330 štev
V Ljubljani, torek dne 20. novembra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„i)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1T)0; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon Številka 118.	:::
••• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poji:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.
Obupen boj.
Te dni so nemški listi naenkrat zapazili, da preti Nemcem velika nevarnost. Polni presenečenja so bobnali v svet, da stoji za srbsko politiko — Rusija. Dva dni se je ugibalo, kaj ^ r» >.l!sija' P°tem pa so se raznesle vesti, da Rusija mobilizira. Nekateri nemški listi so začuden.) vpraševali:
»Kaj hoče Rusija? Ka hoče od nas? Kaj smo ii storili?« Bilo je videti, kakor da je hujskačem žal. da so gnali do zadnjega...
V	obupnem položaju so se avstrijski Nemci spomnili, da bi konečno dobili v svoji — povečini slovanski državi — zaveznika v Ma-žarih. Zato so nasvetovali, da naj se »Volks-rath« proglasi kot nemška institucija za celo Avstrijo in da naj se Mažare pokliče na pomoč proti Slovanom.
„To se ni zgodilo prvič. Znano je, da so bili Mažari poklicani po Nemcih — ona usodna zagozda, ki se je zagozdila med severne in južne Slovane. Potem so Nemci skupno z Mažari pritiskali Slovane v Avstriji. Ker pa so Slovani vkljub zatiranju bolj in bolj rastli — so napravili v Avstriji leta 1867. »dualizem« t. j. Nemci in Mažari so se zmenili, tako. da bodo Nemci zatirali Slovane v tej polovici — Mažari na v oni polovici. Tako so prišli Čehi, Slovenci in Poljaki pod Nemce, Hrvatje, Slovaki in Srbi pa pod Mažare... Pa tudi razdeljeni Slovani so se dobro zavedali svojih pravic in so jih tudi zahtevali — seveda dobili jih niso — ker imajo pri nas vlado v rokah Nemci — tam Pa Mažari. Kar se tiče balkanske politike, so jo delaj! Nemci In Mažari skupno. Tuintarn so si prišli sicer v nasprotje — toda v sovraštvu proti Slovanom so bili Nemci in Mažari vedno edini
Zaradi balkanske politike se je rodila na jugu misel za triallzem — ki je Nemcem in Mažarom najbolj zoprna, kajti s tem bi bilo konec njih spletk in Intrig. Ideja trializma pa je dobila na jugu več in več veljave in je tik pred sedanjimi dogodki postala zelo aktualna.
Nemci in Mažari pa so zašli v čudno past; dočini so namreč hoteli več in več Slovanov podvreči — Avstriji, jim ni bilo po volji, da bi narastlo število Slovanov — oni bi namreč radi imeli Slovane Le zato, da bi jim vladali. Kdo jim je dal pravico nad nami — bogve.
Proti nemško-mažarski zvezi, ki naj bi se z vso silo vrgla proti državi nevarnim Slovanom, se je od slovanske strani nasvetovalo, da nai se sklene zveza med Čehi. Poljaki in Jugoslovani. Mi obdajemo državo okoli in okoli — nas je tudi večina. Zakaj bi morali nad nami vladati Nemci in Mažari in na svojo roko delati politiko ki je narodom in državi v škodo? O tem so te dni pisali slovenski listi in podajamo nekaj citatov, posebno zato, da se vidi, kako smo na Slovenskem sedaj, kar se tega tiče enega mneniji. »F' wenski Narod« piše:
Nasprotniki se združujejo. Sedanja mednarodna kriza je velikanska, vojna in mir visita takorekoč na eni niti. Od izida te krize je odvisna vsa priliodnjost avstrijske politike in zato bi bilo prav nepotrebno govoriti že zdaj, na kak način naj se formirajo Jogoslovatii zoper združujoče se nemške in madžarske nasprot-
LISTEK
M ZEVAKO:
V senci fezuita.
(Dalje.)
Margentina je gledala deklico, ki je ležala ob njenih nogah nepremično kakor mrtvo truplo.
Stala je ravno in brezgibno. Zdelo se je, da sanjari.
Toda njen napeti obraz, tesnobni izraz njenih oči in trepetanje vsega njenega telesa je pričalo, da ta videz ne govori resnice.
Margentina ni sanjarila.
Izkušala se je spomniti.
Zarek razuma se je bil zasvetil v njeni temni zavesti.
Čemu bo mučila to lepo, milobno bitje! 'lega otroka, ki ji noče ničesar žalega? Ali ji ne morejo vrniti njene hčerke, ne da bi morale plačati to radost solze druge matere?
Otroka, ki leži pred njo na golih tleh, išče nemara njegova mati ravno tako, kakor je iskala ona sama Žileto.
Svojo Zileto!
Šest let ji je bilo, venomer šest let.
Obupno je napela duha.
Njena pamet, ki je bila padla v črno brez-dno, se je hotela izkopati na vrh in se je borila v bolečinah s temnimi silami, pehajočimi jo nazaj na dno prepada.
Če je ne bi bila izgubila in se ne bi bil čas ustavi! nekega dne v znamenje večnosti njenega žalovania — koliko bi bila stara?
Clotovo bi bila že velika. Velika deklica bi bila, in fantje bi ji sledili z zaljubljenimi pogledi.
m vojna.
nike, in s kakimi sredstvi naj skušajo dati avstrijski politiki novo smer.
Zmage balkanskih armad so poživile vse Jugoslovanstvo: navdale so tudi avstrijske Jugoslovane z novo samozavestjo in z novim navdušenjem za njihove pravične zahteve, ter jih zbližale med seboj. Avstrijske Jugoslovane čakalo brez dvoma veliki boji, morda še hujši In težji, kakor so bili vsi dosedanji, a navdaja lih zavest, da bodo zmagali in da morajo zmagati. tudi nad vsemi sovražniki, ki se zdaj združujejo proti njim, ker ie mihova zmaga v živ-Ijenskem Interesu monarhije.
»Soča« piše:
Nemci in Mažari so vsi iz sebe radi sijajnih zmag balkanskih Slovanov. Nemci so mislili, da so poklicani gospodariti na Balkanu ter imeti Turčijo za svoje orodje proti balkanskim Slovanom, da bi se ti ne mogli nikdar dvigniti kvišku ter bi se jih vezane, kakor so bili, izkoriščalo z vseh mogočih strani; Mažari pa so tudi sanjali, da so oni poklicani civilizirati Balkan.
V	Bosni in Hercegovini se je že usedel na gorko Nemec in Mažar. odtod bi se vladal še ostali Balkan po nemško in po mažarsko. Sedaj pa so se dvignili Slovani na Balkanu, narastli so visoko In Nemcem In Mažarom tako k srcu prirastlega Turka podijo Iz Evrope.
Krščanska Evropa bi morala biti vesela In zadovoljna, da gre iz Evrope ovira kulture krščanskim balkanskim rodovom, tista nesrečo, ki jei je prizadjala toliko gorja In škode; vesela bi morale biti, da se oprošča krščanska raja izpod turškega jarma — toda ne nahajamo takega veselja ne pri Nemcih ne pri Mažarih, marveč bukniio je v največji meri na dan pri raštvo do Slovanov. Ubiti, uničiti zmagujoče balkanske Slovane, ta misel brli po njihovih glavah, ta mise! jim sili v roke bajonete in puške In jih postavlja pred topove, naperjene proti Srbiji, Ta ie najbližja. to treba ustrahovati, nad to se znašajo.
Jugoslovan pa raste te dni; za zarjo je napočil velik dan, jugoslovanski dan.
Čutimo velike dogodke, pojmimo jih in uinemo bruhanje z nemške In mažarske strani. Kako bi rial se ne jezili ti vrli nemški in ma-žarskl vitezi, ko so na čuli z Balkana g!as, da nai se v Avstro-Ogrskl da Slovanom, kar jim gre! Sedanji dnevi jugoslovanske zmage naj otvorljo nove čase Jugoslovanom in sploh Slovanom v Avstriji! Na nova pota v zunanji politiki! Slovan mora priti do svojih pravic.
»Edinost« piše:
Pa kaj doživljamo in gledamo sedaj v monarhiji sami?! Jeli to pametna politika, ki naj ustvari večjo atrakcijo za Srbe, ako se smejo (ne da bi državniki imeli kaj proti temu) v imenu avstrijskega patriotizma bahatiti po javnih korporacijah ljudje, katerih somišljeniki po ulicah državne prestolice — kakor se je zgodilo pred par dnevi na Dunaju — zovejo na vojno proti Srbiji in kriče: »Doli s Srbijo! Uničenje Srbije?!!
Toda one, Srbiji sovražne klice na Dunaju je spremljala tudi pesem — »Die Wacht am Rhein!« Da ta pesem ni odmev avstrijskega patriotizma — to ne briga nas, ako ne vznemirja naših državnikov. Zvoki te pesmi pa se dotikajo tudi srčnih Čustev vseh nas Slovanov;
11 """J"!1 ■■■■■ ■ »■" ■■■■■■■■'■	■ » «> ~...... 1——	Ti	.Tl.
»Bilo bi ji...«
Margentina je poizkusila šteti. Odvadila se je bila tega, in nervozno se je ozrla na telo, ki je ležalo pred njo še vedno v prejšnji zapuščeni in bolestni legi.
»Sedemnajst let!« je zamrmrala.
Besen plamen se je vnel v njenih očeh.
Samo zato, da bi njo bolelo, je bila ta peklenska punica podobna Žileti in krščena na isto ime. Samo njej v bolečino je bil njen glas podoben glasu deteta, ki je včasih spavalo za njenim vratom, sklanjaje plavolaso glavico kakor zaupna ptička.
Toda ta zloba bo kaznovana. Še žal ji bo, da je prišla izzivat Margentino.
Margentina se bo osvetila!
Sicer pa je ukazala tako tudi dobra dama.
Da, strašno se bo osvetila Margentina.
Ne bo je umorila. Smrt je prehitra kazen.
Iskala bo, dokler ne najde muke, ki bo strašna, kruta in brezkončna.
Jekleni odsevi so zaigrali v blazničinih očeh.
Ure so potekale.
Skozi okno je pogledala meglena zarja.
Zdajci pa se je vzravnala Margentina, podobna divjemu kipu; obraz ji je bil otrpnil v kruti grimasi sovraštva.
Našla je bila, česar je iskala.
Našla je bila svoje maščevanje.
Bila je prepričana, da bo dobra dama vsa srečna in zadovoljna ter ji gotovo privede Zileto.
Čudna ideja ji je morala prešiniti možgane, sodeč po tihem smehu, ki jo je pretresel nenadoma.
»Naglo, naglo!« je zamrmrala.
Z brezšumnimi koraki je stekla v kot svoje sobe in pobrala na tleh dolgo vrv.
zadevljejo nas kakor klic na proganjanje nas vseh...!!
In ti nemški fanatiki bleste danes v knjigah naših diplomatov kakor — najuzornejši avstrijski patrijotje!
»Slovenec« piše:
Mi mislimo, da bomo udarili Srbijo, pomagamo pa indirektno le Italiji, ki je in ostane naš edini resni rival na Jadranskem morju.
V	interesu monarhije je, da se nepremišljeni avstro-srbski konflikt hitro in pošteno poravna.
Poleg tega je pa avstrijski postulat tudi zgodovinski neutemeljen, kajti ozemlje severno od Drima do Črne Gore z morjem vred je historična srbska posest, ki se da za dobo od XI. do XIV. stoletja zaslediti na vsaki zgodovinski karti. Z albanskimi kraji je ta teritorij združila šele poznejša turška uprava.
tedanji opasni položaj Avstrije v Evropi, ki ga je pa žalibog naša diplomacija sama zakrivili in ki ga brezvestno nemško časopisje še bolj zapleta, govori Jasnejše, kot vsi naši EOIetni ustavni boji. da je protlslovanski sistem ki je nameril svojo ost posebno proti vsem Jugoslovanom brez razlike, največja nevarnost za monarhijo, pa tudi celo Evropo. Kdor sedaj ko očitno božja roka ustvarja nov položaj na Balkanu, snuje hudobne naklepe, kakor to dela nemško časopisje, in ščuva na boj, se bo za vedno omadeževal pred krščanskim svetom!
Da, nov položaj — pravimo — ml čutimo ta nov položaj. Našim sovražnikom pa kličemo besede pesnika Aškerca:
Ml vstajamo in vas je strah, pa kaj tako hrumite?
Slovana se bojite?	4	B.
Vojna.
Vse balkanske vojne operacije so se sedaj koncentrirale na liniji čataldskih utrdb, kjer se Turki obupno branijo. Dočim drinopoljska posadka danzadnein poskuša s svojimi ponesrečenimi izpadi, Črnogorci pridno nadaljujejo bombardiranje Taraboša in Skadra, srbska armada pa dalje čisti teren okolu Bitolja. Grki imajo zavzeti le še Janino. Seveda so vse to le epizode postranskega pomena, zadnji akt turške tragedije se bo odigral pred Čataldžo.
Za slučaj, če mirovna pogajanja ne bodo uspela, bodo zavezniki sigurno razbili to poslednjo turško obrambno linijo in zasedli tudi Carigrad. V to svrlio bo balkanska zveza vse svoje razpoložljive čete odposlala proti Čataldži, kjer se celo po turških poročilih razvija za Bolgare bitka zelo ugodno. Vse je torej odvisno od tega, ali bo sprejela Porta mirovne pogoje zaveznikov, ali ne.
Po neki vesti, ki pa še ni uradno potrjena, so srbske čete že dospele na svoj zaželjeni cilj in zasedle pristanišče Drač ob Jadranskem morju. S tem bi Srbi zadali avtonomiji Albanije smrtni udarec in avstrijsko-srbski konflikt bi dospel do vrhunca, a če tudi Drač še ni padel, vendar ne bomo dolgo čakali na uradno potrdilo, da je Drač že v srbskih rokah. Čim bolj se bliža ta čas, tein večja nostaia napetost v internacionalni politiki. Zdi se, da ie že jako blizu kritični čas, ki bo prinesel s seboj jako važno vlogo. Vsekakor se smatra sedanja mednarodna situacija kot jako kritična.
MEDNARODNA SITUACIJA.
Dunaj, 24. novembra. »Neue Freie Presse« piše povodom konference avstrijskega šefa ge-
Nato se je vrnila k Žileti.
Stisnila je deklici noge, podteknila jim vrv in jih zvezala tako trdno, da jih ni mogla ge-niti.
Nato jo je zgrabila za roke, pritisnila jih na prsi in jih zvezala enako trdno.
Zileta pri tem ni odprla oči, niti ni zastokala.
Blaznica se je ozrla zadovoljno na zleknjeno telo svoje žrtve.
Zdaj je šla lahko od doma:	jetnica	ji	ni
mogla uiti.
Preden je odšla, je vzela mošnjo, napolnjeno z zlatom, ter jo tehtala v roki dolgo, dolgo.
Bila je dovolj bogata, da je mogla plačati svoje maščevanje.
Planila je iz sobe.
Kam je šla? Kaj je delala v času svoje odsotnosti?
Minila je ura.
Minili sta dve.
Nazadnje je pritekla blaznica nazaj.
Dasi vsa zasopla in upehana, je vendar skokoma preletela stopnjice.
čutila je, da bi ji počilo srce, ako bi jo pri-pripravili ob maščevanje.
Odkar je bila spočela misel, da se mora bitje, ki ga je imela v svoji oblasti, pokoriti za njene muke, je živela samo še temu delu sovraštva.
Pogled v čumnato jo je pomiril.
Zileta se ni bila premaknila.
Pomirjenega srca le	njej.
Toda brez odlašanja se je spravila na delo.
Kljub svoji popolni utrujenosti se ni mogla premagati, da bi počakala.
Iz žepa je potegnila najprej kos klobučevine ia ga obrezala, tako da je zadoni obliko krinke.
S škariami ie napravila dve luknii za oči.
neralnega štaba s Mor,	".najine-
ga štaba sledeče: Avstrija in Nemčija bosta v tem kritičnem trenotku na vsak način solidarni. Solidarna z obema zaveznikoma je tudi Italija. Nevarnost prihaja od Rusije, ki hiti z vojnimi pripravami in katere mržnja do Avstrije postaja vedno večja.
Budimpešta, 24. novembra. Z ozirom na vesti, ki se pojavljajo v časopisih o dozdevnem gibanju vojske, prinaša današnji uradni list ponovno od 20. marca 1909 obstoječo prepoved o obelodanjenju gibanja vojske, a stanju trdnjav, utrjenih mest, o številu orožja, municije in vojnega materijala in o stanju živeža. Priobče-vanje sličnih poročil se kaznuje v smislu zakona iz 1. 1878 z ječo do 5 let ali z denarno globo do 8000 K.
Dunaj, 24. novembra. »Neue Freie Presse« piše: Visoki vojaški krogi presojajo danes politično situacijo kot Jako kritično. Iz Srbije še vedno ni prišel odgovor in avstrijska vlada na vsak način ne bo dovolila, da se stvar še dolgo zavlačuje. Kritični preobrat še ni nastopil in še vedno ostaja nada, da monarhija vendar ne bo prisiljena zgrabiti za orožje. Ker se je kralj Peter sedaj že vrnil v Belgrad, se pričakuje odgovor na izjavo Ugrona, ki pa dosedaj še ni prišel. Mogoče pride odgovor v par dneh, nadaljni razvoj mednarodne situacije bo odvisen od kak(*-vosti srbskega odgovora. Če odgovor ne pride v najkrajšeri notem bo situacija postal« Jako nevnmp
RUSKE PRIPRAVE
Dunaj, 24. novemVn. RHrhspošta« dobiva iz zanesljivih virov iz Petrograda sledečo Informacijo: Potovanje velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v Spalo Je v zvezi z načrtom vojne stranke, da se ima ruskega poslanika na srbskem dvoru, Hartwiga, odločno podpirati v boju proti zunanjemu ministru Sasanovu. Pričakuje se, da bo car v kratkem podpisal odlok zs, mobilizacijo 24 korov. Priprave so v polnem teku in morajo biti gotove do 28. novembra. Carstvo Poljska je že popolnoma podobno vojnemu taboru. Na stotine vlakov se pomika danzadne-vom od vzhoda proti zapadu. Velikanske zaloge municije, živeža in sploh vsega potrebnega vojnega materijala, se prevažajo proti avstrijski in nemški meji. Ruska mobilizacija je očitno naperjena proti Nemčiji in Avstriji in je nekak jasen opomin Avstriji, naj odneha od svojega stališča naprani Srbiji.
Varšava, 24. novembra. Vse ruske predpriprave za mobilizacijo so že gotove. Na kolodvorih stoje pripravljeni vagoni in lokomotive. Dovaža se municija in voini materijah
Petrograd, 24. novembra. Tu se razširjajo vesti, da pride v kratkem v ruskem kabinetu do velikih sprememb. Umaknila se bosta tako ministrski predsednik Kokovcev in zunanji minister Sasanov. Ministrski predsednik bo baje postal A. D. Samarin.
Petrograd, 24. novembra. Takoj po povratku carja Nikolaja v Carskoje Selo, so bili poklicani semkaj vsi višji vojaški dostojanstveniki k važni konferenci. Tej konferenci se pripisuje velika važnost.
Carigrad, 24. novembra. Iz Cungaldara se poroča, da so se ruške križarke na Kaspijskem morju napotile proti Batumu.
PO BITKI PRI BITOLJU. UGLED SRBSKE VOJSKE. TURŠKI STRAH.
Belgrad, 24. novembra. Prvo brzojavno pe-ročilo. ki je prišlo	k-	nnroča,	da
Za kakšno inaškerado so bile namenjene te čudne priprave?
Nato je izvlekla majhno vrečico, v kateri je bila skrbno spravljena stekleničica. Razvila jo je in jo začela ogledovati z veliko ljubezniio.
Odtehtala jo je bila z zlatom.
Kakšno zdravilo je bilo v njem, proti kakšni bolezni?
Počasi, rahlo, z neskončno previdnostjo je izlila vsebino stekleničice na klobučevino, tako da je zmočila vso krinko.
Aromatski vonj je napolnil čumnato.
Žiletine ude je prešinil rahel trepet.
Odprla je oči.
Toda po dolgi omedlevici je bila tako otrpla, da ni mogla geniti.
O	povratku življenja je pričelo samo utripanje trepalnic in rožnata barva, ki se je bila vrnila na lici.
Trudoma se je spomnila, kaj se je zgodilo.
Kako je prišla semkaj? Kaj dela v tej umazani čumnati?
In kaj se ie zgodilo z njo? Zdelo se ji je, da so ji polomili vse ude.
S silnim naporom se je hotela vzravnati pokoncu, toda brez moči je padla nazaj.
Glava ji je udarila trdo po tleh.
Margentina se je zdela vsa zatopljena v svoj posel, kakor da ne vidi in ne sliši ničesar..
Groza je vrnila Žileti polno zavest.
Onesvestila se je bila; in v nezavesti Jo je zvezala blazna žena.
Žileta je zaslutila na skrivnem, da se ji bliža nekaj strašnega; srce ji je zamrlo v strašnem čuvstvu.
Nekaj časa se je ustavljala svojim slutnjam in grozi, ki jo je obhajala.
Toda kmalu je bila premagana.
(Dalje J
so Srbi ves teren od Velesa do Bltoija, Lerina in Ohrida popolnoma očistili od turške zalege. Prebivalci vseh krajev z nenavadnim navdušenjem pozdravljajo zmagovito srbsko armado, ki je za njih osvobojenje žrtvovala tolike žrtve. Turki imajo nepopisen strah pred srb. armado. Pred Li-toljsko bitko so morali poveljniki zakleti turške čete, da so izjavile udanost, ker so izjavljale, da se hočejo boriti z vsakim drugim, samo s Srbi ne. Po prisegi so se Turki štiri dni junaško borili, dokler niso bili popolnoma poraženi. Srbski armadi se pridružujejo kmetje iz daljnih okolic, a v Prilepu vse ženske kar jih le, strežejo srbskim ranjencem in iim prinašajo obleke in obuvala. Tretji dan bitke so bile vse cerkve v Prilepu polne ljudstva, ki je na glas molilo za zmago srbskega orožja. V Bitolju samem so bili silno potrti zlasti Grki, ki so dobili obvestilo, da so še pred bitko s Srbi, Turki oko-lu Banjice in Lerina premagali del grške armade, zavzeli 12 topov, jih zmagonosno prepeljali v Bitolj in postavili na pozicije, ki so bile naperjene proti Srbom. Vse te grške topove so sedal zaplenili Srbi, vzela jih je z bajonetnim naskokom zmagovita srbska pehota.
Belgrad, 24. novembra. Sedaj je pozitivno znano, da je Fethi paša, bivši turški poslanik na belgrajsketn dvoru, v bitki pri Resni junaško poginil. Srbi so po bitki pri Bitolju zasledovali njegov oddelek, ga pri Resni potolkli. V bitki je padel tudi Fethi paša, katerega so Srbi pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Fethi paša je bil poveljnik skopeljskega kora. Bil je premagan v bitki pri Kumanovu in se je pripravljal na nov odpor pri Skoplju. Toda Turki so ga konečno prisilili, da se je moral umakniti v Bitolj.
KAJ JE Z DRAČEM?
Dunaj, 24. novembra. Jugoslovanska korespondenca poroča iz Belgrada, da stoji Drač neposredno pred padcem. Srbsko armado se vsak čas pričakuje. Pred mestom so se zasidrale tudi grške topničarke, ki bodo podpirale Srbe v boju s Turki od morske strani. Turki so že odredili vse priprave za obrambo mesta.
Berlin, 24. novembra. Iz Belgrada se poroča, da je včeraj ena srbska kolona zavzela Drač.
SRBI ZAVZELI OHRIDO.
Belgrad, 24. novembra. Srbska armada je 'Sedaj zavzela tudi Ohrid.
GRŠKI VSPEH.
Atene, 24. novembra. Grki so zavzeli prelaz Kisoderi in zaplenili 20 topov in veliko število vojnega materijala. Grki sedaj sovražnika preganjajo.
BITKA PRI CATALDŽI.
Carigrad, 24. novembra. Generalissimus turške armade Nazim paša poroča: Včeraj se je razvila na desnem turškem krilu huda kanona-da. Bolgari so streljali na naše utrdbe, mi smo krepko odgovarjali. Bolgari so zlasti bombardirali našo fronto Bujuk čekmedže, toda naše brodovje je prisililo njih artiljerijo, da je umolknila. Turki so prodrli do lsed Koi, kjer so vrgli sovražnika nazaj. Bolgarske baterije na višinah okolu lsed Koi so uničene. Tudi danes se je razvila huda kanonada. Pri centrumu Je prišlo do manjših spopadov z bolgarsko pehoto. Bolgari »o zgubili že par tisoč vojakov.
Carigrad, 24. novembra. Bitka na levem krilu Je še vedno v prejšnjem štadiju. Vendar se Bolgari polagoma vedno približujejo turškim pozicijam, od katerih niso več daleč oddaljeni. Turki se drže dobro, a rezerve niso prišle v pravem času. Bitka bo trajala par dni.
Sofija, 24. novembra. Ob petih zjutraj sta fiva turška bataljona napadla bolgarske pozicije pri čataldži, a sta se morala z velikimi izgubami umakniti.
OBUPEN POLOŽAJ V DRINOPOLJU.
Sofija, 24. novembra. Vso prejšnjo noč so Turki z oblegovalnimi topovi bombardirali bolgarske pozicije, a brez vspeha. Turški vojaki, ki so pobegnili iz trdnjave pripovedujejo, da je položaj v Drinopolju, obupen. Živeža je vedno tnanj. Mesto Je polno beguncev. Vse bolnišnice in privatne hiše so polne ranjencev.
PREMIRJE.
Carigrad, 24. novembra. Govori se, da so balkanske države stavile lažje mirovne pogoje.
Sonja, 24. novembra. Pogajanja za premirje se nadaljujejo. Za slučaj, če pogajanja ne bodo imela vspeha, se govori, da nameravajo Grki, Bolgari in Srbi koncentrirati vse svoje razpoložljive čete, forsirati linijo Cataldžo in nato zasesti tudi Carigrad.
Sofija, 24. novembra. Bolgarska vlada je dala Turčiji ultimatum sedmih dnij, da sprejme pogoje balkanske zveze. Če Turčija po sedmih dneh odgovori negativno, bo zavezniška armada zasedla tudi Carigrad. Bolgarske čete pri Čataldži so se umeknile in hočejo počakati na Srbe in Grke. Turki ne verujejo, da so se Bolgari umaknili, ampak smatrajo to za prevaro.
Slovenska zemlja.
IZ ŠMARIJE.
Šmarskim dopisnikom Do m o l,j,u,b,a
v odgovor.
Poročali ste že, da so občinske volitve v Šmarji razveljavljene in da se vrše nove volitve. Kake so bile naše zadnje volitve, je slovenskemu svetu dobro znano: godile so se sleparije, ki so mogoče samo pri nas. Središče vseh teh priprav je bila seveda šmarska kaplanija, kjer se je skrbelo za napačna pooblastila itd. Volilne nasilnosti pa so se potem vršile na volišču. Vse to je prišlo pred sodišče in one razprave so dobro pokazale, kako so se vršile šmarske volitve. Nekaj žrtev je že padlo na račun politike, ki jo uganja naš kaplan — stvar še ni končana in se bo obravnava še nadaljevala. To je prav lepo, ako božji namestnik uči ljudi voliti s ponarejenimi pooblastili, da spravi trko druge ljudi v nesrečo in sam pride na zatožno klop. Toda niso se še končale pred sodiščem sleparije zadnjih volitev — že imamo nove volitve — in kaplan je že na delu. Poročali ste že, kako hodijo kaplan in njegova družba po noči na agitacijo. Ker je ta stvar prišla v svet. se je hotel kaplan maščevati in je napadel v zadnjem »Domoljubu« razne ljudi. Mi bi prav lahko plačali milo za drago — pa govorimo rajše o volitvah. Za kaj se pa gre pri nas? »Domoljubov« dopisnik se prav po nepotrebnem zaletava v neke »liberalce«, ker misli, da bo s tem kaj pridobil. Par šmarskih tercijalk mu bo mogoče verjelo, ker one so v svoji verski gorečnosti in v svoji veliki ljubezni do bližnjega zelo vesele, če Je kdo v »Domoljubu«. Pametni in razsodni ljudje — pa ved6, kako je. Kar se tiče vere ni ned nami v šmarski fari nobenega razločka — verujemo vsi enako, krščeni smo vsi nri enem kamnu in molimo vsi enega boga. Razliko hoče med nami delati samo naš kaplan, ker neče:no njega ubogati — ali z drugo besedo, ker hočemo skrbeti za svojo občino, ki je danes vsled fa-rovške politike zanemarjena in zavožena, da je prava sramota za nas vse. ako bi tako gospodarstvo še naprej trpeli. Le malo poglejte naše obč. odbornike, kake modre glave so. Ali naj Jih imenujemo z imeni, kakor je »Domoljub« nas imenoval? Saj jih vsi dobro poznamo. Ali pa naš župani Saj je lahko zase dober mož, ampak zaradi njegove nezmožnosti v županskih poslih trpi cela občina. Znano je, kako je dal trebiti svoje jarke — na naš račun, zlorabil je uradno oblast, s tem da je v imenu okrajnega glavarstva izdal ukaz, naj za čuke razobesimo zastave, svoja privatna pisma je pisal kot uradno (poštnine prosto). Mož nima pojma, kaj so to županske dolžnosti. Ali naj bomo s tem zadovoljni? Občinske doklade in druge stroške plačujemo mi, potem imamo menda pravico v svoji občini odločati! Kaj kaplana to briga? — Bili so časi, ko smo imeli v Smariji boljše duhovnike nego so zdaj — pa se niso vtikali v politiko. Sedaj pa hoče vsak kaplan zase delati politiko in cela občina naj ga uboga. Tako so bili: Sitar, Volje, Vrhove, Simnic. Mi res ne vemo s kako pravico hodijo ti gospodje nas komandirat! In kako pridemo mi do tega, da bodo gospodje od^ cerkve delali med nami sovraštvo, ako hočemo napraviti red v svoji občini. To je res lepo, če duhovnik, daje tak lep zgled. Nikar se ni treba, častiti gospodje sklicevati na g. Kerčona, ki je bil zgleden duhovnik. Ta bi najbrže vam sam pošteno povedal, kaj je duhovnikova dolžnost. Dekan Brolih bi pa politikujoče mežna-rje in kaplane na cesto pometal. Mi verno, da Vam niso prijetni oni občani, ki po svoje mislijo in hočejo izbrati iz sebe može, ki ne bodo
Žalost in jeza Otona Srebovca.
(Spisal Mirko.)
(Dalje.)
Prekrižala je roki na prsih, se vzravnala in gazrla nekako poredno prešerno, na osupla. »Toda ne mislita nič zlega. Ker smo pač udeli skupaj kako krepko, udenemo še eno za slovo. Je-li? Upam, da nimata nič proti.«
Toporščak in Javor sta se spogledala, ali Že se Jima je zaokrožilo okrog usten in prvi je dejal: »Saj'sem vedel, da brez slovesa ne gre-imo, samo kakova naj bi bila ta stvar?«
»Samo malo potrpljenja, razložim vse. Le prestopimo se malo, nekam ščiplje v noge«, je pristavila Ela in se zavrtela, da je zafrlela ogr-tača po mrzlem vxdv.hu.
»Pa se zmajajmo«, se oglasi Javor. »Res, malo jelen liže.«
Premaknile so se tri sence in Ela je pripovedovala. Zdajpazdaj so postali in se zasmejali pridušeno in zopet so pohajkovali dalje ...
»Tako, ni napačno«, se zasmeje Javor, zakrili po zraku, kakor bi se učil za novo igro gest ter se vzdigne na prste, da so zaječali pusti čevlji. Toporšak pa je tiščal roki še bolj v žepe ln se muzal tiho, opazujoč Elo, ki je stopala z rdolgimi koraki, sklanjajoč se daleč naprej.
»Treba je, da si ogledamo spodaj, kako bi šlo«, pristavi Toporšak in vsi trije so se obrnili In zavili proti železniški postaji. Strma pot je godila nizdol in šli so počasi, saj mudilo se ni.
Ob desni strani je bil zid, ki je nosil teraso više stoječe hiše, na levi pa je stala še precej nova hiša, zidana v vseh slogih modernega in preteklega časa. »Tu j,e Srebovčeva soba«, prekine še petaje Ela. »Ko bo v nji luč, prične komedija, »čez dan biva v gorenji hiši, ki stoji na trgu. Sanja pa tukaj.«
Tiho je bilo, ko so stopili na most in se jim je odprla globoka Savska dolina, pokrita z belim prtom megle. Le reka je šumela iz sive globočine, da se je strahotno razgubljal njen glas pod jasno nebo.
»Dobro je«, reče naposled Javor, ko so nemo motrili bližnjo okolico.
»Seveda počakajta ga tu vidva«, pristavi Ela. »Sama se skrijem h kolodvoru, od koder lepo opazujem.
»Čemu ne ti?« reče zavzeto Toporšak.
»Saj bo lepše in med pogovorom, se srečamo kar slučajno.
Toda Ela ni bila pri volji. Imela je pač vzrokov in pomislekov za celo ladijo in zaman je bila vsaka beseda.
In zabrnelo je kladivo v stolpu, ura je udarila poludeseto. Prestali so v pogovoru in ko je Javor še s svojo pest debelo uro potrdil, da kaže cerkvena ura slučajno pravi srednje evropski čas, so se razšli.
Mineval je čas, leno se je plazil, kakor megla nad mrmljajočo Savo. Nočna straža je spala in z njo tudi vsi zlikovci, saj so vedeli, da sedaj ne čuje občinski policaj in da bi ne bilo zabave. Mraz je rezal v lica, po cesti pa sta se premikali postavi, bil je Javor in Toporšak.
skrbeli za farovŽ. ampak za občino. Onim pa, ki se zbirajo okoli kaplana in mislijo, da so tako inteligentni, da se morajo dvigati nad ljudstvo, povemo sledeče: Žalostno je, če nastopa mlad človek, ki je izšel iz preprostega rodu proti svojemu lastnemu rodu. Čemu bi morali nam v Smarji zmeraj tujci gospodariti, kakor so razni Simihci in drugi, ki pridejo k nam za par mesecev. Ako imajo naročeno iz Ljubljane, da inora?o delati t. zv. klerikalno politiko, je to njih stvar. S tem vsaj pokažejo, kaj je njih poklic. Nam takih politikov ni treba, zaradi katerih mora trpeti naša občina. Priznajte resnico, ki je Bogu in ljudem ljuba (šmarskemu kaplanu seveda ne): zadnje volitve so se vršile na sleparski način — odbor, ki ga je hotel imeti farovž je zanič, župan nezmožen. Kdo je temu kriv? Tisti, ki mislijo, da morajo nam vladati, namesto, da bi služili Bogu. Pošten človek iz naše srede se s takimi ljudmi ne bo družil — ampak bo varoval čast svoje občine.
Vložnikom denarjavhra-nilnicah, posojilnicah in bankah!
Gotovi brezvestni ljudje begajo ljudstvo, da je denar, naložen v hranilnicah, posojilnicah in bankah, v nevarnosti, ako Izbruhne vohia. Tako beganje je vredno vse obsodbe in bo vsak denaren zavod z vso strogostjo in brez pardona nastopil proti dotičniku, ki bi razširjal take vesti. Denarja, ki je naložen v hranilnicah, posojilnicah in bankah ne more vzeti nihče in tudi vojska ne. Vložniki naših denarnih zavodov naj torej nimajo nobenega strahu za svoj v teh zavodih naložen denar, kjer je docela varen, In naj se ne dado begati od onih ljudi, ki trosijo ne-osuovane vesti. Prosimo inteligentno občinstvo in strokovnjake, naj uplivajo pomirjevalno na ljudstvo, ki si dela občutno škodo z nepotrebnimi dvigi svojega denarja iz hranilnic, posojilnic in bank.
Po mednarodnem pravu je zasebna in občinska lastnina tudi za časa vojne povsem nedotakljiva. Vsled tega ie denar v hranilnicah,
posojilnicah in bankah docela varrto naložen.
DNEVNI PREGLED.
Da se ne bodo naši čitatelji čudili, zakaj da ne pišemo o vojnih pripravah, opozarjamo na to, da je razširjanje vesti o gibanju čet itd. strogo prepovedano. Člen IX. kazenske novele z leta 1862. določa: »Vsako s tiskovinami objavljeno poročilo o načrtu in smeri vojaških operacij cesarske vojske ali cesarske mornarice, o gibanju, številu in postojanki čet in ladij, o stanju utrdb, končno o zalogah in prevozu vojnih potrebščin ustanavlja — po svoji kakovosti ali pa po okolščitiah, iz katerih se razodeva, da bi utegnilo škodovati državnim interesom ali pa če je bila izdana posebna prepoved takih poročil — ako ne predstavlja težjega delikta, pregrešek, ki se nad krivcem kaznuje z globo od 100 do 1000 K. ob času vojne ali pa tik pred izbruhom vojne z zaporom od 14 dni do 3 mesecev.« — Naravno je, da se ob takih časih cenzura zelo poostri — seveda tako ne, kakor se je to pokazalo pri včerajšnji naši konfiskaciji. — Zato ne bomo o tem smeli ničesar poročati. — Na Ogrskem je za take stvari celo kazen do 5 let— in do 4000 gld. globe.
Naša včerajšnja konfiskacija je pokazala, da so na nas zgoraj dobili piko in da nas hočejo šikanirati. Konfiscirani sta bili dve vrsti. Mi se bomo pritožili, ker mislimo, da-se mora po vseh avstrijskih paragrafih izkazati, da se nam je zgodila krivica.
Trgovska visoka šola. Prizadevanje eks-portnih akademikov, priboriti eksportni akademiji na Dunaju oficielno priznanje trgovske visoke šole, zavzema vedno večje kroge. 21. novembra je bilo v veliki dvorani nižjeavstrij-skega obrtnega društva občno zborovanje eksportnih akademikov, ki je bilo sijajna mani-
festacija za upravičenost njih zahteve. Reie-riral je eden slušateljev eks. akad. o ponunik kljivosti tega zavoda, ki je sedaj samo M trgovskega muzeja, povdarjal potrebo trgovske visoke šole, predočil v glavnih potezah organizacijo nove visoke šole in razpravljal o vplivu te šole na v praksi živečega trgovca. Eden absolvirani eksp. akad. je uspešno dokazal, da je trgovska visoka šola eminetna potreba in zahteva najširših trgovskih, industrijskih in obrtnih krogov. Tako važna korporacija kakor je državni železniški svet je soglasno sklenil že pred par leti. da se morajo absolventi ekspertne akademije smatrati za enakovredne absolventom tehnike, juridične fakultete in drugih visokih šol. To se je sklenilo z odobravanjem treh ministrstev: trgovskega, železniškega in ministrstva javnih del. Da se naučtii minister vit. Hussarek. ki je obenem vseučiliški profesor, poteguje za zahteve eksp. akademikov, je znak, da smatra trgovsko visoko šolo res za zavod, na katerem se bo gojilo znanstvo in sicer trgovsko znanstvo, ki je danes še le v začetku velikega razvoia.
'(rgovska visoka šola. ki bi naj se razvila iz že 14 let obstoječe eksportne akademije, na kateri se Je število slušateljev tekom let po-dvanajsterilo, bi vzgojila avstrijski trgovini generalni štab, ki bi bil zmožen po svoii kvaliteti biti uspešen konkurent naraščaju tuje-zentskih visokih šol. Ker naša država nima lastnih kolonij mora gledati, da si tembolj po kvaliteti svojih izdelkov in po organizaciji svoje trgovine pridobi vedno novih trgov in odbile konkurenco. To je le tedaj mogoče, če ima akademično izšolani trgovski naraščaj. Od strani profesorskega zbora je strokovnjaškim izvajanjem in izborno satiro utemeljeval upravičenost trgovske visoke šole profesor Grunzel. kapaciteta na narodno-gospodarskem polju. Isto so povdarjali in zagotovili svojo pomoč državni poslanci Friedmann in Gunther, ki je obenem predsednik izpraševalne komisije na eksportni akademiji. Žalibog ni bilo nobenega slovanskega poslanca na zborovanju, dasi so bili klubi povabljeni. Ker je slušatelj-stvo eksportne akademije po polovici slovansko, bi bilo pač želeti, da bi bil prišel kateri slovanski poslanec na zborovanje tembolj, ko se vedno vpije o zatiranju Slovanov na Dunaju in živimo v dobi zapiranja Komenskega šol. a gospodje slovanski poslanci se niti ne potrudijo, stopiti v stik z delom inteligence dunajskih Slovanov in zagovarjati njene zahteve. Pač pa je došel od predsednika državne zbornice dopis, ki se vrlo toplo zavzema za eksportne akademike Nadalje so razne trgovske in obrtne korporacije se potegnile za trgovsko visoko šolo. Celo iz daljne Kanade in Kavkaza so došli telegrami, ki kažejo, kako si tudi v tujezemstvu živeči avstrijski trgovci želijo stanovske visoke šole. Jugoslovanski poslanci so dej utaciji slušateljev eksportne akademije obljubili svojo podporo, in želeti ie le, da izpolnijo ob primernem času to svojo obljubo. Opozarjamo našo javnost, da obstoja na Dunaju društvo jugoslovanskih študentov trgovskih znanosti: »Jugoslavija«, ki. dasi je mlado, je krepko in številno ter zasluži podporo in pozornost jugoslovanske javnosti.
Mikulaš Aleš znani češki slikar ie obhajal te dni svojo fiOletnico. Aleš je znan po svojih narodnih motivih. Njegova umetnost ie preprosta narodna. Na Rajše rabi narodne snovi in narodno ornamentiko. Njegovega jubileja so se spominjali po vsem Češkem.
Emanuel Peroutka znamenit češki klasični filolog je umrl dne 22. novembra 1912 v Pragi. Rojen je bil leta 1860. in je bil zadnji čas docent na češki foluzofski fakulteti. Njegovo delo je bilo važno za to, ker je delal v svoji stroki moderno, ne kakor stari filologi. Potoval je po Italij! in Grškem in je spisal večje delo o Deffih. Ob času a\str. šol. reform (1. 1908.) je napisal temeljito razpravo: Antika, mi in naše gimnazije, kier se je zavzel za moderno smer v klasičnem pouku. Preložil je Spencerjevo filozofijo in »Misli Marka Avrelija«, z lepim uvodom. — Zadnja leta je pisal Grško zgodovino. Češk: klas. veda je izgubila v njem marljivega delavca.
—- O zavzetuj Sandžaka povzamemo iz nekega privatnega pisma, da se je Sandžak izpraznil, ne da bi bila počila puška v Plevlju.
i	Dne 27. in 28. oktobra so na Metalki razoro-
VI.
Pri Srebovčevih so pili odhodnico. Žalostno je sedela Srebovka, stari je važno pušil smodko, Pepče Omaka je modro gledal v kozarec, ostali pa so se imeli in mislili po svoje. Na vsej družbi je ležalo nekaj dušljivega mladi Oton Srebovec je pa obračal oči po kotih, vzdihoval, si trebil zobe, usekoval, gledal na lepo rumeno uro, ki je tako uporno hitela svojo pot. Slišal ni, od česa se govori, tudi poslušal ni. Zdelo se mu je vsako govorjenje tako bedasto, tako moreče in vsaka beseda se je vlekla brez konca. Saj z vsako minuto se je zrušil grad, sezidan s takim naporom, grad poln razkošja in čiste ljubezni. Skoro ga je obhajala zona pri misli, da bo zamudil treno-tek, katerega si je želel, za katerega je koprnel, živel in delal. Grenko je čutil, kako se mu roga skozi zastrlo okno prijetna ura, ki odhaja, ki je vsak hip oddaljena za miljo bolj. Skoro bi bil potočil solzo od jeze in žalosti, da ni videl pred sabo tovariša, ki je občutil njegovo grenkost, ko so ostali ljudje bili tako brezčutni in se jim ni mudilo. Gibali se so vsi tako leno in skočil bi bil med nje z bičem in pognal v tek. da bi bilo konec odhodnice, njegove ječe. Kje so bile sedaj one dehteče misli, ki so kraljevale pred dobro uro v njegovi duši. Prvič je začutil trdo roko življenja, ki ga drži v sponah neumnih človeških navad. Cernu neki od-hodnica, čemu slovo, čemu vse drugo! Mari bi ne moglo biti brez tega? Človeka mučijo s temi razvadami in vedno bolj se mu je dozdevalo, da je smešno vse življenje, da ie človeštvo .skrpucalo y§e neumnosti. Rekel bi, da
mu je slabo, da je truden, ali sploh kaj. Ali vedel je, da če reče le besedo, da bi bila strupena kača in ne beseda. In nazadnje si je mislil, če bi tudi zagnal to družbo saj ie itak zamujeno. In to ga je žgalo, to je vlivalo v žile plamena jeze, da je jedva brzdal strast in togoto. Trepetal je na vseh udih, čas pa je hitel nevzdržno, bežale so minute in zdajpazdaj se je oglasila ura in naznanila, da je minil četrt da je minila ura ...
VII.
»Poglejmo zgoraj,« se prikrade Ela preko mosta. »Da bi nas vse tri zvadil, bi bilo še lepše. Ali skoro dvomim. Vendar mu nekam dolgo vežejo brešno.«
Tesno zavit so molče in oprezno stopali po isti poti navkreber. Opazovali so Srebov-čevo sobico, ki je stala vsa sama in tiha sreai noči. Po prstih so prekoračili trg in dvorišč do glavnih vrat gorenje hiše. Vrata sob pol priprta in trepetajoča luč je begala po stopnjišču, ki je vodilo mimo	.P	J?
nadstropje. Culi so se zamolk K so onrezno noškilili skozi priprta vrata, so opa-l?li na hodniku pred obedovalnico troje postav« Brez suknje ob vratih je stal trebušni oče na desni učeni sinko, ki je stopical po petah in vedno tipal svojo zlato uro. Korak v stran pa se je spoštliivo priklanjal njegov tovariš Orna-
k 3.
Skoro bi bili oprezujoči bušili v smeh, da jih ni zadrževal resen položaj. Saj bi govorilo celo mesto, da so bili bogsigavedi kaki zlikovci pri svojem poslu in ker imajo po takih krajin po deželi stene oči in cestni kamni ušesa, bt
'žili 1400 turških vojakov in častnikov, nakat so prestopili na bosanska tla, od koder so jih potem odvedli s transporti preko Sarajeva. Vse se je izvršilo mirno ter so se turški častniki resignirano, toda dostojanstveno udali svoji usodi. Izognili so se nepotrebnemu prelivanju krvi, ker je bila vsa turška posadka v Sandžaku tako maloštevilna, da bi bil odpor smešen. Zbegano pa je bilo civilno prebivalstvo. ki je že pred dohodom na mejo po-metalo orožje od sebe, tako da je bilo ob vsej cesti uro hoda do bosanske meje polno vsakovrstnega orožja. Šele po odhodu turških čet in prebivalstva v Bosno je prispela na Metalko srbska konjenica z enim stotnikom ter prevzela upravo. Sedaj gre vse mirno svojo pot in prebivalstvo je srečno pod novo upravo.
Manliestacije v Dubrovniku. Avstrijska vlada je nastopila strogo proti onim dalmatinskim mestom, ki so izrazila svoja priznanja srbskim zmagovalcem. Vlada je ta mesta kaznovala s tem. da je razpustila mestna zastopstva. Toda kri m voda. V nedeljo se je vršil v Dubrovniki; v gledališču velik shod, ki se ga ie udeležilo vse staro dubrovniško plemstvo, meščanstvo in narod iz okolice. Na shodu je dalo meščanstvo duška svojim mislim. Po shodu pa je šlo po mestu meščanstvo in ljudstvo, plemstvo in narod skupaj s srbskimi in hr-vatskimi zastavami na čelu — množica nad 8000 je klicala slavo kralju Petru, srbski armadi, carju Ferdinandu in balkanski zvezi in je s tem pokazala, da si ne da od nikogar zapovedovati, kako naj čuti. To ie velik dogouck, kar jasno kaže, kako čuti narod in meščanstvo y Dalmaciji.
Umor. V soboto zvečer sta popivala 21-Jetni kajžarjev sin Ivan Cajhen in tovarniški delavec Lovro Tomažič z več svojimi tovariši V Šventnerjevi gostilni v Jaršah. Okrog 7. ure zvečer so vsi zapustili gostilno in se napotili 'domov. Med potjo pa je nastal iz neznanega vzroka prepir med Cajhnom in Tomažičem. Oba sta se začela obdelovati s pestmi. Naenkrat pa je potegnil Cajhen iz žepa nož in sunil z njim Tomažiča naravnost v srce. Kakor da se ne bi nič zgodilo, je šel po tem groznem dejanju Cajhen mirno naprej. Tomažič je napravil še nekaj korakov, nato pa je padel na tla, kje^ je kmalu na to umrl vsled notranjega izkrvavljenja. Cajhna je o rožni št vo prijelo in ga izročilo deželnemu sodišču
Poskus umora in samomora. Te dni je -Skušal bivši obrtnik J. Ran, ki je že deset let živel ločen s svojo ženo in je bil sedaj že dalje časa brez dela, zastrupiti svoje otroke in sebe z ogljikovimi plini. Ker so njegovi sosedje prišli na ta morilni in samomorilni poskus, so mu še pravočasno preprečili zločin. Rana so takoj aretirali in ga izročili sodišču.
Samomor v < Jomobilu. Poseben kraj za samomor si je izvolil 241etni delavec Ludovik Heger iz Dunaja. Oni večer si je najel na Dunaju avtomobil in je označil šoferju pot. Čez nekaj časa med vožnjo pa je zaslišal šofer za seboj strel in ko Je avtomobil vstavil je našel Hegerja mrtvega.
Nežna soproga. Predvčerajšnjem zvečer je prišel k občinskemu uradu v Sebuzinu 741etni kajžar Franc Wegschmidt, ves zalit s kivjo in je povedal, da mu je zadala te rane od zadaj njegova žena s sekiro v trenotku, ko je sedel pri večerji. V njegovo stanovanje so se takoj odpravili orožniki, ki so res našli v Kotu sobe sekiro, vso oškropljeno s krvjo. Na os.um so bili prilepljeni lasje. Žena je svoje gnjusno dejanje odločno tajila in je rekla, da se je starec sam ranil, ko je padel po stopnjicah. Stara zakonska sta živela v večnem prepiru, čeprav sta bila po lSletni ločitvi šele drugo leto skupaj. Ranjenega soproga so takoj odpeljali v bolnišnico njegovo nežno ženko pa so izročili sodišču
Ker se je premalo naspal. Preteklo sredo Ie posestnik Franc Kredba budil zjutraj svojega hlapca. Ta se menda še ni dobro prespal po prepiti noči in je začel svojega gospodarja zmerjati s surovimi priimki. Nato ej vzel se 'gnojni vile in ie hotel z njimi Kredbo nabosti.
bili lahko prišli vsi trije tovariši v nelep ugled nočnih kujonov in še kaj več. Zato niso dolgo poslušali, ampak so se varno zmuznili čez ovorišče.
»Da bi nas koklja brcnila!« se oglasi To-poršak, ko so bili na varnem. »Pride sedaj kmalu, ali pozno je, na most ga ne bo.«
Od one poti je vodila pod cesto druga, ki le vezala pod hišami oba pobočja in bližnjo IVas po najkrajši poti. Zavili so pod one oboke, ker od tam le bilo le nekaj korakov do Sre-bovčeve sobice, do katere se je prišlo le mimo obokov. Tam spodaj je bilo temna, pripravno Skrivališče in opazovalnica z dobrimi zvezami za umikanje.
In zopet je pohajkoval čas, kakor, da se mu ne ljubi zapustiti zvezdnate noči. Oglasil se je korak tam, odmevalo je tod, a čakajoči pod mrklimi in zatohlimi oboki so bili skoro slabe yolje
Čez nekaj časa so se zaslišali nad oboki neredni votli udarci. Vsi trije so pridržali sapo za trenotek. Ločili so se dvojni koraki in kdo ‘drugi naj bi bil. kakor Oton Srebovec in tovariš Pepče Omaka.
»Sta že tu,« so šepnili prisluškujoči skoro zaeno. ko so se obrnili koraki nizdol. Ali v tem trenotku že, sta se prikazali omahujoči postavi pismonoš. Težko sta stopala in korak se jima je zapletal pod pezo bremen. Nosila sta pošto k zadnjemu vlaku in nosila tudi obilne mere zavžitih sladkosti, ki se toče, kjer kraljuje božja roka nad vrati! To jih je pritiskalo k tlom. da sta spotekaje in zdihujoč lovila ravnovesje in vreč nista niti čutila. Čeravno sta bila vajena poti, vendar je bil trud. Šlo je z brega in coklja ni držala. Zaneslo je prvega v stran, stopil je ob jarku na višji kamen, zakrilil z rokami po zraku, kod bi hotel vjeti rešilno vrv. Vreča je zdrknila s hrbta na tla in on sam je omahnil vznak. Ali sreča, znašel se je sedeč na yreči in se globoko oddahnil.
četudi se je poslednji divjega hlapca bal, vendar ga je izročil orožnikom, ki so hlapca odvedli k sodišču.
Samomor mlade maiere. Iz Češke Lipe se poroča: Te dni se je vrgla v samomorilnem namenu v reko mlado dekle, mati malega otročička. Dekle je gotovo doživelo žalosten roman ljubezni s še žalostnejšim koncem. Mlada mati ni videla nikakega izhoda iz svoje žalosti. Niti otrok niti njena stara mati je nista mogla pripraviti k veselju in daljšemu življenju.
Oče se obesil vsled sinovih nesreč. V Fer-sentalu na Tirolskem se je obesil neki kmet od žalosti, ker se jo povrnil njegov prvi sin z leseno nogo domov iz Amerike in ker si je drugi sin zlomil roko pri nekem tepežu.
Strašna nesreča se je pripetila te dni v Ašu. V delavnici motorjev firme Hundhammer v Rossbachu je prišel na nerazumljiv način ir.ed kolesa 171etni vajenec Ernest Vindiš v trenotku, ko se je sam nahajal v delavnici. Kolo je njegovo truplo v pravem pomenu besede raztrgalo. Ko so stroj ustavili, so našli en čevelj s celo nogo do kolena odrtgano, kaka dva metra od kolesa je ležala ena roka nesrečnikova in druga noga. Od glave je ostal samo en del obraza. Ostalo telo je bilo raztrgano in razmetano po celi delavnici. Stene so bile vse oškropljene s krvjo. Sodna komisija, ki jc prišla iz Aša na mesto nesreče, se je izrazila, da tako grozne slike doslej še ni videla.
Orkan v zapadni Indiji. Velik orkan je uničil te dni dve mesti v zapadni Indiji in sicer: Savanno la Mur in Lucen. Parniki, ki so dospeli do Kingstona, poročajo, da je v morskem viharju v Monteškem zalivu poginilo 50 oseb. 1’elegrafične zveze so vse pretrgane. Jamajski guverner je poslal tja poseben vlak s 300 kupeji in z živežem. Orkan je začel 15. novembra 1912 in je dannadan hujši.
50 .-oseb utonilo pri prevozu na parnik. Ko je prevažal pred kratkim neki čoln v Kalkuti potnike na parnik, se je vsled prevelike teže potopil. Vsi potniki, izmed katerih je bilo tudi sedam Evropejcev so utonili. Vsled močnega morskega toka niso mogli dobiti iz morja nobenega trupla.
Kako se na Turškem sodi. Hadži Kemal ima majhno kavarno v Carigradu. Nekaj dni pred izbruhom vojne so ga prijeli in tirali pred vojaški sod. Prezident preiskovalne komisije ga je vprašal: »Ali ste član revolucijskega od bora, katerega vodja je Šerif paša?« — »Niti ne vem da tak odbor eksistira.« »Dobro. Napravili bomo z vami kratek proces!« Po tem kratkem zaslišanju je prijelo Hadži Kemala nekaj mišičastih rok. Položili so ga na hrbet na »falaco« in so ga trdno privezali na nio. »Falaca« je deska, na katero se privežejo de-likventi, ki dobijo potem »baštonado«. Kemal je dobil šestnajst udarcev. Kričal je neprestano, da je nedolžen. Nato so ga začeli mučiti, da je Kemal bruhal iz ust kri. Nato so ga odvezali in ga odpeljali nazaj v ječo. — Drugi dan se je zasliševanje« nadaljevalo. — »Hadži Kemal, povejte resnico!« — »Prisegam, da ne vem, česa me dolžite.« — »Izvrstno!« »Re — falace.« ali zopet nove muke. Še enkrat toliko!« Kemal je omedlel... Tretji dan je bilo tretje zasliševanje. — »Priznaj in dobil boš dobro mesto v občinski upravi.« — »Pravim vam, prisegam, da sem nedolžen.« — In znova muke. Eden izmed sodnikov je vzkliknil in predlagal: »Zvijmo ga v klopčič!« — Hadži Kemalu so zvezali roke z močno vrvjo, z drugim koncem vrvi so mu zvezali noge in mu potlačili z vso močjo glavo med kolena. Kosti so za-hreščale, žile so se ubožcu nabreknile s krvjo. Iz nosa in iz ust mu je planil val krvi. 'Tolkli so go po hrbtu s pestmi in palicami.. —. »Počakajte! Umira... Pustimo igro. In morda je še nedolžen. Odvežite ga...« In Kemala so izpustili. — O teh strašnih podrobnostih, kako se na Turškem sodi, je prinesel notico turški časopis, k izhaja v Parizu.
Norec z zabojem, napolnjenim z dinamitom. Nemec Karol Warr iz Los Angelesa je povzročil v tamošnjem policijskem poslopju grozno paniko. Stopil je v poslopje z zabojem na hrbtu, v katerem je bil dinamit in ki je imel tudi komplicirano zažigalno napravo. Prosil je stražnika, naj pokliče nekega višjega policijskega uradnika, češ da mora tega na vsak način spustiti v zrak. Nekateri stražniki so se začeli hitro pogovarjati med seboj, dočim so ostali Warra odpeljali iz sobe in ga spravili na varno. Sodna obravnava, ki se je vršila v poslopju, je bila takoj pretrgana in sodniki so v divjem begu hiteli s pričami in poslušalci na ulico. Enemu izmed stražnikov se je posrečilo, da je prišel Warru za hrbet in udaril tega tako, da se je zvalil na tla, dočim je drugi stražnik prerezal vrvico, ki je bila že prižgana. Warra so nato težko ranjenega zaprli. Zaboj je bil ves napolnjen z dinamitom. Na vsak način se tu gre za zblaznelega človeka. Zaradi velike nevarnosti, ki je grozila vsled take množine dinamita, je bilo policijsko poslopje takoj izpraznjeno in cela četrt mesta zaprta.
Pomanjkanje žensk. Ze več desetletij sem smo slišali ravno nasprotno, da je žensk mnogo več nego moških, posebno pa takih, ki se hočejo omožiti. In sedaj pride poročilo iz Filipinskih otokov, da mladi možje obupno vpijejo po belih ženah, s katerimi bi hoteli stopiti v zakon. Na Filipinih menda ni niti ene neomo-žene ženske, ker vse ženske, ki^ prihajajo tja, so že soproge — uradnikov in častnikov. Nekateri tamošiiji organi so se obrnili na vladnega komisarja v Missouri, doktorja Cntlerja s prošnjo, če je mogoče, da bi se bele žene naselile na Filipinih. »Tu živi vsaj 5000 mladih mož,« je pisal v prošnji, »ki so splošno uradniki v državnih službah in ki imajo plače najmanj 8000 do 10.000 mark na leto. Tu pa nimamo belih žensk, s katerimi bi se lahko oženili.« Vladni komisar v Missouri je oznanil to prošnjo javnosti in dekleta, ki bi se rada omožila, in tudi dobro omožila, imajo sedaj priložnost oditi v deželo Missauri. Ta srečni del sveta je bil dolgo, dolgo časa edina nada vsem onim, ki so iskali boljše in udobnejše žiyljenje, delo in de-
nar, alt morda bolje povedano, ki so iskali denar in — delo. In sedaj obljubuje ta srečni del sveta našim ženskam to, kar najdejo pri nas čimdalje manj in česar se večkrat odpovedujejo z grenko resignacijo ...
Ljubljana.
— Ali je to človekoljubno? Prejeli smo: Gospod urednik! Prav simpatično je poročal Vaš list o štrajku v Vevčah. Bodisi preganjano delavstvo kateregakoli političnega naziranja, pravo človekoljul je zahteva, da mu v težkih dneh pomagamo z nasveti in dejanji, a to tembolj. ker so vsi delavci domačini, naši krvni bratje. Vedeti pa je tudi treba, da se delavstvo ne bori za gmotne koristi, temuč zgol.i za svoje stanovske pravice. Pruski ravnatelj je namreč začel starejše delavce brez vzrokov metati iz službe, a sprejemal je mlade, cene moči, s katerimi bi se po 10., 20. letih ravno tako zgodilo. Hvalevredno je, da je proti takemu nasilju nastopilo delavstvo solidarno s štrajkom. Vodstvo tovarne se s stavkujočimi niti pogajati ne mara, temuč si pomaga s stavkokazi. Edina napaka je, da delavstvo ni bilo organizirano, zato se ni pobrigala zanj nobena stranka, le klerikalci so priredili par tolažilnih shodov. Zbegano delavstvo bi bilo tudi vsaki drugi slovenski stranki hvaležno, ki bi se bila zanj pobrigala s poukom in podporo. Kako pač naj imenujemo pisavo nekega ljubljanskega dnevnika. ki se naravnost norčuje iz delavske bede, češ, zdaj pa poznajo liberalce in nabirajo podpore pri ljubljanskih liberalcih, sicer pa so vevški delavci sami fanatični klerikalci. Prvič sploh ni res, da bi bili sami klerikalci, temuč je med njimi trav zavednih in agilnih samostojno mislečih, da, naprednih mož in mladeničev. To se pokaže takoj po končanem štrajku z nameravano organizacijo. Pa tudi, ako bi res bili sami klerikalci, zahteva golo človekoljubje, da jim v nesreči pomagamo. Poštenega človeka gane nesreča celo tujih nam plemenov. S takim postopanjem si naša stranka ne bo pridobivala ljudskih slojev.
— Znani klerikalni agitator Antončič pred sodiščem. Kdo ne pozna napihnjenega klerikalnega petlina Antončiča?! Kdo se ne spominja več, kako je ta petelin pri zadnjih občinskih volitvah tako gorel za klerikalno stranko?
Kje je človek, ki ne ve, s kako vročo vnemo se je Antončič pehal in potil in gobezdal za klerikalno stranko?! In kdo ne ve, da je ta klerikalni petelin - agitator bil obdolžen mnogih nepoštenih dejanj?! V soboto je stal ta petelin pred tukajšnjim deželnim sodiščem, ki je spoznalo, da se mora temu petelinu temeljito prikrajšati in pristriči njegov črni greben. Povest je takale: Dne 2. marca je moško primarširal v Unionsko vinsko klet. V glavi mu je že davno zorela nepoštena misel, ki je ta dan tudi dozorela. Možakar, ki je vsak dan obiskoval Unionsko klet in je bil navadno v družbi prvih ljudi, za katerih načela se je tako junaško boril. je dobro vedel, kje ima natakarica spravljen svoj denar. In mislil si je zvita buča: »Čemu bi se tako ubijal, ko pa lahko na hiter in oprezen način pridem do lepih denarcev!« Ozrl se je na kredenco in se ie v dulni prijazno nasmehnil. Sedaj pa ie bilo treba dobiti pripravno priložnost, glavno pa, dobiti ključ od one kredence, kjer je bil spravljen denar. Takoj se je odločil, da mora na vsak način priti do ključa kredence, katerega pa je imela natakarica za pasom. Treba se je samo malo dobrikati natakarici, objeti jo premišljeno za pas, z drugo roko si natočiti cvička, da preide na-takarična pozornost na cviček in takrat narahlo izmuzniti ključ z dekletovega pasa. Ta sklep je tudi Antončič mojstersko izvršil. Imel je ključ od kredence v žepu. Sedaj je bilo na vsak način potreba, spraviti natakarico iz sobe. To je bila že lažja stvar, vendar Dolfe Antončič, .ki je imel načrt že davno v glavi izvršen, je delal bolj nalahko in zelo premišljeno. Ker je bilo takrat več gostov v kleti, je naročil natakarici, naj mu da škatljico sardin, katerih zaloga ie bila v kredenci. Zvita buča, kakor je Antončič, je takoj spoznala, da če pride tatvina pozneje na dan, se lahko izgovori na druge goste. Da se bo tatvina njemu posrečila, je bil prepričan v globini svojega nepoštenega srca. In vse mu je šlo na roko. kakor nalašč. Gostje so se dvignili in so zapustili vinsko klet, tako da je ostal sam Antončič z natakarico v sobi. Sedaj je moral spraviti poslednjo iz gostilniške sobe, naj velja kar hoče. Takoj je bila tu izborna misel. »Neti! črno kavo!« In Neti je nič hudega sluteč odšla po črno kavo. Dolfe je bil sam. Sedaj pa hitro in s pogumom! Komaj je natakarica izginila v kavarniške prostore, je skočil Dolfe kakor mačka, odklenil je kredenco in v njegov žep je hitro smuknil bankovec za dvajset kron in dva cekina po dvajset kron. V kredenci se je nahajal tudi kup škatelj, napolnjenih z dobrimi sardinami. Takoj je bila ena škatlja teh izbornih rib v Dolfetovem žepu. Nato je kredenco hitro zaprl, dal ključ v žep in si hladnokrvno prižgal cigareto. Medtem je prišla natakarica nazaj s črno kavo. Ker pa ji je tako nenadoma izginil ključ, jo je neprestano skrbe'o. Zato je dobila drug ključ, ki je slučajno odprl kredenco. Tu je opazila natakarica tatvino Vsa prestrašena, kar je razumljivo in jokajoč je pritekla k unionskemu portirju in mu je povedala o izvršeni tatvini. Kdo je bil na sumu? Antončič. Zakaj? Ker je bil sam nekaj časa v kleti. Portir je rekel: »dobro«, in takoj telefoniral na policijsko stražnico po detektiva. Ker pa tam slučajno niso nobenega imeli, so naročili stražniku Plevelu, naj gre v »Union«. Ta je takoj šel. Medpotoma pa je dobil še enega svojih službenih tovarišev in ga je povabil s seboj. Prišla sta v »Union«. Tam je naročil stražnik Plevel, naj se pokliče Antončiča ven z naročilom, da želi zunaj neki gospod z njim govoriti. Dolfetu se je to povedalo, a ta je mirno rekel, naj pride oni gospod noter k njemu, ako hoče z njim govoriti. Pošta je šla zopet k stražniku. Medtem pa se je Antončiču naenkrat res to čudno zazdelo in ker ni imel čiste yesti in ker je hitro spoznal svoj
položaj, v katerem se je nahajal je hitro vrgel ključ pod bližnji glasovir, nato prijel onadva cekina in ju hitro položil na rob neke omare. Pa bilo je že prepozno. To njegovo hitro kretnjo je že videl stražnik, ki je tisti čas prišel noter. In to je bil žalosten konec žalostne, dolgoprstue zgodbe klerikalnega junaka. — Pred sodiščem pa se je v soboto vršila še ena podobna zgodba, katere glavni junak je bil seveda zopet naš Dolfe. V noči med 16. in 17. avgustom je popival Dolfe v družbi dveh svojih sostanovalcev po raznih ljubljanskih gostilnah. Pili so nekrščan-sko celo noč in še cel dan potem. Plačeval pa je glavno Dolfetov tovariš Avgust Pust. Ker ga je imel ta že preveč v glavi, jo jc pobrisal domov spat. Stanoval je pri Antončičevih. Ker je bil Antončič takrat suh in je videl, da ima Pust denar, se je ponoči priplazil tiho v sobo, kjer je Pust spal in mu ukradel iz žepa deset-kronski bankovec. Nato je hitro odjadral nazaj v gostilno, kjer je popival s svojim ostalim tovarišem in z dvema dekleti naprej. Pust pa jc takoj na to pogrešil svoj petak in ker je tisto noč vidci v sobi Antončiča, ki mu je ob svitu prižganih vžigalic jemal iz žepa denar, je stvar naznanil sodniji. Tu je videl Antončič, da mu gre silno za kožo in ko je bil poklican k obravnavi k okrajnemu sodišču, je dobil na hodnik i sodišča Pusta in ga je prijateljsko nagovori!: »Ti, poglej, reci no, da si petak izgubil, drugače me obsodijo in moja eksistenca bo uničena!« Ta lepa prošnja pa je prišla tudi na dan in Uuli zaradi nje se je moral Antončič v soboto zago-
varjati pred deželnim sodiščem, ker je.Pusta nagovarjal h krivemu pričevanju. Tako je naš Dolfe stal ves potrt in uničen na zatožni kloni in je čakal obsodbe. Iti sodišče jc obsodilo dol-goprstnega, razupifcega klerikalnega agitatorja na šest mescev težke ječe. Tako je, dra^i Dolfe!
— Odbor za rdeči križ balkanskih držav v Ljubljani ie odposlal zadnji čas sledeče stvari na Balkan:	500	spodnjih	hlač v Belgrad.
300 srajc v Belgrad, 600 parov nogavic v Belgrad, 600 parcv nogavic v Sofijo, 120 oblok v Sofijo. 200 srajc v Sofijo. Kranjski odbor ic poslal 300 rjuh, 100 srajc, 50 kocov v Niš. Odbor je določil zopet nadaljno svoto za živila v Črno Goro itd., tako da so dosedanii prispevki do malega porabljeni. Pripravlja se koncert, katerega dobiček bo namenjen balkanskim ranjencem.
— V nedeljo ponoči so se peljali skozi Ljubljano, Bolgari, ki so šli iz Amerike domov na vojsko. Bili so mirni in — nezaupni. Rekli so, da gredo domov »da tepen, o« Turke. Naši ljudje so z njimi prav prijazno govorili. Z istim vlakom se je peljalo 120 turških vjetnikov.
Na kolodvoru niso smeli izstopiti.
— Tako pa ne more iti. Pot v Rožno do-* lino je ob suhem vremenu precej čedna in trdna. Ta pot se sedaj razširi na 14 metrov. Začeli so voziti material iz Ljubljanice /a to razširjavo in ta materijal se odklada ob tej pešpoti. Dasi ta pot dosedaj ni bila za vozni promet, vendar se vozniki ne brigajo za to, marveč vozijo po pešpoti in so jo tekom enega dne od glavne ceste do vile dr. Košenine popolnoma uničili in razdrapali. Ali ni škoda te čedne pešpoti, ki sluzi stanovalcem ob njej in osointo
Ljubljančanom za izlete na Vič, Glince in Ročno dolino. — Rožnedolci so žrtvovali čas in denar, da so ustvarili lepo pot, sedaj pa jo vozniki s svojimi vozovi popolnoma pokončajo. Saj se vendar da napraviti za voznike provi-zorna cesta čez travnike za Verbičevo vilo kjer zdaj nihče ne hodi. Pustite nam vendar to .pot, ki je vsaj ob suhem vremenu čedna: kadar je pa pol metra snega na njei, se pa itak ne brigate zanjo. Imejte vendar ozir na uradni-štvo in delavstvo, kateremu služi ta pot.
— Iz gledališke pisarne. Jutri v torek se za paj-abonente uprizori Dregelujeva štiride-janska komedija »Če frak dobro pristojl«, ki ie ob svoji premieri tudi našemu občinstvu izvnn-redno ugajala. Kritika je soglasno priznavala, da je lahkotna zabava, ki jo nudi ta izborno uspela burkasta komedija, zelo prijetna in da igra spričo svoje zabavnosti zasluži, da jo po-seti vsak, kdor se hoče dodobra nasmejati. Pri predstavi sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije. — V sredo izven vsakoršnega abone-menta druga ljudska-kronska predstava, Začetek ob osmih zvečer. Uprizori se Suderman-nova drama »Tiha sreča«, da se tudi širšim krogom da prilika, seznaniti se z delom dramatika, ki ga nemška literatura prišteva svojim najboljšim možem. Opozarjamo nato, da je kritika uprizoritev te igre soglasno označila kot uzorno in se o sodelujočih izražala s kar najlaskavejšimi izrazi. Glasbena uprizoritev ie za ta večer nemožna, ker je »Slovenska filharmonija« zaposlena. V četrtek »La Traviatta« Ljudska-kronska predstava v slovenskem deželnem gledališču. Opozarjamo na to, da bo v sredo zvečer druga ljudska-kronska predstava. Začetek ob osmih zvečer.
Opera »La Traviatta« se je v našem gledališču v soboto zvečer in v nedeljo popoldan pela z uspehom, ki je onega prve predstave daleko nadkrilil. Zlasti se le tenorist, g. Von-dra. pri reprizah tako ugodno razvil, da je bil po vsej pravici izdatno udeležen na toplem priznanju^ ki ie uprizoritev spremljalo od dejanja do deajnja. »La Traviata« na našem odru zasluži, da še nekaj kratov privabi občinstva za polno hišo.
»Domovina« ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 27. t. m. ob šestih zvečer v mestni posvetovalnici. Z ozirom na veliko potrebo tega društva bi bilo pač želeti, da se vsi prijatelji in dobrotniki društva mnogobrojno udeleže občnega zbora.
»Hej perjatu! Kam pa v nedeljo? Na sankališče na Lancovo pri Radovljici. Tam je vsako nedeljo, in praznik, posebno popoludne jako živahno. Sankališče izborno. Po tekmi med sankači se lahko okrepčaš v prijazni gostilni gospe Pavle Dernič s čajem, dobro kapljico in tudi za pod zob je zmeraj kaj pripravljenega. Sploh je preskrbljeno z vsem, da se razvedriš. .Torej na svidenje l Gorenjski Janez.
— (Jboi pred ljubljanskim porotnim scdl-Sčem. Včeraj dopolndne je bi! obsojen na tri in pol leta težke ječe Ferlič Jakob, 241etni zidarski pomočnik iz Trate, ker je dne 14. septembra 1912 ubil v Tavžljab fanta Franca Hi-tiia iz Raven. Ferlič je v prepiru vdaril Hitija po glavi z lopato Pri tem ie tudi lahko poškodoval z lopato fanta Kocjančiča. Porotniki so potrdili prvo vprašanje slede uboja z 11 glasovi; na vprašanje "lede lahke telesne poškodbe jih k odgovorilo 7 z da, S ne. Porotnemu sodišču jc predsedoval dvorni svetnik Pajk. državni piv.vdnik je bi! pl. Luschan; obtoženca ie zagovarja! svetnik Kobler.
Dn!?oprs(než. Nekateri ljudje so že taki, da imaj > tatvino že za šport. Nič nc pomaga, če .>irn sodišče prikrajša prste. Naenkrat iim ti prsti zrastejo še bolj. Kakor bi človek obrezoval mladike: kolikor bolj jo odstrižeš, tern boli ti uožene. Fna izmed takih mladik jc tudi Na<.e Kolar delavec iz Dravelj. Tat, kakor dn bi ga naje! Sodišče ga je zapiralo in zapiralo, Nace pa je kradel in kradel. Človek bi tie verjel, kako ima ta fant dolge prste! Na-kratko:	9. septembra 1912 je France Černe,
pleskarski mojster lepo zaužival malico pri Činkoletu v I jubljani v Kopitarjevi ulici v I iuMiani. Ker je bi! Černe preveč zaverovan v svojo malico, ni videl, da mu je neki neznan človek ukrade! kolo, na katerem se je pripeljal. Ko sc je ozrl po kolesu ga ni bilo več. Pa sc ni udri. Naš Nacc je lepo sedel nanj in se odpeljal. Tatvina se je takoj ovadila, toda ptička niso našli več. Nacc se je lepo »fural« v Dravlje domov in jc skril kolo v skednju za seno. Ampak Nace ni bil zadovoljen samo z enim kolesom, kar dva je hotel imeti. In je šel zopet na lov. To pot jo ie mahni! v Rožno dolino Tudi tam mu ic bila sreča mila. Iz veže Richterjeve gostilne jc odpeljal kolo fotografu Kuncu. Tudi to kolo ie skril v skedenj. Toda kakor ie Nace prebrisan tat, so ga sedaj vseeno dobili. Nič ni pomagalo njegovo izgovarjanje s pijanostjo. I jubljanska porota je na vprašanje glede tatvine iz navade soglasno z 10 glasovi pritrdila in sodišče je Naceta pahnilo v Sečo, posladkano s posti in trdimi ležišči. Nace bo moral ostati v luknji« pet let.
— Kinematograf »Ideal«. Od ponedeljka 25. do inkl. petka 29. novembra: Izven sporeda »Pot do uspeha«. Velezanimiv film za trgovce in za one. ki hočejo postati trgovci! Poučljivo za m'.'ide in stare. — Spored za torek 26., sredo 27. in četrtek 28 novembra 1912: 1. Red-ham. poletre vaje. (Naravni posnetek). 2. Nune, nedeljski lovec. (Velekomično). 3. Molitev stroka. (Lepa ameriška drama v dveh delili). 4. Žurna! Pathe (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji. šport, moda itd.) 5. Naj-roveiši h balkanskih bojišč. (Avtentični vojni posnetki.) f>. Tragedija matere. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. z znamenitim nern-Jkim igralcem Ferdinand Bonom in veliko norveško tragedinjo Ragno Wettergreen v glavnih vlogah.) Samo zvečer. 7. Maks je bahač. (Komična učinkovitost z ljubljencem obiskovalcev kinematografa Mnks Lind er jem.) Sobota:	»IV. zapoved«. (Židovska drama iz
Oheta. Zelo originalno.) Palic l jubezenski Sfogodek". (Pčinkovita veseloigra). Prihodni torek: Asta Nielsen: »Če pade krinka«.
Naniove?sa telefonska in brzo?avna poročila.
MFDNARODNI POLOŽAJ.
Berlin. 25. novembra. > Norddeutsche Algemeine Zeitung« ostro napada berlinske liste, ki priobčujejo silno vznemirljive vesti o mednarodnem položaju in zatrjuje, d£T s tem le otežkuje delovanje diplomatov, ki se silno prizadevajo, da bi se kriza ugodno rešila »'preprečila grozeča evropska vojna, ki bi bi!a itsodepolna za vse evropske narode.
Berita, 25. novembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada: Včeraj popoldne se ie pod predsedstvom kralja Petra vršila seja srbskega ministrskega sveta, na kateri so ie razpravljalo o avstrijskih zahtevah glede avtonomije Albanije in vprašanju srbskih luk ob Jadranskem morju. Ministrski svet le sklenil obvestiti avstrijsko vlado, da Srbija pred koncem balkanske vojne in brez privoljenja ostalih balkanskih držav ne more dati na avstrijsko noto nobenega definitivnega odgovora. Takoj ko bo sklenjen mir s Turčijo, se bo našla formula, ki bo zadovoljila tako Avstrijo kakor Srbijo.
London, 25. novembra. Iz Pretrograda se poroča, da se rusko baltiško vojno brodovje, ki navadno prezimuje v trdnjavi Kronstadt, sedaj še vedno nahaja v Llhavli In stoli pod polnim parom.
Dunal, 25 novembra. »Zelt« poroča o mednarodnem položaju :Vest, da se ie mc^riarod^a sitnacMa poslabšala, se demontira. Danes se lahko mirno trdi, da se ie kriza, ki je izbruhnila začetkom pretečenega tedna in dosegla sredi prejšjilega tedna svoj višek, precs? zbolišala. Pričakovati je, da se bo evropskim državnikom vendar-le posrečilo rešit’ krizo mirnim potom. Danes lahko govorimo o znatnem zboljšanju mednarodne situacije. Nemško zunanje ministrstvo ie tako v Belgradu kakor v Petrogradu namignilo, da znajo sedajle komplikacije postati lahko št usodepolne za evropski mir. V petrograiskib merodajnih krogih so vsi edini v ten;, da ie treba krizo rešiti niirnlm potom. Situacija se je tekom današnjega dne v toliko zboljšala, da je pričakovati, da se Avstrila ne bo zapletla v vojno. Nemčija se silno trudi, da bi ublažila napete razmere med Avstrijo. Fu-sijo in Srbijo in bo tozadevno tudi Francija intervenirala v Petrof?rar»n že v najbližjih urah.
ZAROTA TURŠKIH UJETNIKOV V SOLUNU
Atene, 25. novembra. Uradno se poroča: Grške oblasti so odkrile v Solunu veliko zaroto turških oficirjev, ki je imela namen provocirati v Solunu veliko revolto in pomagati turškim vjetnikoin do bega. Vodja zarote ie baje znani dr. Nazim bej. Vsled tega je grška vlada sklenila vse turške oficirje odpeljati na Grško, da tako v kali zaduši vsak upor.
ALFKSANDER MACEDONSKI.
Belgrad 25. novembra. Pri včerajšnji slovesni službi božji v Bitolju je nagovori! metropolit srbskega prestolonasednika kot Aleksandra Macedonskega.
ZADNJI BOLGARSKI POZIV.
Sofija, 25. novembra. Bolgari sa sedaj odposlali tudi letnik 1913 na bojišče.
OPERACIJE OKOLU TARABOŠA IN SKA-DRA.
Cetinje. 25. novembra. Kralj Nikita se je včeraj vrni! iz Bara na Rjeko in je imel danes dopoldne daljšo konferenco z generalom Mar-tinovičem in generalom Vukotičem. Celo popoldne je bilo slišati od Taraboša in Skadra grmenje topov. Črnogorci niso odgovarjali ker varčujejo z municijo. V kratkem je pričakovati energične akcije pred Skadrom.
PREMIRJE NA BOJIŠČU.
PRI ČATALDŽI 5N DRINOPOLJEM VSE MIRNO
Carigrad, 25. novembra. »Alamdar« poroča, da ie dobil Nazim paša jako delakosežna pooblastila za sklepanje premirja z balkanskimi državami. Dobil je tudi dovoljenje, da lahko odneha nekoliko od turških zahtev. Sedaj je sklenjeno osemdnevno premirje. Tako Bolgari kakor Turki ne smejo ojačevati svojih čet pri Čataldči. Včerai in danes ie pri ČataJdži in Drinopolju vse mirno.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Bno)av&a.
V italijanski kuhin ji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Dober
pes-čuvaj
se proda takoj za nizko ceno. Naslov pove „Prva anončna pisarna".
V najem se odda takoj v Pianini na Notranjskem
z več sobami ter z dobro vpeljano gostilno in mesarijo z vsem inventarjem in velikim vrtom.
Naslov pove „Prva anončna pisarna1' v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8
f
Vsled silnega udarca globoko potrti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oce, brat, nečak in stric gospod
Anton Kordiš,
trgovec in posestnik ter blagajnik posojilnice v Travniku.
vsled nenadne nesreče preminul v 39. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče sv. Barbare.
Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi sv. Lenarta. Dobrega pokojnika priporočamo v pobožno molitev.
Loški potok, dne 24. listopada 1912.
Žalujoči ostali.
MM Ozirajte se na tvrdke,
| ki oglašafo v „Dnevu“ |
v
Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
■*--  mr-MTUMrT II
Bab jen pisalni stroj
se po ceni proda. — Vprašanja naj se naslovijo pod ,.Pisalni stroj 100“ na „Prvo anončno pisarno".
!! Sijajna zmaga !!
v damskih raglanih.
Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej kateri so stali preje od 40—60 K.
Istotako znižane cene za gospode ragSanov, zimskih sukenj in oblek.
^Angleško skladišče oblek“
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
E 45)1/12 15
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 18. novembra 1912 E 451/12/15 se določa narok za
zakupdajo gostilniške obrti
ki se izvršuje na Jesenicah št. 2 iz proste roke
na 6. decembra 1912 ob 10 \ dopoldne
pri tem sodišču v izbi št. 2. — V zakup se daje gostilniška obrt za eno leto. Zakupnina, pod katero se ne sme podeliti zakup, znaša 40 K.
C. kr. okrajna sodnija v Kranjskigori oddelek II
dne 18. novembra 1912.
tfnirri-iiiliiaTn.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo vene! v Isti hiši v I. nadstr.
2^ Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
Pariz 18051,
ssip
Logsm 1551
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalog-© irrasmili
nagrobnih vencev in trakov
x napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. —«««
brex konkvrence.
Ljubljana, Mestni trg St 11-12.
F M. iss.se
------Ti
St. 9311-V. ti.
Razglas
s katerim se vofaškotaksni obvezana pozivajo v zglasitev.
Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907, drž. zak. št. 30, se morajo vsi vojnškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče.
Oprostilo od osebnega dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, Id ga je zaradi svojega 1200 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki ie v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitve
Zglasitev se sme zvršiti pismeno ali pa ustno.
Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično popolnjena zglaševalna formularja. Zglaševalni formularji se dobivajo pri mestnem magistratu in sicer v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu“, 1. nadstropje brezplačno. Pošiljatve zglasitev v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, so poštnine proste.
Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in adresirajo ter brez pismenega zavoja oddajo na pošto.
Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaševalna formularja.
Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zaveznosti.
Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50 K. Vo-jaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma zakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo — v kolikor dejanje ne utemelji učina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznjivo dejanje — denarnim kaznim do 500 K in ob posebno od-težujočih okolščinah do 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče izterjati se izpremene v zaporne kazni.	,	, ,
Vrhutega je političnemu oblastvu dano na prosto volje, da takrat, Kac*ar se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno na podstavi znanin podatkov ali podatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso.
etaat lJ-va/oloaj^slei
dne 11. novembra 1912.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.