Pofifofna plačana ▼ goforlnL
Leto XVL, štev. I40
Ljubljana, sreda 1?. junija 1935
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125, 3126.
Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL & — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št, 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Nova japonska ofenziva
Uspešna zasedba Mandžurije ni zadovoljila ne japonskih ambicij, ne načrtov japonskega imperializma. Prežeta z eks-tremnim nacionalizmom in neke vrste verskim prepričanjem o velikem poslanstvu japonskega naroda, ki da je poklican zediniti rumeno pleme in utrditi njegovo oblast na vzhodni zemljepisni polobli, je Japonska smatrala osvojitev Mandžurije vedno lc za prvo stopnjo svojega prodiranja. Njena »kvantun-ška armada«, kakor se imenuje japonska mandžurska vojska, se je nahajala ves čas v pripravljenosti kot silen udarni stroj, ki čaka le ugodne prilike, da znova stopi v pogon.
Pri nemirnem stanju, ki vedno vlada v vojnih conah, take prilike ni bilo težko dobiti. Res so kmalu imeli v Tokiu vaj polno povodov za ponoven nastop proti Kitajski. Najprej nerazjasnjen umor dveh novinarje/ tajne japonske službe v Tientsinu. Zatem pritožbe zaradi protipravnega izkoriščanja nekega premogokopa na zasedenem kitajskem ozemlju. Dalje očitek, da so kitajske oblasti prijele in sodile več korejskih tihotapcev, ne da bi bile v to upravičene. Poleg teh dnevnih neprilik pa so se začeli pojavljati tudi drugi, stvarnejši očitki. Kitajska je vedno rada gledala doma protijaponsko gonjo, navzlic nasprotni obvezi mandžurskega premirja ; podpirala je »bandite«, ki stalno vznemirjajo tnandžursko ozemlje, vzdrževala čete v de^nilitariziranem. pasu ter celo odbila jajKMisko ponudbo za uvedbo redne telefonske in zračne zveze med obema državama.
Da bi temu stanju napravili konec, so jai>onski generali v Mandžuriji zahtevali od kitajske vlade: da takoj odstavi guvernerja severne kitajske province Čili kot glavnega krivca obmejnih sporov, da izprazni severno pokrajino Hopej in umakne svojo vojsko proti jugu, da zaradi protijaponskega delovanja razpusti v eeverni Kitajski vse nacionalistične organizacije. Japonske zahteve so prišle nekam iznenada, saj se je ravnoRar zunanji minister Hirota pogajal z Nan-kingom za izboljšanje odnošajev med obema državama; v dejstvu, da sta obe vladi povišali svoji poslaništvi v veleposlaništvi, je bilo videti celo dokaz obojestranske dobre volje. Toda v Tokiu s« zunanja politika ne dela v zunanjeijj uradu, marveč v vojnem ministrstvu in-Hirota je moral napraviti prijazen obraz k samovoljnemu nastopu generalov in dati njihovemu delu svoj pristanek.
Podoba je, kakor bi na Kitajskem izgubili po nesrečni mandžurski vojni vsak pojrum napram bojevitemu osvajaču. To je tudi razumljivo, saj bi žrtve novega odpora ne prinesle nobene koristi. Od zapada jim ni pričakovati pomoči, Društvo narodov je že v primeru Mandžurije; popolnoma odpovedalo, da bi se pa Kitajska. mogla z lastnimi silami postaviti. japonskim armadam po robu, na to ni niti misliti. Zato so v Nankingu uklonili tilnik: guverner Cilija je bil odpoklican, provinca Hopej je bila izpraznjena, nacionalistična organizacija na severu razpuščena. Japonska vojska se pripravlja, da zasede izpraznjene kraje, s čimer izgublja Kitajska znova velik del svojega ozemlja. Peking, nekdanja prestolnica nebeškega sina, prihaja pod japonsko oblast in poslednji cesar starodavne dinastije Mandžu, ki so ga kot mladega dečka podložniki izgnali, se pripravlja, da zopet zasede, sedaj s _ pomočjo tujih bajonetov in v tujem imenu, prestol svojih prednikov.
Brez odpora, brez krika in vika in mnogo lažje, kakor je kazalo, reže danes Japonska meso od kitajskega telesa. Tudi Sunjatsenova revolucija, ki je leta 1907. hotela preroditi kitajsko cesarstvo, se je izkazala za prav tako sterilno kot prejšnji režim. Imela je v programu nacionalni, politični in socialni preporod kitajskega naroda, privedla pa je državo v stanje, ki je postajalo vedno slabše. Z njo je zašla Kitajska v krvavi ples »generalov«, ki ni končal niti tedaj, ko so japonske armade že udarjale ob severna vrata. Pri tem pa je neprestano vrelo na dnu med ogromnimi kmečkimi masami, ki tvorijo veliko večino kitajskega naroda. Nobena reforma in noben polovičarski ukrep nista mogla pomiriti teh množic, ki umirajo lakote in se danes bore z vladnimi četami proti »vstašem«, jutri pa »z rdečo vojsko« proti včerajšnjemu gospodarju, vselej pač z onim, ki jim trenutno nudi kruha in možnost življenja.
Tako je Kitajska v večni notranji borbi vseh proti vsem, severa proti jugu, zaledja proti obmorju, kmeta proti meščanu, že davno izgubila vsako notranjo silo in morala je postati plen onega, ki bi imel pogum seči po njej.
Japonska je razumela ugodni moment in se vrgla kot jastreb na neodporni organizem. Za Mandžurijo sta prišla sedaj na vrsto Peking in Tiencin, srce in glavno industrijsko središče nekdanjega kitajskega cesarstva. Toda vse kaže, da Japonska tudi s tem še ni zadovoljna. Spet so se sestali generali v glavnem mestu Manžukua, da prouče nadaljnje etape prodiranja. Od nankinške vlade prihajajo klici na pomoč. Toda v Ameriki pravijo, da se jih stvar ne tiče, Pa-
AVSTRIJA PRIPRAVLJA NOVE UKREPE
PROTI NAŠEMU TUJSKEMU PROMETU
Vlada je izdala poseben zakon, ki ji daje možnost, da z izgovorom represalij odvrne avstrijske turiste od jugoslovenskih letovišč in kopališč ter jih napoti v Italijo
Dunaj, 18. junija, d. Avstrijske službene novine »Wiener Zeitung« objavljajo danes v svojem uradnem delu novi zakon avstrijske zvezne vlade o tujskem prometu z inozemsc/om. Zakoi, ki je objavljen na podlagi splošnega poobla-stilnega zakona, določa: »Ako kaka druga država izda odredbe, ki ovirajo potniški promet njenih državljanom 'v Avstrijo, potem sme zvezni kancelar v sporazumu s prizadetimi zveznimi ministri z naredbo izvesti ukrepe, ki bodo potniški promet avstrijskih državljanov v dotično državo prav tako otežkočiie.«
Po § 2. istega zakona se bc kaznovala waka kršitev z globo do 1000 šilingov, odnosno do treh mesecev zapora. Lahko pa se izrečeta tudi obe kazni istočasno. Kaznoval se bo tudi že sleherni poskus kršitve tega zakona.
Ta najnovejši zakon je vzbudil nemalo pozornost v avstrijski javnosti, ker ni iz njega prav nič razvidno, proti kateri državi je prav za prav naperjen in komu bodo veljale represaliie, ki so v njem navedene. Proti Nemčiji ta zakon ne more biti naperjen, ker je znano,
da so bili slični ukrepi uvedeni za avstrijski potniški promet v Nemčijo že takoj, čim je Nemčija pričela omejevati promet svojih državljanov v Avstrijo. Poznavalci prilik celo zatrjujejo, da so danes avstrijske odredbe v tem oziru mnogo hujše, kakor so nemške. Prav tako ne more biti ta zakon naperjen proti Madžarski in Italiji, saj je znano, da se od avstrijskih uradnih strani celo z vsemi silami forsirajo potovanja avstrijskih državljanov v obe ti dve državi. Pretekle dni je bil celo sklenjen poseben aranžman za potovanje Avstrijcev na Madžarsko in obratno. Ravno tako ne pride v poštev Češkoslovaška, s katero je Avstrija celo ukinila vizum na potnih listih. Ostane samo še Jugoslavija. Glede nje pa je več kakor gotovo, da prav v nobenem oziru ne otežkoča potovanja svojih državljanov v Avstrijo. Saj je bil pred nekaj dnevi celo poseben vlak jugoslovenskih turistov na Dunaju, ki ga je organiziral polslužbeni jugoslovenski tujski prometni urad »Putnik«.
Navzlic temu se uporno vzdržujejo v
»Demokracija daje pravice, a nalaga tudi dolžnosti?"
Deklaracija vlade na prvi seji novega češkoslovaškega parlamenta — Opomin nemški opoziciji
Praga, 18. junija. čw. Dopoldne je bila prva seja novo izvoljene poslanske zbornice. Diplomatska, novinarska in druge lože so bile nabito polne. Seja je potekla docela po programu. Poslanci so bili najprej zapriseženi, nato so se vršile volitve predsedstva. Za vladnega kandidata, bivšega ministra za narodno obrambo Bradača je bilo oddanih 233 glasov, ostalih 51 glasovnic je bilo praznih. Proti Bradaču so gla-' sovftli komunisti, pristaši Narodne zajednice. Madžari in fašisti. Sudetska nemška stranka je glasovala za Bradača. Pri volitvah podpredsednikov je bilo oddanih le 190 glasov za oficielne kandidate, proti njim pa 103 glasovi. Proti so glasovali tudi pristaši Henleinove sudetske nemške stranke, da bi tako protestirali, ker niso dobili nobenega zastopnika v predsedstvu. Novi podpredsedniki so socialni demokrat Markovič, narodni socialist Langer, član obrtniške stranke Milčoh, član ljudske stranke Koček, član slovaške ljudske stranke pater Onderčo in nemški socialni demokrat Taub. Seja zbornice je bila nato prekinjena.
Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 16.. je ministrski predsednik Malypetr pre-čital vladno izjavo. Med drugim je dejal:
V času hude gospodarske stiske m v mednarodnih odnošajih, ki povzročajo v političnem in gospodarskem pogledu resne skrbi, je češkoslovaško prebivalstvo pri volitvah pokazalo svojo disciplinirano voljo in odločnost, da vztraja pri sistemu sodelovanja raznih gospodarskih, socialnih, kulturnih in nacionalnih skupin. S ponosom moremo opozoriti, da se je to zgodilo ob popolni državljanski svobodi, zaradi česar moremo z vso pravico pričakovati, da se bodo vsi, ki jim je ta država pustila in zagotovila popolno mero državljanskih pravic, vedno zavedali svojih dolžnosti do nje in demokracije. V parlamentarni demokraciji, kar je in kar bo ostala češkoslovaška republika, je bila in bo tudi možnost opozicije proti večini in proti vladi, ne more pa biti nobene opozicije proti državi. Ako bi kdo to dejstvo drugače razumel, se ne sme čuditi, če se bo z njim temu primerno postopalo. Velika večina češkoslovaškega naroda se je izjavila za dosedanje koalicijske stranke, ki so izja-
vile. da hočejo sodelovati z vsemi, ki se jim lojalno pridružijo. S pristopom obrtne stranke je bil k temu storjen prvi, nikakor pa ne zadnji korak. Vlada ne bo trpela nobenega pokreta, ki bi mogel škodovati rstavnemu edinstvu in republikanski dr žavni obliki.
V	zunanji politiki bo vlada nadaljevala uosedanje smernice. Načela, ki imajo svojo podlago na paktu Društva narodov, spoštovanje mednarodnih pogodb in prizadevanje po utrditvi, ohranitvi ali novi izgraditvi dobrih sosednih in prijateljskih odnošajev z vsemi sosedi v interesu oja-čenja evropskega in svetovnega miru, so podlaga naše sedla je in bodoče zunanje politike.
V	tem duhu se morajo razumeti tudi naši zavezniški odnošaji do Francije in do d' žav Male antante, ki so bili vedno steber te zgradbe in ki bodo to ostali tudi v bodočnosti. V zadnjih letih s« je razširilo sodelovanje tudi na države Balkanske zveze ter se je v najožji skupnosti s Francijo izvedlo tudi zbližanje z Rusijo. V sporazumu a Francijo in Malo antanto, pa tudi z Anglijo, Italijo, Rusijo in nekaterimi drugimi državami je Češkoslovaška vodila zunanjo politiko za sklenitev vzhodnega in srednjeevropskega pakta. Čeprav se ta pakta nista izvedla v svoji prvotni obliki, delamo tudi še dalje za to, da bi se sklenilo čim več teh paktov za zaščito miru. Upamo, da bomo no ta način prišli do končnoveljavnih prijateljskih odnošajev s Poljsko in z našim največjim sosedom Nemčijo, ki bodo temeljili na trajnem miru in na trajnem sodelovanju. V okviru srednjeevropskega pakta upamo doseči dejansko prijateljske odnošaje z av strijsko republiko. Stremimo tudi po dobrih odnošajih z Madžarsko. Z Vatikanom se bodo te dni zaključila zadnja pogajanja o ino-dusu vivendi. S papeško bulo se bodo spravile škofijske meje v sklad z državnimi. Zavedamo se resnosti mednarodnega položaja. Nikomur nočemo ničesar vzeti in ne zahtevamo, kar ni našega, vendar pa bomo ščitili in obranili naše. Potrebno je tudi, da smo pripravljeni na slabe čase in da bomo mogli braniti našo državo. Obrambi države bomo tudi dalje posvečali sistematično pažnjo, vendar pa trdno upamo v ohranitev evropskega mira
Ofenziva proti francoskim fašističnim organizacijam
Akcija radikalne parlamentarne frakcije — Strah pred naraščajočo močjo »Ognjenega križa"
Pariz, 18. junija. w. Radikalno-socialistič-na zbornična frakcija je danes sklenila, da bo Čimprej skušala doseči razpravo o poročilu glede desničarskih borbenih organizacij, ki je bilo že pred nekaj časa predloženo skupščini. Nekateri člani levičarskega krila radikalne stranke, predvsem bivši letalski minister Cot, ki so ga zadnji teden dvakrat dejansko napadli člani desničarskih organizacij, zahtevajo prepoved teh borbenih organizacij, zlasti »Ognjenega križa«,

riz napravi vtis, kot bi mu prošnja bila nekam neprijetna, v Angliji bi se pa ne hoteli zameriti Japoncem zlasti sedaj, ko postaja abesinsko vprašanje tudi za London prav trd oreh. Tako omogoča pomanjkanje solidarnosti med belo raso ustvarjanje velikih japonskih načrtov, katerih smoter je ustvaritev nadvlade v Aziji in nato na svetu sploh.
»Solidaritč Fran^aise« ter »Jeneusse Patrio-tique«. Govorniki so pri tem opozarjali na veliko parado, ki jo je imel nedavno vodja »Ognjenega križa«, polkovnik De la Roque v Alžiru. Pri tej paradi je sodelovalo 15.000 članov alžirskega »Ognjenega križa«, ki ima na razpolago 30 letal. Posebno pozornost je vzbudila izjava polkovnika De la Roquea, da je bil »Ognjeni križ« v času zadnjih vladnih kriz pripravljen, da se s silo upre morebitnemu vstopu bivšega ministrskega predsednika Daladierja v Lavalovo vlado. V poučenih krogih izjavljajo, da bo v tej zvezi prišlo do velikih notranjepolitičnih bojev in do živahnih obračunavanj v zbornici.
avstrijski javnosti vesti, da bodo nameravane represalije izvedene proti potovanju avstrijskih državljanov v Jugoslavijo. Znano je, da se že precej časa zavira od avstrijskih uradnih strani potovanje avstrijskih državnih in samoupravnih nameščencev v Jugoslavijo. Ti smejo potovati v Jugoslavijo samo, če no dobili posebno dovoljenje po vloženi prošnji. Opažati je, da tega dovoljenja ne dobe za počitniška potovanja v Jugoslavijo, nego le v primerih smrti ali kakih nujnih familiarnih opravkov v Jugoslaviji. Ob enem pa pritiskajo avstr. uradni krogi na državne in javne nameščence, da potujejo na počitnice v italijanska letovišča.
Ravno tako se že nekaj časa sem sistematično ovira avtobusni promet me? avstrijskimi in jugoslovenskimi obmejnimi krajL Tako je skoraj popolnoma ustavljen avtobusni promet med Gradcem in Mariborom, ki je bil zelo živahen v obeh smereh ter so bili pri njem udeleženi tako Jugosloveni kakor Avstrijci. Tudi te ovire izhajajo prvenstveno z avstrijske strani.
Opažati je, da ukrepi avstrijske vlade za pospeševanje potovanja avstrijskih državljanov v italijanska letovišča in morska kopališča ne zaležejo dosti. Avstrijci so se v teku zadnjih 'et privadili na kopališča ob jugoslovenskem Jadranu, kjer jim ugaja vse bolj kakor v italijanskih kopališčih in to že zaradi jezika in pa zavoljo cene, ki so v jugoslovenskih kopališčih izdatno nižje nego v italijanskih. V zvezi s tem se tudi trdovratno vzdržujejo med prebivalstvom vesti, da misli avstrijska vlada onemogočiti obisk Avstrijcev na jugoslovenskem Jadranu. Kako bo izvedla to na podlagi novega zakona, še ni ja»-no, ker je več kakor notorično, da Jugoslavija niti zdaleka ne otežkoča potovanja svojih državljanov v Avstrijo ter je torej izgovor na kake protirepre-salije več kakor iluzoren.
Kakor je izvedeli Vaš dopisnik je na Dunaju cela vrsta Dunajčanov, ki so bili namenjeni oditi v Jugoslavijo na letovišče, odložila svoje potovanje ter mnogi med njimi že tudi spreminjajo svoje načrte.
Nova poostritev
abesinskega spora
Abesinski cesar je anektiral pokrajino, ki Jo Italijani proglašajo za svojo — Možno Je, da aneksi ja pospeši vojno napoved — Očitki Angliji
Rusko-cfanska trgovinska pogodba
Moskva, 18. junija AA. Rusija in Danska sta sklenili trgovinsko pogodbo, s katero urejata tudi valutna vprašanja med obema državama.
Rim, 18. junija, r. »Giornale d' Itaha« in drugi vodilni fašistični listi ponati-skujejo v senzacionalni obliki informacije londonskih listov o aneksiji afriške državice Djimma, ki meji na jugozapadu na Abesinijo. Djimma je bila dosilej samostojna država pod vodstvom sultana Abba Kifera. V začetku letošnjega leta je Abba Kifer umrl brez potomcev. Abesinski cesar je bil že prej z njem v tesnih zvezah in je spravil na vodilna mesta v upravi svoje zaupnike. Muslimanski pokret, ki ga je začel v zadnjem času propagirati abesinski cesar, je v Djimrni, ki je vsekozi muslimanska, zavzel velik vpliv. S spretno propagando je abesinski cesar sedaj dosegel, da so ga progllasili za sultana Djimme. S tem je postal njihov verski in državni poglavar ter je brez težkoč anektiral to državo, ki je velike strategične važnosti
V italijanskih krogih je ta vest delovala kakor bomba. Vsi italijanski listi izražajo skrajno ogorčenje nad tem korakom Abesinije. Pri tem se sklicujejo na i>ogodbe, ki jih je sklenila Italija z Anglijo v letih 1891, 1895 ln 1925 ter na pogodbo med Itailijo, Anglijo in Francijo iz leta 1906., po katerih je spadala Djimma v italijansko interesno področje. Italija je smatrala to pokrajino že več ali manj za svojo kolonijo. Zato naglašajo sedaj italijanski listi, da pomeni aneksija Djimme s strani Abesinije prilastitev italijanskega ozemlja. Italijanska vlada bo zaradi tega vtiožila oster protest v Londonu, ker so v Rimu prepričani, da Abesinija tega koraka ni napravila na lastno pest, marveč v sporazumu z Anglijo. Ni izključeno, da bo Italija smatrala aneksi jo Djimme za povod vojne napovedi Abesiniji
Kako v Rimu utemeljujejo svojo politiko
Pariz, 18. junija r. »Agence Finanoiere et Eeonom<ique« objavlja zanimive informacije o abesinski politiki Italije, ki so izzvale v pariških političnih krogih veliko pozornost. List dodaje, da ima informacije od osebe, ki soodloča pri zunanji politiki IfcaJije in je o vsem dobro poučena. Po teh informacijah utemeljujejo rimski krogi abesins-ko politiko Italije tako-le:
Ob konou svetovne vojne je šlo med drugim tudi za ureditev kolonijalnih vprašanj. Italiji je bilo z znano londonsko pogodbo iz leta 1915. zaradi katere je Italija stopila na stran antante, obljubljeno, rta bo v velik,! meri udeležena pri razdelitvi kolonij. Na žaloet pa je imela takrat Italija v Vereaillesu diplomate, ki niso dorasli svoji nalogi in niso bili sposobni, da bi branili upravičene zahteve Italije. Pozornost Italije so takrat odvrnili od kolonialnega problema na jadransko vprašanje in dosegli, da se je Italija bolj zanimala za Reko in Tre t, kakor pa za življenjsko važne kolonije.
Sedaj hoče Mussolini te napake popraviti. Mussolini hoče Abesinijo in misli, da ima Italija vso pravico do tega ozemlja, kajti gre za to. da se popravi krivica, ki ee je storila Italiji na vereajskl mirovni konferenci Anglija pa še vedno misli, da ima opraviti z nesposobnimi Italijanskim1 diplomati in prihaja vedno znova s svojimi zavajalnimi manevri, ki naj bi obrnili pozornost Italije drugam. V Londonu pra-
vijo, da mora Italija postaviti straflo na Brennerju, da bi branila hudo ogroženo evropsko civilizacdjo, ker bo sicer vsa Evropa prizadeta. Mussolini pa je pravočasno spregledal to dvolično igro. Friaana-va sicer, da obstoja problem Brennerja, je pa mnenja, da gre v bistv« 1« m to. da bi znova ogoljufali TtaPijo ln skonstruiran novo »jadransko« vprašanje slično onemu, ki so ga v Vereaillesu položi]« ItaJiJ! na krožnik. Na kratko: zopet hočejo oškodovati stalijo!
Baš zaradi tega je Mussolini v senatu nedavno izjavil, da je avstrijsko vprašanje evtropski problem, ki se ne ttfče samo Italije, nego vse Evrope. To pomeni, da Italija ne bi hotela še nadalje jamčiti za neodvisnost Avstrije, nego baš nasprotno. Tuda Mussolini je hotel s tem obenem na-glasiti, da ima Italija poleg Avstrije todtt še druge interese in da zaradi avstrijskega vprašanja nikakor ne bo odnehala v abesinskem vprašanju, ki ee mora za vsako ceno končnoveljavno urediti.
Abesinska pripravljenost
London, 18. junija AA. Diplomatski
urednik lista »Daily Telegraph« poroča, da so v Addiis-Abebi mnenja, da je vojna z Italijo neizogibna. Vojaška pripravljenost Abesinije je precejšnja. Skupno število pušk vseh vret cenijo na pol milijona, med njlimi je 100.000 najmodernejših modelov. 15.000 vojakov ee lahko smatra za prvovrstno oborožene. Skupno štev« I o strojnic cenijo na nekaj več ko 200.
Po nekem poročilu lista »Morningpoet« iz Džibutija, sta tjakaj prispeli dve Fok-kerjevi letali za abesinsko vlado. Ta dva aparata bosta najboljša med abeeinsfcimi letalstoimii silami.
Grandi odpoklican ?
Pariz, 18. junija AA. »Information« poroča iz Londona, da bo dosedanji italijanski poslanik na dvoru angleškega kralja Grandi najbrže odpoklican in da bo na njegovo mesto postavljen MussoJinfijev zet grof Cfiami.
Državni kongres obrtnikov
Beograd, 18. junija, p. V prostorih obrtniške zbornice se je pričel danes dopoldne 14. kongres Zveze obrtniških združenj. Za kongres vlada v vseh obrtniških krogih veliko zanimanje, kar se vidi tudi po številni udeležbi iz vseh krajev države. Zborovanje vodi predsednik beograjske obrtne zbornice g. Milan Stojanovič. navzoči pa so tudi zastopniki ministrstva za trgovino in ministrstva za gradbe. Predsednik g. Stojanovič se je v svojem uvodnem govoru najprvo spominjal blagopokojnega kralja Uedinitelja kot največjega zaščitnika jugo-slovenskega obrtništva, nato pa je predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku in ministru trgovine. Sledila so poročila o položaju obrtništva v naši državi. Vsa poročila slikajo težavno stanje, v katerega je zabredlo obrtništvo v sedanji gospodarski krizi. Obrtnik mora prenašati vedno večjo konkurencc trgovine in industrije, vedno večjo davčno obremenitev, pri vsem tem pa ga tlačijo neurejena kreditne razmere in vedno bolj se množeče šušmarstvo. Najhujše občuti obrtništvo konkurenco kartelov industrije in Inozemskih velepodietfj. k? so snravila domačega obrtnik* na rob pronada V obširn' resolucij zahtevajo obrtniki zaščito in pozivajo vlado, naj s primernimi ukrepi reši vsa našteta vprašanja.
■ % Beležke
Seja Narodne skupščine
Nadaljevanje verifikacijske debate — Zagrebški poslanec zavrača očitke proti nadškofu Bauerju — Minister Kojič vztraja na svojih izvajanjih
Beograd, 18. junija p. Narodna skupščina je po odmoru o pravoslavnih bin-koštnih praznikih danes nadaljevala ve-rifikacijsko debato. Senzacijo današnje seje je tvoril nastop zagrebškega narodnega poslanca dr. Mahnika, upravitelja nadškofijskih posestev, ki je bil izvoljen na listi ministrskega predsednika g. Jevtiča. Poslane k Mahnik je ostro nastopil v obrambo nadškofa dr. Bauerja in katoliške duhovščine ter zavračal izjave, ki jih je o delu duhovščine pri zadnjih volitvah podal minister pravde dr. Kojič.
Izzvan po Mahnikovem govoru je ponovno povzel besedo minister pravde dr. Kojič. v daljšem govoru pooijal zagovor dr. Mahnika in vztrajal pri svojih navedbah, ponovno naglašajoč, da vlada za nobeno ceno ne bo trpela takega postopanja duhovščine. Ostali govorniki na današnji seji so polemizirali z opozicijo, eden pa je zahteval razveljavljen je vseh opozicijskih mandatov. Verifikacijska debata se bo nadaljevala še jutri dopoldne, popoldne pa bo zaključno glasovanje o poročilu verifikacijskega odbora.
Otvoritev seje
Seia se je pričela kmalu po 10. uri pod predsedstvom dr. Dragiše Cvetkoviča. predsednika verifikacijskega odbora. Navzoči so bili vsi člani vlade. Predsednik se je uvodoma spomnil včeraj preminulega narodnega poslanca in bivšega ministra dr. Dobrivoja Popoviča ter v lepem govoru, ki ga je Narodna skupščina pokušala stoje, orisal njegovo zaslužno delo. zlasti na polju narodnega zdravja. Narodni poslanci so s klici »Slava!« počastili pokojnikov spomin.
Takoj nato je skupščina prešla na dnevni red in nadaljevala verifikacijske debato. Prvi je govoril narodni poslanec Mile Isakovič, ki je razpravljal v glavnem o terorju opozicije v drinski banovini, ceš da početje opozicijskih voditeljev v tej banovini ni prav nič zaostajalo za metodami in parolami v drugih pokrajinah. V drinski banovini se je opozicija posluževala naravnost komunističnih metod, kljuo temu pa ni uspela. Narod je spoznal svoje za-vajalce in jim pokazal hrbet, ker luče verno čuvati to, kar sta ustvarila «eiika Ka-radjordjeviča, Peter Osvoboditelj in Aleksander Uedinitelj.
Zagovor posl. Mahnika
Nato se je oglasil k besedi zagrebški narodni poslanec dr. Mahnik, upravitelj nadškofijskih posestev, ki je bij izvoljen na listi ministrskega predsednika g. Jevtiča V uvodu je izjavil, da bo govoril o stvareh, ki sicer ne bi spadale v Narodno skupščino, toda izzvan po govoru ministra pravde dr. Kojida smatra za svojo dolžnost, da nastopi v obrambo nadškota dr. Bauerja. Vlada j<3 za časa volitev in po volitvah pokazala skrajno tolerantnost m dobro voljo, zato obžaluje, da je opozicija dobronamernost vlade tako grdo zlorabljala. V tem se docela strinja z vlado g. Jevtiča, kar najbolje dokazuje dejstvo, da je izvoljen na Jevtičevi listi. Ne odobrava pa ostrih izrazov, ki so padli v teku verifikacijske debate na račun nadškofa dr. Bau-eria in katoliške duhovščine. Zato želi predvsem pojasniti namen in tendenco spomenice, ki jo je za časa volitev poslal nadškof dr. Bauer na najvišje mesto. Ta spomenica ni imela nikake politične tendence, marveč je smatral nadškof dr. Bauer za svojo dolžnost, da zaščiti svoje vernike. Nadškof dr. Bauer je znan kot sila dobrosrčen človek, ki nikomur ne odreče pomoči. Zato se mora tudi njegova spomenica tolmačiti drugače kakor pa se je to zgodilo v teku verifikacijske debate. Ta spomenica ni v ničemer naperjena proti vladi g. Jevtiča ter tudi nima nobene zveze z opozicijo. Obžaluje, da je opozicija spomenico nadškofa zlorabljala v svoje politične svrhe. Ko se je nadškof dr. Bauer vrnil iz Beograda, je bil poln optimizma in trdno prepričan, da bo vlada storila vse, da se bo zakon povsod spoštoval Tembolj obžaluje vse ostre besede, ki so padle na račun vrhovnega poglavarja katoliške cerkve v Jugoslaviji, ker on tega
res ni zaslužil in ni napravil tega koraka
na korist katerekoli politične stranke. Ob koncu je dr. Mahnik izjavil, da govori izključno v svojem imenu in da o teh stvareh z nadškofom sploh ni razpravljal.
Replika ministra dr. Kojiča
Ob splošni pozornosti je nato stopil na
govorniški oder minister pravde dr. Kojič. Uvodoma je izjavil, da visoko ceni patriotizem in veliko avtoriteto, ki jo uživa vrhovni predstavnik katoliške cerkve v Jugoslaviji ne samo v okrilju svoje cerkve, nego po vsej državi. Tega nikdar ni ne oporekal ne osporaval. V svojem govoru, na katerega se je skliceval dr. Mahnik, je govoril samo o koraku nadškofa dr. Bauerja in naglasil, da smatra vlada slej ko prej, da bi bila dolžnost ne samo katoliške. nego vseh veroizpovedi v Jugoslaviji, da v trenutku, ko nastopata običajno napetost in zaostrenost, kakor je bilo to zlasti pri petomajskih volitvah, po svoji duhovščini vplivajo pomirjevalno ter Sirijo idejo miru in sporazuma. Toda poslanica nadškofa dr. Bauerja ni bila prežeta te misli, marveč je izzvala še večjo zaostrenost.
»Ugotavljam, je dejal dr. Kojič med drugim, da s« iz poročila notranjega ministra jasno vldii, da so biki duhovniki ne samo katoliške, nego tudi pravoslavne ia muslimanske verske zajednice, ki ee v dobi volilne kampanje niso pojavljali med narodom z oljčno vejico miru, marveč so •izzivali to, za kar so kot duhovniki najmanj poklicani, to je mržnjo in bratski razdor ter zlorabljali na nedopusten način svoj duhovniška položaj, vero ln cerkev. Čudim se, da ee odlok vodstva katoliške cerkve duhovščini, naj ee ne meša v volilno borbo, ni izvajal, in vprašujem 6e, ali nii bila mnogo važnejša dolžnost onih, ki vodijo katoliško cerkev pTi nas, da se pobrigajo za izvedbo tega svojega odloka. Ugledni g. nadškof dir. Bauer bi naj bil rajši vprašal svojo duhovščino, zakaj se ni pokorila njegovi naredbi. Moč katoliške cerkve je baš v disciplini njenih čfla-nov, predvsem pa duhovščine. Preden je nadškof govoril o prestopkih žandarjev, o katerih sam priznava, da jih »i preveril, bi bil moral izdati ukrepe proti onim duhovnikom, ki 6e niso pokorili njegovim lastnim navodilom. To je bil smisel mojega govora. Ne bom grešil, če pri tej priliki v imenu kraljevke vlade zopet izjavim, da kraljevska vlada ne bo trpela nobenih zlorab spiritualnega položaja in vpliva duhovščine v naši državi.
Vladna večina je »prejela izjavo ministra dr. Kojiča z velikim odobravanjem.
Nadaljnji govorniki
Nato je govoril narodni poslanec Voja Djordjevič, ka je obširno razlagal politični položaj po volitvah, predvsem pa se je bavil z ukrepi, ki bi,jih po njegovem mnenju bilo treba izdati proti opoaiicijl. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi opozicija ovirala delo Narodne skupščine. Zato je mnenja, naj se razveljavijo vsi opoai-cijskii mandati, če opozicijski narodni poslanci v zakonitem roku treh mesecev ne bodo predložili svojih pooblastil in prišli v parlament.
Narodni poslanec dT. Pran M a r k i č je zopet govoril o terorju opozicije. Ostro je kritiziral tudi nastop nadškofa dr. Bauerja, češ da si je usodil predložiti na najvišje mesto spomenico s trditvami, o katerih sam prava, da jih ni proveril. V bivši Avstriji bi si niti podeželski župnik ne upal predložiti takega poročila sreskemu načelniku, kamo Li nadškof na najvišje mesto. Ob konou je zahteval, naj Vlada da svobodo tiska, da bo mogel pobijati take pojave.
Govorila sta nato še narodna poslanca Sava M i k i č o volilnem postopanju opozicije v zetski banovini in Todor 2ivko-v 1 č, ki je rekel, da je neumnost govoriti o sporazumu. Kdor je za sporazum, je že itak tu, z onimi pa se ni treba pogajati, ki sporazuma nočejo. Z njegovim sovo™m je bila seja ob 13. zaključena. Popoldne ni bilo seje, da so se poslanci lahko udeležili pogreba svojega umrlega tovariša dr. Popoviča. Prihodnja seja bo jutri.
Važni sklepi vodstva učitellskega udruženja
Ostavka predsednika Dimnika in izvršnega odbora JUU — Zaupnica glavnega odbora vodstvu organizacije
Tudi Avstrija zahteva
pravico oboroževanja
Zanimive izjave podfcancetorja Starhemberga — Od-noša ji do sosedov — habsburško vprašanje ni aktualno4
Beograd, 18. junija, p. Nedavno je izšel odlok prosvetnega ministra, s katerim je predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja g. Ivan Dimnik, ki je bil od izvolitve za predsednika dodeljen na službovanje v Beograd, premeščen na svoje prejšnje službeno mesto v Ljubljano. Zaradi tega je postalo dvomljivo, ali bo mogel še nadalje vršiti predsedniške funkcije. Ker so bili enaki odloki izdani tudi glede nekaterih drugih članov izvršnega odbora, je g. Dimnik sklical za pravoslavne bi nkoštne praznike v Beograd sejo glavnega odbora JUU, na kateri je podal obširno poročilo o položaju v JUU. Član izvršnega odbora g. Prezelj pa je seznanil glavni odbor z raznimi personalnimi zadevami. Predsednik g. Dimnik je nato prečital naslednjo izjavo:
Da bi dal glavnemu odboru JUU priliko, da se izjavi o dosedanjem in bodočem delu izvršnega odb )ra, je izvršnj odbor na svoji 32. seji soglasno sklenil staviti glavnemu odboru na razpoloženje vsa mesta izvršnega odbora. Izvršni odbor prosi za razrešnico, ako smatra glavni odbor za potrebno, da se v interssu boljših uspehov v organizaciji Izvede reorganizacija in spremeni način dela; prosi tudi tozadevnih sklepov glavnega odbora.
Glavni odbor je imel glede na to kratko posvetovanje nakar je soglasno sklenil. 1. Glavni odbor kot vrhovni predstavnik jugoslovenskega učiteljstva izraža popolno zaupanje vsem članom izvršnega odbora,
ki so prišli na to mesto po soglasni volji in želji celokupnega učiteljstva. 2. Glavni odbor v vsem odobrava stališče m delo, ki ga je opravil izvršni odbor, ker je storil, kar je bilo mogoče za stan in organizacijo in v korist šole, naroda in države. Zato ga poziva, naj ostane na svojem mestu in vztraja pri svojem dosedanjem delu. 3. Ker je izvršni odbor izraz splošnega razpoloženja v učiteljskih vrstah, se glavni odbor z vsem učiteljstvom popolnoma solidarizira z izvršnim odborom in prevzema vso odgovornost za njegovo delo.
Odlikovanja upoko jenih sodnikov in sodnih uradnikov
Beograd, 18. junija, p. Na predlog ministra pravde so odlikovani upokojeni sodniki odnosno sodni uradniki: z redom sv. Save II. »topnje Remigij Bučič in Anton Nagode, sodnika Stola sedmorice oddelka B. z redom sv. Save III. stopnje dr. Ivan Premšak, sodnik okrožnega sodiSča v Celju; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Josip M<klavčič. pisarniški ravnatelj Stola sedmorice oddelka B: z r wim sv Slave V. stopnje Julij Karbfi, vodja zemljiške knjige v Mariboru in Ivan Vidmaier. pisarniški uradnik sreskega sodišča v Ormožu.
»Naša politika«
Dr. Nikola Stoj a no vid, znani publicist in politik, ki pa se v zadnjem Sašu politično ni ndejstvoval, je napisal zanimivo knjigo, ki ji je dal naslov »Naša politika«. Knjiga obsega 110 strani in ima to-le vsebino:
1.	Uvod. 2. Pogledi na prošlost: Jugoslavija do uedinjenja in po uedinjenju (Jugoslavija ▼ trenutku uedinjenja, po sprejetju ustave, splošni kritični obzornik, pregledi). Propu-ščena ostavka. 3. Nova Jugoslavija: a) Zunanja politika; b) Politika v državnih mejah (Pogoji dobre politike, naloge državne uprave, organizacija države, način izvedbe); c) Družbeni pogledi in pokreti; 5) Politične organizacije in ljudje; d) Zaključki.
Smoter, ki je vodil dr. Stojanoviea, da je napisal to knjigo, je izražen, ne motimo se, ako to trdimo, v tem-le odstavku njegove uvodne besede k knjigi: >Marsejski atentat je odprl oči tudi najbolj nevernemu Tomažu o težkem položaju in o velikih nalogah Jugoslavije. Prišel je čas, ko moramo dokazati svojim sovražnikom, da so oni res ubili silnega kralja, ali da so z istim strelom ludi prebudili narod jakega duha in velike sile. To bo naša največja in najlepša osveta i» posveta.«
Delovni program socialističnih sindikatov
Sarajevski kongres socialistiCnih strokovnih organizacij je izdelal obširen socialno-politični program, za katerega se bodo borile v njem organizirane socialistične strokovne organizacije, ki jih je doslej 38. Glavne točke tega programa so: 1. borba za uvedbo minimalnih mezd na podlagi zako liito določenega eksistenčnega minima,
2.	borba proti reakciji, ki ograža socialno-politične in delavske varstvene zakonodaje,
3.	borba za zaposlitev vseh brezposelnih in
4.	borba ter delo za okrepitev delavskih organizacij. O načinu akcije za izvedbo tega programa je sklican za prihodnji mesec ▼ Zagreb velik sindikalni svet vseh delavskih socialističnih strokovnih organizacij.
Tudi »Slovenski Gospodar«
Tudi mariborstai »Slovenski goepoda<r« se je priključil ob >ru listov-, t« so z velikim veseljem pograbili kost, v kolikor je še ostala »Glasu naroda« v borbi proti tej nesrečni JNS. Kakor je sicer drugače »Slovenski gospodar« kaj šteiljiv s prostorom, je to pot na široko prepisal »lovite uvodnike lista iz Merkurjeve tiskarne proti JNS. Pri tem pa je seveda zlobno pripomnil v Informacijo svojih bralcev, da gospodje ofcoM »Glasa« ne pišejo svojih paskvilov proti JNS zavoljo stvari same, nego lz raalo>gov, ki eo le predobro znani.
Odhod rumunske kraljice
Beograd, 18. junija. AA. Snoči ob 23.30 je odpotovala iz Beograda rumunska kraljica Marija. Na topčiderski postaji so se od nje poslovili Nj. Vel. kraljica Marija ter Nj. Vis. knez-namestnik Pavle in kne-ginja Oiga.
Pogreb dr. Popoviča
Beograd, 18. junija p. Danes popoldne je bil pogreb pokojnega narodnega poslanca in 'bivftfga ministra dr. Dobrivoja Popoviča. Udeležili so se ga vsi člani vlade, skoro vsi narodni poslanci in mnogo senatorjev ter veliko število pokojnikovih osebnih prijateljev m znancev.
Nov pomočnik ministra za gradbe
Beograd, 18. januarja, p. Z« pomočnika ministra za gradbe je bil imenovan inž. Ga-vrik> Parunovič, dosedanji načelnik ekonomskega oddelka v tem ministrstvu.
Železniška nesreča v Brucku ob Muri
Gradec, 18. junija w. Brzi vlak, ki odhaja ob 9. dopoldne z Dunaja proti Mariboru, je okoli 14. zavozil na postaji v Brucku ob Muri na tir, na katerem je stal graški brzi vlak za Dunaj. Strojevodja dunajskega vlaka je mogel še pravočasno potegniti zavore, tako se je sunek omilil. Prvi kolesi stroja brzega vlaka sta skočili s tira Zaradi močnega sunka je bilo v obeh vlakih okoli 60 06eb lažje ranjenih. Ranjencem so na postaji nudili prvo pomoč, nakar so nadaljevali vožnjo.
Macdonald bo zopet potoval v Ameriko
London, 18. junija. AA. Današnji »Daily Herald« poroča, da pojde podpredsednik vlade Macdonald v kratkem v posebni misiji v Zedinjene države Severne Amerike. Angleška vlada je mnenja, da zahteva sedanji mednarodni položaj čim iskrenejšo in obsežnejšo izmenjavo misli med predsednikom Rooseveltom in najbolj poklicanim predstavnikom Velike Britanije.
Amnestija v Grčiji
Atene, 18. junija, č. Ker »e je v grški notranji politiki pojavilo znova neko ravnovesje, je vlada sklenila proglasiti veliko amnestijo za vse udeležence marčne revolucije. Amnestija bi se nanašala tudi na emigrante, ki še niso bili obsojeni pred izrednim sodiščem, izvzemši Venizelosa in generala Plastirasa, ker bi njun povratek lahko postal opasen za razvoj grških notranjih političnih razmer. Vlada namerava vrniti revolucionarjem tudi njihova posestva, ki so jim bila zaplenjena.
Kuga na Kitajskem
Šanghaj, 18. junija. AA. Po nekem poročilu lista »Sumpao« je izbruhnila v pokrajini čunangču na obrežju fukijske pokrajine kuga, ki ji je doslej podleglo že nad »to ljudi. Vlada te pokrajine je izdala obrati« varnostne ukrepe, da se okužbi ue razširi še na druge pokrajine.
Madžarsko oboroževanje
Budimpešta, 18. junija AA. Vlada bo danes predložila parlamentu zakonski načrt o letalski obrambi Madžarske.
Pariz, 18. junija č. Avstrijski podkance-lar knez Starhemberg je sprejel poročevalca tukajšnjega lista >Joura* in mu podal
daljšo izjavo o avstrijski politiki. Poudaril je, da je treba za vsako ceno preprečiti pruski vpliv na Avstrijo, kar je mogoče le s pomočjo tesnejšega sodelovanja med podunavskimi državami. Toda te bi morale opustiti svoje sedanje pozicije, ki so jih zavzele samo zaradi svojega prestiža Med njimi bi se morala s posebnim gospodarskim sporazumom utreti pot za politično zbližanje. Mnogo se je storilo v tem pogledu na konferenci v Benetkah. Naj bodo sedanje razmere kakršnekoli, bo čas prišel, ko se bomo čudili, da je moral imeti vsakdo potni list, kdor je hotel potovati iz Avstrije v soaedne države.
Na vprašanje, aii je možna restavracija Habsburžanov, je Starhemberg odgovoril, da to vprašanje sedaj ni aktualno in da se sosedne države protivijo povratku te dinastije v Avstrijo. Morda bodo svoje nazore kdaj izpremenile, ko se bo zopet o jamčilo njihovo zaupanje napram Avstriji. Sedanja pogajanja nimajo z restavracijo Habsburžanov ničesar skupnega
Tem bolj važen je problem avstrijske enakopravnosti v oboroževanju. Avstrija potrebuje močno vojsko za obrambo svojih meja in kot najboljše sredstvo proti narodno socialistični nevarnosti. Ne sme se zgodita, da bi bil le Hitler izvojeval vojaško enakopravnost Nemčije, marveč se mora
Hitler na pogrebu žrtev v Reinsdorfu
Wittenberg, 18. junija AA. Ob 12. Je bil ob navzočnosti državnega kancelarja Hitlerja pogreb žrtev katastrofe v Reinsdorfu. Pred tovarno so postavili 60 krst s trupli žrtev. Na desni in levi strani govorniškega odra, kjer je imel državni kancelar Hitler posmrtni govor, so bile klopi za rodbine ponesrečencev. Na krstah je bilo nešteto vencev, med njimi velikanski lovorjev venee z napisom: »Našim mrtvim tovarišem — užaloščeni narod.«
Posmrtna svečanost ee je začela s sviranjeni odlomkov iz »Eroice«. Nato so opia-vili posmrtne obrede evangeljski in katoliški duhovniki.
Berlin, 18. junija. AA Iz vse Nemčije prihajajo darovi za rodbine žrtev reinsdorfske katastrofe. Odbor, ki zbira podpore, je sklenil pozvati javnost, naj pošilja darove v naturi. Odbor bo započel tudi akcijo za z*radnk) začasnih stanovanj za rodbine padlih žrtev. Rodbine z otroki bodo prejemale na mesec po 300 mark
Trocki na Norveškem
Oslo, 18. junija. AA. Uradno poročajo, da sta Trocki in njegova soproga prejela dovoljenje za šestmesečno bivanje na Norveškem. Med tem časom se bosta morala vzdržati vsakega političnega delovanja in vsako propagande proti vladam in deželam, ki so v prijateljskih odnošajih z Norveško. Trocki se je formalno obvezal, da se ne bo bavil s politiko in da ne bo delal nikake propagande. Obljubil je tudi, da bo stanoval v kraju, ki mu ga bodo določili. V zadnjem času se je Trocki mudil na Francoskem, na Norveško se je pa pripeljal čez Anvers.
Splošna vojaška dolžnost v Iraku
Bagdad, 18. junija. AA. Kralj je podpisal zakon o ustrojstvu vojske, ki ga je že lani odobril iraški parlament. S tem zakonom se uvaja splošna vojaška obveznost. V Iraku bo moral vsak moški državljan od 18. do 21. leta služiti enoletni vojaški rok. Prihodnja štiri leta bodo vojaški obvezniki spadali v prvi poziv, nadaljnja štiri leta pa v drugega
Mednarodni kongres za radijske programe
Varšava, 18. junija. AA. Danes ob 15. se je tu začel kongres mednarodne zveze za radijske programe. Kongres bo izvolil novega predsednika zveze in več novih članov osrednje uprave. Nadalje je na dnevnem redu cela vrsta tehničnih vprašanj in vprašanje medsebojne izmenjave programov v interesu čim živahnejših kulturnih stikov in medsebojnega spoznavanja med narodi. Kongres je otvoril pomočnik ministra za pošte in brzojav, ki je v svojem govoru pozdravil tuje delegate ter poudaril velikanski kulturni pomen radia.
Brez službe in neveste y smrt
Ljubljana, 18. junija
V Mostah se je davi na Zaloški cesti zgodil samomor, ki je spet značilen primer življenjske tragedije današnjega časa. Policijska stražnica v Mostah je bila okrog pol 7. obveščena, da se je na dvorišču hiše št. 128 na Zaloški cesti v nenavadnih okoliščinah ustrelil mlad fant Komisija, ki je takoj prihitela na kraj nesreče, (tvorila sta jo zdravstveni svetnik dr. Luznar in dežurni uradnik Podobnik), je našla že mrtvega 25!etnega posestnikovega sina Martina Blasa. Fant je na skrivem prišel v šupo s karabinko. katere kopito je potem oprl ob voz. cev pa si naperil naravnost na srce. tako da strel ni mogel zgrešiti. Krogla mu je v hipu pretrgala nit življenja Na prošnjo Klasovih staršev je komisija odredila, da mu doma pripravijo mrtvaški oder. Kaj je gnalo v smrt simpatičnega, priljubljenega mladeniča? Kakor pripovedujejo, je mladi Blas svoj čas vložil prošnjo na upravo tobačne tovarne za namestitev Dejstvo, da je bila prošnja odklonjena. ga je tako potrlo. da si je pognal kroglo v srce Kakor pripovedujejo, je Imel dekle, ki je izjavilo, da ga vzame »amo pod pogojem, če bo imel državno službo Ker je ni mogel dobiti In se je s tem dekletovo razmerje do njega vidno ohladilo, je obupaL
tudi nad Avstrijo ukiniti sleherna vojaška
kontrola.
V osta.em je narodno socialistična propaganda neznatna in morda najjačja v južni Tirolski, ker gre Prosom za to, da skalijo odnošaje med Avstrijo tn Italiio
Fey v Budimpešti
Budimpešta, 18. junija, č. Avstrijski minister Fey je prispel danes v Budimpešto, kjer bo predaval o novi avstrijski ustavi. Pravijo, da namerava s tem prikriti svojo politično misijo. Vsekakor je gotovo, da se bo sestal z državnim guvernerjem Horthy-jem in ministrskim predsednikom Gombo-sem.
Hitlerje v ske demonstracije na Dunaju
Dunaj, 18. junija č. Včeraj so na Draiajn in v okolici doživeli ponovno burne demonstracije avstrijskih narodnih eoclaJi-stov. Sredi mesta, zLaerti pa na peniferdjti so hitlerjevaki omladinoi uprizorili več demonstracij in na nekaterih stavbah so izobesili hitlerjevske zastavice s kljukastim križem. Oblasti so imele polne roke dela. V mesta kakor tjndl v okoKcfl je bSo aretiranih 150 mladih ljodi. Proglašeno je bilo alarmno stanje. PoBioijs-ke 6traže so bile povsod ojačene. Izredni režim bo trajal do četrtka. Demonstracije so se vršfle zaradi Hitlerjevega godsa.
Zločin na Bogenšperku pred sodiščem
Ljubljana, 16. jtrnf^a
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Orožen, je danes obravnaval v dveumi razpravi zločin, ki ee je 33. aprila letos zgodil na Bogenšperku. Drž. tožilec g. Branko Goslar je obtoži! 171etnega Leopolda Zupančiča najprej po-skusenega umora in nato še poskušenega požiga Zaradi maloletnosti obtoženca je bila obravnava tajna.
»Jutro« je svoj čas obširneje poročalo o žalostnem dogodku. Polde je neoporečno nadarjen fant. V soli je bil prav dober učenec in je preskočil kar iz 4. razreda v 6. razred. Toda hudo ujezljiv in maščevalen je. Tisto nedeljo je v gradu bivajooo gospodinjo 701ctno Marijo Tomažinovo napadel najprej v kuhinji z velikim nožem, nato jo je vlekel v spodnje kleti, kjer jo je obdeloval še z britvijo, poletom in bajonetom. Ko je Tomažinovo do nezavesti poškodoval, jo je še zavlekel v mračen in mrzel prostor tik podzemeljskega vodnjaka in jo tam prepustil nadaljni usodi. Po 34 urah so jo pozneje našli vso premraže-no, onemoglo in nezavestno. Prepeljano v ljubljansko bolnišnico so jo zdravniki z najskrbnejšo nego ohranili pri življenju. Tomažinova je simpatična ženska, preprosto in dostojno oblečena, na obrazu pa kaže črte odločne ženske. Glavo ima še vedno obvezano. Prišla je na sodišče, da je v glavnih potezah orisala usodni dogodek. Obtoženec si je kot nekdanji uslužbenec na graščini enkrat izposodil graščakovo mornariško uniformo in damsko obleko, da je sam kot igralec nastopil v igri »Poslednji mož«, damsko obleko pa je posodil dekletu. Zaradi vsega tega je bil odpuščen. Iz maščevanja se je potem znesel nad staro gospodarico.
Po tajni razpravi je predsednik objavil sodbo, s katero je Leopold Zupančič obsojen zaradi poskušenega umora in posku-šenega požiga na 5 let in 6 mesecev ro-bije.
Iz organizacije davč. nameščencev
Beograd, 18. junija p. Na zadnji skupščini udruženja davčnih nameščencev je bil izvoljen novi upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen šef beograjske davčne uprave Milutin Milovanovič.
Vienna : Sparta 1:1 (1:0)
Dunaj, 18. junija. wp. Pred samo 6400
gledalci se je danes vršila tekma za srednjeevropski pokal med Vienno in praško Sparto, ki je z 1 : 1 (1 : 0) ostala neodločena V prvi polovici so bili Dunajčani boljši ter so dosegli vodstvo po Holecu. V drugi polovici so se Čehoslovaki popravili ter v 25. min. izenačili. Gol je zabil Nejedly. V prvi polovici je imel golman Sparte Klenovec večkrat priliko, da se izkaže. Igral je zelo požrtvovalno ter je bil tudi nekoliko poškodovan. Kljub temu ie igral dalje. Igra je bila z obeh strani zelo ostra.
Proti sodniku Italijanu Sassiju je občinstvo večkrat demonstriralo, ker mnc/go foulov ni kaznoval.
Beograd, 18. junija Včeraj se je končal lahkoatletski tromateh Praga-Bukarešta-Beograd. Zmagala je Praga s 107 točkami. Beograd je dosegel 94, Bukarešta pa 63 točk.
12 minut se bo vendarle igralo
Sofija, 18. junija n. Preostanek nogometne tekme med reprezentancama Jugoslavije in Rumunije se bo vršil v petek. Igrali bodo 12 minut, za kolikor je bila skrajšana včerajšnja tekma. (Glej tudi športno rubriko.)
Vremenska nanoved
Vremensko stanje 19. t. m.: Ciklon s središčem nad Britanskimi otoki povzroča dež v zapadni Evropi, Visok pritisk s pretežno vedrim vremenom drugod. — V Jugoslaviji Je ponekod deževalo na vzhodu, drugod se Je zvedrilo Temperatura je padla povprečno za 5 stopinj. Minimum Mrzle Vodice 5. maksimum Plevlje 87.
Novoaadska vremenska napoved za are-do: Vedro, ohlajen je na sereroaapad« mogoče tu di dež.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, toplo vreme, ponekod nekaj padavin.
Dunajska vremenska napoved za sredo; V južnih Alpah možnost neviht.
Maši kraji In ljudje
Bolgarski železničarji v Ljubljani
Včeraj dopoldne je prispelo na turneji po Jugoslaviji 64 bolgarskih železničarjev — V teku dneva so si ogledali Ljubljano, danes so odšli na Gorenjsko
Ravnatelj Josip Cngmus (X) pozdravlja bolgarske železničarje v imenu ljubljanske železniške uprave
Ljubljana, 18. junija Bolgari so v Ljubljani zmerom bolj dobrodošli gostje in zato je trmljivo, da je tudi za prihod bolgarskih železničarjev v Ljubljano vladalo precej zanimanja. Sprejemni odbor je poskrbel za okrasitev kolodvora, s katerega je poleg dveh državnih trobojnic na častnem mestu vihrala tudi bolgarska državna zastava; prav tako pa bo bile okrašene tudi vse postaje od Savskega Marofa preko Zidanega mosta do Ljubljane, koder so bolgarski gostje prevozili prvi del proge na območju ljubljan-
rtopnik banske uprave banski svetnik dr. Trstenjak, zastopnik mestne občine mag. nadsvetnik dr. Rupnik, za UPZ skladatelj Emil Adamič, nato pa vsi najvišji železniški funkcionarji z direktorjem Cugmusom na čelu. Vlak je točno ob 937 zavozil pred postajo. V hipu se je množica zgrnila okoli štirih posebnih vagonov, ki so bili uvrščeni takoj za strojem, da obsuje s cvetjem in čim lepše pozdravi drage goste. Dame v narodnih nošah so okitile vse izletnike, medtem pa je direktor Cugmus v imenu vseh železničarjev ljubljanske di-
Na čelu sprevoda korakajo za želez, godbo voditelji bolgarskih železničarjev.
direkcije. Na vseh postajah, kjer je imel brzi vlak količkaj postanka, so lokalni železniški funkcionarji kratko pozdravili goste in jih obsuli s cvetjem. Tako so jih presenetile Brežice, z godbo, šolsko mladino in cvetjem Zidani most in nič manj presrčno tudi Litija, dasi se tamkaj vlak ni ustavil.
V Ljubljani je bilo že okoti 9. ure vse živo na kolodvoru. Med prvimi odličnimi gosti sta prispela zastopnika bolgarsko-jugoslovenske lige predsednik Rasto Pusto-slemšek in tajnik dr. Stanko Jug, dalje za-
rekcije kratko pozdravil izletnike z željo, da bi preživeli nekaj prijetnih uric na območju njegove direkcije, obenem pa bili in ostali glasniki velike vzajemnosti, ki naj v bodoče čimprej in vse globlje druži oba bratska naroda. Za dobrodošlico se je zahvalil vodja bolgarske skupine načelnik strojnega oddelka inž. Simeon Genkov in zaključil svoja temperamentna izvajanja z gromkim: Ura! Godba »Sloge« je medtem odigrala bolgarsko in jugosloven-sko državno himno. Gostom sta nato poželela prijetno bivanje in položila na srce
Pogled na veliko množico, ko je na perona glavnega kolodvora sprejela bolgarske goste.
gojitev bratske ljubezni za mestno občino g. dr. Rupnik, za bolg.-jugoslovensko ligo pa ravnatelj Rasto Pustoslemšek.
Bolgarski železničarji — 64 po številu, med njimi skoraj tretjina mašinskih in gradbenih inženjerjev — so nato v kratki, zato pa tembolj intimni povorki odšli z godbo »Sloge« na čelu po Masarykovi, Mi-Klošičevi in Pražakovi ul. v prostore »Ljubljanskega dvora«, kjer jih je čakala majhna zakuska. Presrčen vtis je napravil tamkaj improvizirani pozdrav ge. Duhovnikove. Po zajtrku so Bolgari v spremstvu domačih železničarjev odšli peš po Študen-tovski ulici na Grad. Na zapadni razgledni strani jim je viš. kontrolor Jenko kratko raztolmačil zgodovino nekdanje Emone in modeme Ljubljane, nato pa so si ogledali grajsko poslopje s francosko »štir-
noc, se vpteaff v grajsko spominsko knjigo, obšli turške šance ter se po Oso j ah vrnili v Florjansko ulico in na Stari trg. Po ogledu magistrata in slikanjem pred Rob-bovim vodnjakom so se povzpeli na teraso nebotičnika, kjer so bili — kolikor že ne na Gradu — uprav očarani nad krasno lego Ljubljane in njeno divno okolico.
Tudi popoldan je potekel v ogledovanju mesta. Tako so gostje posetili muzej in Narodno galerijo, proti večeru pa so v skupinah odšli v tivolske nasade, ki jih niso mogli dovolj prehvaliti. Domači so jih h koncu povedli še do »Bellevua«, nato pa so se polagoma vrnili v »Zvezdo«, kjer jim je bila prirejena večerja v krogu domačega železničarstva in ostalega občinstva. Zabava je bila intimna, domača kakor da se je sestala družiba samih starih znancev, in je trajala pozno v večer.
Danes pojdejo bolgarski železničarji na vreme, in mnogo sonca, da bi enkrat v izlet v naš gorenjski kot! Želimo jim lepo vsej prelesti videli očaka Triglava in divno pokrajino, ki jo čuva zanje in za nas!
Spominska plošča Ivanu Vrhovniku
Ivan Vrhovnik, čigar dragoceno življenje, najzvestejše služeče Bogu in narodu, je ugasnilo letos 8. marca, bo počaščen s spominsko ploščo, kakor jo je ta sloveči naš zgodovinar, pisatelj m narodni prvo-boritelj zaslužil. Spominska plošča bo odkrita v nedeljo 23. t. m. ob 11. dopoldne na njegovi rojstni hiši v mežnariji cerkve sv. Petra v Ljubljani. Ploščo je preskrbelo mestno poglavarstvo, v varstvo pa jo sprejme šentpetrski župni urad. Vsi čestilei pokojnega Ivana Vrhovnika so s tem vabljeni k slavnosti, katere pa se bo gotovo udeležil tudi širši krog naše narodne javnosti.
Ivan Vrhovnik se je rodil kot sin cerkov-
nika pri Sv. Petru 24 junija 1854, na isti dan, ko je škof Anton Alojzij Wolf blagoslavljal temeljnik nove trnovske cerkve. To naključje je bilo kakor določitev rojenic, da bo njihov varovanec navezal velik del svojega življenja na trnovski del Ljubljane. Vsako leto .na predvečer njegovega rojstnega dne in godu je bil za trnovsko župnijo prazničen, saj je Janez Krstnik tudi trnovski patron. Se posebno praznična naj bo tudi letošnja nedelja, ko bo s spominsko ploščo počaščeno veliko in zaslužno delo blagopokojnega župnika Ivana Vrhovnika.
Zločinec Josip Bradeško na begu
Ljubljana, 18. junija
Armadica zloglasnih zločinccv, ki daje zadnji čas policiji in žandarmeriji toliko opravka, se je danes ponoči povečala še za enega nevarnega prevejanca, ki spada vsekakor v najtežjo kategorijo ljudi, kar jih v tej dobi kriminala beži pred roko pravice. Josip Bradeško, znan vlomilec in tat, večen prebivalec jetnišnice, je danes ponoči na rafiniran način pobegnil iz zaporov ljubljanskega okrožnega sodišča. Bradeško, ki je bil svoj čas obsojen zaradi raznih vlomov in tatvin na dve leti robije in ki mu je sodišče kot zakrknjenemu, nepoboljšljivemu tolovaju nato privrglo še ukazen, da za trajno ostane v prisilni delavnici, je zaradi svojega upornega zadržanja v ječi moral pred kratkim za nekaj časa v disciplinsko celico, ki se nahaja v kleti jet-niškega poslopja Okrog 1.30 ponoči pa je Bradešku uspelo, da odstrani železne križe na oknu in pobegne.
Uprava jetnišnice, ki je takoj uvedla preiskavo o tem senzacionalnem pobegu, je dognala naslednje podrobnosti: Bradeško se je spričo dejstva, da je bil za vse življenje obsojen med jetniške zidove, neprestano ukvarjal z mislijo, kako bi se dokopal do svobode. Kot star arestant, ki ie dobro poznal vse trike in metode izkušenih prebivalcev kaznilnic, je na nepojasnjen način prišel nekje do miniaturne ža-gice za železo, ki si jo je vdelal v svoj čevelj tako, da jo je skril med notranjkom in podplatom. S to žagico, ki jo je znal vtihotapiti tudi v disciplinsko oelico, ie ponoči, ko je bila vsa hiša pogreznjena v spanec in so bedele samo zmerom pozorne
oči dežurnih stražarjev, prepilil križe na oknu in jih ukrivil s pomočjo rjuhe, ki jo je zvil v vrv, tako da se je obesil nanjo z vso pezo telesa Pri tej priliki je vredno pripomniti, da so omrežja na oknih naše jetnišnice iz navadnega železa namesto iz jekla m da zavoljo tega ne nudijo zadostnega jamstva za varnost pred begom. Paznik, ki je imel službo v bližini Bradeškove celice, je začul nekakšen šum in je takoj odhitel v inšpekcijsko celico po ključe in aviziral še enega tovariša, kakor narekuje to v takšnem primeru uradni predpis. A ko je hip nato prihitel nazaj in odklenil težka vrata, je bila celica že prazna. Jetnik je skozi okno skočil na sprehajališče, no.to preplezal ograjo, skočil na drevo, preplezal še zunanji zid in po Pražakovi ulici izginil v noč. Pazniki so sicer takoj uprizorili pogon za njim, a noč ga je vzela, da ni ostalo po njem ne duha ne sluha.
Ko je Bradeško pobegnil, je bil bos in gologlav, oblečen samo v srajco, spodnje hlače «n v hlače iz običajne arestantovske raševine. Pobegnil je po vsej verjetnosti proti Rožniku in od tam proti Polhovemu gradcu, odkoder je doma. Rojen je bil Bradeško 3. marca 1896 v Praprečah, njegov osebni popis navaja: visok 164 cm, sr<?dnje močan, podolgastega, zdravega obraza, precej plešast, sicer pa kostanjevih las in prav takšnih obrvi, sivih oči, slabih zob, obrit. Kot posebno znamenje nosi na desnem licu brazgotino od rane. Ker v obleki, ki jo je odnesel iz ječe, ne bo mogel dalje, je kje na poti že gotovo poizkusil vlomiti, da se malo bolje opremi in pripravi za nov« podvige.
Smrtna nesreča v kotredeskem rovu
Zagorje, 18. junija
Zgodaj davi je rudarje globoko užalosti-la vest o tragični smrti 331etnega tovariša Jožeta Prašnikarja, ki je bil zaposlen pri zidavi jaška v kotredeskem rovu. Potrti in zamišljeni so se rudarji zbirali na cesti, iz hiše pod Skalo pa se je slišal pretresljiv jok.
Ob 22. je nastopila partija: Prašnikar, Šinkovec in Grčar, ki opravljajo zidarska dela Grčar je bil nekje drugje zaposlen, Prašnikar in Šinkovec pa sta delala skupaj, ko je okrog 2. zjutraj padel na oder ali »pin« težak kamen. Oder se je porušil in je Prašnikar padel v 80 m globok jašk, dočim se je njegov tovariš Šinkovec oprijel nekega ogrodja in tako rešil.
Ko so prišli do ponesrečenca, je bil ie mrtev. Odnesli so ga v kopalnico, kjer so ga očistili, potem pa so mu v bolnišnici Bratovske skladnice obvezali strašno razbito glavo. Pokojnikova žena in drugi stanovalci v hišah pod Skalo 6o bili že ob i zjutraj obveščeni o smrtni nesreči. Mrtvega Prašnikarja so prinesli v njegovo stanovanje ob 5. zjutraj, baS v času, ko bi
se bil moral po napornem delu vrniti k počitku.
Obžalujoč žalostno usodo svojega tovariša, razpravljajo rudarji tudi o vzroku nesreče. Soglasno je mnenje, da je tudi ta nesreča usodna posledica naglega dela V rudnikih se mnogo praznuje, v pičk> odmerjenih dneh obratovanja pa se dela * vso naglico. Saj tudi v hudih skrbeh za zaslužek rudarji sami tedaj ne mislijo dosti na preteče nevarnosti. O tem priča tudi manjša nezgoda, ki se je snoči pripetila v kisovškem obratu.
Nesrečna družina
Lendava, 18. junija »Jutro« je poročalo, da je bil pred kratkim ogenj na Hotizi. Zdaj SC JC dognalo, da je ogenj zanetila gospodinja sama Vdovi Horvatičevi se je omračil um in je na podstrešju zakurila ogenj. Mož Horvati-čeve je pred leti med vožnjo iz Zagreba domov padel pod vlak in se je ubil. Zapustil je materi šest mladoletnih otrok. Vsa družina je živela v velikem pomanjkanju.

so hitro sveže o-prone — vzemi samo LUX!
pristen samo v tem zav
Sirote ao izgubile zdaj še mater, ki je v duševni zmedenosti povzročila, da so ostali tudi brez strehe.
Huda
požarna nesreča
Gornja Radgona, 18. junija
Niso se 5e osušile gasilske cevi gornje-radgonskih gasilcev od petkovega požara v Ivanjcih, že je v soboto opoldne plat zvona naznanil ponovno požarno nesrečo. V gospodarskem poslopju posestnika Žnu-derla v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni je iz neznanih vzrokov začelo goreti. Ker je vladala v zadnjem času precejšnja suša in je del poslopij lesen, so ognjeni zublji kaj hitro zajeli vse gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Vse je pogorelo do taL Zgorel je tudi ves živež in 4 svinje, hnde opekline po rokah pa je zadobila Znuder-lova stara mati.
Na kraj nesreče so sicer kmalu prispeli gornjeradgonski gasilci, gasilci rz Ra-dencev in Orehovcev, vendar je bilo gašenje dokaj otežkočeno, ker je vladal hud veter, na drugi strani pa so zaradi pomanjkanja vode morali črpati vodo iz oddaljenosti okrog 1000 m. Škoda je tem občut-nejša, ker so bila poslopja zavarovana zelo nizko.
81 zaporov na grbi enega človeka
Ljubljana, 18. jrrofja
Policija je danes izročila sodišču 521et-nega poklicnega vagabunda Ivana Žabjeka iz Spodnje Hrušice, ki je šel tokrat »uživat« že svojo 81. kazen. Vse življenje Žab-jek ni bil deležen drugega, kakor da je v kratkih časovnih razdaljah od zapora do zapora po malem sleparil, kradel in živel na vse načine, ki so prepovedani. Med kaznimi, ki jih je že odsedel, so razen številnih manjših — kakor so po navadi majhni in skromni tudi njegovi kriminali odsedel tudi nekatere večje,' enkrat kar dve leti skupaj. Te dni se je Žabjek pomešal med kmetiške okoličane, ki na Sv. Petra nasipu prodajajo krompir. Dvema kmetoma je v dveh krčmah poneveril sedem ali osem vreč krompirja, ki sta jih bila tam shranila za svoje odjemalce. Ivan Žabjek pa je seveda že prestar in preveč vajen svojega posla, da bi ga mogla 81. kazen zaobrniti na pravo pot.
Stara Micka iz Žirov, ki je včasih slovela za dobro kuharico, krade zdaj vse, kar ji pride pod roko. Bila je nad 23krat kaznovana zaradi tatvine. Danes je prišla pred 3 sodnike, ker jo je državni tožilec obtožil, da je letos sredi maja v Škofji Loki ukradla 2 ženska dežnika, vredna 250 Din in da si je prilastila še tretji dežnik, katerega lastnica je neznana. Micka iz Žirov je vse priznala, samo za tretji dežnik je trdila, da ga ni ukradla, marveč si ga je samo izposodila Obsojena je bila le zaradi prvih dveh dežnikov na 6 mesecev strogega zapora, zaradi tretjega pa je bila oproščena Po sodbi se je Micka priklonila sodnikom: »Sprejmem! Hvala vam lepa!« Tudi branilcu se je lepo zahvalila, ker da je govoril fletno in imenitno.
Po ravnem in čez klance na Oplenac
Maj je vsa slavonska in sremska ravan V zdravem zorenju. Vročina pritiska, potovanje ni užitek ne podnevi ne ponoči. Toda kdor hoče spoznati, kaj in koliko vsega nam rodi naša zakladnica, mora na pot zdaj, ko bosta Peter in Pavel pozlatila, kar je Marko ozeleniL
Z brzovlakom spemo v noč. Ugasnili smo luči po kupejih, toda ne moremo spati. Vlak je poln, v vseh razredih pokimavamo. Tisti, ki smo ob oknih, se zagledamo v pokrajino, ki enolična pa vendar zanimiva hiti mimo nas. Svetla je noč, mesec se je prebil skozi oblake. Majhne, največ iz ilovice zgrajene domačije se pod črnimi slamnatimi strehami svetlikajo na samem. Velikanski kupi sveže nagrabljenega sena so podobni zamorskim kolibam, v mesečini se srebri in grblje žito. Pošumevajo temni gaji, tam za njimi pozivajo favni s siringo nimfe k plesu. Sproži se nekaj živega ob progi — bogve kakšna divjačina se požene v divji beg čez ravan in izgine za ločjem.
Zgodaj se dani, zardijo oblaki visoko na nebesnem svodu, vijoličasta svetloba obli-ie nedogiedno planjavo. V očarljivih, pastelno mehkih barvah ležijo polja, prepolna valujočega žita. krompirja, koruze, visoke lu-cerne, cvetočega maka. Kmalu bomo srečali tudi nasade hmelja. Rjave ceste se gube od proge nekam daleč proti vasem, ki jih oznanja samo zvonik farne cerkve, a skromne hišice so se dremave še potuhnile med šlji-vike. Vov brkatega gazde. ki je zgodaj za-pregel. da se popelje k žlahti ali v mesto, dviga rjav oblak prahu. Hišice čuvajev ob progi bežijo bojazljive mimo nas, vse so le-
po pobeljene, imajo urejene vrtiče, nekatere so na samoti kakor cvetoče oaze. Onkraj Breda se razvleče gosta hrastova šuma, potem se razprostro gmajne, na njih črede gosi, svinj in ovac, daleč stran se druži pisano govedo, bik rika, rjuje, sopiha skozi nozdrvi. Čredniki v ovčjih kožuhih trobijo
v	rog, drobna deca varuje goske in račke ob majhnih močvarah, poskočni pastirčki so na tešče začeli zbijati žogo — sredi gmajne blizu lesenega studenca so si postavili ran-te. Vedno več je širine, le na levi s*e je počez zleknila dolga in košata F ruška gora. A daleč doli na desni se je proti Savi nas-nila Avala.
Bližamo se Zemunu. Že nas pozdravlja njegov nebotičnik, ki bo v kratkem ves dograjen. Kdor se po daljših letih bliža Beogradu, zlasti spozna, kako vse to raste na široko, v Zemunu so takoj ob progi Se »gradilišta na prodaju«. nekaj dalje je isto povedano v cirilici na široki tabli: >Place-
vi	na otplatu.« Nu. nismo še eno? Da, toda nalašč se šopirimo z jezikovnim boaa-stvom.
Veter dviga prah, onkraj Zemuna se srebri Dunav, na desni je prostrani aerodrom s celo vrsto hangarjev, na hribčku so nove moderne vile, spredaj na letališču pa nekakšne lesene kolibe, ki jih bodo popoldne pri velikem letalskem mitingu razbile in zažgale bombe z višav. Ob progi med močvirjem še šumi trstje in ločje. A verjemite: ne bo več dolgo, ko bodo tudi tu — placevi na otplatu ...
Zaropočemo preko železnega mostu če-' Savo. Ladje, ladjice, čolni, kopališča, tovar-
ne. Stop — že smo pod pokritim peronom
beograjske postaje.
'Pravoslavni binkoštni piazniki so privabili od vsepovsod izletnike. Eni imajo kakšen kongres, drugi pojdejo na Oplenac. Vsipljejo se trume s peronov proti izhodu. Po kovčegih segajo roke premnogih po-streščkov, zvrstijo se avtotaksiji in v celi procesiji popeljejo prišleke navkreber, na Terazije ali bogve kam po hotelih. Zaitrku-jemo v Moskvi — kafe sa milhbrotom i pu-terom — in je prav tako drago kakor pri nas, kajpa. Kar je na Terazijah videti ljudi, so večjidel tujci; prestolničani pa so pohiteli svoja pota, na izlete. Strumna žandar-ska četa v polni paradi koraka čez Terazije z godbo na Kraljev trg, kjer komanda žan-darmerije praznuje svojo slavo v spomin na oblego Beograda v letu 1862., ko je srbsko orožništvo junaško podprlo branitelje proti Turkom.
Pred Eskomptno banko se vkrcuje v tre-bušaste avtobuse čudna nova vojska: modro oblečeni vojščaki z belimi ali modrimi čepicami, zlatimi gumbi in zlatimi našitki Napisi na avtobusih povedo radovednikom, da so to predstavniki Jadranske straže, ki pojdejo na Oplenac. Splitčani in Zagrebčani so seveda docela >propisni<, kar se nov* uniforme tiče.
V kratkih presledkih se zvrstijo avtobusi. Hitijo preko Slavije. kjer je leta osemnajstega vkorakala v prestolnico zmagovita srbska vojska. Široka asfaltirana cesta pušča ob strani velikanski kompleks bolnišnice. Hiti mimo nizkih, zanikrnih hišic, a med njimi se nekatere costilnire dičijo z mamljivimi vzdevki: >Zemaljski raje, o, celo tudi: »Mala Antanta«. Naj stoji trdno I Na levi
strani pa je eel kilometer daleč zrasla po položnem hribovju velikanska kolonija novih vil in hišic z vrtovi — predmestje kraljice Marije. Vojašnice so med zelenjem kakor sredi parkov, a dalje se razprostira slovita Banjica, kjer se vršijo prestolniške vojaške parade in kjer je Viteški kralj pred štirimi leti izročil svojim polkom nove jugoslovenske zastave. Cesta je asfaltirana tik do vznožja Avale, šestnajst kilometrov daleč. Tudi pod Avalo raste nova kolonija, restavracije vabijo na odmor in k okrepčilu, zapisano pa je z velikimi črkami na stenah, da je prostora tudi za živino. A za avtomobile? >Ima i bencina.«
šumadija! Že smo prav na robu pokrajine, ki jo je v davnini oblivalo Panonsko morje. Sledovi nekdanjega umika vodfi so ostali izrazito vrezani v stopnjevitem, terasastem svetu, ki se polagoma spenja z obale Dunava k Avali. Na planotah in v valovito izdolbenih globelih ter malih dolinicah se odraža od zelene okolice rjavorumena, ilovnata prst. Za nami se Siri v nedogled prostrana ravnina plodne Vojvodine. Svet, ki prav tako kakor naše planine, le v drugi smeri, priča o usodi svojega postanka iz onih dni, ko so reke izpolnile in nanesle zdaj plodno, bogato našo žitnico. Tn ni samo slučaj, da si je jugoslovanski Piemont, ljubko vzvalovana Šumadija, posadila prestolnico prav na rob te lepe zemlje. Pod znožjem Avale, ob stiku Save in Dunava, si Beograd ni mogel izbrati lepše lege, kakor jo Ima. da kraljuje kot daleč vidna predstraža zaledja. polnega junaStva in svetle zgodovine
Cestišče je vsevdilj široko, trdo in vzbo-čeno, vendar se dviga prah. V velikih zavojih se sučemo nad dolinicami mimo po-
ljan, hlepečih po deževju, mimo majhnih hiiic, ki so tako uborne, kakor da je tu sama siromaščina doma. Pa ni! Pri Ralji se spet vzpnemo v klanec, onkraj hitimo nekaj časa vštric s progo in se ustavimo šele v Mladenovcu. Gostilne takoj v pričetku mesta so polne. Karkoli želiš spominkov na Topok) in Oplenac, jih že tu prodaja mladina in invalidi: razglednice in različna ročna dela. Za okrepčilo pa ponujajo po dinarju tople kolačke, kvašene s kislo vodo. Nič pretresljivo zanimivega ne nudi Mladeno-vac, tipična šumadijska palanka.
Na samoti srečujemo vedno več oplenskih romarjev: eni peš, drugi na vozovih, očetje z opešanimi otročički v naročju ali štupo-ramo. Nekateri se že vračajo od ranega opravila, drugi pešačijo tjakaj kilometre daleč. Polja, polja, dobro in skrbno obdelana, grmičje, majhni gaji, a hišic in vasi je videti čudo malo. Pokrajina je redko naseljena in vsa bivališča so skrita med šljivi-ke in drugo drevje. Daleč doli proti jugu o mehki obrisi gosto obraslega pogorja. Spredaj, prav v osrčju vse prostrane pokrajine pa se dviga bela cerkev, kraljevska za-dužbina na Oplencu. K njej se pobožno vzpenjajo polja in travniki in vinogradi. Svečano stoji v svojem tihem dostojanstvu in vabi k sebi. Topola, majhno mestece pod Oplencem, je zadnje leto postala najpromet-nejši kraj Jugoslavije. Videti je, da si bo lepo opomogla, ko je že doslej bila deležna marsikatere pridobitve. Ustavimo se na prostrani terasi pred novim hotelom na kraljevem posestvu. Očarljiv je razgled in že z njim je lepo poplačan trud slehernega romarja, ki si je vsaj enkrat poželel stoniti na Oplenac.	{Sledi.)
TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 ur! zvečer film ameba, petja, zabave in veselja
CLAUDETTA C O L B E R T
v sijajnem filmu
DOGODILO SE JE NEKE NOČI
Domače vesti
♦	Naši Cehoslovaki romajo na Oplenac.
s>Československy Svaz« v Beogradu priredi 21. t. m. skupno romanje vseh čehoelova-kov, živečih v naši kraljevini, na grob kralja Uedinitelja na Oplencu. Z Oplenca odidejo v Kragujevac, kjer si ogledajo arzena! in polože venec na grob slovaških vojakov -mučenikov. Udeleženci plačajo do Zagreba polovično voznino. Od Zagreba do Beograda in nazaj vozi posebni vlak. V ozimna bo znašala 150 do 200 Din po številu udeležencev. Prijave sprejema io daje vse potrebna informacije g. Klapaiek, Češka industrijalca banka v Ljubljani.
♦	Srbska akademija čestita Francoski akademiji. Od 17. do 20. t. m. proslavlja Francoska akademija v Parizu svojo 300 letnico. Ker ni mogla k proslavi pos-lati svojih zastopnikov, je Srbska akademija v Beogradu poslala Francoski akademiji pismeno čestitko z zračno pošto. Ta čestitka je pisana v francoščini ter naglaša med drugim, da je proslava 300Ietnice Francoske akademije prav za prav proslava 300 letnice aktivnosti človeškega duha Čestitko narekujejo občutki skupnih interesov in usode, ki veže Francoze in Jugoslovene že iz najstarejših zgodovinskih dob ter se vedno izraža z intimnim sorodstvom duha.
♦	Skupščina inženjerjev ln arhitektov, V nedeljo in ponedeljek se je vršila v Beogradu redna glavna skupščina Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Po kongresu so vsi delegatje prisostvovali posvetitvi novega doma, ki si ga je zgradila beograjska sekcija združenja. Brez zemljišča so znašali stroški gradbe 1,600.000 IV a.
Kličite telefonsko št. 2005
in takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. KRZNARSTVO L. KOT, MESTNI TRG.
♦	Imenovanje v vojni mornarici. V zadnjem »Službenem vojnem listu« so med drugimi naslednja imenovanja in premestitve mornariških častnikov: za komandanta broda »Dalmacije« kapetan bojnega broda Do-manjko Milan, za komandanta I. torpedne divizije in torpiljarke »T 7« kapetan fregate Klinar Anton, v službo na podmornici »Hrabri« strojni kapetan I. razreda Draganič Josip in poročnik fregate Peršon Maks, v službo na podmornici »Smeli« poročnik korvete Marok Bojan, v službo broda »Vile« poročnik fregate Valentiinčič Franc in strojni podporočnik Rome Viktor, v službo na brodil »Ceru-* poročnik fregate Zmrzlekar Franc, v službo na brodu »Dubrovniku« poročnik fregate Vrančič Božo in poročnik korvete Horvat Ivo, v službo na brodu »Galebu« poročnik frejrate Voglar Branko, v službo v minerski komandi poročnika fregate Rajer Emil in Roje Srečko, za vršilca dolžnosti adjutanta 2. hidroplanske komande poročnik bojnega broda II. razreda župan Pavle.
ila ton-dnm
prekrasno zagorela polt. ZaHtevajte izrečno le Kamila kremo	3622
GLAVNA ZALOGA ZA LJUBLJANO
„VENUS" pred pošto
♦	Zlata poroka uglednih zakoncev v Mozirju. V petek 14. t m. sta obhajala 6vojo zlato poroko ugledmi trgovec in posestnik v Mozirju gosp. Martin š-uster in njegova zvesta družica gospa Alojzija, popularna »šusterjeva mama«. Slavljenee, ki ga je zadnje čase prikovala težka bolezen na bolniško posteljo, je zaradi 6voje zavednosti, izredne marljivosti in kreme-nitega značaja, splošno priljubljen in spoštovan ne samo med tržani temveč tudi po vsej Savinjska dolini. Tudi v javnem življenju je vidno deloval kot trškri podžupan in dolgoletni načelnik Gornje Savinjske posojilnice, najstarejšega slovenskega zadružnega zavoda. Njegovo smotrno in plodno delo je doprineslo mnogo dobrih uspehov na splošnem gospodarskem po^rišču. V s>reč"em in skladr^m za-konsker* življenju se Jima je rodila hčerka Angela, soproga predsednika občine in banskega svetnika gosp. Matije Goričarja Uglednima in priljubljenima slavljencema želiimo še mnogo let!
♦	Srebrna peroka. V lepem trgu Koajem praznujeta danes 251etnico poroke gosp. Pleterski Anton in njegova soproga Mici Priljubljenemu in za trg zaslužnemu paru iskreno čestitamo, še na mnoga leta!
♦	Združenje četnikov je imelo v ponedeljek v Beogradu svojo glavno skupščino, ki je sprejela tudi nova pravila. Po novih pravi.lih je dosedanjemu geslu združenja »Za slobodu i čast otadižbine« se dostavljeno »za kralja i otadžbinu«. Za himno združenja pa je določena stara četniška pesem »Spremte se, spremite čet-nici«. Na skupščini sprejeta resolucija naglaša, da je združenje popolnoma nestrankarska organizacija ter da služi kralju, državi in narodnemu edinstvu. Delegati, ki so se zbrali v velikem številu iz vseh pokrajin, so izvolili novo upravo združenja. Dosedanji predsednik uprave, četniški vodja Kosta Pečanac je bil Izvoljen za dosmrtnega častnega predsednica j^niženia.
♦	Maturantlnje letnika 1910 goriškega učiteljišča «e sestanemo v Rogaški Slatini 6. julija popoldne v švicariji Preskrbljeno je za cenena prenočišča in hrano (40 do 50 Din za vso oskrbo). Razidemo se v nedeljo ob odhodu popoldanskih vlakov TTdeležba imenovanega letnika ,-e obvezna Vablieni so Iskreno starejši in mlajši letniki, kakor tudi tovariši. Prija-
ve je poslati ao 27. t. m. na naslov: Pahor Slava, Maribor, Maistrova nlica 17.
Lepota m toplina ...... LUTZ
♦ izredni občni zbor Društva Jeglič. Dne
1. julija ob 10. dopoldne se bo vršal v Zavodu sv. Stanislava v št. Vidu izredni občni zbor »Društva Jeglič«. Dnevni red: 1. Himna in pozdrav. 2. Poročilo odbora. 3. Iziprememiba pravil. 4. Volitve. 5. Proglasitev častnih članov. 6. Programatično predavanje g. J. Barleta in 7. Slučajnost. V primero, da prvi občni zbor ne hj bil sklepčen, se bo po § 6 društvenih pravil vršil pol ure kasneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drogi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu članov. — Prediloge je treba po društvenih pravilih 8 dni prej pismeno prijavit! društvenemu odboru. — Odibor.
Bil Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
Samo danes ob 4., 7. in 9. uri RANDOLF SCOTT v cowboyski senzaciji
Prerija v plamenu
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
♦	Adamičevi »Izobraženci« so izšli V novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, šport in modo »NAŠ VAL«, ki je edini slovenski magaainski tednik v naši banovini in prekaša tako vsebinsko, kakor tudi po bogati opremi mnoge inozemske ilustrirane revije. V novi številki srečamo zopet Viktorja Pitrna-ta s prijetno kozerijo »O, Adrija«, Angela Cerkvenika z novelo »Domovina, spominjaj je svojih herojev« in Schonherrja z »Otroško tragedijo«. »NAŠEMU VALU« je priključena posebna priloga sprogrami vseh važnih oddajnih postaj, s seznamom oper, operet, zvočnih iger in koncertov na našem in na tujem valu, aktualno radijsko tehniko in sijajno opremljeno modmo rubriko. »NAš VAL« je najcenejši Ilustrirani tednik. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en Izvod. Pišite na naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«, Ljubljana.
Dober zimski proračun .... LUTZ
♦	Borba proti radijskim motnjam. Sled-njfi poslušalec radija ve, kaj se to pravi: piskanje, prasketanje, tuljenje, rezki zvočni udari, ki pokvarijo človeku ves užitek prenosa. Ko so tehnično bistroum-nejši naročniki radija dognali, da povzročajo te motnje pogostokrat razne električ" ne naprave v 6oseščini, so začeJo na direkcijo pošte in telegrafa deževati cahte-ve, naj 6e čistost radijskega sprejema zaščiti na kakršenkoli način. Motiilni viri 6o domala vse električne naprave, pri katerih se tok prekinja, torej tudi stikala, signalne naprave, razne vrste motorjev na aparatih domače uporabe, električni vžigalniki, razni medicinski aparati, električni zračniki, posebno pa visokofrekvenčni masažni aparati. Na podlagi posebnega zakona, ki odreja, da mora biti vsaka električna naprava, ki moti sprejem, zavarovana, so bdU pozvani lastniki teh motilnih naprav, da jih zavarujejo. Pri izvajanju tega zakona pa so nastale težave že s tem, da je bilo treba motite© iskati in ugotavljati njihovo področje. Pred vsem je manjkalo strokovne literature, ki bi za obe prizadeti stranki, za motilca in za poslušalca, avtoritativno tolmačila vpliv in odpravo motenj. Najnovejša številka »Elektrotehniškega vestni-ka« pa je objavila prvo strokovno literaturo, ki bo brez dvoma vzbudila pozornost vse naše elektrotehniške in radioteh-niške javnosti. Na 40 straneh list podrobno obrazložuje motnje in način njih odprave. S tem je »Elektrotehniški vestnik« tudi najbolje odgovoril na najrazličnejša vprašanja in razprave, v katerih so razni lju<Jje svoje deloma upravičene, deloma pa tudi pogrešne trditve iznašali v tisku. Uredništvo je s to svojo izdajo izpolnilo občutno vrzel v domači strokovni literaturi.
♦	Začasno vpisovanje v L raired meščanskih šol. Da bo mogla banska uprava pravočasno predlagati ministrstvu prosvete otvoritev novih vzporednic k prvim razredom in namestitev potrebnega števila učiteljev za šolsko leto 1935-36, je odredila, da bo na vseh meščanskih šolah v dravski banovini začasno vpisovanje v I. razred v četrtek 27. t. m. Začasni vpis se bo izvršil samo na podlagi šolskega izkaza o dovršenem 4. ali 5. razredu narodne šole. Stalno bodo vpisani vsi učenci šele v pričetku prihodnjega šolskega leta, t. j. 2. in 3. septembra. Takrat bodo morali predložiti tudi davčna potrdila, iapotoiiti prijavo in plačati šolnino.
♦	Za ustanovitev muslimanske teološke fakultete. V Beogradu se je vršlila konfp-renoa muslimanov — študentov beograjskega vseučilišča in muslimanov— intelektualcev, ki so nastanjeni v Beogradiu. Konferenca je naglašala potrebo ustanovitve muslimanske teološke fakultete, da naši muslimani ne bi bili navezani na teološke študije v inozemstvu. Sprejeta resolucija naglaša, da pride kot sedež muslimanske teološke fakultete v poštev samo Sarajevo.
♦	Maturantke drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1925. vabim, da se ob desetletnici mature udeležite sestanka dne 3. Julija v Ljubljani po prihodu jutranjih vlakov, to je okrog 9. v hotelu Makllč. Popoldne eventualno Izlet. Prid«te vse, da se po 10 letih zopet vidimo! — Mila Andolškova, šol. upraviteljrtca. Kar-lovica pri Vel. Laščah.
♦	Smrt Mlhajla Stojadinoviča. V ponedeljek dopoldine je umrl v 80 letu starosti v Beogradu kasacijski sodnik v pokoju. Mihajlo Stojadinovič je bil bolan že nekaj let. Znan je bil v vrstah bivše radikalne stranke kot eden njenih odaičnlh članov.
Veacalo ga Je tesno osebno juAJatalJativo doOga leta • pokojnim Nikoio Pašičem.
♦	Kranjsko učiteljsko društvo bo imelo v petek 21. t m po urada* učiteljski konferenci kratko zborovanje z dnevnim redom: volitve delegatov.
•	Zapuščina t Ameriki. Glasom dopisa kralj, generalnega konzulala v Chieaga ja umrl 6. novembra 1931 v Dnloth Minn. Tony Tonser rekte baje Anton Tomšič. V Ameriki je bil 30 let; stanoval je redno v krajn Munger Mirni. Po poklicu je bil poljedelec. Pokopan je bil 10. novembra 1961. Dediča zapuščine bi bila brat pokojnega Janez In sestra, katere bivališče je >Zave« *t. 41, občina »Poeave«. Oba kraia sta neznana. Ker manjkajo tudi drugi potrebni podatki dedičev, se vsi občinski in župni uradi in še posebej naši izseljenci naprošajo, da pošljejo njim znan« podatke izseljenskemu referentu kr. banske oprave v Ljubljani. — Slovenski listi v Ameriki naj blagovolijo to ponatisniti.
Za sončenje samo »NIGGEROL«. Dro-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul.
♦	Bitka med orožniki in razbojnikom. Bffizu vasi Alibane so orožniki že precej časa zasledovali hajduka Milentijo Rado-vanoviča, ki je bil nekdaj blagajnik ali-bansfee občine, potem pa je v prepiru ubil svojega brata in zbežal v goro ter precej časa straši* vso okolico kot nevaren razbojnik. Ko so orožnnloi hajduka obkolili, se je razvila srdita bitka. Hajduk je I« svojega zaklona streljal s praško ter metal ročne granate. Vod.ja orožniške patrulje Pavel Marižek je bil tako hudo ranjen, da je pošfcodfbam podJegeJ, poAna-redroik Jažlč pa je naposled, dasi tudi sam ranjen, nevarnega zločinca ustrelit
*	Se j« čas, da »e rapoznelri prijavijo za veliki družabni in propagandni izlet Jadranske straže v Grčijo in Egipt, toda prijaviti se morajo takoj. Slavni zgodovinski kraji, pokrajinske lepote, dnevi soinca, kopanja in družabnega razvedrila na našem najmodernejšem in največjem pamiku »Kraljici Mariji« _ vse to bo ostalo slehernemu izletniku v neizbrisnem spominu. Kdor le utegne, naj se posluži te edinstvene priložnosti ln naj se priključi izletnikom, med katerimi je cela vrsta odličnih mož iz Jugoslavije pa tudi iz inozemstva. Vsa potrebna pojasnila daje oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, palača LKB. Samo takojšnja prijava še omogoči udeležbo na izletu.
Z URAN KREMO
masirana koža postane v dveh urah na
solncu temno rjava, lepa gladka in mlada
5398
*	Putnikovj avtobusni izletu V Logarsko
dolino 23., 28. in 29. t. m. Cena vožnje 125 Din (vštevši kosilo). V Opatijo 30. t. m. 196 Din (vštevši kosilo). V Benetke 28. do 30. t. m. 755 Din (inkluzive vsa oskrba in potni list. Prijave do 25. t. m. pri »Putnl-ku« v Ljubljani.
♦	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih živčnih bolečfinah v kolkih, usedu (He-xenscbuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda x velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Regiistr. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.4&S od 25. maja 1936.
. Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelave.
NAJLEPŠE DARILO
pridnemu dijaku je:
F0T0 APARAT
katerega dobite že od Din 75.— naprej. Sveži filmi vedno na zalogi. Amaterska izdelava prvovrstna, pri
Foto Touristu - Lojze Smucu
Aleksandrova cesta 8 5176
Iz Ljubljane
u— Delovni jubileji v pevskem zbora Glasbene Matice. V torek zvečer se je v Hubadovi dvorani GM vršil redni občni zbor našega vodilnega pevskega zbora, ki se ga je udeležilo nad 70 pevcev in pevk. Predsednik zbora Pečenko se je v svojem otvoritvenem nagovoru spominjal predvsem blagopokojnega Viteškega kralja, ki je bil velik pospeševatelj kulturnih pokretov in je bil tudi Matičarjem velikodušen pokrovitelj, saj je z izrednimi simpatijami spremljal njihovo delovanje in je zbor večkrat odlikoval z visokimi odlikovanji, leta 1932. pa mu tudi podaril zastavo. Sledila so poročila funkcionarjev, ki so po večini že več kot deset let na svojih mestih, kar je dovolj značilno za vzorno so-lidnost društvenega dela. Tako je Silvin Pečenko lani praznoval desetletnico pred-sednikovanja, po več kot deset let opravljata svoje posle blagajnik Karel Lasbacher in arhivar J-ssip Cerar, t*»j»iik Jakob Ger-čar pa je prav predvčerajšnjim podal svoje deseto delovno poročilo. Predsednik mu je pri tej priliki v imenu članstva poklonil v znak priznanja dragoceno nalivno pero in svinčnik s šopkom rož. Pri volitvah, ki so sledile, je bil izvoljen skoraj v celoti dosedanji odbor, predsednik Hu-badove župe dr. Švigelj pa se je pred zaključkom skupščine Matičarjem v toplih besedah zahvalil za njihovo vzgledno delo.
u— Koncert v poslopju mestnega magistrata. Kakor že javljeno, bo v ponedeljek 24. t. m. ob 9. zvečer v spodnjih prostorih magistra tnega poslopja Intimni koncert, ki ga priredi naša Glasbena Matica. Pri koncertu sodelujejo: prof. Karel Jeraj (violina), Slavko KoroSec (flavta) Rihard Kocjan (oboa), Vinko šušteršič (viola), BogomlT Leskovic (čelo), dalje Štefka Korenčanova (sopran) in VaM Smerkolj (ples). Sedeža po 10 Dlin, stojišča po 5 Din so od četrtka dalje naprodaj v knjigarni Glasbene Matice.
u— Klavirsko igro Ravnlkove šote bomo občudovali drevi ob četrt na sedem v Cilharmonični dvorani. Nastopijo njegovi gojenci: Silva Hrašovec, Turšdč Ivan, MuUer Gustav, Vodušek Valens in Osterc Marta. Vse točke sporeda so visoko umetniške vrednosti in naštudirane tako izvrstno, da bi lahko dali nocojšnji produkciji z vso pravico naslov koncertni klavirski večer. Podrobni spored produkcije stane 2 Din ter se dobi do 6. ure v knjigarni Glasbene Matice, nato pa v veži filharmonične dvorane. Med Izvajanjem posameznih točk vstop v dvorano nI dovoljen.
»Močvlras kopafflUtec Priznana zdravilnost močvirnih kopel ji pri REVIO sklepov je posledica hyperemizi-ranja. Pojasnila: Platyan informator, Zagreb, Strossmayerjev trg 1-EL
u— v dramskem gledališču bo v peten ob 20. uri upriaoritev Molnarjeve igre »Liliom«. Uprizori jo prof. šest % gojeno! dramatične šole ljubljanskega drž. kon-serva tvori ja. Nastopijo nartednjl gojenci: Polajnarjev*, Antičeva, Kovačičeva, 81-menčeva, Baukartova in H prijaznosti ga. Lojkova, dalje Burger, Rastresen, švigali. Gale, Hribar, Brišnik, Gregorc, PmneckI Frelih, Žagar. Dejanje ae vrti v Bodftmpe-šti pred vojno. Prodaja vstojmic pri dnevni blagajni v operi po cenah kakor valjajo za dramske dijaške predstave od 4 do 14 Din.
u— JNAD Jadran. TorariSi (Ice), v so-bo to, 22. t_ m. bo izJet e čolni po Ljubljanica. Zbirališče točno ob pol 7. na šentjakobskem mostu. Povratek zvečer. Vatolls-ni vsi.
u— Društvo jugoefovenSldh obftnfcw,
podružnica LjuMjana-mesto vabi Slano, da se sigurno udeleže pogreba umrlega Sana g. Pavla Šimenca, vrtnarskega mojstra pri Sv. Križu na praanik 20. L m. ob 4.
popoldne.
Zvočni kino Ideal
Samo danes ob 4^ 7. in 9.15 uri
film veselja in smeha
Kontesa pleše
Trude Berliner, Georg Aleksander
Krst brezmotornih letal ho Jntri ob
pol 17. na letališču. »Izpred nebotflčndka bo peljal avtobus Aeroputa.
u— Kaj nam bo nudilo Otno&loo pomladansko slavje 20. t- m. Tivoli, Ateaua! Nastop otroških vozil, male mamice s vozički, nagradne dSrke, harmonikarji, petje, ribolov, Gašperčkove šale, rajanje, vesele proste igre. Mnogo smeha, zabave in sladkega okrepčala. Požurite se s prijavo.
n— Odhod niča češkoslor. učitelja. ITStelj na tukajšnji eeskoslov. šoli g. Vogl zapusti Ljubljano in se vrne na novo službeno mesto v svoji domovini. Njegovi rojaki mu pri-rede v soboto 22. t. m. ob 20. odbodnioo v restavraciji »Zvezdic
u— Češkoslovaška šola v Ljubljani zaključi šolsko leto v soboto 22. t. m. ob 15. Deca se sestane v Soli, kjer dobi spričevala, nakar odide na pokopališče, kjer položi venee na Resljev grob. Roditelji m prijatelji šole so iskreno vabljeni.
u— Društvo jugoslovenskih obrtnikov v Mostah nam sporoča: Razstavljale! obrtniškega društva, podružnica v Mostah, smo v nedeljo ogledali razstavne prostore v narodni šoli in s tem končali priprave za našo veliko obrtniško razstavo. Obrtniki smo pridno n« delu, da pokažemo cenjenim obiskovalcem naše domače, ročno in solidno delo in da s tem dokažeroo, da je res boljše od vsakega tovarniškega izdelka. Opažajo se že po raznih krajih tudii lepi veliki plakati s katerimi vas društvo vabi in opozarja na otvoritev dne 7. julija ob 10. uri. Obrtniki vseh panog so svoja dela po večini že izgotovill, drugi pa hite, da ne zaostanejo. V današnjih časih se ceni res samo delo visoke kakovosti, a tega so zanožnd samo naši, če prav revni, vendar solidni obrtniki. V vašem interesu je, da si zagotovite od njlih solidno postrežbo s tem, da jih moralno podprete!
u— Promenadnl koncert bo v nedeljo 23. t m. ob štirih popoldne na Gradu otvoril kresni večer, ki ga priredi Ljubljanski Rdeči križ, vsem znani podpornik bednih someščanov. Zabavni spored je pester, vstopnina neznatna: samo dva dinarja. Vse kaže, da bo udeležba zelo velika. Torej bo zabava imenitna.
u— Trgovine v dneh evharističnega kongresa. V smislu sporazuma s pripravljalnim odborom evharističnega kongresa in pomočniškim zborom Združenja trgovcev sporoča uprava Združenja trgovcev v Ljubljani, da bodo trgovine v petek In io-boto 28. in 29. t m. ves dan odprte. Ker pa ee vršijo v soboto 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla od 10. do 12. predpol-dne številna stanovska zborovanja, ki jih priredi odbor evharističnega kongresa tako za trgovce, trgovske nameščence ter vajence, naj ee trgovine brez izjeme v času od 10. do 12. ure dopoldne zapro, Ja se na ta način trgovcem, nameščencem in vajencem omogoči udeležba na teh zborovanjih. Za trgovce bo zborovanje v veliki dvorani Trgovskega doma. V nedeljo na dan glavnih verskih prireditev pa morajo biti trgovine brezpogojno »aprte. Istočasno poziva uprava vse gg. trgovce, da uredijo svoje izložbe po navodilih odbora evharističnega kongresa, in sicer tako, da namestijo v izložbe kongresni lepak alti plaketo, sploh pa morajo izftožbe imeti slavnostni značaj kongresa. Vsa pojasnila glede k&ložb se dobijo pri odboru evharističnega kongresa telefon št. 25-21 ln 25-22 ali pa osebno v palači Vzajemne zavarovalnice. — Uprava združenja trgovcev.
u— Novi grobovi. Pri Sv. Križu v Ljubljani je*umri ugledni ljubljanski vrtnar in posestnik g. Pavel Šimenc, star šele 50 let. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Ana Oblakova, rojena Magister. Pogreb bo jutri ob pol 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Za mestne uboge Je daroval g. Su-nara Ivan v počastitev spomina pok. Frana Oseta 100 Din. Mestno poglavarstvo 6e darovalcu najtopleje zahvaljuje.
u— Zveza gospodinj opozarja na predvajanje o električni kuhi, ki bo danes ob 20. Breg 8. Pokušnja jedi. Vstop prost
u— Prošnja sa pomoč. Pred dvema letoma smo poročali, da eo se v Zemunu slovenskemu rojaku Franu Mastnaku rodili trojčki. Srečo rodbine je tedaj kalila beda, pozneje pa je oče dobil delo. Sedaj je zopet brez posla. Družina je v hudi stiski, prebiva v Kolodvorski ulici 18.
u— Nesreča v gozdn barona Borna. S Puterhofa nad Tržičem so včeraj pripeljali 291etneg<a Bornovega drvarja Ferdinanda Ravdka, ki 6e je v gozdu zrušilo nanj dre-
jn gn stisnilo prelko želodca in pranega koša. Bavdek je dobil precej nevarne n«v-
tranje poškodbe.
u— Motika in pokop a vanje pusta. Na
pepelnično sredo 6- marca so fantje iz Gradca pri Lit/iji mas k i m ni pokopavali pusta v Zgornjem Logu. Sprevod 11 ma-škar Je prišel tudi do doma delavca Str-moljana. Tu mu je nekido zakJical: »Daj žganja! Odlkupi se, drugače pokopljemo pusta na t»vojem dvorišču.« Prišlo je do burnega incidenta. Najprej je bil od nekega masfc Iranca udarjen z motiko Str moljanov prijatelj Karol Lesjak. Nato je tej Strmoljan z motiko udarjen po glav! trikrat tako, da so bdle rane smrtnone-vame. Mali senat Je oato včeraj obsodil 22Setnega Viktorja Omerzo na 4 mesece in 30 dni strogega zapora. Obtoženec je bazen sprejet.
o— Roparski napad aredl no6L Ko Je v noči na nedejjo neki Ldabijančan odšel Is Vosperaik/are kavarne proti evojemo stanovanja na Gallusovem nafore^ju, ee mu Je na poti pridružil kakšnih 20 let star. čedno, v svetlosivo obleko oblečen neznanec. Pred vrati domače hiše je tujec iz-nenada iztrgal svojemu sopotniku zS-ato uro in verižico in pobegnil. Pften >b bil vreden okrog 2000 Din.
Iz Maribora
a— Za kraljev spomenik so darovalh poštni urad v Beltincih, gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Mariboru, strelska družina v JCošakih, k ari tetivna zveza v Mariboru, Zveza kulturnih društev, drž. nižja gozdarska šola in državna klas. gimnnazija V. a razred po 100 Din. L dekliška osnovna šola v Mariboru 374 dinarjev, narodna šola pri Sv. Juriju ob Sčavnaci 254 Din, Zveza privatnih nameščencev v Ljutomeru 129 Din in nerodna Sola v Crešnjovcu 120 Din.
a— Sprejem bolgarskih železničarje«. Bolgarski železničarji bodo prispeli v Maribor v četrtek zjutraj z brzovlakom. S posebnim vlakom se bodo dopoldne odpeljali na Ruše in Fak> m si tam ogledali tvornšco za dušik in elektrarno. Iz Ruš ae bodo pripeljali ob 1L uri na glavni kolodvor, kjer bo slavnostni sprejem. Pripravljalni odbor za sprejem bolgarskih železničarjev vljudno vabi vse mariborske železničarje in vse občinstvo, da se slavnostnega sprejema v čim večjem številu udeleži.
a— Krasna strešna terasa c višinskim zrakom, brez prahu, restavracija in kavarna hotela »Orel« dnevno odprta. Točilne cene, dobra postrežba. Ob sobotah in nedeljah, ob praznikih in pred prazniki koncert.
a— Zanimiv plebiscit Pobrežano*. Preteklo nedeljo dopoldne je bik) ob velika udeležbi pri Renčlju na Pobrežju veliko protestno zborovanje proti priključitvi velike pobreške občine k velikemu Maribora. Zupan Matija Volk je navzočnim zboro-valcem obrazložil znano spomenico, v kateri zahtevajo Pobrežani nekakšno avtonomijo. Za njim je govorilo še več govornikov. Potem je bil plebiscit. Zborovalci so bili pozvani, naj se razdele v dve krili: oni, ki so za priključitev, naj stopijo na levo, nasprotniki priključitve pa na desno stran. Vsi zborovalci. razen nekaj ženic, so baje drveli na desno stran. Tako pobre-ški plebiscit, zakon pa drugače ...
a— Na državni deški meščanski šoB v Mariboru bo vpisovanje novincev ▼ 1. razred v četrtek 27. t m. od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Ker šolnine pri tem vpisu še ni treba plačati, zadostuje, da se zgla-sijo učenci sami s šolskim izpričevalom o dovršenem 4. aH 5. razredu osnovne šole. Važno je, da se vsakdo vpiše že sedaj, ker ob prenapolnitvi šole pri glavnem vpisu v pričetku septembra ne bo mogoče sprejeti novih učencev. Tudi mora vedeti šolska oblast že sedaj točno število učencev. Pravico do vpisa imajo učenci iz mesta in okolice brez sodnih okrajev št. Lenart m Slov. Bistrica.
a— Sprejemni izpiti na realni gimnaziji v Mariboru. — Na prošnjo mnogih staršev, ki hočejo odpotovati z otroci na letovanje, se bodo vršili sprejemni izpiti dne 26. m 27. t. m. in 1. julija ob 8. uri. Prošnje, kolkovane s 5 Din, naj se izroče ravnateljstvu osebno ali po pošti do 25. tega meseca.
a— Večerni promenad ni koncert bo drevi v mestnem perku, in sicer od pol 9. do 10. ure. Igrala bo vojaška godba.
a— Z unicnske verande. V ponedeljek zvečer je pri mednarodnih rokoborbah premagal znani mariborski atlet Filipančič po poldrugi minuti slovaškega mojstra Krapa. Angleški mojster Morton se je boril neodločeno proti francoskemu zamorcu Canyu. Neodločena je ostala tudi borba med jugcslovenskim prvakom Janešem m nemškim prvakom Auderschem. V odločilnem boju je 5erbinsky premagal Rusa Kirilova.
a— Poštenost. Dijak Polde Veho^sar je našel na Glavnem trgu denarnico s 60 dinarjev, delavec France Majkler pa zlato verižico, vredno 500 Din. OUa najditelja sta najdene predmete izročila predstoini-štvu mestne policije.
a— Mariborski trg na Telovo. Zaradi telove procesije bodo mesarske stojnice jutri v četrtek premeščene na Vojašniški trg, vse druge stojnice pa na novi Glavni trg.
a— Ponesrečena otroka. V Račah si je pri padcu zlomil levo nogo 14 letni delavčev sin Stanko Bauman. V Hočah pa je stružnica odtrgala prste na desni roki 4-letnemu ključavničarskemu sinu Andreju Pfeiferju. Oba ponesrečena otroka se zdravita v mariborski bolnišnici.
a— Na Dravskem polju je gorelo. V Pre-poljah je ogenj uničil štiri kmečke domačije. Izbruhnil je v gospodarskem poslopju posestnika Štefana Baumana in se zaradi vetra naglo razširil na sosednje objekte. Baumanovo, Pušnikovo, Štumbergerjevo in Peskovo gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in znaša škoda nad 100.000 Din. Najhujše je prizadet posestnik Pušnik. ki mu je ogenj povzročil nad 40.000 Din škode. Kako je ogenj nastal še ni dognano.
a— Vlom na podstrešje. Na podstrešje stanovanja notarja dr. Bartola so vlomili neznani storilci in odnesli iz zaklenjenih kovčegov razno perilo in obleko v skupni vrednosti nad 1000 Din.
a— Kaj vse kradejo. Posestnici Zofiji Hansonovj pri Mariji Snežni so neznani storilci odnesli s strehe strelovod, ki je bil vreden 1200 Din.
Pristopajte k nVodnikovi družbi"
Gospodarstvo
K načrtu hranilničnega zakona
BOLJŠE NI, kajti ta je se stavljena na podlagi naj' modernejših izkustev
NAJPOPOLNEJŠA ZOBNA KREMA
Iz Celja
•— So«tanek vseh državnih in lamo-upravnih upokojencev in upokojenk ki Ce-
to okokice bo v petek 21. t. m. ob 10.30 dopoidn« r restavraciji v Narodnem doma. Na sestanku bo poročal tajnik Društva jugoelovenekiih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru. Vabljeni so upokojenci in upokojenke ia vseh panog ln položajev.
e— Umrl je v ponedeljek v Celju {Ko-menekega ulica št. 5) v 70. letu starosti šolski upravitelj v p. g. Franc Rant. Po-kojnrik se je rodil 1. oktobra 1865. v Srednjem Bitnju pri Kranju. Pred svoJo upokojitvijo Je služboval v Radečah. Z nJim lega v grob izvrsten šotlnak, zaveden narodnjak io značajen mož. Pogreb bo Jutri ob 16.30 iz hriže žalosti na okoliško pokopališče. — V bolnišnici je umrla v nedeljo ft&letna posestndca ga. Ana Ma-jerjeva iz Laškega, v ponedeljek pa 850et-nl delavec Franc Remic iz Letuša.
e— telet Zagrebčanov v Celje. Zagrebška »Merkur« bo priredil na Telovo 20. t. m. izlet v Celje. Ob tej pritoki bo ob 16JV0 na Glaziji zanimiva nogometna tekma med teamom Zagreba, ki ga tvorijo člani prvih zagrebških kliubov, ka so obenem čdani »Merkurja«, in prvim moštvom SK Celja.
e— Napad v gostilni. V nedeljo zvečer
eo fantje v neki gostilni v Ločah pri Poljčanah napadli 201etnega brezposelnega torba nekega pomočnika Jožeta Gobca iz Loč in ga močno poškodovali po vsem t€-lesu. Gobca so prepeljaJi v celjsko bolnišnico.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra«!
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 srvočni velefiiim »Petrograjeike bele no6i« in drve zvočna predigri.
Sokol
Nastop Sokola v Selnici ob Dravi. V
nedeljo 16. t. m. se je vršil redni letni nastop sokolskega društva Selnica ob Dravi. Nastopili so pred šolo vsi oddelki s 13. točkami. Ugajale so zlasti vaje članov io članic ter oboje dece. Pred nastopom je spregovoril društveni starosta bx. učitelj Kikelj, v imenu župne uprave je pozdravil navzoče br. prof. Degen. Nastop je v moralnem pogledu izredno uspel, tem bolj, če pomislimo, pod kakimi težkimi prilikami deluje selniški Sokol. Društvo vodijo vzorni idealni bratje. Želimo pa, da bi ob takih prilikah pohiteli tudi mariborski Sokoli v Selnico in dali moralne opore marljivemu društvu.
Sokolsko društvo Krška vas pri Brežicah priredi svoj letni telovadni nastop v nedeljo 23. t. m. Po nastopu prosta zabava. na letnem telovadišču z izbranim sporedom. Vabljeni!
češkoslovaški sokolski tisk
Češkoslovaško Sokolstvo lahiko z veseljem sledi razvoju svoje tiskovne službe. Poleg listov, ki jih izdaja ČOS kot centrala za svoje članstvo, naraščaj in deco ter cele •nrste raznih župnib vestnikov in društvenih poročil, je v izdatni meri poskrbljeno za obveščanje vsega naprednega dnevnega tiska in vseh tednikov, ki izhajajo kot lokalne novine v raznih večjih in manjših krajih. Za obveščanje novin, ki imajo uvedeno sokolsko poročanje, izdaja ČOS skoraj dnevno posebne obvestilne letake, katerih redakcija je poverjena nekaterim članom centralnega tiskovnega odseka ČOS. Tako je ta odsek izidal lansko leto 225 dnevnih obvestilnih letakov za dnevnike, dalje 35 obvestil za tednike in poleg njih še 5 mesečnih okrožnic. Češkoslovaško Sokolstvo ima vse svoje tiskovne eotrudnike vpisane v posebni seznam, iz katerega je razividno, da sodeluje v dnevnem tisku v 32 župoh skupno 134 sokolskih urednikov. Izmed 52 žup izdaja svoje glasilo 47 žup, vendar je nekaj župn;h skupin med njimi, ki izdajajo svoj list skupno.
V jugoslovenskem dnevnem in ostalem tisku sokolska poročevalska služba še ni popolnoma urejena. Dočim imajo zlasti ljubljanski in zagrebški listi že svoie sokolske obzornike, pogrešamo vedno bolj stalnih sokolskih rubrik v beograjskih vodilnih dnevnikih, kar ni v ma.lo škod} So-kolstvu. Sodimo, da je skrajni čas, da se tudi v Beogradu otvorijo v dnevnikih stalna soikolske rubrike.
Vainc sokolske besede staroste dr. Bn-kovskega. Na zadnji glavni skupščini COS je na zaključku zborovanja izrekel zvezni starosta dr. Stanislav Bukovski naslednje pomembne zaključne besede: Za slavno sokolsko nalogo smatram danes vzgojo trdnih, uravnovešenih jeklenih značajev, ki morajo postati nepremagljivi in odporni za vsetk trenutek in v vsakem osredju, roJni moralne Bde m izdatnost? za popolno uve-Ijavijenje v zasebnem in javnem življenju, stalno samo v pozitivno tvornem smislu. Današnja dofoe zahteva premišljenih in
Jazbec
Neveselega ponočnjaka in čemernega, ne baš pobožnega samotarja im puščavnika, ščetinastega jazlbeca, po dnevi le redko-kedaj srečaš v našem gozdu. Dan najrajši prespi od ranega jutra do poznega večera v 3voji jazbini, v temnem podzemskem rovu, v kotlinasti jami in lutknjd, ki je temna ko črna noč in ki je ne rajasnijo nikdar nobeni solnčni žarki. Naravoslovci ga prištevajo h kunam, vendar pa nima prav nič one prikupljive živahnosti, strasti, bistrosti in ljubkosti, ki vse odlikujejo njegove naj-blianje sorodnike: kuno zlatico in belico, podlasico, dehurja ali vidro. Morebiti je vsa ta lepa svojstva zgubil šele s časom radi svoje bojazni pred ljubim solncem, pred solnčno lučjo in svetlobo in je vsled tega postal to, kar je, neprijazen in nedružaben čemernež. sam s seboj nezadovoljen čudak, pomočen postopač in tatinski lovec v lepo urejenem lovišču. Morebiti pa se izogiba belega dne, ker mu je narava ie od vsega začetka dala v njegovo kosmato truplo ono neprijazno dušo. Vkljub temu pa je v prvih tedinih svojega življenja, ki m« noč posije le tu pa tam meseca marca in aprila zvezdnato nebo z luno vred, kaj gibčen, vesel im razposajen. Tedaj se mladi, ljubki jazbečk kaj radi tudi le v jutranjem soincu poigravajo ob očiščenem vhodu v temni brlog. se valjajo, postavljajo, objemajo, pretepa io in lovijo, da je za opazovalca velik užitek, če jih opazuje pri tam početju, za
uvidevnih ljudi, Id 00 vedno pripravljeni sa junaško in odločno brambo pravic samostojnosti in svobode proti kateremukoli načinu nasilja.Samo tako se bo naše sokolsko
Načrt hranilničnega zakona, ki ga je trgovinsko ministrstvo predložilo v izjavo zbornicam in zainteresiranim korporacijam in čigar vsebino je »Jutro« v glavnih točkah že objavilo, vsebuje nekatere važne določbe, ki jih bo treba vsekakor spremeniti.
Predvsem določa § 4 zakonskega načrta, da smejo hranilnice ustanavljati le občine ali skupine več občin S to stilizacijo so izključene banovinske hranilnice in tudi okrajne hranilnice. Medtem ko je glede okrajnih hranilnic preosnova mogoča na ta način, da stopijo namesto okraja odnosno sreza kot ustanoviteljice in garantinje vse občine dotičnega sreza ali pretežni del občin, bi morale po zakonskem načrtu banovinske hranilnice likvidirati v roku enega leta od dneva uveljavljenja zakona. Ne vidimo razloga, zakaj bi morale banovinske hranilnice likvidirati, ko imajo vendar baš ban. hranilnice radi garancije od strani banovine največje možnosti za razvoj in za koristno delovanje v prid gospodarstvu vso banovine. Po našem mnenju bi moral zakon celo stremeti za tem, da se delokrog banovinskih hranilnic še razširi, tako da bi prevzele vlogo centralnega hranilničnega zavoda za dotično banovino ali pa vlogo, kakor jo imajo v nekaterih drugih državah deželne hipotekarne banke. Ce pa obstoja namen, da se vse že obstoječe banovinske hranilnice v naši državi pretvorijo v take banovinske hipotekarne banke s širšim delokrogom in s posebnimi pravicami, potem mora pač zakon vsebovati v tem pogledu posebne prehodne določbe.
Nadalje določa zakonski načrt, da smejo naziv »štedioniea« ali »hranilnica« samostojno ali r »vezi 1 drugimi besedami uporabljati samo ustanove, za katere velja ta zakon in da so druge kreditne ustanove dolžne v teku enega leta spremeniti svoj naziv. Ta določba je vsekakor upravičena, da ne bi drugi zavodi z nazivom »hranilni-ca« spravljali prebivalstvo v zmoto glede njihovega pravega značaja. Tudi češkoslovaški zakon o hranilnicah vsebuje tako določbo. Vendar bi bilo morda priporočljivo tako omejitev predpisati le za zavode, ki bi se v bodoče ustanovili, dočim bi bilo morda dovolj, če se za že obstoječe zavode predpiše določba, da morajo poleg naziva hranilnica imeti tudi še drug naziv, da zamenjava ni mogoča. Tako imamo na primer pri nas mnogo zadrug, ki imajo naziv hranilnica in posojilnica« ali obratno. Pristavek posojilnica v nazivu samem praktično v do-voljni meri izključuje zamenjavo z zavodom, ki je hranilnica v smislu hranilničnega zakona.
Prav tako ščiti zakonski načrt naziv »hra nilna knjižica« ali »hranilna vložna knjižica«. Tak naziv smejo imeti samo knjižicc!. ki jih izdajajo hranilnice. Ostalim denarnim zavodom, ki sprejemajo vloge na hranilne knjižice, bi preostajala torej mož nost, da svojim hranilnim knjižicam dajo naziv »vložna knjižica«. Če bo ta določba obveljala^ potem bi bilo potrebno, da se določi daljši rok za zamenjavo že obstoječih hranilnih knjižic z novimi, ki bi nosile drug naziv.
Pozdraviti je v interesu naših hranilnic določbo^ zakonskega načrta, da se sme v hranilnice nalagati gotovina maloletnih oseb in oseb. ki so pod skrbstvom, gotovina samoupravnih teles, javnih, cerkvenih in korporacijskih fondov ter gotovina sodnih depozitov. Seveda pa je za praktično izvedbo te določbe potrebno, da se spremenita v tem smislu tudi zakon o Državni hipotekar-ni banki (členi 5, 10 in 117) ter zakon o nespornem postopku (§ 160), sicer bi gornja določba predstavljala le mrtvo besedilo zakona. Po navedenih dveh zakonih se sme namreč pupilni denar nalagati le pri Državni hipotekami banki.
Neobhodno potrebna pa bo sprememba določb § 15., ki navaja, kako sme hranilnica plasirati sredstva od poverjenih hranilnih vlog. Določbe tega paragrafa hudo omejujejo in utesnjujejo kreditno politiko hranilnic. Te določbe glede plasiranja denarja so bile očitno sestavljene pod vtisom težkoč, ki so nastale v našem kreditnem organizmu v zadnjih letih. Zalionodajalec je tu vzel kot izhodišče tezo, da je nelikvidnost, s katero se imajo boriti mnoge naše hranilnic?,
njihovo mater, čemerno in sitno jaabečko, pa često tako neprijetna nadloga, da jih, zlasti če je ne ubogajo, začne kmalu kaj neprijazno in nematerinsko suvati, potiskati ali celo obdelovali s svojimi copatami. Enako zanimivo je, ko potem starka uvaja neuke in nevedne mladiče v potrebe, zahteve in skrivnosti pomočnega tatinskolov-skega življenj«, ki jih še čaka, ko ee v celem njenem pedagoškem prizadevanju oči-tujeta v enaikn meri nežna ljubezen in brezobzirna strogost.
Eno^ prednost ima jazbec pred vsemi našimi živalmi, to namreč, da v svoji hrani ni prav nič izbirčen, da sta njegovo zobovje in njegov želodec pripravna za uživanje vsake hrane, rastlinske, mesne, tople, mrzle, sveže, pa tudi stare smrdljive mrhovine; na drugri strani ima to slabo stran, da. kakor vse poje in požre, kar najde na svojih nočnih pohodih, tako te hrane in tega plena nima nikoli dosti. Velik hlasta-vec, nenasiten požeruh in roparski grabežljivem je. da vsled tega r»o pravici spada med zver-', četudi je pri izkopavanju raznih korenov, korenin in koreninic nedolžen ko-ren''fičar. koristen žu?koiedec pri pobiran ju vsakovrstnih žuželk, ličink, črvov in polžev, vendar pa je bolj škodljiv ko koristen, kadar krade v jeseni na vinsk; gorici sladko grozdje in sočno sadje, v gozdu lesnike i in drug gozdni sadež, na nifvi pa lečo. oves ! ?n koruzo. Niegov jedilni list ie v resnici vedno zelo bogat: tudii po z?m" n? tako re- 1 ven ali boren, da bi radi pomanjkanja po- '
delovanje raovijalo dalje, ne samo sa dr
močje naše organizacije, temveč za vse življenje našega naroda. — Beseda, ki veljajo
za vse in povsod.
nastala izključno zaradi tega, ker so hranilnice prej premalo skrbele za likvidnost, ni pa upošteval druge okolnosti, da bi red-kokatera od naših hranilnic prišla v plačilne težkoče, če bi leta 1931, ko je prišlo do znanega navala vlagateljev na denarne zavode, dala Narodna banka hranilnicam na razpolago dovoljna sredstva za prvo obrambo navala od strani vlagateljev, kakor so to storili v drugih državah.
Načrt zakona o hranilnicah dovoljuje hranilnici, da sme le do največ 20. odstotkov hranilnih vlog na knjižiee uporabiti za posojila na nepremičnine (namreč za amortizacijska, hipotekama, menično-realna posojila in posojila v tekočem računu na podlagi hipoteke). Vseh ostalih 80 odstotkov bi morale po tem zakonskem načrtu hranilnice nalagati v več ali manj kratkoročne naložbe. Pri ustroju našega kreditnega organizma in denarnega ter kapitalnega trga je v naprej izključeno, da bi mogle hranilnice najti kratkoročni plasman za tako velik del hranilnih vlog. Na drugi strani pa moramo upoštevati, da so hranilnice po svojem namenu zavodi, bi dajejo v prri vrsti dolgoročni hipotekami kredit. Garancija občine ustanoviteljice za obveznosti hranilnic je baš potrebna zaradi tega, da lahko hranilnica v večji meri kakor V6ak drugi zavod plasira srvoja sredstva v hipotekama posojila, ki so večinoma dolgoročna. Garancija občine ustanoviteljice namreč daje vlagatelju popolno varnost za hranilno vlogo in je večji naval vlagateljev pri hranilnicah praktično možen le takrat, če nastopi med vlagatelji splošno panično razpoloženje; v takih primerih pa ne more, zlasti do izkušnjah zadnjih petih let pri nas in v drugih državah, tudi zelo visok odstotek.likvidnosti obvarovati zavoda pred nelikvidnostjo in mora v takih primerih priskočiti na pomoč novčanična banka. Tudi v drugih državah vidimo, da se hranilnice v pretežni meri bavijo z dajanjem srednjeročnih in dolgoročnih hipotekarnih posojil in da plasirajo pretežni del sredstev od hranilnih vlog v hipotekama posojila. Za primer naj navedemo, da so imele vse tri praške hranilnice ob koncu lanskega leta za 4051 milijonov Din hranilnih vlog na knjižice, od tega pa so imele naloženih 1978 milijonov v dolgoročnih hipotekarnih in komunalnih posojilih. Statistika hranilni« v Nemčiji pa kaže, da so imele tam hranilnice ob koncu leta 1932. za 9917 milijonov mark hranilnih vlog, od tega pa je bik) p!asi ranih 5472 milijonov v dolgoročnih hipotekarnih posojilih in 1845 milijonov v komunalnih posojilih, Skupaj torej 7317 milijonov ali Okrog 75 odstotkov več ali manj v dolgoročnih posojilih.
Prav je, če se hranilnicam predpiše, da morajo imeti določen odstotek hranilnih vlog vedno na razpolago kot likvidnostno rezervo, ne smemo rva v zakonu samem omejevati kreditne politike hranilnic tako, da bi smele le neznaten del svojih sredstev dajati za hipotekama posojila. Spremembe bi bila potrebna tudi določba glede nalaganja razpoložljivih sredstev v posojila občinam. Po načrtu zakona bi smele hranilnice dajati občini ustanoviteljici le kratkoročna posojila, plačljiva v roku istega proračunskega leta. Tudi kaki drugi občini ne bi smela hranilnica dajati drugih posojil nego kratkoročnih, plačljivih v istem letu. Res je, da so v mnogih primerih občine preveč izkoriščale svoje posojilnice, ki so prevelik del razpoložljivih sredstev plasirale v dolgoročna posojila občini ustanoviteljici. Češkoslovaški zakon ima zaradi tega določbo, da hranilnica ne sme lastni občini dajati nikakih posojil, pač pa sme dajati neomejena posojila drugim občinam in samoupravnim edinicam. Načelo, ki si ga je osvojila Češkoslovaška, bi bilo pri nas v nekaterih primerih težko izvedljivo. Vsekakor pa bi moral dati zakon hranilnicam pravico, dajati tujim občinam in samoupravnim edinicam dolgoročna posojila, lastni občini ustanoviteljici pa le v omejenem obsegu. Če bi smele hranilnice dajati občinam le kratkoročna posojila, potem bi to praktično pomenilo, da se hranilnicam sploh vzame možnost financirati samouprave in njihova podjetja, kar pa je ravno ena važnih nalog, ki jih imajo hranilnice v drugih državah.
trebne tečne hrane moral ee brezpogojno vdati takoavanemu zimskemu spanju. Zime v svojem mehko in toplo nastlanem podzemnem kotličku ne prespi v trdnem, smrti podobnem spanju kakor polhi, temveč — lenuh in ležuh — samo poležava in dremlje kakor medved, pa pride pogledat pred svoj rov ne le iz radovednosti, ge je že zunaj poslalo milo in toplo vreme, temveč tudi, da gre na krajši roparski pohod, pa tudi, ker ga tišči in sili truplo k opravku, ki ga v veliki občutljivosti za snago v svojem ležišču noče opraviti. Ni res. sicer, da bi ga zvita in pretkana lisica pregnala iz njegovega brloga s tem, da mu ga je prej zasmradrila, pač pa je dejstvo, da ima jazbec na prostem izven svojega brloga svoje stalno, v ta namen izkopano stranišče, jamico, v kateri nečedni, umazani požeruh pozneje pobira in poje smrdljive črve h lastnih odpadkov. Pozimi si zna poiskati io pod enežne odeje izkopati velika, visoka mravljišča, rrrraljinjake, urno jih od spodaj navzgor razkoplje in razbrska, da pride enaiko kakor velik divjn petelnn do obnemoglih mravelj in njihovih bub. V agodnji spomladi ie nenasitljivi ropar enako kakor lisica velika nevarnost za mladi zajčjo zarod, pozneje celo za mlado smo; potem pa, ko naši najboljši drobni pevci Že gnezdijo in valijo, nobeno gnezdo na ffleh ni varno nred ni'm. kakor hidi ne miška, ki se jp ba« 'pdaj. k-o ropar ijuprarmmie gnezda, prikazala npprevidmo iz svoje luknjice Lovec, ki s sik rt) jo in ljubeznijo goji v
Gospodarske vesti
= Možnost znižanja eskontne mere Narodne banke. »Prager Presse« objavlja dopis iz Beograda o aktualnih gospodarskih vprašanjih v naši državi in zatrjuje^ da pričakujejo v Beogradu ponovno znižanje di-skontne mere Narodne banke od sedanjih
= Lira 91» pod pariteto. Deviza Milan, ki se že od lanskega leta stalno giblje nekaj pod zlato pariteto, je zadnje dni na mednarodnih deviznih tržiščih ponovno precej popustila. Ze v začetku letošnjega leta je notirala deviza Milan za okrog 3®/o pod zlato pariteto. V aprilu in maju, ko je prišlo do znanih spekulativnih atak na valute držav zlatega bloka in ko se je poostrila napetost med Italijo in Abesinijo, je tečaj nadalje popustil in se je v Curihu ob koncu maja ustalil na višini okrog 25.40 (nasproti zlati pariteti 27.2770). Zadnje dni pa je deviza Milan pričela znova popuščati. V pri-četku tedna je notirala v Curihu 25.37, ob koncu preteklega tedna je popustila na 25.25, v ponedeljek na 25.20, včeraj pa je zdrknila navzdol na 25.10 in se je šele pozneje za malenkost popravila na 25.1250. Pri tem poslednjem tečaju včerajšnjega dne je italijanska lira že za 8"/o izpod zlate paritete nasproti švicarskemu franku. Ta najnovejša oslabitev lire je gotovo v zvezi z novo poostritvijo abesinskega spora.
= Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 18.000 pol kon-ceptnega papirja. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 4. julija ponudbe glede dobave 3700 m našivkov za uniforme, 4000 ščetk, 250 kg kompresorskega olja in 160 kg strojnega olja. do 8. julija pa glede dobave delov za čevljarske stroje, delov za pisalne stroje. 30TC komadov kožic za kape, 425 kg lepenke, 1500 pol ovojnega papirja, 200 m vrvice za knjige, knjigoveškega sukanca in drugega knjigoveškega materija-la, glede dobave kablov in raznega električnega materijala. — Komanda pomorskega zrakoplovstva Divulje sprejema do 27. junija ponudbe glede dobave signalnih svetiljk, do 10. julija pa glede dobave 6 gumijastih čolnov. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 25. junija ponudbe glede dobave jeklenih cevi. — Dne 25. julija se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dobavo električnega materijala, 29. julija pa glede dobave raznih električnih žarnic.
Borze
18. junija.
Na ljubljanski borzi sta danes znova nekoliko popustili devizi London in Newyork. Tudi deviza Trst je ponovno zdrknila navzdol. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.80—8.lk). V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7750, v angleških funtih po 234 25. v grških bonih po 39 in v španskih peretah po 6.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nadalje mlačna in se je za kaso nudila Vojna škoda po 360 (v Beogradu je bil promet po 357). za avgust pa je bil zabeležen promet po 360. Do zaključka je prišlo samo še v 7% Blairovem posojilu po 65.25.
Devi»
Ljubljana (z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2958.15 — 2972. 75, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 738.47—743.53, Curih 1424.22 — 1431.29, London 214.27 — 216.32, Newyork 4324.30 — 4360.62. Pariz
svojem lovišču divjad, ne more torej biti prijatelj grabežljivega, tatinskoroparskega jazbeca. Puška, past, klešče, kol in tudi psi preže na požeruha že radi njegove škodljivosti za plemenito žival, pa tudi radi njegove masti, njegovega mesa in njegove Kože. Umen gozdar, ki mu je na uspevanju io proovitanju goada, ga rad vidi v svojih aelemih šumah, ki mu v njih pomaga ter pobira in lovi miši in drugo škodljivo golazen. Enako ga tudi pameten kmetovalec ne bo preganjal prehudo, četudi mu tu pa tam kaj pokrade v koruzisču, na trsu. na sadju ali celo v Icumiku. Mirni in nepristranski opazovalec narave pa bo nerodnega podplatarja, kri sam sebe izdaja že od daleč, vedno vesel Če g« sreča v tihem gozdu ob jutranjem zvonjenju ali v mesečni noči; počasi i.n mirno, brez strahu io opreznosti prišanta veliki flegmatik. podoben mlademu medvedku, deri temu opazovalcu tik pred noge; ko zapazi zanj nenavadno človeško prikazen, se obrne hladnokrvno ter odeo-pota v dnisn smer. tja na bližnji travnik, kjer na obloženi mizi ie čakajo miši. Črvi in polži.	Korotanski.
ČITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
287.75 — 289.18, Praga 182.12 — 183.22, Trst 356.81 — 359.90. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80 — 8.90.
Zagreb. Amsterdam 2958.15—2972.75, Berlin 1756.08—1769.93, Bruselj 738.47—743.53, London 214.27—216.32, Milan 356.81—359.90 Newyork kabel 4346.30—4382.62, Newyork ček 4324.30—4360.62, Pariz 287.75—289.18, Praga 182.12—183.22, Curih 1424.22—1431.29
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2050, London 15.06, Newyork 305.S750, Bruselj 51.65, Milan 25.1250, Madrid 41.90, Amsterdam 207.55 Berlin 123.50, Dunaj 57.75, Stockholm 77.65, Oslo 75.65, Kobenhavn 67.20, Praga 12.79, Varšava 57.75, Atene 2.91, Bukarešta 3.05.
Dnnaj (Tečaji v privatnem kliringu): London 26.34, Milan 43.79. Nevvork 533.60, Pariz 35.39, Praga 22.16, Curih 174.94, 100 S v zlatu 128.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 359—361, TI* in-vest. 80—82. 7°/o stabiliz. 80—82, 7% Blair 65—66, 8°/o Blair 75—76, 4«/o agrarne 45 do 47. 0°/o begluške 62—63.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 360 bi., za avg. 358—360. za sept. 360 bi., 70/0 invest. 80-25—81, 7% stabiliz. 81—S3, 4°/o agrarne 45.50—46. 7°/o Blair 65—65.75, 8°/o Blair 76 bi., 7°/o Drž. hip. banka 72 do 75, 6°/o begluške 6225—63; delnice: PAB 221.50—223.50, Trboveljska 125 bi.
Beograd. Vojna škoda 35550—357 (357), za sept 357—357.50 (357.50), 7*1* invest. 81 do 82, 4% agrarne 47.50 bi.. 7°/o stabiliz. 83.50 bi. (82.50), 6«/» begluške 63—^63.50 (63.75), 7°/o Blair 65 den.. 7^/n Drž. hip. banka 74 bi., Nar. banka 5s00—6000. PAB 221.50 do 222.50 (222.25).
Dunaj: Alpina-Mont. 11.22.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 18. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 80 75. za sept. 81, za dec. 83.6250; koruza: za julij Sl.1250, za sept. 75.25, za dec. 64.
-I- Winnipeg, 18. junija. Začetni tečaji: za julij 82.50, za avg. 82.875.
+ Ljubljanska borza (18. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudi se frco, nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 kg, po 139—144, banatska. 78 kg težka po 138—141; oves: slavonski po 108—110: koruza: baška po 79—81. banatska po 77—79; moka: baška in banatska »0« po 235—245; baška »2< po 210—220; baška »o« po 190—200; otrobi: baški debeli po 100—105.
+ Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 130—135; slavonska 132—134; sremska 128—130; baška 127 do 130; banatska 123—130. Oves: baški in sremski 98—100. Ječmen: 1 aški in sremski, 65'06 kg 125—127.50; jari, 67/68 kg 130 do 132.50. Koruza: baška in sremska 77—78, banatska 74—75. Moka: baška >0g« in >0gg« 197.50—225; »2« 177.50—200; >5« 157.50—180; ^6« 137.50—160; >7« 115—125; >8« 90—92.50. Otrobi: baški in sremski 11750—120. Fižol: baški, sremski 117.50 do 120.
-f Somborska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, okolica Sombor in gornjebaška 124—126;
sremska in gornjebanatska 126_128; baška
in banatska potiska 180—132; slavonska 130 do 132. Oves: baški 98—100. Koruza: baška in sremska 76—78; za julij 78—SO. Moka: baška »0g« in »Ogg« 200—220; »*>« 180—2C0; »5« 160—190; ,6« 145—160- »7« 115—125; »8« 90—95.
+ Budimpeštanska terminska borza (18. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za junij 16.71—16.72; koruza: za julij 11.50—11.52.
Zgodovina dalmatinskega brodograditelfstva
Split, 17. junija Konec julija bo, kakor že znano, na Kor-čuli otvorjena velika mornariška in brodo-graditeljska razstava, ki jo prireja izseljenska organizacija na Korčuli s pomočjo zveze izseljenskih organizacij. Ta razstava bo predstavljala ves razvoj našega mornar-stva od najstarejših dob do danes. Prikazano pa bo tudi, kako so se na tem področju doma in na tujem udeistvovali kor-čulski izseljenci.
Razstava bo imela več oddelkov. Tako brwdo v enem sami leseni čolni in najraz tičnejše priprave za ribolov, v drugem oddelku bod". motorni čolni in razne pogon ske naprav; tretji oddelek bo imel raz stavljene najrazličnejše tipe jadrnic itd. V " oddelku obrtniške šole bodo v miniaturi najrazličnejše naše ladje Poseben oddelek bodo tvorili čolni in jadrnice za deco. Me ščanska šola v Korčuli je razpisala nagrade za naibolje izdelane otroške čolne.
Pestra razstava bo nudila dokaz, da »o za brodograditelistvo dani pri nas vsi po-goi: in da bi lahko ob večjem razumevanju in primerni podpori merodainih čini-telje in finančnikov nastala važna pano ga naše domače podjetnosti, ki bi redil* mnogo naših ljudi.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne f"" 1*13112 Jlll!!!'! €llf €5 grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Utrdite si pljuča'
človeška pljuča v raznih poklicih - Slabotni otroci naj ostanejo
na kmetih
So naduSljivd, ki jim konjski prah povzroči takojšen napad naduhe. Da takšni ljudje niso pripravni za voznike, hlevarje itd., se razume samo po sebi.
Vsak poklic, ki je zvezan s prahom, je zdravju škodljiv — razen enega samega, na kar so prišli najprvo njegovi izvrševalci sami, pozneje pa tudi raziskovalci. Zanimivo je namreč, da je
apneni prah po cementarnah, mavčarnah, drobtinicah apnenca itd. za pljuča zdrav. Vsak drug prah pa je več ali manj nevaren, če ne naravnost usoden.
Najbolj nezdrav je pač tobačni prah po tobačnih tovarnah, a le malo zaostaja za njim prah iz volne, moke, lanu, ki daje prvotno rožnatim pljučam
popolnoma drugo barvo.
fie bolj prebarva pljuča premogovni prah (rudarji, kovači itd.). Pod njegovim vpli-
vom postanejo pljuča čisto črna. Kame-narji, zidarji, kamnoseki tn drugi, ki se ukvarjajo s kamnom, požirajo mnogo kam-natega prahu in drobnega peska, ključavničarji, mehaniki, brusači vdihavajo
kovinski prah, nemalo je poklicev, kjer morajo ljudje vdihavati pare vsakovrstnih kislin in pline, steklarji pa dobe sčasoma napihnjena pljuča z bolezenskimi znaki, ki spominjajo na naduho.
Skoraj bi rekli, da ni poklica razen kmečkega, ki bi na ta ali oni način ne škodoval pljučam in ki bi ga bilo priporočiti ljudem s šibkimi dihali. Učitelj in igralec si jih kvarita, če drugače ne, z mnogim,
napornim govorjenjem,
uradnik vsaj s tem, da presedi svoj čas v slabo zračnih sobah, delavec v tovarni, obrtnik ob najrazličnejšem delu, ki povzro-
Po reinsdoriski eksploziji
Doslej 58 mrtvih — predvidevajo pa jih Se več
Med eksplozijami v reinsdorfsldh objektih
Polagoma se v Nemčiji polega razburjenje zaradi reinsdorfske nesreče. Delavski oddelki, ki jih je vlada takoj po katastrofi napotila v opustošeno ozemlje, čistijo s plinskimi maskami na obrazu razvaline tvorniških objektov. Najbolj
hitijo popravljati strehe,
ki jih je zračni pritisk snel s hiš, ker je le na ta način mogoče zaščititi prizadeto prebivalstvo pred padavinami. Vsi domači obrtniki imajo zdaj polne roke dela in se veselijo zaslužka.
Doslej so potegnili izpod razvalin 58 mrličev, pri devetnajstih žrtvah pa niso mogli ugotoviti istovetnosti. Blizu sto ranjencev je v bolniški oskrbi, ostale so poslala domov, da se lečijo sami.
Mrtvece so položili najprej na mrtvaški oder v Wasagu. kjer so ležale krste dru«a poleg druge. Delavci so
stTažili mrtve tovariše
ob brlečih svečah. V torek opoldne so se pričele pogTebne svečanosti. Mrtvece so prenesli najprej iz kapele na prosto. Razpostavili so jih v bližini drevoreda, kjer
so v ta namen zabili v zemljo 10 metrov visoke pilote po načrtu arhitekta Rado-jevskega. Ozadje tega dvora smrti je tvorilo šest visokih stebrov z velikanskim črnim križem v sredini. Prostor je bil okrašen s 500 hortenzijami raznih barvnih odtenkov.
Ob pričetku mrtvaških svečanosti so se zbrali svojci ponesrečencev poleg predstavnikov vlade, hitlerjevskih udarnikov in drugih. Veliki mikrofoni so bili tako nameščeni, da so se slišali poslovilni govori daleč naokoli. Pogrebne svečanosti so trajale tri četrt ure. Po zvokih mrtvaške koračnice iz »Eroice« so izpregovorili svečeniki obeh veroizpovedovanj. zastopnik tvornice. nar. soc. stranke in delavske Fronte. Potem je godba udaril« pesem o dobrem tovarišu. Ob zvokih žalne koračnice iz »Somraka bogov« in režimske himne je krenil sprevod na pokopališče, kjer so izročili smrtne ostanke žrtev materi zemlji.
Zadnja poročila državnih oblasti priznavajo, da število žrtev, žal, še ni zaključeno in da se bod<-> nor! nt V i 0 mrličih še pomnožili.
Vojaška kritja
120 m pod zemljo
Lotarinški poslanec Marc Rucard opozarja v pariškem »Matinu« na naprave, ki jih je videl nedavno v spremstvu francoskega vojnega ministra v 90 km dolgem obmejnem pasu Francije proti Nemčiji.
Meja med obema državama je vzorno organizirana, podzemski predori merijo v dolžino skupno nad 330 km. Najgloblji Jarki ležijo 120 m pod zemljo, drugi, ki imajo posebno zvezo s posebnimi stražni-mi postojankami, pa so v globini 30 do 40 metrov. Nekateri hodniki so široki 4 do 5 m in prav prijazni. v njih je prostora za dva vštricna tira. Samo za utrjene postojanke v tem pasu je potrošila Francija 5 milijard f—nkov, kar pomeni, da jih bo v slučaju sil* branila do jrftdnje kaplje /črvi.
Mrtvec igra na pozavno
V vasi Varigi v Grški Makedoniji so pokopali te dni nekega kmeta. Mož je bil !e navidezno mrtev, hipoma se je dvignil v odprti rakvi, skočil iz nje k enemu izmed godcev, ki so svirali žalno koračnico, mu vzel iz rok pozavno in zatrobil nanjo veselo koračnico. 2e prvi zvok je seveda zadostoval, da je ostal mož sam na prostem polju — in še danes se ga sovaščani bojazljivo izogibajo.
Jetniški ravnatelj — psiholog
i V. a Angleškem je umrl dr. Miran, ravnatelj jetnišnice v Hollowayu. Vsi jetniki so ga imeli radi. Pred osmimi leti je Mi-ron dosegel, da so jetnice v svoje celice dobile zrcala. »Ne veste,« je dejal justič-nemu ministru, »kaj pomeni zrcalo v življenju žensk. Dajte jim, naj izbirajo med koščkom zrcala ali vsakdanjim kruhom, in boste videli, da se ne bo niti ena odločila za kruh.« ■ /» Čitajte tedensko revijo
ŽIVLJENJE IN SVET
DA NE UTONEŠ...
Da ne utoneš, upoštevaj sledeča pravila:
Ne plavaj s polnim želodcem — pač pa majhna okrepčila med plavanjem ne škodujejo.
Ohladi se, preden stopiš v vodo.
če nimaš zdravega ušesa, si ga zavaruj z vato.
Nesigurni plavači naj se nikar ne spuščajo v globoko vodo.
ča prah. Da-li je škodljivo pljučam tudi igranje na pihala, je danes še sporno, so pa raziskovalci, ki trdijo, da je samo na sebi zelo koristno. Vsekakor ne more škodovati prav nikomur, če porabi svoj prosti čas kolikor le more za gibanje in dihanje v naravi.
Idealno bi bilo, če bi imel vsak delavec, obrtnik, uradnik, trgovec itd., ki je prisiljen živeti mnogo v zadušljivem mestnem ozračju in v prahu svojega poklica, svoj vrt ali njivico, da bi ju sam obdeloval. Kdor nima krepkih pljuč, naj se že v naprej ogiba poklicev, ki jim najbolj direktno škodujejo. Krivo pa delajo še danes marsikje na deželi, da pošiljajo
najslabotnejše otroke
v mesto študirat ali delat, češ da za težko kmečko delo itak niso. Baš tem bi bilo najbolj potrebno, da bi se utrdili na deželi in pri kmečkem delu.
KARIKATURA
Nepretrgani transporti v Afriko
■■	41J	1	^ i.
Italija nenehoma vkrcava na ladje nove vojaške kontingente in Jih prevaža v Afrika
zaradi spopada s Abesinijo
K ItaBjansko-abesinskerau sporu: H al 11 S e 1 a s 1 e, edini domači cesar na črnem kontinentu
Z robotom v stratosfero
četrti poskus Američana Posta
V kalifornijskem letališču Burbanku se ie te dni dvignil k svojemu četrtemu poletu v stratosfero proti New Yarku znani ameriški letaiec Wiley Post. Ob startu se je na vzletišču zbrala velik | možica ljudstva, ki je prirejala Postu viharne ovacije.
Post, ki je skušal že četrtič zavojevati stratosfero, je eden najboljših in tudi naj-originalnejših prikazni v ameriškem letalskem svetu. Prvo lavoriko si je spletel pred leti, ko je s tovarišem Gattvjem z letalom
obkrožil svet.
Dosegel je rekord, ki pa ni nasdtil njegovega častihlepja in je začel sanjati o tem, kako bi sam preletel zemljo. Ta načrt se
Ena
Vlak proti vlaku
največjih železniških nesreč na Angleškem
Kakor je naš list že poročal, se je zgodila blizu Londona v noči od sobote na nedeljo železniška nesreča, ki je zahtevala nenavadno mnogo človeških življenj. Prizorišče katastrofe leži 38 km od angleške prestolnice.
Nesreča Je ena največjih, kar se jih je kdaj primerilo na angleškem ozemlju.
EJkspresni vlak, ki vozi iz Londona v Newcastle, se je moral pred postajo v Wel-wynu ustaviti, ker je stal signal na >Stoj«. Medtem ko je vlak čakal, pa je privozil po Istem tiru njemu nasproti pospešeni osebni vlak in je zavozil v vlak pred seboj. Sunek je bil tako močan, da je kotel v lokomotivi osebnega vlaka takoj eksplodiral. Strojevodja in kurjač sta se
oparila z vodo in sta bila takoj mrtva.
V obeh vlakih je bilo v trenutku nesreče kakšnih 300 potnikov. Izpod razbitin .vagonov so z veliko muko potegnili 14 mrtvih in 30 hudo ranjenih, čeprav Je bil zaradi nesreče promet takoj ustavljen, je bilo reševanje silno težko ,tem težje, ker je v trenutku nesreče
lilo iz oblakov kakor ob vesoljnem potopu. Ob medlem svitu acetilenk so morali železničarji reševati ponesrečence. Pri tem so se odigravali nepopisni prizori. Neka ženska, ki se je vozila z londonskim brzim vlakom, je pobegnila v noč. Imela je namreč s seboj dojenčka, kateremu je železni drog ob sunku
predrl prsni koš! da je otročiček pri priči izdihnil. Za obupano materjo so takoj poslali več mož, doslej pa je še niso izsledili. Bojijo se, da ni v navalu blaznosti skočila z bližnjega mostu reke Red River v valove in utonila.
Mrtvece so začasno položili na mrtvaški oder neke tvornic« za stroje, ranjence pa so odpeljali v najbližje bolnišnice. Več ranjencev je
v brezupnem stanju, tako da se bo število smrtnih žrtev še povečalo .
Neki član tehnične komisije, ki je v ponedeljek zjutraj dospel na mesto nesreče in si ogledal prizorišče katastrofe, je izjavil, da se je primerila nesreča po vsej pri-
Mki zaradi slabega vremena. Strojevodji nista videla skoro nič pred seboj, poleg teg a je nastala usodna
napaka v signalni napravi! Zaradi te napake sta privozila oba vlaka na isti t'r, kjer se je zgodila nesreča.
mu je posrečil. Na krov svojega letal« vzel robota namestu človeka. Robot se je na tisti vožnji tako obneseL da ga je Post kar sklenil obdržati pri krmilu. Toda tudi robot ima v zraku omejene možnosti. Naloge, ki jih lahko obvlada, so naloge človeškega očesa in možganov. Robot, ki mu letalec naravna letalo, drži krmilo pogumno v rokah in gre v nakazano smer.
V zadnjih dveh letih je Wiley Post posebno izčrpno študiral problem poleta v stratosfero. Odkar se je prof. Piccard po-gunrno dvignil v zrak in se z balonom srečno vrnil na zemljo, ni nehal graditi naprave za start v stratosfero. Zdi se, da hoče Post za vsako ceno riskirati poskus
par tisoč km poleta v stratosferi.
Pri teh eksperimentih se seveda redno poslužuje pomoči svojega preizkušenega robota. Trije dosedanji poizkusi so se mu izjalovili. pri četrtem pa se je moral 8 ur po startu spustiti na zemljo. To se je zgodilo v Wichiti, in sicer brez nesreče, čeprav je imel pristanek zasilen značaj. Če se kdaj v bodočnosti obnese Postu poskus s stra-tosfernim letalom, bo tehnika storila velik korak naprej, ker bo mogoče leteti s fantastično brzino čez kontinente in morja.
¥ procesijo je treščilo
Trideset ljudi na tleh, eden mrtev
Iz Bukarešte poročajo: Te dni se je podalo iz vasice Gandesti ob Moldavi v sosedno vas kakšnih 200 moških in žensk z namenom, da se tam udeležijo procesije. Sprevod je krenil čez njive in polja. Medtem ko so pobožni kmetje in kmetice molili in prepevali pobožne pesmi
so se zbrali na nebu črni oblaki. Nastala je silovita nevihta. Grmelo je, kakor bi s« napovedoval sodni dan. Procesija se je seveda hitro razkropila
in ljudje so bežali na vse strani, ker )• parkrat strela udarila mednje. Enkrat je treščilo naravnost v sredino sprevoda. Ta tresk je povzročil med verniki silno zmešnjavo. Kakšnih 30 ljudi je
popadajo na zemljo, strela pa je ubila samo enega kmeta, ostale je vrgel na tla samo strah. Ubitega je vsekakor nenavadno močno ožgala strela. Sestorica žensk je dobila živčni šok, dve pa sta zaradi strahu trenutno popolnoma onemeli.
Domovina terja...
Fašistična sobota v Italiji
Italijanski ministrski svet je sprejel osnutek zakona, ki določa, da se po vsej državi uvede »fašistična sobota«. Ta sobota se znatno razlikuje od dela prostega sobotnega popoldneva v drugih državah, kjer je sobotni popoldan namenjen počitku delavcev. V Italiji bo sobotni popoldan posvečen politiki 'in vojaški izobrazbi.
Načrt zakona določa, da ne sme v Italiji ob sobotah nihče biti zaposlen preko 13. ure. Izjeme so dovoljene samo pri osebah, ki so prekoračile 21. leto starosti. Zaradi skrčenja delavnega časa ob sobotah ne smejo podjetniki v nobenem primeru znižati plač in mezd svojih nameščence^ in delavcev, pač pa smejo urnik tako urediti, da opravijo delavci svoje delo tudi za sobotni popoldanski čas že med tednom.
Najlepši ženski klobuk
ao napravili, kar se razume samo oh sebi, v Parizu, kjer so tudi priredili tekmo najlepših ženskih pokrival. Na sliki vidimo
tekmovalk, ki zaslužijo resnično priznanje za svoj okus
Novo ugrabljenje
Francoska kriminalna policija raziskuje nov primer ugrabljenja. V nekem kraju pri Toulousu je prošli petek popoldne izginila triletna deklica, hči nekega kmeta. Dosedanje poizvedbe so brez uspeha. Va-ščani pripovedujejo, da so ob uri, ko je otrok domnevno izginil, videli avtomobil, iz katerega je odmeval otroški jok. Policija meni, da ne gre v tem primeru za iz-siljevalno afero, ker je kmet, ki mu je izginil otrok, povsem siromašen človek. Pojavlja se sum, da so deklico ugrabili isti ljudje, ki so pred časom odvedli mak) Ni-kolino majorja Marescota, O tej žrtvi m doslej nobenega sledu.
ANEKDOTA
Veliki francoski igralec Talma, ki ga je Napoleon I. često sprejel v privatni avdienci, je bil strasten ribar. Nekoč je ribaril na nekem malem jezeru v Bretagni brez dovoljenja. Kakor U zrasel iz zemlje, se je pojavil pred nJim orožnik ter ga nahro-Kl:
>S kakšno pravie* lovite tukaj ribe?«
Talma se je dostojanstveno dvignil, premeril orožnika z zaničljivim pogledom od aog do glave in dejal z veliko gesto;
»S pravico genialnega duha nad kreaturo!«
Orožnik je apo&tt^vo satutiral in sajeo-
ijall
»Oprostite, človek moje vrste ne more poznati vseh novih zakonov.«
VSAK DAN ENA
»Gospodična, gospodična, ponujam vam svojo roko!«
»Prosim, dovolite mi vendar malo časa za premislek!«
Za premislek ni časa, kajti pred vrati stoji avtomobil in če se ne odločite takoj, »e ca vedno odpelje odtod!«
Mulfurni pregled
Pričevanja o našem času
1. A. Haler, »Kriza človečnosti«.
Iz beograjskih in zagrebških revij znani slovstveni teoretik in kritik dr. A. Haler,
ki se je duhovno izoblikoval zlasti pod vplivom znamenitega Italijana Benedetta C r o-c e a, razglablja v svojem članku »Kriza čovječnosti« (Hrvatska Revija, junijski zvezek; ozadje ugodne moralne krize, ki jo preživlja človeštvo. Haler sodi, da je ta kriza posledek prevesja empiristično-kvantitavne mentalitete nad kvalitativno teoretično. Ta oznaka, namenjena modro-slovno izobraženemu čitatelju, pove v preprostejših besedah nekaka tole: Kriza današnjega človeštva je v tem, da je mišljenje, ki polaga vso važnost na izkustvo in količino (število, moč, gmoto) zmagalo nad mišljenjem, ki mu je poglavitno merilo kakovost in razumsko vrednotenje.
Ta ugotovitev sama po sebi ni nova, saj se z raznih strani dokazuje, da je vzrok današnjega duhovnega in nravnega razkroja upadanje vere v zmožnost človeškega razuma, da zadovoljivo reši vsa človeška vprašanja. (Prim. na pr. članek pisca teh vrstic »Upor proti razumu«, Ljubljanski Zvon 1933). Zanimivo je, s ^takšnimi do-ka:ri skuša dr. Haler utemeljiti svoje nazi-ranje. Izkustveno-količinsko mišljenje sloni na nekem predsodku, ki se zdi povprečnemu človeku nepobitna resnica: na veri v čutno spoznanje. In vendar, pravi pisec, je to, kar je človeku najpozitiv-nejše, najmanj pozitivno in kar smatra za najstvarnejše, je najmanj stvarno. Čuti, ki so dozdevno najzanesljivejši organ resnice in »očitnosti«, imajo v sebi to prokletstvo, da uničujejo vse, česar se dotaknejo; pod njihovim dotikom stvarnost, ki je bujna v svcji neizmerno raznolični konkretnosti, ole3eni v brezobrazno in brezizrazno shemo.
Sedaj pisec razčlenja način, kako prihajamo do tako zvanih dejstev ter ugotavlja, da je prvi spoznavalni dej takoj stvar-jalen (kreativen). Objekti spoznanja niso predmeti »vnanjega sveta«, marveč človeška duša v svojih konkretno-individualnih vibracijah, v katere prodiramo tako, da sami vibriramo z njimi. Naše spoznavanje je podvrženo intuiciji ali vpogled-nosti, ki je neke vrste »poezija«, vsajena globoko v človeško dušo: duhovna oblika, s katero človek spoznava samega sebe ter združuje »vnanje« z notranjim, objekt s subjektom.
V zgodovini človeškega mišljenja se neprestano borita oba navedena pravca: predsodek o eksaktnosti čutov vedno zapušča v dušah praznino in nezadovoljstvo in človeška misel vedno znova išče bistvo in jedro. To je razumljivo, kajti človeški duh se ne more zadovoljiti s pošastno podobo stvarnosti, ki mu jo nudi izkustvenost. Pojmi, kakor so: individualno, vesoljno, teoretično, praktično-izkustveno niso več izkustvene sheme, marveč so prave sestavine duha, ki se vedno pojavljajo kot individualno v človeku.
&
A. Haler razlaga nacionalnost kot
svrojeno uveljavljanje individualnega momenta s strani nekega naroda«. Samo preko individualnega v človeku prihaja narod do zavesti svojih posebnosti in pravic, svoje preteklosti in stremljenj v bodočnosti. Kakor pa je vsak poedinec tudi človek, so posamezni narodi vzlic vsem posebnostim samo stanice. velikega organizma — človeštva. Tako se tu združujeta dve bistveni prvini sleherne stvarnosti: individualni in vesoljni moment. Ce ločimo ta moment od onega, nastane pri poedincu sebičnost in zanikavanje etičnega, pri narodih pa samovšečnost, poveličevanje svojih lastnosti, odpoved delu za splošne kulturne dobrine, nestrpnost do drugih: imperializem ali šovinizem. Oseben egoizem takisto kot naroden imperializem potekata tedaj iz istega duševnega izvora, ki ga Haler označuje kot količinsko-izkustveno mišljenje. Odtod pri takih narodih njihovo rasno stališče. Pisec navaja nemškega rasističnega ideologa B e n n a, ki pravi, da je dandanes čas »in-tranacionalizma«, to se pravi: umikanja narodov vase. Rasizem ne priznava napredka in razvoja civilizacije, marveč navezuje na praprvotnost, na rasne in mitske momente.
Kako si rasistični »mislec« B e n n zamišlja bodočo Evropo, pričuje tale citat (po Halerju): »Odpira se vek velikih bitk. Armade, falange Titanov in Prometejevičev se bodo odtrgale od pečin in navalile na nas ... Pred nami je vek uničevanja. Grom se bo združil z morjem, ogenj se bo spojil z zemljo. Da, takšen je bes, s katerim se bele rase vržejo druga na drugo, da se medsebojno uničijo. Ostaja nam zgolj ena rešitev: povzdigniti, po konci postaviti možgane, velike in strahotne možgane, ki naj branijo, Nemčijo, možgane, opremljene s pasjimi zobmi in z čeljustmi od groma. Zločin je, sanjariti o bodočih idilah, zločin so vsi mehki himerični prividi. Bodočega človeka je treba skovati na naklu. Boj je njegova naloga, a tega poklica se ne bo nsačil v pravljicah o vilah in ljubezenskih pesmih, marveč me'7 sovražniki in ob žvižganju strel. Mir je dobrina, ki je Evropa ne bo več nikdar spoznala ... Da, možgani, to je orožje, ki ga potrebuje nov človek, možgani z rogovi, ki bodo močnejši od rogov rinoce-rontov.«
Iz iste mentalitete kakor rasizem izhaja tudi materialistično pojmovanje zgodovinskega dogajanja. Tudi ono s svojim naukom o nujnem boju med gospodarskimi razredi zanikuje vse idealne /rednote v človeku, ki je samo »honjo aeco-oomicus« in ki zanima marksiste edinole v neizprosni borbi z razrednimi nasprotniki, "o gibanie priznava napredek samo v teh-nično-gospodarskem smislu.
rz tega sledi sklepa dr A. Haler, da je lanašnja kriza sveta predvsem kriza človečnosti. Sodoben človek je izgubil
zavest človeške skupnosti in jo nadomešča z izkustvenimi klasifikacijami ter razdvaja svet na sovražne tabore med seboj sprtih ras in razredov. Evropsko modroslovje je na začetku 19. stoletja ustvarilo mogočno sintezo individua-človeka in nacije-člo-štva. Empirizem, pa naj bo rasistični ali historično-materialistični, je vse razbil in poudaril samo to, kar razdvaja ljudi. Odtod oboževanje države — tirana, odtod rasne in razredne diktature z zatiranjem rasnih in razrednih nasprotnikov, odtod tudi nedostajanje človečnosti in dobrote v sodobnem človeštvu. Sintetičen pogled na človeštvo je spremljalo toplo občutje človeške solidarnosti, ki nastaja iz zavesti skupnih nalog, skupnih smotrov in skupne usode, med tem ko se rasnemu in razrednemu mišljenju kaže stvarnost kot krvavo bojišče, kjer se nasprotniki uničujejo v najbesnejši mržnji___
Eden izmed pogledov na dno našega ča-
sa .
»življenje in svet«, zaključna številka 17. knjige je izšla. Priloženo ji je podrobno vsebinsko kazalo za vso knjigo. Prispevki, ki jih priobčuje ta številka naše edine poljudno znanstvene in zabavne tedenske revije, so kakor vedno pestri, zanimivi, segajo v področja, ki morejo zanimati povprečnega človeka 20. stol., izobraženca, lajika in strokovnjaka. Ogromna je mera vsakovrstnega pouka in zabave, ki
ga »življenje in svet« prtnaža tako teden aa tednom v vse sloje našega naroda, to delo najbolje oceniš tedaj, ko imaš v roki zaključeno celo knjigo in malo polistaš po njej. Za v»e dobro, ki ga vsebuje m ki ga dela »življenje in svete, človek prav rad pozabi na to, da bi ga primerjal tudi na zunaj s sličnimi publikacijami drugih, številnejših in bogatejših narodov. A seveda, če hi hoteli izdajatelji tudi v pogledu razkošnejše zunanje opreme konkurirati z njimi, tedaj bi temu listu ne mogli ohraniti smešno nizke cene (80 Din za 52 številk v letu!) in revija bd prenehala biti to, kar je danes: dostopna vsakomur. Nemara hi izgubila tudi svojo domačnost — in prav je, da je ne izgubi. Med obilnim gradivom te številke hočemo omeniti samo nekaj vidnejšega. Na uvodnem mestu razpravlja dr. M. Kremžar o zgodovini in načinih homeo-patije, tiste nad vse zanimive zdravilno metode, ki si pridobiva v modernem času v novi obliki čedalje več tal. O nastanku hude ure in skrivnostih ozračne elektrike govori Pr. K.; »Po sinji Adriji« in na vse mogoče stranske poti nas vodi še vedno dr. A. Debeljak: o Laponcih in njih svojevrstnem misticizmu piše J. C., A. D. je prevedel odlomek iz nagrajenega romana »Clochemerle« francoskega pisatelja Ga-briela Chevaliera, o katerem poroča potem še podrobneje v rubriki iz literarnega sveta; Essad Beg nadaljuje v »Zaroti zoper svet« svoja razkritja o organizaciji in delu boljševiške tajne policije; »Znanost čuva bogastvo jedilne shrambe«, »Pri nipon-skih menihih«, Pirčevi »Vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi«, »šah«, zvite naloge »Za histre glave«. »Humor«, uganke, najmanj tucat krajših člankov in poročil iz vseh mogočih področij znanosti, tehnike, gospodinjstva in dnevnih dogodkov dopolnjuje prebogato vsebino, ki jo ilustrirajo tudi številne reprodukcije po umetniških in fotografskih delih. 32 strani revialnega formata (če ne štejemo priloženega kazala) bd bilo res težko napolniti z bolj pestrim in zanimivim gradivom!
M® O BL
PRIMORJE: ILIRIJA
T
Prva prijateljska tekma sploh med domačima rivaloma — Jutri ob 18. na
igrišču Primorja
V našem športnem življenju nemara da se lomijo stari običaji. Kajti med »dobre« tradicije našega nogometa je pač spadalo pravilo, da se ljubljanska rivala ne sesta-neta drugače kot »na zapoved«: v prvenstvenih, pokalnih, izločitvenih in drugih takih podobnih tekmah. Razni poskusi, da bi prišlo do prijateljskega srečanja, nikoli niso uspeli.
Kako je pa sedaj uspelo? Med obema moštvoma že skoro leto dni ni bilo borbe. Tekmujeta vsako v svoji skupini in ofi-eielnim potom ne more priti do srečanja Toda naše športno občinstvo je vajeno, da ima na sporedu vsako sezono po eno »Iliri ia — Primorje«, zato je bilo mnogo dro-zanj z raznih strani, naj se vendar enkrat poskusi vsaj s prijateljskim srečanjem, da ne bo sezona minila brez svojega udarnega dogodka. - ....
Tdko je prišlo do načelnega dogovora. Potem je bila stiska s termini. Nikjer nobene prazne nedelje, tudi vsi prazniki - so bili zasedeni. Naposled se je s premikanjem olimpijskega dne sem ter tja osvobodil 20. junij, ki je obenem pred jesenjo zadnji termin. Vsi drugi so zopet zasedeni. Torej bo letos Primorje — Ilirija na Rešnje Telo.
Značilno je, da se je vzbudilo nenavadno zanimanje za prireditev že tedaj, ko se še ni moglo znati, ali bo sploh prišlo do prireditve in ko še niti ni bil določen tsr-min.
Čeprav tedaj tokrat ne gre za točke, ni
interes niti za las manjši. Slišijo se že tudi razne prognoze. od najbolj gorostasnih do zelo pohlevnih. Kako bo v resnici? Iz
dosedanjih spomladanskih nastopov obeh moštev se ne da mnogo sklepati. Tekmujeta v preraznolikih grupacijah, da bi se po njunih uspehih dalo ugibati na medsebojno razmerje sil. Treba bo seči po objektivnem merilu. In to pravi, da imajo črni-beli zelo slab napad, dočim je obramba precej čvrsta. Ne samo ožja obramba temveč tudi srednja vrsta. Nasprotno je v moštvu belo-zelenih prav napad, ki odloča tekme. Imajo v tem delu moštva par tehnično dobrih igralcev, predvsem so pa prodorni in odločni pred golom: streljajo!
»Ali bo pri uspehu sodelovala rutina? Crno-beli imajo v ligi gotovo več prilike za krepkejše tekme, v katerih se lahko marsičesa naučijo. Tudi vzdržljivosti je treba v teh tekmah nekaj več. Ta dva momenta govorita za nje.
Toda ne sme se pozabiti, da je Ilirija — Primorje svojevrstna zadeva, v kateri pride predvsem do izraza medsebojna rivali-teta, ki ne vlada samo med igTalci, temveč je s svojimi dobrimi in slabimi stranmi ukoreninjena med najširšimi plastmi športnega in izvensportnega občinstva. Zato ni nobeno čudo, da sta moštvi v medsebojnih srečanjih prevrgli vse papirnate in druge prognoze, da sta, dasi morda še teden pred srečanjem v slabi formi, zaigrali v »svoji« borbi vedno najboljši ljubljanski nogomet, da sta z eno besedo dali vedno »vse iz sebe«.
In tako bo tudi tokrat. Rezultat bo najbrž tesen na eno aH na drugo plat, kakor je bilo še vedno vsa ta leta.
Sodil bo po sporarumu g. Rosenfeld iz Zagreba.
Nogometni turnir v Zagorju
V nedeljo se je vršilo na igrišču Zagorja zanimivo tekmovanje med klubi Zagorjem, Svobodo iz Zagorja, Amaterjem in Retjem iz Trbovelj in Hrastnikom.
Tekmovalo se je za krasen pokal in Je bila zaradi tega igra med klubi zelo napeta Dočim je bila igra vseh prav dostojna, se to ne more potrditi o moštvu Svobode.
Pokal je zasluženo prejelo moštvo Zagorja, ki je z lepo kombinacijo in povezanostjo doseglo največ točk, in s tem osvojilo pokal, namenjen igralcem v rudniških revirjih.
Prejšnjo nedeljo so gostovali igralci Ilirije, ki so zmagali nad Zagorjem s 5 : 2. Ilirijani so izjavili, da tako lepe in fair igre na deželi še niso odigrali.
Rumunija in balkanski pokal
Sofija, 18. junija p. Rumunija namerava izstopiti iz tekmovanja za balkanski pokal, in sicer zaradi tega, ker se je včerajšnja tekma proti Jugoslaviji odigrala v neregularnih razmerah. Rumunija zahteva, naj se ta tekma anulira zaradi popolnoma neregularnega terena, na katerem se niso videle outlinije, niti ostali znaki. Poleg tega se je tekma pričela z dveurno zamudo. Proti temu pa so se izjavili Jugosloveni, ki zahtevajo, naj se odigra samo preostalih 12 minut. Kakor znano, je Rumunija že predlagala, naj se likvidira to tekmovanje. Jugosloveni pa so predlagali samo izpre-membo finančnih pogojev. Temu predlogu sta se pridružili tudi Bolgarija in Grčija. Rumunom so zagrozili, da bodo v primeru njenega izstopa pozvali na sodelovanje Turčijo.
V nekaj vrstah. Drugi dan tromateha Praga — Bukarešta — Beograd nam je prinesel nov jugoslovenski rekord, ki ga Je v metu krogle postavil Kovačevič s 14.86. Prvi v tej disciplini je bil Douda (P) 15.49, drugi Kovačevič, tretji Kleut (B) 14.01 četrti Knoutek (P) 13.83, peti Marian (Bu) 13.13, šesti Havaletz (Bu) 12.38. V predtek-movanjih na 400 m je v prvi skupini zmagal Stevanovič (B) 1:00.4, 2. Rošickv (P) 1:00.6, 3. Lazar (Bu) 1:01. V drugi skupini je bil prvi Novotny (P) 1:05.4. drugi Ban-ščag (B) 1:05.8. tretji Jordan (Bu) 1:08.1 Prva dva iz vsake skupine prideta v finale. V teku na 800 m je zmagal Pražan Ro-5icky 2:00.2. drugi Hajek (P) 2:00.4. tretji Nikhazi (B) 2:02.5, četrti Goršek (B) 2:02.6 peti Lapusan (Bu). šesti Neeula (Bu). —
Japonec Yosika je v teku na 100 m izenačil svetovni rekord 10.3. — Kombinirano moštvo Jugoslavije in BSK je na pravoslavni binkoštni ponedeljek v nočni tekmi porazilo FC Milano s 5 ': 3 (2 : 1).
Službeno iz LNP. Drevi ob 21. seja upravnega odbora v podsaveznem tajništvu (Pražakova ul.).
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek li-ginega moštva pri Hafnerju. Starec, Šinko-vic, Šlamberger sigurno. Postave za juni-OTsko in rezervno moštvo se nahajajo na sekcijski deski pod tribuno.
SK Svoboda. Danes do 19.30 naj dvigne I. moštvo opremo zaradi gostovanja v Novem mestu. Odhod zjutraj. Ob 20. članski sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici, nato seja odbora.
STK Moste. — Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek za nogometaše, zlasti za one, ki se nameravajo verificirati.
Propagandna kolesarska zvezdna dirka v Celje, ki jo je bil razpisal Klub slovenskih kolesarjev v Celju za nedeljo 16. tega meseca, je preložena na nedeljo 23. tega meseca. Proge, starti in cilji ostanejo neizpremenjeni.
SK Jadraji-Kolezaja. Redni obvezni trening nogometne sekcije: juniorji, naraščaj sreda in petek ob 4.; prvo moštvo in rezerva ob 6. Trener Stojan Starec. Vsi člani nogometne sekcije se pozivajo, da takoj vrnejo vso opremo gospodarju. Kdor še nima popolne opreme, naj se javi gospodarju. — Plavalna sekcija. Kdor želi vstopiti v plavalno sekcijo Jadrana, naj se javi v klubovi pisarni v Koleziji. — Kopališče SK Jadrana v Koleziji je odprto vsak dan od 7. zjutraj do 8. zvečer. Člani imajo znižano
vstopnino, ako so poravnali članarino. _
Lahkoatleti, ki so se prijavili za Jadran, se pozivajo, da se zglase v četrtek od 18-do 19. v kiubovi pisarni.
Iz življenja na deželr
SEVNICA. Zvočni ki.io predvaja 19. to 20. t. m. film naše Dalmacije v našem Jeziku »Melodija 1000 otokov« Dodatek zvočni tednik.
BELTINCI. Sokolsko društvo Beltinci obhaja letos desetletnico svojega obstoja. Po akademiji, ki se bo vršila v proslavo tega pomembnega dneva v nedeljo 23. tega meseca ob pol 16. v telovadnici, bo otvoritev krasnega letnega telovadišča K tej manifestaciji vabimo vse brate in sestre, vse prijatelje Sokolstva, prav posebno pa še naše nekdanje brate in sestre sodelavce, ki m raztreseni širom naše lepe domovine.
S tako lahkoto
in hitrostjo doseči tako belo perilo je mogoče samo z
RIVIERA terpentinovim milom
ki je izdelano na podlagi olivnega olja.
Iz Škofje Loke
§1— Smrt vzorne matere. V ponedeljek je smrt ugrabila Hladnikovi družini predobro mater go. Marijo, ki jo je strla bolezen po dolgotrajnem trpljenju v 61. letu starostu Pokojnica je bila vzor naših mater, ki je življenje posvetila izključno skrbi za srečo in napredek svojih otrok. Če-stokrat skozi najtesnejše razmere, je njeni ljubezni, požrtvovalnosti in delavnosti uspelo, da so danes vsi njeni otroci že v samostojnih poklicih in pri dobrem kruhu. S soprogom Petrom, zasebnim uradnikom ju je vezala prisrčna harmonija. Plemenito pokojnico bomo pokopali v sredo ob 17. Naj ji bo 'ohranjen med nami najčast-nejši spomin, uglednemu sorodstvu pa izrekamo naše najgloblje sožaljel
šl— škofjeloški PJS je razvil prapor. Mladina vseh škofjeloških šol se je zbrala v nedeljo dopoldne k pomembnemu prazniku. Jadranski stražarji na deški šoli Viteškega kralja so razvili svoj mladinski prapor, prvi v loškem območju. Slovesnost ki ji je prisostvovalo tudi meščanstvo v izredno visokem številu — dvorana je biia zasedena do kraja — je otvoril upravitelj g. Jakob Rojic,. nakar je imel pozdravni nagovor sreski načelnik Ivan Legat, kot predsednik k. o. JS, slavnostni govornik pa je bil učitelj g. Vojteh Debeljak. Prapor je blagoslovil župnik Jernej Podbevšek, ku-movala pa je ga. Matilda Vebrova, soproga trgovca s Trate. Po čestitkah nadzornika g. Zahrastnika, se je pričela akademija s pevskimi, recitacijskimi, deklamacijskimi točkami mladine in igrico »Mladi mornarji«, ki je gledalce silovito navdušila.
šl— Begunec iz zapora spet pod ključem. V Škofji Loki je ušel iz zapora znani klatež Debeljak Leopold. Izkoristil je ugoden trenotek, ko so bili kaznjenci zaposleni s pospravljanjem in čiščenjem na sodišču. Kakor blisk je planil proti zidu, se povzpel nanj in se že v naslednjem trenutku zavihtel čez zid v zlato prostost. Roko-mavh jo je mahnil mimo vrta proti Kran-celjnu in izginil v loškem gorovju. Nu. pa se ni dolgo veselil prostosti, kajti ni minil dan in že so ga imeli zopet ujetega. Prijeli so ga v Medvodah pri njegovem dekletu. Eskorta ga je odgnala v zapore ljubljanskega sodišča.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja v sredo in četrtek ob pol 9. zvečer (v četrtek na praznik tudi ob 3. uri popoldne) veselo filmsko komedijo »Nedolžnost na vasi«. Dodatek barvana Silly in še kaj. Sledi »Valček sreče«.
Iz Novega mesta
n— Smrt ponesrečenega posestnika. V Srebrničah se je pred dnevi na domači žagi, kjer so zlagali hlode, ponesrečil 781et-ni Janez Golob, kateremu je hlod stri obe nogi. Ponesrečenca so hoteli rešiti s tem, da so mu v bolnišnici Usmiljenih bratov amputirali obe nogi. Vkljub vsej skrbni negi, pa je mož zaradi splošne oslabelosti podlegel. Pokojnik, ki je zapustil na svojem domu sina-gospodarja in več ostalih sorodnikov, je bil na glasu kot dober in vesten gospodar. Na njegovo žago so vo-/ žili les vsi okoliški in oddaljeni posestniki, kajti njegova žaga na »Volavčah«, je uživala najboljši-sloves, ki ga je pridobil njen, sedaj pokojni gospodar. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne. Naj počiva v miru!
n— Matura na drž. meščanski šoli. Na drž. meščanski šoli v Novem mestu, kakor tudi na zasebni v Smihelu, ki jo vodijo šolske sestre, delajo maturo učenke in učenci, ki so kofičali 4 razrede. V Novem mestu maturira 28 kandidatov, v Šmihelu 21. Izpitni komisiji na obeh zavodih predseduje ravnatelj g. Albin Lajovic iz Ljubljane. Letni uspehi na obeh šolah so prav zadovoljivi, vendar pa se pozna, da je na redno šolsko delo zelo vplivala smrt Vi-
teškega kralja. Na drž. meščanski šoli je občuten nedostatek ta, da šola v 5 letih svojega obstoja, še nima stalnih učnih prostorov. Tretji razred, ki bi po številu učencev moral: imeti vzporednico, je še danes nima, ker ni lokala. Tako mora pouku prisostvovati. v tem razredu 57 učencev, dočim je . prostora le za 33 učencev. V6i komentarji so spričo teh številk odveč. Ima pa zavod dovoljno število učnih moči. Rešitev perečega vprašanja, da dobi potrebne prostore, leži na mestni občini, ki zadevo lahko v popolno zadovOljnost reši vsaj še pred pričetkom novega šolskega-leta.
6EPERT0 AJR
DRAMA.
Začetek ob 20 uri Sreda. 19. junija: Izdaja pri Novari. Red A. Četrtek, 20. junija: Zlato tele. Red Četrtek. Petek, 21. junija: Dramska produkcija gojencev ;dršayjapga. konservatorija,.
•••	OPERA.	•
Začetek ob 20. uri Sreda, 19. junija: Faust. Premiera. Red Sreda.	^ _ Četrtek, 20. junija: Netopir. Izven. Zmzane
cene od 24 Din navzdol. Petek, 21. junija: zaprto.
Drama
Opozarjamo na produkcijo plesne šole Mete Vidmarjeve, ki se bo vršila 24. t m. v drami. Gojenke bodo izvajale glavne elemente plesa: način hoje, vzmahe rok in posamezne študije, ki so jih zasnovale same, ter kot skupinski ples menuet. Del plesnega sporeda bodo izvajale po narodnih pesmih. Večer bo zelo zanimiv, ker daje vpogled v pouk in delo našega plesnega naraščaja.
Vse posetnike evharističnega kongresa
opozarjamo na predstave, ki jih bo priredilo Narodno gledališče v dneh 28., 29. in 30. junija. V petek 28. t. m. zvečer ob pol 10. uri bodo izvajali na Kongresnem trgu Gre-gorinovo pasi jonsko dramo »V času obiskanja«, v soboto 29. t. m. ob 6. uri zvečer v operi Wagnerjevega *Parsifala« in istega dne ob 7. uri zvečer v dramskem gledališču »V času obiskanja«. V nedeljo 30. t. m. ob 2. uri zjutraj na Kongresnem trgu »Slehernik« in ob pol 10. uri zvečer istotam »V času obiskanja«. Vse obiskovalce opozarjamo, da si pravočasno rezervirajo vstopnice pismeno ali po telefonu (št. 2231, 2306) pri upravi gledališča Natančnejši podatki in cene vstopnicam so objavljeni tudi na lepakih.
Ope»«
Občinstvo opozarjamo na poslednjo operno premiero, Gounodovega »Fausta«, ki se vrši v sredo za red Sreda. Opera v novi režiji g. Primožiča in pod muzikalnim vodstvom dirigenta Neffata obeta postati dogodek dneva, kajti novi režijski domisleki in odlična zasedba jamčijo za izredno lep m umetniško zanimiv večer. V glavnih partijah dami Gjungjenac in Kogejeva ter gg. "lostič, Primožič, Janko in Petrovčič. Ko-reograf P. Golovin. Premiera je za red Sreda. Sieblo poje ga. Poličeva namesto gdč. Igličeve, ki je prezaposlena s produkcijami operne šole.
Na praznik v četrtek 20 t. m. izvajajo v operi Straussovo opereto »Netopir« kot predstavo izven abonmaja po znižanih cenah. Vsi ljubitelji Straussove melodiozne glasbe in dunajskih valčkov bodo imeli pri oredstavi najlepšo zabavo.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da dobijo za svoj abonma v letošnji sezoni še tri predstave, in sicer.- na Telovo v četrtek 20. t. m. »Zlato tele«, v torek 25. t. m. »Izdajo pri Novari« in v četrtek 27. s. m. opero »Faust«.
mmrarar.
100
uspehov
na
en oglas
v
MJUTRU"
^□□□□□□□nnnnrp.
B. L. StemMi:	59
SAINT-YVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
Po naključju je bil gospod Robbie popoldne srečal Floro. »Drevi morate zgodaj priti k meni, gospodična Florac, ji je bil rekel. »Pravega ptiča Feniksa vam predstavim, nekega gospoda Ducieja, svojega novega klijenta, ki sem se na prvi mah zaljubil vanj.< In ker sem bil prejšnji večer povedal Flori, katero bo moje novo ime, je bila takoj uganila, da sem si utrl pot na čajni večer pri gospodu Robbieju in mislim tam govoriti z njo. Zato je bila prišla v stanju, ki je bilo 6trastna mešanica veselega pričakovanja in nemira.
Izbrala si je bila prostor tik zraven vrat; tu 6em jo našel, obdano od gruče pustih mladih ljudi. Ko sem se približal, je poskočila in me sprejela s prisrčnimi, neprisiljenimi besedami, ki jih je bila očividno že naprej pripravila.
»Kako se imate, gospod Ducie? Sto let se že nisva videla !<
»Da, in veliko vam imam povedati, gospodična Gilchristova,< sem odvrnil. »Dovolite, da prisedem.c
S tem, da je sedla prav ob vratih in spretno porabila svoj ogrinjač, se je bilo pretkanki posrečilo prihraniti zame prazen stol.
Vzela je ogrinjač s 6tola in mi ga neprisiljeno ponudila; mladi ljudje so bili tako spodobni, da so se umaknili. Komaj sem pa sedel zraven nje, mi je šepnila izza pahljače: »Ali si blazen?«
»Blazen od ljubezni, da, drugače pa popolnoma zdrave pameti.«
»Ne moreš si misliti, koliko trpljenja mi pripravljaš!« je dejala. »Kaj porečeš Ronaldu, majorju Chevenisu in teti?«
»Tvoja teta!« sem poskočil. »Bog nebeški! Mar j« tu?«
»V obednici sedi pri whistu.«
»In najbrže bo ostala ves večer?« sem vprašal.
»Da,« je rekla, »mogoče. Največkrat je tako.«
»Izvrstno; tedaj se moram pač ogibati obednice. Saj tako ni« sem mislil stopiti vanjo. Nisem prišel igrat, ampak zato, da se nagledam neke gospodične — če je to sploh mogoče — in da ji povem nekaj dobrih novic.«
»A razen tete sta tu še Ronald m major!« je vztrajala Flora. »Ta dva tudi nista kvartača! Ronald bega iz sobe v sobo — in major Chevenix--«
»Se neutrudno smuka okoli gospodične Flore?« sem ji segel v besedo. »In potem se bržkone razgovarjata o ubogem Saint* Yvesu? To si lahko mislim, srčece; a gospod Ducie je prišel, da spravi to zadevo v red. Prosim, prosim, otresi se teh strahov. Mene je strah samo tvoje tete.«
»Zakaj tete?«
»Ker je ženska, srčece, in še zelo pametna ženska, in kakor vse pametne ženske zelo pogumna ženska! Človek nikoli zane* sljivo ne ve, kaj utegnejo take ženske storiti, če jih nima v kakem skritem kotičku, kakor zdajle jaz tebe. Tvoja teta bi bila zmožna napraviti najhujši škandal, ne meneč se za nevarnost, ki mi preti, in za čustva našega gostitelja.«
»Hm, in kaj misliš o Ronaldu? Ali misliš, da se ta boji škan* dala? Slabo ga poznaš.«
»Narobe, prepričan sem, da ga dobro poznam,« sem odvrnil. »Poglativno je, da najprej jaz govorim z Ronaldom — ne Ronald z menoj.«
»Tedaj pojdi, prosim, in takoj govori z njim!« je zaprosila Flora, »Tamle stoji, na onem koncu sobe, in govori z gospodično v rdeči obleki, ali ga vidiš?«
»In stol naj pustim, preden sem ti povedal svoje dobre novice? Počakaj še malo!« sem vzkliknil »A kaj so prav za prav vse dobre novice v primeri s tisto, ki komaj čakam, da bi jo še enkrat slišal iz tvojih ust Daj, povej mi jo, preden te zapustim!«
»Oh, ljubi Anne,« je vzdihnila, »če te ne bi imela rada, mar bi bila tako nesrečna, kakor sem?«
Ko je tako rekla, sta me prešinila sram in kes. »Bog mi odpusti, dragica!« sem hitro odvrnil. »Vse doslej se še nisem zavedel, da ima ta reč dve plati.« Kar moči kratko sem ji povedal svoje doživljaje, nato pa vstal, da bi poiskal Ronalda. »Vidiš, srčece, saj te ubogam.«
Njen pogled mi je bil najlepše plačilo; odtrgal sem se od nje, kakor da bi se poslavljal od samega solnca. A tisti pogled mi je ostal v srcu kakor krepilno milovanje.
Dekle v rdeči obleki je bilo prsata osebica z zaljubljenimi očipi in belimi zobki. Vneto je skomigala z rameni, in čebljanje se ji je ulivalo kakor nepretrgan potoček. O Ronaldovem položaju ni moglo biti dvoma: malikoval je še stol, ki je sedela na njem. A jaz sem bil neusmiljen. Položil sem mlademu človeku roko na ramo, ko se je pravkar plašno in strastno sklanjal nad oboževanko.
»Ne zamerite, gospod Gilchrist, in privoščite mi trenutek!« sem rekel.
Odskočil je, ko je začul moj glas, se obrnil in mi pokazal obraz, ves spačen od neme osuplosti
»Da, da, jaz sem! Ne zamerite, da sem vas zmotil v toli pri» jetnem razgovoru, a saj veste, dragi, da imamo najprej dolžnosti do gospoda Robbieja. Zelo mučno bi bilo za naju oba, če bi ▼ stanovanju svojega gostitelja vprizorila nastop; zato se mi je zdelo potrebno, da se vam takoj pokažem in vas posvarim. Če bi se pa le kaj primerilo, vas opozorim, da je nocoj moje ime gospod Ducie.«
CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vri ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.		m i j^B-pm^mj j^H^j		Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih
	Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« <» _________- _«_ odgovor, priložite UM J»' ▼ znamkan.			oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana«
Potniki
Beseda 1 Din, davek 2 Oln. u iifro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjil znesek 17 Oin.
Krajevnega
zastopnika
■a Ljubljano »prejme tekstilna industrija. Ponudbe s referencami pod »Lnteli-gentan« na oglasni oddelek »Jutra«.	14167-6
Potniško mesto
n dravsko banovino v manufakturni, galanterijski, usnjarski ali kolonialni stroki sprejmem. Nastop in plaža po dogovora. Na-alov v vseb poslovalnicah »Jutra«.	13880-6
Sedlar, pomočnik
dobi službo takoj. Ponud-be z navedbo dosedanja zaposlitve poslati: Leo Miklavčič, Poljane nad Skofjo Loko.	14234-1
Glasbo
dober Študentski jazi
sprejme hotel na morju, Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brezplačno letovanje«.
14207-1
Podzastopnika
proti proviziji za Ljubljano in Celje išče zastopstvo velikega banatskega mlina. Ponudbe na »Propaganda« d. d. Zagreb. Je-lačičev trg 6, pod »Pod-zastupaik«.	14226-5
Beseda 50 para, davek t Din, aa iifro aH dajanje aaslova J Oin Najmanjši metek tj Oln
Pošteno dekle
feučeno kuhanja, nekoliko šivanja ter vseh gospodinjskih del išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14251-J
Prodata
Beseda t Din, davek 2 Din. sa ilfra «ii dajanje oaslova S Din. Najmanjil znesek H Oln.
Lepi kroj!
, »odn« hlače, pum pari ee, obleke zelo poceni pri Preekerjo, Sv. Petra cesta.
81-«
Tri perzijske
preproge
originalne, se zaradi iru-iinskih razmer ngodno prodajo. Maribor, Mlinska 36.	14204-6
Otrošld voziček
globok, po ugodni ceni prodam. Ho»e, Bohoričeva ■L 37, pritličje. 14336-6
Lili! I >]J j
Beoeda t Din, davek 2 Oln. sa iifro tli dajanje aaslova • Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kuharico
samostojno, ki ss razume v kuhanju, iščem za provinco. — Ponudbe pod »Priva*« na oglasni oddelek »Jutra«.	14177-1
Retušerja (ko)
lzvežbanega iščemo za takoj. Foto Grabjec - Mavec Ljubi jati a.
Natakarica
dobi službo v večjem mestu na Gorenjskem. Pred staviti se v soboto »Ra varna Vesel«, Miklošičeva «»ta.	14227-1
Služkinjo
boljšo, prikupljivo, starejšo (za Maribor) liče gospod za bolehno soprogo. Plača 200 Din. Vprašati »Rapid«, Sv. Petra cesta tt. 25.	14235-1
Salon Bazanella
Gajeva ulica 6/1., sprejme tako) več prvovrstnih samostojnih pomočnic za boljše delo. Plača 30. 40 do 60 Din dnevu®
14239-1
Strojnik
dob! stalno mesto pri usnjarski tovarni. — Biti mora lzučen ključavničarstva, vešč popolnoma moj taže ta popravila strojev električnih instalacij tn popravil Istih ter vodovod nih naprav. — V poštev pridejo res zmoJni ta ne-oporečeul strojniki z najboljšimi referencami ta večletno prakso. — Ponudbe poslati s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strolnik« 1420?!
Šiviljsko pomočnico fn vajen ko
ki se je te učila. ISčem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
143554
Neoženjen šafar
za manjie hmeJjsko posestvo pri Ptuju se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko: »Takoj«.	142574
Kupita
Mecesnove deske
5 cm debele, popolnoma suhe, po možnosti brez grč, kupim nekaj kub. metrov. Ponudbe t ceno na Anton Fajdiga, Grosuplje.	1422&7
Nakovalo
vrtalni stroj, poljsko ko-vačnico, škarje za pločevino, prtmei, smirkovo bru-silnioo, varilnik, kupim. — Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na oglasni oddelek »Jutra«.	14347-7
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Da, veslač je opazil lonec. Zaveslal je k nJemu tn ga pobral Iz vode. M (dve sva kričali na vse grlo, a kaj, ko je bil predaleč. da bi naju čul. Nemara se je tudi le delal gluhega, ker mu je bil lonec po go* du? Oh, malopridneži
Seseda I Din, davek 2 "»to ia iifro ali dajanje oaslovs 5 Din. Najmanjil znesek n Din.
Oddani trgovino
mešanega blaga. Potreben kapital za prevzem SO do 100.000 Din po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra trgovina 44«.	13879-16
Beseda I Din, davek 2 Din sa iifro ali dajanje aaalova 5 Din. Najmanjil znesek '7 Oln.
Vilo '
t sigurno eksistenoo, velik vrt ln pritikline, prodam. Naslov v vseb ooslovai-aicab »Jutra«. 14184-20
Razne stavbne
parcele
9gpdpo naprodaj. Is to ta o. se dobe todi deske vseb dimenzij. L Oralem Mo ste.	12784-20
Hiša
gospodarsko poslopje bi majhen hlev s lepo urejenim sadovnjakom, poleg tega malo stavbiiče na Vrhu Martinščioe, nedaleč od morja in dijaškega letovišča Martinščioe, z avtobusom oddaljeno od Su-iaka četrt ure, naprodaj. Ponudbe poslati oa naslov: Teodor Jakevti«, uradnik Praštedione, Sušak 19836-20
Posestvo
23 oralov pri Maribora, t ravnini se takoj proda. — Cena 136.000 Din. Potrebno 100.000 Din, ostalo lahko vknjižba. 14256-20
Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjil znesek "'Din.
Srebrne krone staro zlato ln srebro
kapa]* rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica Stev. 36 — vhod a Vidovdanske cest« (pri go stilni Možina).	70
V najem
Beseda 1 Din, davek 2 Din. <a iifro ali dajanje naalova 5 Din. Najmanjil zne«ek VI Din.
Planinsko kočo
oddam ▼ najem ali na račun kavcije zmožni osebi. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 14232-17
Košnjo
v bližini Viča oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Seno«.	14341-17
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 2 Din. s« iifro alt dajanj« naalova S Din. NajmarjH znesek 17 Dta.
Kromaiične
harmonike
dobre, 4 vrste, register, iS0 basov ;e prodajo za 8000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Har-jooDike«.	34230-36
Obrt
Beseda 1 Oin, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje oaslovs 5 Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Entel-ažur-plise
izvrši skspresno Matek k MikeS. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Seseda I Din, davek 2 Din. •a iifro ali dajanje oaslovs
* Din. Najmanjil znesek
n oi«
Dvosob. stanovanje
veliko, solnčno, z verando, parketi in elektriko oddam. Cena 380 Din. — Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«. 14191-21
Tri lepa gargonska stanovanja
v visokem pritličju, obstoječe iz C sob in kopalnice, tik opere, se oddaj« z avgustom. Knafljeva 18/11.
...,.--,<.-	14343-21
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iifro ali dajanje oaslova S Oin. Najmanjil znesek 17 Din.
Mirno in čisto sobo
s vso oskrbo, perilom itd. ugodno oddam dvema ali eni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
13066-28
Mesečno sobo
boljšo, oddam stalnemu gospodu. Vpražati: Knafljeva ulica 13/1L.
14343-23
0525ES5S
Beseda 2 Din, davek 2 Din
za iifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Letovanje
na Pohorju
Penzioo Elizabeta Pristov-nik, Hnje pri Slov. Bistri«!. Stanovanje ia celodnevna hrana * oskrbo 25 Din.	14348-38
Prijetno letovišče
s priložnostjo za kopanje, zmerno, iščeim za 3 osebe v juliju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kopanje«.
14260-38
Beseda 2 Din, davek 2 Dio sa iifro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjši znesek 2B Din.
Vdana prijateljica
Sestanek danes pred opero, čas isti. Sigurno i
14346-34
Šmarnica
Skrb nepotrebna, dok prl-ja4eijstvo ni prazna pena. Na dopustu, odsoten — z mislimi prisoten, povratek objavim. — Iskrene! — Joža.	14261-21
Beseda t Din, davek 2 Din. sa Mfro ali dajanje oaslovs 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oln
Kanarček
zelenkaste barve ml Je
ušel. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14282-37
Tndi za 1. 1935
je vsak »Jutrov« naročnik zavaroval za primer smrtne nezgode pri »Jugo slaviji« zavarovalni družbi v L Ju bi Jan
Poeol: točno plačevanje naročnine;
Za jugoslovanski patent Stev. 9308 od 1. januarja 1932 na:
»Postopek In priprava za kuhanje celuloze in podobnih snovi« (»Verfahren und Einrichtung zum Kochen
von Zellulose und Shnlichen Stoffen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: inž. Milan ŠUKLJF. Ljubljana, Beethovnova ulica 2. 539n

Čudež!
tega kurjega očesa
•	v g/J
ni vec!
Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline ▼ toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah ▼ vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.

J^J-Tr
Radio
Sreda, 19. junija LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.-5S: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13-15« Plošče. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Plošče po željah. _ 18.20: Pogovor s poslušalci. — 19: Rog igra g. Rrdnik — 19.30:
Nac. ura. _ 20: Evharistične pesmi poje
trnovski zbor. — 20.50: Kmečki trio. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. — 22: Radio jazz.
Četrtek, 2q. junija. LJUBLJANA 7.30: O zadružnem vnov*e-vanju poljskih pridelkov (Trček Franc). — 82 Cerkvena glasba iz stolnice. — 9: Versko predavanje (p. Čebul j). — 9.15: Čas, poročila. — 9.30: Svetniku sv. Evharistije. — 11: Po naših slovenskih stezicah (VL Re-gally — z besedo in pesmijo). — 12: Radijski orkester, vmes: čas, obvestila, harmonika solo (g. Stanko). — 16: Koračnice na ploščah. _ 16.15: Ženska ura. — 16.30: Pravljična zvočna igra Zakleta Veronika. — 17.30: Plošče. _ 19.30: Nac ura. — 20: Tome: Missa de Angelis. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 22: Lahka glasba. — 23.30 Koncert z nebotičnika.
BEOGRAD 20: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde. _ 22.20: Plea. _ ZAGREB 12: Plošče. — 17.15: Kvartet. _ 20: Iz Beograda. — PRAGA 19.15: Lahka godba. — 21.15: Zborovski koncert. — 21.40: Ples. — VARŠAVA 20: Simfoničen koncert. _ 21: Cerkvena glasba. — DUNAJ 1355: Orkester. — 16: Plošče. _ 18: Subertiada. —
r
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa
ANA OBLAK
roj. MAGISTER
dne 17. t. m. po kratki mukapolni bolezni.
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 20. Junija 1935, ob %5. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče na Viču.
Ljubljana-Gornjigrad-Bar, dne 18. junija 1935.
Mirko, Stane, sinova; Rozl, Krista, hčeri; Fany, Tilka, sinahi; Valentin Karo, Adolf Vanda, zeta; vnuki in vnukinje, in ostalo sorodstvo. 5400
r
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Umrl je naš dobri oče, dedek, tast in brat, gospod
FRANCE RANT
Šolski upravitelj v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 20. junija, ob %5. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica 5, na okoliško pokopališče v Celju.
Celje-Met!ika,St. Vid, dne 18. Junija 1935.
5399
Rodbina RANTOVA.
Vsemogočni je poklical davi po dolgi in težki bolezni 50 let starega, p re videnega s tolažili sv. vere, dobrega soproga, zlatega očka in tasta, gospoda
Pavla Šimenca
vrtnarja In posestnika pri pokopališču Sv« Križ
Pogreb dragega pokojnika bo 20. t m. ob 4. popoldne izpred hiše žalosti, Sv. Križ št 53, na pokopališče k Sv. Križu.
žalujoči:
MARIJA, soproga; STANKO, sin; PAVLA, poročena OGRIN, MARIJA, hčerki; MARIJA, mati; IVAN ŠIMENC, bratranec; RUDOLF OGRIN, uradnik KID, zet
in ostalo sorodstvo.	5397
Urejuje Davorin ftavijen. — Udaja a konzorcij »Jutra« Adolf Aihniir** _
— Za tnaeratm del je odeom Aktf* Novak. — JH