tistega dneva dalje sem videl Marge rito pogostoma v gledališču in v Champs-Elisees. Vedno enaka vesel ost pri njej, vedno enako razburjenje pri meni.
Potem pa je prešlo štirinajst dni, ne da bi jo bil spet kje srečal. Našla sva se pa z Gastonom, in njega sem vprašal po njej.
—	Revica je zelo bolna, mi je odgovoril.
—	Kaj ji je T
—	Jetična je in ker ne živi tako, da bi se mogla ozdraviti, leži zdaj v postelji, kjer ostane p«č do smrti.
Čudna stvar je človeško srce! Skoraj da sem bil zadovoljen, da je bolna.
Vsak dan sem hodil vprašat, kako ji je, a ne da bi bil povedal svoje ime" Tako sem vedel, da se ji obrača na bolje in slednjič da je odpotovala v Bagneres.
Čas je tekel dalje, in zdelo se mi je, da giue vsa moja ljubezen, če že ne tudi spomin na njo. Napravil sem takrat daljše potovanje: druga znanja,
drug« navade, drugi opravki so-izpodrinili preteklost, in če sem se včasii -pomnil Marge rite, mi je bilo, kakor da je bilo vse to le hipna strast, kakršne so navadne pri mladem človeku, ki se smeje že čez kratek čas samemu seoi.
In slednjič je tudi ni bilo težko poza bit i, ker po njenem odhodu je nisem videl nič več in ie. kakor rečeno, niti sjHiznal nisem, ko je šla v gledališču ''des Varietes" mimo mene.
Že res, da je imela obraz zamrežen, toda pred dvema letoma bi mi je niti videti ne bilo treba, — uganil bi jo bil. —
In vendar, — ko sem izvedel, kdo da je, mi je začelo srce zopet biti, in tistih dvoje let, ko je nisem videl, in tisto ohlajenje je kar izginilo, ko se me je njena obleka samo dotaknila.
vm.
r
— Kar naenkrat, je nadaljeval Ar-mand po kratkem odmoru, sem začutil, — čeprav sem se zavedal, kako sem še zaljubljen, — da sem zdaj močnejši nego kdaj, in želel sem si, da bi se sešel z Margerito. ne samo iz ljubezni. ampak tudi iz želje, da bi ji pokazal. kako jo zdaj nadkriljujem.
Koliko poti in koliko izgovorov najde človeško srce, če hoče kaj doseči!
Nisem mogel torej ostati dolgo v hodnikih in vrnil sem se na svoj sedež. Pregledal sem naglo celo gledališče. kje da sedi ona.
Zagledal sem jo v eni prvih lož, in bila je sama. Bila je izpremenjena, kakor sem že rekel, in na njenih ustnicah ni bilo več onega brezskrbnega nasmeha. Videlo se ji je, da je trpela in da trpi še vedno.
"Dasi smo bili že v aprilu, je bila še vedno popolnoma zimsko oblečena in vsa zavita v baržun.
Gledal sem jo tako nepremično, da sem slednjič obrnil njen pogled nase.
Nekaj časa me je opazovala, potem je dvignila svoj daljnogled k očem, in zdelo se ji je gotovo, da me mora poznati, ne da bi prav vedela, kdo da sem, kajti ko je povesila kukalce, ji je zaigral okrog ustnic lahek nasmeh, ta sladek pozdrav lepih žensk, kakor da se hoče zahvaliti za moj poklon, ki ga je oči vi dno pričakovala. Toda nisem se ji priklonil, zakaj hotel sem se je čuvati in se narediti, kakor da sem zdaj jaz pozabil, ko se je ona spomnila.
Zdelo se ji je gotovo, da se je zmotila, in obrnila je glavo proč.
Zastor se je dvignil.
Videl sem Margerito že često v gledališču, a še nikdar, da bi se bila brigala, kaj igrajo.
Tudi mene je igra frama malo zanimala, in pečal sem se samo ž njo, toda kar sem le mogel previdno, da bi ona tega ne opazila.
In pri tem sem jo videl obrniti pogostoma oči na nekoga v njej na-sprotnej loži. Pogledal sem tja in spoznal neko žensko, s ktero sem bil zelo dobro znan.
Bila je to bivša kurtizanka, ki je potem hotela prestopiti h gledališču, kar se ji pa ni posrečilo, in je zato otvorila prodajalno z modnim blagom, zanašajoča se na svoje zveze med pariškimi lahkoživci.
Po njenem posredovanju pridem najgotoveje do sestanka z Margerito, sem si mislil in porabil trenutek, ko se je ozrla na mojo stran, da sem jo pozdravil.
Poklicala me je k sebi, kakor sem pričakoval.
Prudenca Duvernov je bilo častito ime te modistinje; bila je to dohro-rejena ženska kakih štiridesetih let, in človeku ni treba bogve kake pret-kanosti, da izve od takih-le, kar ravno hoče, posebno če se ne zahteva od njih nič težavnejšega, nego to, kar sem jaz hotel.
Počakal sem, da ste se spet pogledali z Margerito.
—	Koga tako gledate?
—	Margerito Gautier.
—	Vi jo poznate T
—	Da, saj sem njena modistinja in s ve vrhu tega sosedin ji.
—	Stanujete torej v ulici d'Antinf
—	Število 7. Okno njene spalnice je obrnjeno ravno proti moji.
—	Pravijo, da je dekle prve vrste.
—	Kaj je ne poznate ?
—	Ne, ampak rad bi jo.
—	Želite, da jo povabim v najino ložo ?
—	Ne, rajši bi, da me predstavite pravilno.
—	V njenem stanovanju?
—	Da.
—- Hm, to bo težko.
—- Zakaj ? *
—	Ker jo čuva neki star vojvoda, ki je silno ljubosumen.
—	"Čuva?" — Jako lep izraz to!
—	Da, čuva! je povdarila Prudenca. Ah, ubogi starček bi prišel v vražjo zadrego, če bi moral biti njen ljubimec.
In na to mi je Prudenca razložila, kako se je Margerita spoznala s starim vojvodom v Bagnčresu.
—	Tn zato je sama tu ? sem vprašal.
—- Ravno.
—	Toda kdo jo spremi domov?
—	On.
—	Kaj, pride ponjo?
—	Takoj bo tu.
—	In Vi, kdo spremi pa Vas?
STAROST
!
približuje se polagoma, živlienska moč gine ali mi ioge bolezni se preprečijo, če bodete uživali
ŽIVLJENSKI
BALZAM
OlajŠevo prebavo, dovrševa dovajenje hrane, podpira izločbo nepotrebnih snovi in vzdrževa izvrstno ravnotežjo med potroškom in nadomeščanjem življenskih snovi. To je ceno zdravilo za zene, dekleta in starejše ljudi. Priporočen je od ljudi vsih vrst in poklicov. SvjeŽost in zdravje je njegov učinek.	Cena 75 eentov.
Bolečine v ledju
Glavobol
so največ provzročene pri boleznih obistij. Me-hurni katar, sladkosečnost, mehurni kamen, Hrightova bolezen, vnetje obisti, trda jetra in slične bolezni lahko odstrani
Severovo
Zdravilo za obisti in jetra.
Skrbite za zdravo delavnost Vaših obisti in jeter ter se ognete mnogim bol-znim.
Cena 75c. in $1.25.
povzročen ali z želodčno težavo, brezmjemim uživanjem opojnih pijač ali slabostjo živcev mine prav čarovito hitro z ugodnimi učinki, katere provzroči
Severov prašek
zoper glavobol in nearalgijo.
Kjer so se druga zdravila izneverila, tam ta prašek gotovo pomaga.
Cena 25 centov.
V vslh lekarnah.	x
Zdravniški «v«t zaatonj.
—	Nihče.
—■ Smem jaz?
—	Toda ali niste prišli z nekim prijateljem?
—	No, se Vam ponudiva pa oba.
—	Kak človek je ta Vaš prijatelj?
—■ Imeniten dečko! Veselilo bo
gotovo.
—	Dobro torej! Ampak gremo takoj po tem dejanju; zadnje jaz že poznam.
—	Prav. Grem obvestit prijatelja.
—	Prosim. A! je vskliknila v istem hipu. Poglejte vojvoda! Ravno je prišel. —
Pogledal sem tja.
Res je sedel na stol za Margerito mož kakih sedemdeset let star in ji ponudil zavoj bonbonov, kterih se je ona takoj lotila. Potem jih je položila pred se ter namignila Prudenci, češ: "marate?"
Prudenca je odkimala.
Margerita jih je vzela spet v roko in se obrnila k vojvodu ter se začela ž njim razgovarjati.
Vein, da je otročje, ko Vam pripovedujem vse te malenkosti, toda vse, kar se tiče tega dekleta, je tako živo v mojem spominu, da se ne morem krotiti in ničesar izpustiti.
Šel sem po Gaston a ter mu povedal, kaj sem ukrenil.
Zapustila sva svoje sedeže in se odpravila h gospi Duvernoy.
Komaj sva stopila na hodnik, ko sva se morala umakniti Margeriti in vojvodu, ki sta odhajala.
Dal bi bil deset let svojega življenja, da bi bil jaz ta stari vojvoda.
Na Boulevardu jo je dvignil v lahko kočijo, in dva krasna konja, ki ju je vodil starec sam, sta ju odpeljala v brzem diru.
Vrnil sem se s prijateljem k Prudenci.
Ko je dejanje končalo, najeli smo tudi mi prostega izvoščka ter oddr-drali v ulico d'Antin št. 7. Prudenca naju je na vratih povabila, da si ogledava njeno zalogo, na ktero je bila oči vid no zelo ponosna. Mislite si sami, s kakimi občutki sem stopal zanjo. Zdelo se mi je, da prihajam Margeriti bliže in bliže.
Takoj sem zopet napeljal pogovor nanjo.
—	Ali je stari vojvoda pri Vaši so sedinji? sem jo vprašal.
—	Ne; zdaj je gotovo sama.
—	Potem se mora pa grozno dolgočasiti.
—	O, saj preživive skoro vse veee re midve skupaj, in če se vrne pozneje domov, me pokliče. Nikdar ne gre spat pred dvemi popolnoči. Prej ne more zaspati. Bolna je na prsih in ima skoraj vedno mrzlico.
—	In res nima nobenega ljubimca ? sem vprašal dalje.
—	Jaz vsaj ne vidim nikdar, da bi kdo ostal pri njej, kadar odidem jaz, toda za to seveda ne morem jamčiti, da bi nikogar ne sprejela, ko mene ni
Delavci na prostem
izpostavljeni mraza in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reumati zrnom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in imr». ne-oporekljiv rekord, tekom 35 let.
A
r ;
V vseh lekarnah, 25 >in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Za vsebino inseratov ni odgovorno m uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "CHan Hanto".
lojaU, naročajte m na "CHn Na. roda", največji In najcenejši dnevnik.
Spominjajte se ob raznih prittkak nase prekoristne dražbe sv. Cirila In Metoda ▼ Ljubljani! Kal peloii lu domu na oltar!	(▼ 4|
tam; večkrat vsaj srečam pri nji nekega grofa N.... ki misli, da pride do eilja s tem, da jo poseča opolnoči in ji pošilja lišpa, kar ga le hoče. Toda iMia ga ne more trpeti, niti slikanega ne. In tn ne ravna prav, — mož je zelo bogat. Naj ji včasih še toliko prigovarjam: glejte, dete, to je človek za Vas, — ona, ki me navadno vse uboga, mi obrne hrbet in pravi, da se ji zdi ta človek prebedast. Naj bo neumen, to je res, toda zanjo bi pomenilo to nekaj stalnega, med tem ko lahko stari vojvoda vsak dan umre. Starci so sebični, in njegova družina mu vedno očita to naklonjenost do Margerite; to sta dva dovolj močna vzroka, da ji ničesar ne zapusti. Jaz ji sicer pridigam, a ona pravi, da bo še vedno čas vzeti grofa, če umre vojvoda.
(Dalje prih.)
BILIJONE
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na nje^a obrne.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter
imam v zalogi ze'o fine amodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino
hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda**. V zvezi sem z g g. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Mlnn.
N'e prezreti!
j Slika predstavla uro z zlatom pre-
1 vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost 16",in e
, jamčena za 20 let:.
Kolesovie je naboljSega amenkan-skega izdelka ElGIN, WALTHAM
I ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo
; $i3.°°
Za obilne božične naročbe sc zahvaljujem in naznanjam, da ostane le Se neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
Mr.
L
1114 Heyworth Bsildin* Chicago, IK.
'Haaba rttbint m Jc dobiti po ■voroii mi Baafl* *• mc "6th iiM fn vcČjc vclilcooti 18th «if*
kaige
4
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
*« Eompod^l
M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich.
m*
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz ra boljšega *mportiranega češkega Ln ela. Kadi teja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Lel«y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vt-eb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri iieo. Irai nik&r-ju Oiiil it. Cl&ir Au. t-- J . kteri Vam dia^evuiie vse poiasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEEL.TON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogfdb, pooblastil ali polnomcči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje pro dajem parobrodac listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam deurje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
SAKSBR CO.
MOI/FVENIKX
Bogu, kar je božjega, ličen molitvanik za miožke, zlata obresa, pol usnje, 75e, šagrin rud. obreza 40e.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokoat $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezana v šagrin $1, vezano v platno 75e.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, ftoo vezano $2.00, šagrin veeava $1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Alanov nemsko-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladiu s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Šofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20c.
Bsrač, 15c.
Bo j tek, v drevo vprežemi vitez, 10«.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganov a o sveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20e.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, tabu 90e. DomaČi zdravnik po Kneippn, nevezan 50e. Erazem P red jamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Landon, 25c. George Stephenson, oie železni«?. 40«. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der alovenisehen Sprache.
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 2Uc. TTirlajida, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, rezano 50c.
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japouka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20e.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. I*ažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski. 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hei poKkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev. 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko P oštenj akovič, 20«. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20c. MnčenikL A- Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Ha Indij"*"1* otoclh, 25c. Ha preriji, 20c.
Harodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki aoe.
Haseljenci, 20«.
Naeelnikova hči. 20c.
Ml dom. Zbirka povesti. Vsak Me.
OPOMBA. HaročUom Je prfloilti denarno vredaosi bodisi v poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh še
Nedolžnost pregsjana in poveličaaa. 20c.
Nesgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20«.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, rezano. Vsak po 60c.
Navodilo za spisovanie rasnih plBear .
75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c.
Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30«.
Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavliha, 20e.
Pod turškim jarmom, 20c.
Poslednji Mohikaoiec, 20e.
Pravljice (Majar), 20«.
Pred nevihto, 20«.
Princ Evgen, 20e.
Pripovedke, 3 zvezki po 2©e.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20«-.
Prst božji, 15«.
Piva nemška vadnica. 36«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«.
Poezije. Vojanov-K. Majster. 60c.
Repo štev, 20e.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina Polaneških, 3 zvezki $2JM.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in alovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenaki slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žič-Bartel, vezan $3100.
Ročni alovensko-nemški slovar, 40«.
Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvesta po 20«. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijake zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke. 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 2<»c. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica. R!«iweis, elegantni* vezana $1.30. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c. Sto1 etna pratika, 60c.
Slovarček priučiti se nemščine bras
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20« Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti. 20«. Tegethof. s.avni admiral. 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Iiing, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20e.
V	gorskem zakotju, 20e. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezM $1.00. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva povea%,
12 centov.
Zbirka ljubavnih in snuhilnlh pisem, 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese,
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za m izje rasreda
ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40e., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e., mali 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali lOe. Zemljevid Evropa, 25c. Zemljevid Z j edin j enih držav 25 c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, m cvetlicami in humoristične po 3«^ ducat 30c. Rasne svete podobe, komad Se. Ave Mazila* lOe.
Album mesta New York s kraarixai slikami mesta, 30«.