Uredništvo in upravaištvo:
Kolodvorsko ulico štev. ir>.
Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Seatatopna potit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom ponavljanji daje so popuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na meaec oQ kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti volja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jeden meaec 86 kr.
Stev. 30.
V Ljubljani v soboto, 7. februvarija 1885.
Tečaj II.
O položaji na Dunaji.
(Z Dunaja. — Izv. dop.)
Dunaj propada, — to je bila deviza, katera se je v zadnjem času razpravljala v raznih časopisih z raznega stališča. Sicer ne more niti najstrastnejši protivnik oponašati Vašemu dunajskemu setrudniku, da so lamen-tacije moralno propale „Deutsche Zeitung" vplivale na razsodbo njegovo, toda tudi pri najboljši volji ne bi mogel po vsem oporekati navedenemu izreku. Istina je sicer, da površnega opazovalca, kateri le po vnanjosti sodi, nazadek avstrijske stolnice ne bode v oči zbodel. Pojdi ob nedeljah in praznikih popo-ludnč na prelepi „Ring“ ter oglej si gizdavo nališpano množico, ki se šopiri po kavarnah ali se gnjeti okolo bogatih izložeb posameznih prodajalnic, in mislil si bodeš, da si zašel v srečno „deveto deželo'1, o kateri pripovedujejo pravljice in bajke. Ali podaj se z menoj na nekdanji „gla(;is“, katerega sedaj dičijo naj-krasnejše monumentalne stavbe, v obližje državne zbornice in ponosne mestne hiše, tjit kjer se vzdigujejo vseučilišče in dvorna muzeja, in oko tvoje, pijano obilnega lepotičja, niti saujalo ne bode o tem, d;i gospodarstveno gibanje avstrijske stolnice navzlic vsemu vnanjemu lišpu vender le rakovo pot hodi. loda če si Dunaj poznal pred 20 leti, in če primerjaš denašnje razmere, sprevidel bodeš, da je vender nekoliko resničnega, stvarno utemeljenega v pritožbah, s kojimi dunajski C, lokalni patrijotizem čestokrat nadleguje ostale pokrajine naše monarhije. V onih ulicah, po katerih se najbolj živahno pretaka prometni krogotok, ne izvzemši slavni „Grabentt, kako je vse, skoro bi dejali, samotarsko-otožno, kakor hitro na Štefanovem stolpu ura deseta ^-odbije. Sem ter tj& kak utrujen fiaker, le redkoma kak sprehajalec, ki se vrača iz krčme, sicer vse mirno in tiho. To te spomina pač j' j na idilo malomestnega življenja, kakor si ga
i	vajen doma, ali od velikega, svetovnega ■ ’ mesta pričakoval si vse kaj drugega!
Listek.
Madonna Violanta.
Iz starobenečanske kronike posnel —i—.
(Dalje.)
Hudobec, kateri le na to preži, da bi ljudi speljal v skušnjavo, poravna pota onim, katere hoče pogubiti. Ko se je sklep mladih ljubljencev vedno bolj utrdil, da se skrivno poročita, tedaj odpotoval je nepričakovano gospod Pietro v Brescio na lov; bilo je začetkom meseca septembra. Tako dobil je gospod Francesco in njegove pomočnice čas, da so vse pripravili, in za Violanto odšel je iz hiše nadležen ogleduh, kateri bi bil gotovo še v slednjem trenotku vse odkril. Ob jednem se je tudi zgodilo, da je odšel Paolo Conta-rini z nekaterimi ladijami, da prepodi roparje ob Jadranskem morji ter poruši njih gradove ob dalmatinski in albanski obali. Brez ugovora je dal zaradi tega gospod Marcantonio Giustiniani svoji hčeri dovoljenje, da sme nekateri dan preživeti v hiši svoje tete, in če
A kedo je kriv, da Dunaj zaostaja, da ga je uže z davna prehitel ,,parvenu“ evropskih mest, rapidno se razvijajoči Berolin, bodi-si po številu prebivalcev, bodi-si gledč obrtne in trgovinske znamenitosti? Naravno, da levičarska opozicija z nekim posebnim veseljem preiskuje in razklada to vprašanje, kojemu zna le en jednolični odgovor, patetično naglaše-vaje, da je vse to neizogibna posledica Taaffe jeve sisteme in napredujočega slovanstva. Hvala Bogu, da s svojimi deklamacijami ne imponujejo niti najpriprostejšemu dunajskemu branjevcu! Dunajčan sam predobro ve, da mu je sedanja vlada uže pri marsikateri priliki, pri kateri je šlo za njegove vitalne koristi vzemimo le vprašanje živinskega sejma in zamotane obravnave z dunajsko „Tramway“ izkazala mnogo več tvorne naklonjenosti, nego je našel pri svojem lastnem zastopu, v kate rem gostobesedni brbljači d la S u e s s veliki zvonec nosijo. In kar se slovauskih narodov tiče, je dunajsko prebivalstvo vender le pre več dobrohotno po svoji naravi, preveč kostno politično po svojem mišljenji, da bi verovalo raznim bajkam „o slovanskem sovraštvu", s kojimi nekateri skrajui fanatiki straši politične otročaje. Čeha sicer, to je res, pristni Dunajčan posebno ne spoštuje; preseda mu energija, vztrajnost in delavnost česko-slovan-skega življa, kateri je pravi kvas postal stagna ciji dunajski. Ali to so naposled le malostne domače praske, in razmerje med Dunajčani in češkimi naseljenci je tudi dandanes še po vsem prijateljsko. Ona stranka tedaj, katera vsled svojih pangermanskih, obstanku avstrijske države protivnih teženj le na to dela, da sovra-štvo, bratomorni razkol neti med avstrijskimi plemeni, baš med dunajskim prebivalstvom nima ugodnih tal ter čedalje bolj izgubiva svoje v prejšnjih letih uže osvojeno ozemlje.
Če je pa istina, da sedanje vlade nobena krivda ne zadeva gledč neugodnega razvoja avstrijskega osredja in da smo tudi mi avstrijski Slovani po polnem nedolžni v tem oziru, potem je treba poiskati drugih razlogov de-
je časi celo izostala čez noč, mu to ni pro-vzročalo nikakih skrbij, preveč je imel opraviti z avezdoznanstvom.
Za druge, nižje vrste ljudi bi bilo zelo težko, najti duhovnika, kateri bi brez dovoljenja zvezal mladi par v sveti zakon, a kaj ni bilo bogatinom doseči možno, osebito, ker so bili duhovniki sami med seboj ljubosumni ter se hoteli jeden nad drugega povzdigniti, in večkrat so bili celo cerkvi nasprotni. Sicer pa sem jaz revni služabnik in pisar Venierjeve hiše ter nimam niti pravice, niti razuma, izrekati svojo sodbo o tako visokih in nevarnih zadevah. Gospa Contarini-jeva poznala je od svoje mladosti starega duhovnika, kateri jo je poučeval v pisanji, zdaj pa je služil v oddaljeni cerkvi sv. Nikolaja. Cerkev sv. Nikolaja pa je sezidal tudi nekov dož iz hiše Contarinijev pred tisoč in tisoč leti, vender še zdaj Contarinijeva hiša večkrat obdaruje to cerkev z dragocenimi pregrinjali, svečami, opravo, tako da se duhovniki pri tej cerkvi smatrajo varovance Contarinijev. Fra Ambrogio, tako se je zval duhovnik, se torej ni dolgo pomišljal, ugoditi zahtevi svoje pokroviteljice, če bi se mu zaradi
janjskemu propadu dunajskega mesta. Kajti Dunaj, srce in stolno mesto našega cesarstva, prvo trgovišče in prevažen emporij domači obrtniji, je vender tolike važnosti za vso državo, zlasti pa za državne finance, da mora nevesela prikazen njegovega nazadovanja dir-niti vsakega mislečega Avstrijana, ne oziraje se na narodnost njegovo. Sigurno se bodo navajali mnogoteri razlogi v pojasnilo danega položaja, toda za danes hočemo le na dvoje opozarjati spoštovanega čitatelja.
Prvo zlo namreč, pod katerim zdihuje ponosni Dunaj, je izredno množeči se odstotek židovskega elementa. Pravi nepokvarjeni Dunajčan, ta lehkoživi in pri vsej svoji neverjetni naivnosti vender jako ljubeznivi veseljak, nikakor ni kos semitičnemu vsiljencu. Kakor v bajki jež lisico, tako spodriva prekanjeni Abrahamov potomec krščanskega someščana sukcesivno iz vseh pozicij. Poznamo dolge in široke ulice, kjer je še pred 15 leti židovska firma na štacunarski deski bela vrana bila. Stopi danes v iste ulice, in skoro izza vseh prodajalnic blesteli se ti bodo nasproti le blagoglasna imena — izvoljenega rodu! In tu treba naglašati, da se jednake presnove ne vršč v oddaljenih, stranskih zakotjih, temveč da je to zmagovito prodiranje židovstva opazovati ravno v najodličnejših mestnih oddelkih, nikjer pa ne v hujši meri nego na svetovnoznanem „Ringu“. Zlasti če se sprehajaš na dunavskem obrežji, obhajal te bode nekak poseben čut, sličen onemu, kateri navdaja samotnega krščanskega pohajkovalca v kakem mestecu vzhodne Galicije, v Tar-nopolu ali celo v Brodiju.
A kedo bode tajil, da nima neprimerno rastoče število židovskih prebivalcev na Dunaji nobenega vpliva na gmotno blagostanje tega mesta! Pomisliti je treba, da ima Dunaj dandanes uže toliko židovskih naseljencev v svojem ozidji, nego je izraelskega zaroda vkup na Angleškem in Francoskem!! Dunajski Vaš dopisnik se gotovo ne prišteva hrupnemu krdelu antisemitov, katero sedaj zlasti v av-
tega moglo kaj zgoditi, obljubil mu je gospod Francesco zavetišče na svojih posestvih.
Ko je bilo vse kolikor možno po človeških močeh pripravljeno, odpeljali sta se v petek, dne 30. septembra — petek je bil do tedaj kot srečen dan v letopisih Venierjev zaznamenovan — popoludne dve gondoli iz Benetk proti omenjeni cerkvi sv. Nikolaja.
V	gondoli, katera je prva zapustila Benetke, sedela je madonna Violanta s svojo teto in dojnico, v drugi gondoli pa gospod Francesco, njegova sestra Emilija ter jedna postrežnica. Dva zvesti slugi poslal je gospod Francesco uže v jutro v okolico cerkve sv. Nikolaja, da pazita.
Kjer stoji cerkvica sv. Nikolaja, je, kakor znano, mal otočič, jedno uro od mesta v jugo-zapadu. Tu raste le prav malo trave, pičlo grmovje in le redka drevesa, raztresenih je tam nekaj ubornih koč. Na severu, cerkvici sv. Nikolaja nasproti, sezidala je ljudovlada iz isterskih kamenov mogočen grad, kateri srani sovražniku dohod tu sem. Cela okolica je nekako žalostna, in ta dan so tudi na nebu viseli črni oblaki. Dasi so bila srca mladih zaljubljencev v skrbeh, menjala sta vender od-
atrijski stolnici pod vodstvom svojega barjak-tara Schonererja pustne burke uganja. On tudi ni slep za mnogotere, vsega priznanja in posnemanja vredne lastnosti čudovitega semitskega plemena. Jedno pa je ven-der gotovo. Značaj družbenega reda, kateri sedaj vlada po omikanem svetu, je tak, da prevladuje veliki kapital, nakupičen v rokah peščice donarnih mogotcev. Njegov, dejali bi, hidrostatičen pritisk je tako silen, da se mu mala imetja, po trudapolnem delu pridobljena od malega obrtnika ali trgovca, ubraniti skoro ne morejo. Veliki kapital — mi govorimo le v objektivnem zmislu — je po svoji naravi trd, brezobziren, neizprosen; a nikdo ni bolj izveden v dotičnih denarnih manipulacijah, nihče ne razume bolj do skrajne posledice uporabljati vse razmere, provzročene po kapitalistični produkciji, nego baš Abrahamov potomec. Radi tega 6e tudi srednji stan v avstrijski stolnici hitreje navzdol pomika, proti sivi jednoličnosti zbeganega proletariata, nego kjer si bodi drugod po večjih mestih evropskega kontinenta!
Dunajčani to baje sami slutijo in vsled tega polastila se je tega sicer tako dobro-voljnega naroda neka pikra animoznost do židovskega someščana Od tod izvira anti-semitično gibanje, katero mi, vsaj v njegovi današnji obliki, odločno obsojamo. Pregnanten izraz svojemu mišljenju utegnejo dunajski vo-lilci dati pri bodočih državno-zborskih volitvah. Neznaten človek a Za Schonerer je uže sedaj faktično najbolj priljubljena oseba, najbolj spoštovani junak v stolnem mestu. Bojimo se, da bode njegova stranka, ona Zwei-mdnnerpartei, kateri se dandanes še čestokrat zaničljivo rogajo, izdatno ojačena se vrnila v državno zbornico. V interesu naše skupne domovine , osebito pa na korist prekrasnega glavnega mesta moramo pač želeti, da se poleg jednakih vrtoglavcev izbero tudi na Du-naji zmerni, rodoljubni, pravični možje, vzvišeni nad malostnimi narodnimi prepiri ter prešinjeni tvorne, plodunosne ljubezni do naše mnogojezične države!
Ruske delavske razmere.
Nemiri delavcev v tovarni Nikolski in Orehovo Selo še vedno niso polegli, skoro da so se naopak še le bolj razširili. Začetkom udeleževali so se nemirov samo tkalci, zdaj pa se jim pridružujejo tudi delavci iz drugih delavnic. Onim delavcem, kateri se ne udeležujejo izgredov, pa preti od nemirnežev nevarnost, da jih napadejo ter pretepč. To je po polnem nova prikazen v Rusiji, kajti do zdaj še nikdar nemirneži niso poskusili mirno delujoče osebe terorizirati. Gotovo se ne motimo preveč, če to novo prikazen pripisujemo dobro organizovani propagandi od zunaj. Sicer pa tudi ni nemožno, da bi nihilistična pro-
ločno prstana ter si obljubili v sreči in bedi neločljivo zvestobo, in svečenik je naglašal, hoteč morda tudi sebe tolažiti: „Kar je Bog zvezal, ne sme človek ločiti." Tako združena pozabila sta Violanta in Francesco vse okolo sebe, radovala se in ljubkala, ne meneča se za bodočnost.
Ura za uro prešla je tako sedečema ob morji, opazujočima belo se peneče valovje. Nakrat pa so opazili v dalji jadra neke ladije. Kmalu potem pa se je vsela vsa družba vkup v jedno ladijo ter se odpeljala proti Benetkam. Ko so čolnarji odrinili od kraja, lesketale so se jim v zapadajočem solncu kuple in palače benečanske. Solnce je namreč ravno tedaj, ko se je bližalo zatonu, prodrlo goste oblake, njegova luč je odsevala na valovih, oblaki na nebu pa so bili kakor zlato. To je bilo za naše znance dobro znamenje. Vstaviti so se hoteli na Punta della Motta, kjer je hotel izstopiti Francesco ter se potem splaziti skozi ulice proti palači Contarinijev, ženske pa naj bi se peljale ob velikem kanalu, da bi jih videlo prav mnogo Ijudij ter bi menili, da se vračajo s sprehodne vožnje.
(Konec prihodnjič.)
paganda ne imela tu svoje roke; to je tem bolje možno, ker tudi v drugih fabriških mestih med delavci močno vre, tako na pr. so se t Petrogradu ukrenile uže stroge naredbe, da se zabranijo nemiri med delavci; in kolikor se da po teh strogih naredbah soditi, pričakujejo oblastva vsak dan, da puknejo nemiri. Osebito v Orehovem Selu je položaj precej resen. Drugače bi se pač ne moglo razlagati, zakaj se je tjži poslal še jeden ba-talijon pehote in dve stotniji kozakov. Z uže tam stoječima dvema batalijonoma pehote in štirih stotnij kozakov je zdaj vseh vojakov vkup okolo 1500 mož pehote in 600 konjikov. Kakor pa poročajo moskovska poročila, se baje to število Se premajhnim smatra in zahteva se še jeden batalijon grenadirjev in dve stotniji kozakov. Tej oboroženi sili se je zahvaliti, da se v Orehovem Selu niso dogodili veliki izgredi. Malih izgredov se ve da ne manjka. Delo gre vender dalje, dasi se morajo delavci k delu siliti, večkrat s vojaško silo. Do zdaj so baje zaprli 200 delavcev, med temi tudi oni, katerega so delavci izvolili, naj preiskovalni komisiji predloži pritožbe delavcev ter jej razloži vzroke teh nemirov. Kar se tiče vzrokov, je v prvi vrsti pomanjkanje dela, provzročeno po preprodukciji, posebno v bom-baževnih tovarnah. K temu pa pride še zatiranje delavcev od strani tovarnarjev; delavci imajo itak malo plačilo, potem pa jim tovarnarji z nalaganjem denarne kazni še to od-vzemo. Iz zapisnikov nadzornikov v okraji moskovskem razvidimo, koliko si delavci v teh tovarnah prislužijo na mesec: Mož 18®/4 rublja, ženska 9 rubljev, otrok 6 rubljev. Da pri tako pičli plači ljudje ne poginejo glada, je pač pripisavati samo njihovi zadovoljnosti; živila so tu skoro tako draga, kakor v iuo-zemstvu. Se vč da poročajo zdravniki, da delavski stan, posebno v moskovskem okraji, fizično zelo propada.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	seji državnega zbora dnč 5. t. m. vršila se je specijalna debata o predlogi zaradi kongrue. § 1. (Provizorna določila o uravnavi dotacijskih razmer duhovnikov) vzprejel se je po dvourni debati tako, kakor ga je nasvetoval odsek. V § 2. se določajo zneski kongrue. Po teh določilih dobivajo samosvojni duhovniki na Dunaji 1800 gld., v okolici štirih milj okolo Dunaja 1200 gld., isto plačo dobivajo tudi duhovniki v Pragi, Brnu in Trstu. S 1000 gld. so sistemizovani: več mest in trgov na Dolenjeavstrijskem, dalje mesta Linec, Ried, Steyr, Wels, Opava, Gradec, Celovec, Ljubljana, Solnograd, Inomost, Crnovice, Lvov in Krakovo. Najnižja plača znaša 450 goldinarjev, za pomožne duhovnike največji znesek 500 gld., najnižji znesek 250 gld. Pri
Ob Bosporu.
(Dalje.)
3.	Življenje.
Vsa ta planota bosporska je bila v tem trenutku vsa živa, vsa delavna, polna opravkov. V evropskem zatoku švigajo stotere ladjice, plavajo jadrenice in parniki, gredč v luko Bebed. Turški ribiči mečejo mreže iz svojih zrako-likih tičnic, katere drže nad vodo visoke skri-žane grede. Carigrajski parobrod izladjuje na stopničevji evropskega mestca množino gospa Grkinj, lazaristov, pitomcev protestantske ameriške šole, majhinih družin, obremenjenih s zavoji in svežnji in obleko. Na nasprotni strani pa vidiš kope /muslomanskih gospa, ki se iz-prehajejo pod drevjem Sladkih vodd, ali pa sede v krogu na bregu Nebeškega potoka; med tem pa čolni in ladjice, napolnjene s Turki in Turkinjami, pliskajo po vodi, razve-seljevaje se, kakor bi bil velik praznik. Bilo je to nekaj arkadskega, ljubkega, nežnega; človeka je obhajala volja, vreči se z ladje v morje, plavati k bregu, pa vskliknoti: „Naj bo, kar če, od tod Be ne maknem, sredi te blaženosti hočem živeti in umreti!"
posameznih plačah govorili so poslanci Klaič, Nabergoj in dr., naj se plača nižjim duhovnikom poviša. Gospod naučni minister pa je mfenil, naj se ti spremembeni predlogi za pozneje odložijo.
Iz Budimpešte se poroča, da namerava ogerska vlada takoj, ko se reši predloga o preustrojbi gorenje zbornice, predložiti državnemu zboru predlogo o določbi časa poslanskega mandata na pet let.
Tuje dežele.
V	francoski zbornici pričela se je debata o varstveni carini, katera naj se vpelje na tuje žito. Dve stranki stojita si v tem vprašanji nasproti; jedna meni, da bode carina pomagala onemoglemu kmetskemu stanu, druga pa meni, da kmet pač od te carine ne bode imel nikake koristi, škodo pa bodo imeli oni, kateri morajo kupovati žito. Na Francoskem potrebujejo mnogo več žita, nego ga doma pridelajo; mali kmetje cel6 za-se dosta živeža ne pridelajo, torej bodo ti tudi hudo zadeti.
Italijanska vlada je torej odgovorila na ugovor Turčije. V tem odgovoru zagotavlja Mancini Turčijo, da Italija nikakor ne namerava posegati v suvereneteto Turčije. Italijanske čete morale so zasesti obrežna mesta Rudečega morja, ker so se egiptovske garnizije nazaj potegnile. To je sicer nekako čudna logika, kajti guverner v Beilulu je odločno protestiral, da bi italijanske čete zasele ta mesta in tudi nikakor ni bil voljan nazaj potegniti garnizij. Evropske države opazujejo to italijansko počenjanje hladnokrvno, dokler se Italija ne dotakne tujih pravic.
S kitajskega bojišča se poroča, da se je predvčerajšnjim sprijel Bričre s sovražnikom ter da je po kratkem boji zašel Devonan; izgub ni imel. Kitajci so baje jedno uro hoda od tod koncentrovani.
Dopisi.
V	Trstu, 5. februvarija. (Izv. dop.) Na, dnevnem redu so pri nas šole, bodisi pri tukajšnjem magistratu ali v domačih slovenskih krogih.
Magistrat namerava napraviti pripravnico za učitelje v laškem jeziku, akoravno ni čisto nič potrebna, ker je v Kopru za vse tri narodnosti dobro urejena pripravnica. Okoliški poslanec gosp. Živi c je to dokazal ter ostro pobijal sumničenje žida Mozesa v mestnem zboru, da se v Kopru panslavistična propaganda širi. Tem mestnim gospodom je uže cesarska himna trn v peti ter so s Koprčani jednega duha, jedne krvi. Slovenci zopet ventilirajo stvar s svojega stališča, da mora do tega priti, da zadobe šole v materinem jeziku po šolskemu zakonu in zdravih pedagogičnih načelih.
4.	Zgodovinsko.
Vse te domišljije hitro izginejo in drugi prizori te zanimajo. Bospor se raztega naravnost pred nami ter predočuje krasno podobo Rena, toda olepšanega Rena, prevlečenega s toplimi in žarečimi bojami vshoda. Na levi pretrga pokopališče, obrasteno s cipresami in pinijami, vrsto hiš, in najedenkrat se vzdigajo blizu pečinastega hribca Hermajona trije veliki stolpovi Rumili-Hisarja, evropske trdnjave, obdane z ostanki zidov in manjšimi stolpovi, ki se spuščajo v slikovito in stopo-vito položenih podrtinah do morja. To je ona slovita utrdba, ki jo je postavil Muhamed II. leto prej, predno je pridobil Carigrad, vkljub vsem oporekam Konstantinovim, čegar poslanci, kakor vsakdo v<5, so bili nazaj poslani pod zažuganjem smrti. To je točka, kjer je Drava najhujša; Grki jej pravijo velika, Turki pa hudičeva Drava; pa je tudi naj-oža proga bosporska, ker breg od brega je le 500 metrov narazen. Mandaklej s Sama je tu napravil plavajoči most, čez kateri je šlo znanih sedem sto tisoč Darijevih bojnikov; tu je šlo čez tudi, kakor se misli, onih deset tisoč, vračajoči se iz Azije. A niti Mandokle-
Da se bode naposled tem zahtevam ven-der le ugoditi moralo, skoro ni dvojbe; se v<$ da pri tem ne smemo omagati mi, vedno in vedno moramo prositi visoko vlado, da se ozira na naSe opravičene, utemeljene prošnje, da izvede tudi pri nas jednakopravnost.
Se y6 da se laška stranka v Trstu nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bi bila v Trstu slovenska šola, ker ta stranka odreka Slovencu vsako pravico, se ne briga zanj — pač5 tedaj ko jej je treba pomagati. In vender mi slovenski davkoplačevalci tudi polnimo nikdar ne nasitljivo mestno blagaj-nico.
Sicer bi pa bilo tudi za učiteljsko pripravnico samo bolje, če bi bila v Trstu, kajti tu bi imeli slovenski dijaki vsaj mir pred zaslepljenimi Italijani, ne napadali bi jib, kakor se je žal! zgodilo to v Kopru. Zadela je napadalca pravica — spomini na ta napad pa se vender ne mog6 izbrisati.
Razne vesti.
Nasledki bogate pogrebščine.
Pred nekaterimi tedni umrl jo v nialom mesteci avstrijskem bogat graščak. Pred svojo smrtjo jo uže skrbel za to, da ga kolikor možno veličastno Pokopljejo, in o tem izrekla se je zelo odločno tudi njegova oporoka. V življenji storil je mnogo dobrega, samostane in dobrodelne zavode je bogato obdaroval. Duhovščina je skrbela za to, da se je pokojnikova volja izpolnila. Med drugim je pokojnik tudi ukazal, da se mora mrtvaški sprevod pomikati po poti okolo gradu; zaradi tega so je moral napraviti velik ovink.
Pogrebci bili so vsi zbrani in hlastno so posegali po slastno prirejeni bogati pogrebščini. Se ve da so bili pogostovani tudi najemniki in se vč da tudi služabniki in oni, kateri so imeli stražiti truplo ter skrbeti za to, da se vso po pokojnikovi volji in v redu izvrši.
Mrtvaški sprevod podal se je na pot, gostje so se vzdignili in se uvrstili v sprevod, da izka-žojo blagemu možu slednjo čast.
Da-si je imel pokojnik družinsko rakov, je vender izrecno zaukazal, naj ga pokopljejo na vaškem pokopališči v posebnem grobu, kajti on kočo počivati pod milim nebom, sredi onih, katerim jo bil v življenji iskron prijatelj. Solnce naj obseva grob njegov in mali otroci, kateri so toli-krat tekali za njim ter upili: ,,Kupite nam igrač!11 naj bi imeli pravico, trgati na njegovem grobu cvetice ter se ga spominati.
Vaško pokopališče leži na griči, pot tjil gori je zel6 strma.
Počasi pomikal se je sprevod tjž. gori na grič. Gori pri vhodu na pokopališče pa je stala radovedna množica, katera se je spoštljivo odkrila, ko se je približala krsta.
Nakrat, prav pred pokopališčem pa začno nosilci šepetati.
jevih dveh stebrov, niti prestola, izdolbljenega v skalo hriba Hermajona, s katerega je perzijski kralj gledal prehod svoje vojske, vsega tega ni najmanjšega sledu zdaj. Turška vasica se prikrito smeja, ugnezdena pod trdnjavo, azijski bregovi, veseli in nežni in zeleni, ti pa bežč. Tu vidiš nepretrgano rido ribiških, vrtar-8kih hišic, bujno cvetočih dolinic, osamljenih zatoničekov, pokritih z mogočnim vejevjem pobrežnega drevja, pod katerim se počasi premikajo bela jadrca ribičev. Na to sledč cveto-vite livade, ki se polagoma spuščajo do konca obali, holmi in kleči, vse obrastene z bršlji-nom, majhina pokopališča, ki se belijo na vrhovih. Nenadoma ti skoči pred oči na azijski strani lepa vas Kanlidže, vsa rdeča, stoječa na dvejih rtastih pečeh, v katere butajo valovi ter okrašena z lepo džamijo, katere bela minareta se vitko dvigata iz kope cipres hi platan. Tudi tu se kažejo vrtovi in gaji, kakor bi bili sami lepi razgledi, drug za drugim, in pa letovišča, med katerimi leskeče bajevita palača slovečega Fnad-paše, državnika in pesnika, ničemurnega, pohotnega in uljudnega, so ga imenovali osmanskega Lamartinea.
(Daljo prihodnjič.)
Na obrazih nosilcev sveč bila je opaziti groza. Jeden drugemu šepeče, kaj ga navdajo trepetom.
Pogrebci opazili so to, najbližji povprašujejo, in takoj razširilo se je začudjenje po vseh obrazih. Vznemirjenje narašča in v začudjenje vseh obrnejo se prav pred pokopališčem mrtvaški nosilci ter hitd brzih nog po griču navzdol.
Duhovniki so so osupneni pogledavali ter menili, da nes6 nosilci vsled zmote mrliča v družinsko rakev.
„Ne k rakvi, sim, sim nazaj!“ klicali so.
„Novorjetno,“ začulo so jo od mnogih stranij, „nosilci so pozabili mrliča doma. . . .“
Kakor poparjeni spogledavali so se gostje. Množica pa je to nosilcem vzela v zl6
Solze, katoro so se od srca v oči pretakalo, so Kar najedenpot se posušile. Iz žalujočih glasov postali so glasovi nevolje in srda nad omamljenimi nosilci. Da, bili so nekateri, koji so hoteli kar s pestmi pokazati nosilcem svoj srd.
In tako se je zgodilo, da so moža, kateremu ni nikdar rekel nihče žal besede, kateri je bil splošno priljubljen, kateri ni imel nobenega sovražnika, kateri je bil vsej okolici največji dobrotnik, tako se je zgodilo, da so tega moža skoro s pretepom in preklinjavanjem pokopali.
Kriva temu se v d da je bila samo prebogata in preslastna pogrebščina.
Možje nosilci pogledali so pregloboko v kupice, se opijanili ter potem pozabili deti mrliča v krsto, odnesli so kar prazno.
— (Krvoločna peticija.) „Lieng. Anz.“ poroča: Peticijska komisija nemškega državnega zbora posvetovala se je te dni o prošnji neke dame, ki se je sicer užo prej mnogokrat s prav originalnimi zahtevami pri njej oglasila, v kateri se naglaša, da bi bil vender uže čas, da se leta 1848 nad redakterjem dr. Steinom izrečena smrtna obsodba izvrši. Prosilka vidi namreč v znamenitem časnikarji, ki so po vsoj pravici imenuje nestor nemške journalistike, očeta nihilizma, anarhizma in druzih enacih sekt. Komisija prešla je pri tej prošnji na dnevni red, se vč da srčno pomilovaje prosilko radi njenega žalostnega duševnega stanja.
—	Sicer pa ta dama uže dvajset let imenovanega časnikarja s svojim sovraštvom preganja in je pošiljala peticije enakega zapopadka tudi uže na deželni in državni zbor.
— (Zoper eksplozije petroleja) našlo se je sredstvo. Koliko nesreč se jo dosedaj pri-godilo vsled razpoka petroleja, koliko požarov je nastalo vsled te slabe lastnosti njegove in koliko ljudij zgubilo jo pri tem življenje. A temu bode sedaj konec. Dr. S. S. v Londonu iznašel je prašek, ki je sposoben odvzeti petroleju to lastnost po polnem, ako se mu ga nekoliko primeša. Prižge se lehko kakor hoče, razpoknilo se ne bo. Ta iznajdba jo dokaj važna in gotovo je, da se bodo ta prašek kmalu po vsem svetu razprodajal, kjer je sploh petrolej v rabi. Se \6 da je ta prašek sedaj še nekoliko drag.
Domače stvari.
— (Mestni odbor ljubljanski) ima danes zvečer ob 6. uri redno sejo v mestni dvorani.
— (Slovonsko predstavo) prirodi dra-matsko društvo v ponedeljek 22. t. m. Igralo se bode: „ Srečen oče“, vesela igra v treh dejanjih, Da jo društvo tudi sedaj srečno volilo, ko jo seglo po to igro v svoj ropertoir, priča nam vspeh, s katerim se je predstavljala pred leti na našem odru.
— („ Sokolova “ maskorada.) Vabila na „ Sokolovo" maskerado so se uže pričela razpošiljati, in to so prav lična vabila; odbor bode skrbel, da so bodo vsa prav točno in skrbno razposlala, a ker je njih število tako ogromno, nad 1500, zgodi so lehko, da se je morda pozabilo na koga, kateri je v prejšnjih letih dobil povabilo. Odbor pa je vender skrbel, da se kolikor možno vsem ugodi, za to nas je naprosil, da razglasimo, naj se oni, kateri ni dobil povabila in bi se rad udoležil te sijajne maskerade, obrne naravnost do odbora, kateri bodo blagovoljno ustregel njegovi želji. To velja tudi za gospodo in damo na deželi. Vstopnice dobivale se bodo od Pustne nedeljo dne 15. t. m, počenši na
dalje pri društvenem tajniku, gosp. Jos. Gebi, urarji v Slonovih ulicah. Vstopnina znaša
2	goldinarja. Članovi ljubljanske čitalnice plačajo polovico, t. j. 1 gold. za osebo; družinskih vstopnic letos ni. — Odbor „Sokolov" deluje neprestano z vso skrbnostjo za to maskerado, izredne priprave so se uže izvršile; pričakovati je torej, da ta „Sokolov“ ples ne bode samo naj-elegantnejši, da bode tudi najživahnejši, najzabav-nejši izmed letošnjih predpustnih plesnih zabav. Okraševanje prostorov prevzela je dobro poznata firma J. Mathian. Vse kaže, da bodemo imeli prav zanimljiv večer, naj torej nihče ne zamudi prilike, o pravem času si potrebno oskrbeti.
— (Umrl) je včeraj rano v Pudobu gosp. Jakob Vilar, posestnik, mlinar in trgovec v Pudobu št. 2, župan občine starotrške, predsednik krajnega šolskega sv&ta, predsednik krajnega cestnega odbora, predsednik narodne Čitalnice starotrške, v 38. letu dobe svoje. Pogreb bode jutri popoludno ob 4. uri v Viševku. Lehka mu zemljica!
— (Poslanci pomladi.) Iz litijskega okraja so nam poroča, da se tam na solnčnatih gričih nahajajo uže zvončeki. Tudi teloh priril je uže iz talovih tal. Ptice selivke so se tudi uže jele oglašati in prepevati hvalospovo bližajoči so pomladi.
— (Pretep.) Iz ljubljanske okolice se nam poroča: Dne 2. t. m. šel je okolu 1. uro po polunoči v Srednjih Gameljnah služeči Blaž Kališ precej pijan proti domu. V gostilni moral je zelo pogostoma klicati pijačo na mizo, kajti še po poti ponavljal mu je jezik čisto mehanično besedo: „Le gori ga nosi!“ A te besede sta bajtarjev sin P. B. in P. S., gostačev sin, oba iz Srednjih Gamelj, vse drugače umela, kajti iz tega, da sta jo za njim udrla, sklepa se lahko, da sta mislila, da ju na „korajžo“ kliče. Da bi se mu bolje postavila, podala sta se junaka v bližnji hlev ter so tam oborožila z gnojnimi vilami. Po kratkem prepiru jela sta mahati po Kališu, ki je bil neoborožen in se uže vsled svoje pijanosti ni mogel braniti. Prizadela sta mu 14 ran, in sicer osem zelo velikih in nevarnih. Tudi sta mu desno uho razmesarila. Ranjeni je v smrtni nevarnosti. Zločinca sta ubežala, a ni dvojbe, da ju bodo kmalu dobili v roke ter izročili zasluženi ka*ni.
— (Iz Loke) se nam poroča: Dne 4. t. m. priredila so je tukaj sijajna, mnogobrojno obiskana maskerada. Občudovati smo imeli priliko mnogo zelo krasnih mask, osebito so dopadale one v narodni noii. Ples bil je jako eleganten in živahen.
— (Samomor.) Iz radovljiške okolice se poroča: Dnč 3. t. m. ob 6. uri zjutraj dobili so Polono Bizjak, soprogo bajtarja Šimna Bizjaka na Jesenicah, v krvi poleg njene postelje na tleh. Imela je nož zaboden v srce. Sodnijsko preiskovanje, ki se je takoj pričelo, pokazalo je, da se je nesrečnica sama usmrtila. Pred trinajstimi dnevi je namreč porodila in je od tistega časa sem vodno tožila, da jo glava boli. Ko je dejanje doprinesla, gotovo ni bila pri zdravi pameti. Nož zasadila si je s tako močjo v prsi, da je prodrl do srede srca.
— (V Krškem) je imela »požarna straža" 25. januvarija lepo zabavo s plesom in tombolo na korist svojemu fondu. V nedeljo, 8. februvarija, priredi „bralno društvo" sijajen ples, pri katerem bode sviral oddelek vojaške godbo iz Za-dreba. Povabljeni so udje in neudje; za prve je sstopnine 50 kr., za druge 1 gld. Družine plačajo gvakrat toliko. Začetek ob 8. uri v društvenih pro-vtorih pri gosp. Gregoriču.
— (Poštno hranilnice.) Naznanili smo uže površni posnetek iz prometa poštnih hranilnic v prošlem meseci. Iz tega uže se je lehko razvi-delo, kako krepko napredujejo te hranilnice, da so se uže zelo udomačile v avstrijskih deželah, ven-dor bi šo dejali, da se toga zavoda krepka, solidna podstava šo premalo pozna med našim narodom. Ne moremo si kaj, da bi se ne obrnili osebito do našo vrle duhovščine in učiteljev, da kolikor možno razširjajo med narodom poznanje tega zavoda, da narod, in v prvi vrsti mladino napeljavajo k varčnosti. Vlagajo se lehko tu najmanjši zneski, in ti narastejo vender s časom do znatnih svot, „ Kamen do kamna ..." Narod pa si pridobi jodno blizu najpoglavitnejših lastnostij: varčnost.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“
Pariz, 7. februvarija. J3ri6re brzojavlja: Francozi vzeli so tri trdnjavice, katere so branile zavarovan tabor v Dongsongu; potem so se polastili vsega utrjenega tabora kitajske armade. Francozi počivajo dve uri boda od Langsona. Izborna je hrabrost in vrlo obnašanje obeh brigad.
London, 7. februvarija. Kabinetni svet je sklenil, da pusti Wolseleyu po polnem na izvoljo, kako hoče postopati, ter da mu hoče dovoliti vsako podporo, katero bode^ zahteval. Danes zboruje zopet kabinetni svet. — O usodi Gordonovi ni še nič gotovega znano.
Rim, G. februvarija. Kakor poročajo listi, zaseli bodo Italijani razen Beilula in Massauhe tudi Mader in Hanfilo.
London, 6. februvarija. Vsi listi bavijo se s padom Kartuma. Večina listov svetuje, naj se odpošljejo močnejše, iz indijskih mož sestoječe čete v Suakim, da odpro pot v Berber. General Wolseiey naj koncentruje svoje čete ter z generalom Earlom vkupno postopa, da vzemeta Berber. — Danes se snide kabinetni svet, da se ukrenejo dalnji koraki.
London, 6. februvarija. Vesti, da trdnjava v Kartumu ni še v Mahdijevih rokah, da jo ima še Gordon, se dozdaj ni še uradno potrdila. Sploh ni razen včerajšnje brzojavke generala Wolseleya še nobenih poročil o Kartumu.
London, 6. februvarija. Reuterjevo poročilo iz Loande z dn6 15. januvarija pravi, da so Portugizi zaseli izliv Konga ter tam nastavili štiri vojne ladije. Trgovske hiše so protestirale, angleške vojne ladije so tam.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 7. februvarija.
ei<i.
Jednotni drž. dolg v bankovci!)...........83'46
>	»	»	» srebru................84' —
Zlata renta...............................
5% avstr, renta...........................99'05
Delnice n&rodne banke.......................866	—
Kreditne delnice............................Too	-7r!
London 10 lir sterling..................'	0.77
20 frankovec..............................
Cekini c. kr..............................
100 drž, mark................................bO	aO
Tujci.
Dnu 5. februvarija.
Pri Maliči: Just, Nowak, Baumgartner, Quapil, Petzi-wetzel, trgovci,	z Dunaja.	—	Hirsch,	trgovec,	iz
Svinjibroda. —	Pfeiffer,	trgovec,	iz	Elberfelda.	—
Verderber, restavratSr, iz Kočevja. — Janežič, zasebnik, iz Bleda.
Pri Slonu: Robert, c. kr, dvorni gledišar, z Dunaja. — Segrž, potovalec, s soprogo, in Seunig, komisijonar, iz Trsta. — Kotnik, posest, soproga s hčerko, iz Verda. — Jermann, posestnik, iz Starega trga. — Troha, trgovec, iz Babinega Polja.
Pri Tavčarji: Fontana, zasebnik, iz Trsta. — Kos, trgovec, iz Ratschberga.
Pri Južnem kolodvoru: Kraliček, zasebnik, iz Laz. Pri Avstr, carji: Mantoni, zasebnik, iz Pontablja.
Najfinejša
melange-marmelada
(mešana, žlahna omaka iz ovočja) kilo po 40 kr., pristn.1 izleželr iz čajove^a ria-zna,
dobiva se pri	(14)	6—3
j. R. PftllLIH-u, nn «!■ «■ i-
i
g
H
g
fnU
Bock-, cesarski In eksportno pivo
-sr steklenicaH
priporoča
A. Maserjeva trgovina piva v steklenicah
m
[H1
i
m
B
Knežji Scli6nburg-Waldenburgški gozdarski urad ¥ Šneperku, pošta Stari trg pri Rakeku na Kranjskem
sprejme v službo kot
pisarja
v pisarno gozdarskega urada (letna plača 360 gld., prosto stanovanje in v naturalijah 24 mtr. trdih drv) mladega moža z lično pisavo, ki je po polnem vešč nemSkega in kacega slovanskega jezika v govoru in pismu in ki je morebiti poprej pisaril v kaki vojaški pisarni, dalje se sprejme kot
pzflarski pi za vrnilo služtio
(letna plača 240 gld., prosto stanovanje 111 v naturalijah 20 mtr. trdih drv) mlad a krepak mož, ki umeje govoriti in pisati slovenski in nemški. Oba prosilca morata biti po polnem zdrava, poslužna v službi, možatega značaja in poštenega mišljenja. Prošnje naj se vpošiljajo do 15. februvarija gorenjemu gozdarskemu uradu.	(15) 3—3
^Balzam zoper ozeblino1
od dr. Marinellija
izdeluje G. Piccoli, lekarničar „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—8
Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr.
V
Blago za obleke
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
3'10 metrov r"za gld.	4,96	iz	dobre ovčje	volne;
za < »	»	8,—	»	boljše >	»
jodno oblek« l »	>	12,40	»	jako line »	»
Popotne	ogrinjače,	komad po gld. 4,	6,	8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. St
— 18GG —
fa/brišlss, zaloga -v Brnu.
Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Posiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—1
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
0
’J1
•H
u
d
H
—3.
A 1
o
o ™ >
0 0 CZ N
c/3.0 ? ^ *
O +* N
!/->*
P- cfi
J rt «
‘I? 3	'^3
-	2	”2	V
=
U
rQ
<tf
00 : »o »O
-V
CO cj K/J ^ ‘O z > g
3 0
s
a &	*-
n 2 rt «
M C/3
o.” S
s» ..
>
-J 'C*
>■ rt $ o > >
Srt & S
M ° V
-I ?
rt rt
£ S
■StS 2 O.
O
d-1
,
* .2 ** s 3 ® ■§
rt o
® S
•®| | H Q- m <“
J*:c
— *
O
a
>0
o
O
a
o
d
«0
• H
'on
o
r-H
O
O
"S
s
• rt s 5-S S
H
CU %
H
d d H -
L® ■ «< p
ij s g 0
u«a
° O OD tH TO
S!
co »O co cc co to
I> O
rt • <d
(h Ph>0
ti o o
|> W 05
'jqoj -9
(1) 51—6
v Ljubljani
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mični izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
MMfteZElIlEB
:,TR0PFEM
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRMK0G2V LAIBACH 1 STUCKaoJf
J.jLMtoj, Bar pri ,pri zlatem samorop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljic©
za zielod.ee,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranioi, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja20 kr., 1 tucat 2gld., 5 tucator samo 8 gld. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste Istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,,Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl.Trnkoozy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
JctfjuhiuiutV.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter žlvolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski, TP®
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
(8) 2
Pom ubij ev«
ribje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in ber-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 golti.
Salicilna ustna voda
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobdlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k, 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 6 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Tiskata in zalatfuta Ig v. Kleiniuayr & Kod. Bamberg v Ljubljani.