1A GORIŠKO lir BEITE^IJO PRIMOkSKI DNEVNIK PAhhina platana T gotovini /"I oa 1» __Abb i gruppo - Lena 30 lir Leto XVI. - St. 37 (4500) TRST, petek 12. februarja 1960 Poglavar države se je sinoči vrnil v Rim z obiska v ZSSR Gronchi: Nadaljevanje začetih razgovorov bo koristilo razčiščen ju vprašanj, ki bremenijo mednarodne odnose v Ce je bil kdo užaljen, potem je bil to čut oportunosti, ki bi moral določiti meje kritikam, dokler se zastopniki lastne države nahajajo v inozemstvu, je ob svojem prihodu izjavil Gronchi - Pred odhodom je povabil na obisk v Italijo Vorošilova, ki je vabilo sprejel s pogojem, da se z obiskom strinja tudi sovjetska vlada RIM, li. — Predsednik republike Giovanni Gronchi lin? y st3k z najvišjimi po-. lenimi osebnostmi te dr-zlasti s predsednikom ta t* a vrhovnega sovje-> »orošilom, in predsed-K°m vlade ter prvim ta.j-vZ?m. KP ZSSR, Hrušče-s(’ ter z zunanjim mini-°ra Gromikom., je bil koristen, ker kat» egel glavni namen, D ®f®Sa so postavila naša k™, na ir* razumna priča-sovanja in ki je bil v tem, Ustva dejanska možnost nom)J|iania tistega ozračja sveta ki ga vsa ljudstva Vsa, *eliJ0 ter da se usvoji io a p°trebni element za boljše a? ev vodilne linije države služi V ta na-namen ne boij* Dobeno drugo sredstvo v.- kot osebni stiki, tudi saio ravni, stiki, ki »Oni*., .dolžni podvzeti ob . °Vani'U T»nšiV> nP šanie ^?8no poskušati zmanj-Vsji, .naJhujših tveganj, ki jih BaPetost tra3na mednarodna ra*ur‘8el je do mene odmev chi -£ je nadaljeval Gron-bi bij na Podlagi katerih naj žalitv. st°rjene in tolerirane bi STV* Ugleda naše države. Ce da k,.e. Polemizirati, bi dejal, ki j. ,bl,?e hotel iskati tisti, dentifi~iZaV.en> Potem bi ga i-netn »F1 v tistem odgovor-moral j , oportunosti, ki bi dokle, določiti meje kritike, ia,- se zastopniki lastne dr-siji .khajajo v delikatni mi- inozemstvu.« razl0it?vietske strani so nam 0 i*. teze Sovjetske zveze vpr.tVedjih mednarodnih Ham S.1 glede katerih so ki n-vdili važne podrobnosti, jasno i sedaj dopuščajo bolj šča m- , točno presojo stali-janske ^ovske vlade. Z itali-jasnosti a?i Pa smo s čvrsto lišča L° obrazložili naša sta-okviJ.u uS0 navdahnjena, v Pašo D “hodne solidarnosti, z Šimi on k30 dejstev in z na-ravni 5 hltni interesi. Na mov „*“vnstranskih sporazu-tev kun ze ugotovili skleni-ga ob. Urnega sporazuma, ki ^inkovit an' smatrata za u-Vzaiemn° sredstvo olajšanja Jbenia a ga razumevanja med bila tiia- avama- Zanimiva so Jih i2l_hi .stališča, ki smo si hanja ®nlali glede sedanjega ®kih ojg0sP°darskih in trgovci, j nosov in glede možno-Zazvii.;„se- slednji še nadalje je pomo;-iM°j obisk v ZSSR ki bo 2ačetek razgovora, z dohm ce, se bo nadaljeval 'Ul v ° VOljo ~ labk° kori' aju vr,,. - yečjemu razčiščevanji,, ®saPj» ki danes bre-jGronoi?16- ar°dne odnose.« ■ ve, k-i. 36 odpotoval iz Molji z obM-°r se 3e zjutraj vr-13.10 on v Leningradu, ob 'P z i .sr?dnjeevropskem ča-^ravil J . ča Vnukovo. Po-hlnimi . 3? Vorošilov s šte-^Zdolž . 8°vJetskimi voditelji, .lišča o. * 0<1 Kremlja do le-?°° ljudi v36 b'l° več desetti-jlali 2 ’ “j so goste pozdrav-sovi.* Panjem italijanskih Vor0š i zastavic. *'°vilne',Y,OV le v svojem po-!°vietski govpru dejal, da so »*s*ljem v°ditelji z velikim *°ste : sprejeli italijanske ?J?*nja o f* ,”3imi izmenjali JJhh od. .aliJanško - sovjet-?ednarn °?ih ter o važnih da vprašanjih. «U-f vom k;Se bomo z zadovolj-,'hsnski nuslim, da je obo-?rečani5 sP°niinjali našega i' s° bil- n?š'h razgovorov, „ ■. Izm.oi V 'skrenem vzduš-?^*la u.n?Va mnenj je orno- 1 , »tvarn ltev' da obstaja-aaljnje na. možnosti za na-h;"1 Sovi.* i*i^ariie odnosov « • Prišli zvezo in Ita-a*«a skii' smo tudi do enot- d^^eno va’ukot 3e bil° p0‘ v je nn*» kupnem poročilu, a Pogoiiv. no zajamčiti mir Sk*ga *Varnost. in gospo-. socialnega na-? °*na ;bar°dov, ter da je « amu'p -. 3* bistveno se rt-,, 1 bl3 rad ob- ga mesta in kraje je posebna sekcija zgodovinskega muzeja Sovjetske zveze. Tu so umetnine največjih umetnikov stare Rusije, Uša-kova, Milijutina, Kondratije-va in drugih. Gostje so zlasti občudovali zvonik in vrata iz 17. stoletja, izdelana v »moskovskem baroku*. V enem delu samostana je tudi moskovsko pokopališče, ki spada med najznamenitejša poleg pokopališča herojev na Rdečem trgu za mavzolejem Lenina in Stalina. Na tem pokopališču so pokopani pisatelji Čehov, Gorki, Gogolj, Majakov-ski, bivši zunanji minister Či-čerin ter številni vojaški poveljniki in znanstveniki. «»-—- 0 skrivnostnem satelitu» W ASHIN GTKJN, 11. — O-brambni departma je danes javil, da bi ((skrivnostni satelit«, ki kroži okoli Zemlje na polarnem tiru, utegnil krožiti še «več mesecev«. Po mnenju obrambnega departmaja bi satelit utegnil biti sovjetskega izvora. Satelit napravi en krog okoli Zemlje vsake 104 minute in pol. Njegov apogej je 1718 kilometrov, perigej pa 215 kilometrov. Predstavnik o-brambnega departmaja je izjavil, da so izključili možnost, da gre za nosilno raketo satelita «Discoverer». V sovjetskih krogih v Moskvi vlada glede tega popoln molk in tisk ni zadevne novice ameriškega izvora niti objavil. Nekateri zahodni krogi postavljajo domnevo, da gre morda res za nov sovjetski satelit, o katerem bodo poročali šele potem, ko jim bo morda uspelo doseči, da se satelit vrne na Zemljo. To so seveda samo domneve. Cavalletti na poslovilnem obisku pri Titu BEOGRAD, 11. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na poslovilni obisk dosedanjega italijanskega veleposlanika v Beogradu Francesca Cavallettija, ki odhaja na novo službeno mesto. Med sprejemom, pri Katerem je bil navzoč tudi generalni tajnik predsednika republike Leo Mates, je maršal Tito izročil italijanskemu veleposlaniku Red jugoslovanske zasta-ve I. stopnje za zasluge «v razvijanju in utrjevanju miroliub. nega sodelovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo«. Eisenhowerjeva tiskovna konferenca Nov ameriški predlog o jedrskih poizkusih ki ga je Carapkin označil kot korak nazaj ZDA predlagajo omejen sporazum o prepovedi jedrskih eksplozij - Dovoljene naj bi bile nekatere podzemeljske in druge eksplozije, «ki jih ne morejo registrirati nadzorstveni aparati» WASHINGTON, 11. — Predsednik Eisenhower je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da so ZDA predložile v Ženevi nov predlog za omejen sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov. Sovjetski zvezi so predlagali sklenitev sporazuma štirih točk, ki prepoveduje vse jedrske poizkuse razen podzemeljskih, ki jih ni mogoče ugotoviti. Dodal je, da sklenitev takega sporazuma omogočil, da se prepreči povečanje radioaktivnosti v atmosferi. Eisenhower je prebral že pripravljeno izjavo, v kate- ri je rečeno, da je temeljna zamisel ameriškega predloga premagati mrtvo točko v Ženevi in se sedaj sporazumeti o sistemu prepovedi poizkusov, ki se lahko izvaja s sedanjo znanstveno tehniko ugotavljanja, ki je na razpolago. Eisenhower, ki je izrekel upanje, da se bo Sovjetska zveza lahko pridružila ZDA za sklenitev tega sporazuma je takole označil štiri točke: 1. Vsi jedrski poizkusi v atmosferi naj se prepovedo. 2. Enak sklep, naj velja za’ ....................................... *.m......... PSD/ in resolucija Komentarji Gronchijeve izjave ob vrniti Pietromarchi bo upokojen «zaradi starosti* (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Poročilo o Gronchijevem obisku še vedno zavzemajo prve strani italijanskega časopisja. Jutrišnji tisk komentira Gronchijeve besede, s katerimi je ob svojem prihodu izrazil nezadovoljstvo nad pisanjem tistih časopisov, ki so ugotavljali nekakšno užaljenost italijanskih gostov med predsednikovim bivanjem v Moskvi v zvezi z živahnim razgovorom med sprejemom v italijanskem veleposlaništvu. Gronchi je opozoril, da mora tisk omejiti svojo kritiko, medtem ko se nahajajo italijanski predstavniki na obisku v | Precej delovne so bile da- talo — kljub zatrjevanju ame-nes nekatere poslanske komi- riške mornarice, da ni prejela )e,- .Kpmisijči za industrijo jeinikake prošnje argentinske inozemstvu. V bistvu gre torej za opozorilo vsem, ki so hoteli zmanjšati pomen obiska in njegove pozitivne rezultate. Medtem pa se potrjuje vest, da bo italijanski veleposlanik Moskvi Pietromarchi upokojen. Pri tem se poudarja, da ne gre za tiste vzroke, ki so jih navajali včeraj: slaba priprava razgovorov in preveč optimističre izjave za moskovska »Izvestja*. Poudarja se, da bo Pietromarchi upokojen »zaradi starosti* in da bodo z njim upokojeni iz istih razlogov tudi :Leonardo Vitetti, ki predstavlja Italijo v Parizu, Rossi Longhi, bivši generalni tajnik v zunanjem ministrstvu tei Pietro Quaroni, veleposlanik v Bonnu. V notranji politiki pa je še vedno na dnevnem redu kriza sicilske deželne vlade. Kot smo že poročali, se bo jutri sestala deželna skupščina in razpravljala najprej o vladnem zakonu za proslavo stoletnice itali. janskega zedinjenja, nato pa predlog resolucije o nezaupnici deželni vladi. Popoldne bo parlamentarna skupina PSI obravnavala na- stali položaj pod predsedstvom poslanca Coralla in deželnega tajnika Lauricelle. Za nedeljo pripravljajo stranke več zborovanj v največjih mestih Sicilije. Socialist Corallo bo govoril v Messini, Lauricella pa v Cataniji. Deželni demokrist. janski D’Angelo bo govoril v Enni, Franco Restivo v Mes-isini. Vodstvo krščanske demokracije je prejelo številne brzojavke svojih organizacij, v katerih se protestira proti rešitvi krize z vlado desnega centra. Danes pa je v Palermu pokrajinska federacija PSDI objavila poročilo o svojem sestanku, v katerem se poudarja, da je edina rešitev sicilske krize z vlado levega centra. Za današnjo obletnico lateranskega sporazuma je italijanski veleposlanik v Vatikanu Migone priredil velik sprejem v prostorih Grand Hotela. Sprejema so se udeležili kardinali Tisserant, Heart, Piz-zardo, Muench, Roberti, Ta-pouni, Larraona, Jullien, Aloi-si Masella, Cicognani, Agadja-njan in drugi. S strani italijanske republike pa je bil na sprejemu predsednik vlade Segni in ministri: Andreotti, To-gni, Tambroni, Angelini, Bet-tiol ter številni podtajniki. Poslanska zbornica je tudi danes nadaljevala s svojim delom ter izglasovala ustavni zakon za izvolitev treh tržaških senatorjev. (O tem poročamo obširno na drugi strani našega dnevnika). — Op. ur.). ............................ ■imun Demonstracije kmetov v Amiensu proti agrarni politiki vlade Okoli sto ranjenih ■ V Parizu so študentje demonstrirali proti atomski bombi ■ Afriško-azijske države opozarjajo Hammar-skjoelda na mučenje v taboriščih v Alžiriji PARIZ, 11. — Okoli dvajset tisoč kmetov je danes demon-stroralo v mestu Amiens. Zahtevali so prilagoditev cen poljskih pridelkov in izboljšanje njihove življenjske ravni. Prišlo je do močnih spopadov med demonstranti jn policisti. Med policijskimi agenti je bilo Okoli 50 ranjenih in pribliz. no toliko tudi med demonstranti. Ranjen je bil ..tudi predsednik zveze kmetijskih sindikatov Courau. Demonstranti so prišli na trg pred' prefekturo v Amiensu. Nosili so table, na katere so napisali svoje zahteve in protivladna gesla. Prišli so iz vseh bližnjih departmajev in celo iz najbolj oddajelnih krajev Severne Francije ali pa iz kra. jev blizu prestolnice. Sindikal. ni predstavniki so v svojih govorih poudarili, da se je po drugi vojni ne eni strani narodni dohodek zvišal, medtem ko je dohodek kmetov padel za devet odstotkov. Kmetje zahtevajo prilagoditev cen svojih pridelkov industrijskim ce. nam, zato da se zatem določijo cene «na evropski ravni«. mesta, toda varnostne sile so postavile kamione čez cesto in so blokirale izhode s trga. Demonstranti so večkrat skušali prevrniti kamione in so nato začeli metati kamenje na policijske agente. Ti pa so metali na demonstrante solzilne bombe. Prisiljeni pa so bili poklicati gasilce, ki so demonstran. te razganjali z brizgalkami. Med demonstranti pa so bili tudi taki, ki so skušali izzivati in so vzklikali Massuju ter ((francoski Alžiriji«. Red je bil vzpostavljen okoli 19. ure. Do sedaj so bile podobne demonstracije tudi v Rennesu. Napovedane so tud’ v drugih krajih Francije. V Parizu pa je danes 250 afriških študentov demonstriralo proti eksploziji atomske bombe v Sahari. To je prva taka demonstracija v francoski prestolnici. Študentje, ki pripadajo vsi študentovski zvezi črne Afrike, so skušali priti do palače Matignon, kjer je sedež predsedstva vlade. Toda policija je zastrazila vse ulice in je skušala demonstrante razgnati. Demonstranti so skušali nato 172 študentov so odpeljali na organizirati sprevod po ulicah I policijski komisariat, in jih po zaslišanju izpustili. Predsednik francoske vlade Debre je na tiskovni konferenci izjavil, da bo eksplozija atomske bombe v Sahari samo prvi korak v okviru francoskih poskusov. Na vprašanje, kakšni bodo naslednji koraki, je odgovoril: ((Pripravili smo program; smo tudi bolj naprej od programa, ki smo ga začrtali.« Debre ni povedal, kdaj bodo napravili prvi poskus. Iz New Yorka javljajo, da je afriško-azijska skupina v OZN izročila tajniku Hammarskjoel-du skupno pismo, v katerem je rečeno, da nekateri elemen. ti poročila, ki ga je nedavno objavil mednarodni Rdeči križ o koncentracijskih taboriščih v Alžiriji, kažejo, da francoske oblasti v Alžiriji v veliki meri uporabljajo mučenje in druge oblike nečloveškega ravnanja. Afriško-azijska skupina izjavlja, da pomeni tako ravnanje kršitev najosnovnejših člo- odobrila 5 milijard izdatkov za proučevanje jedrske energije. Zadevni zakon bo stopil v veljavo takoj-, ko bo objavljen v Uradnem listu. Komisija za šolstvo je razpravljala o desetletnem šolskem načrtu ob navzočnosti prosvetnega ministra Medicija. Razprava o načrtu se bo jutri nadaljevala. Precejšnji odmev imajo sklepi včerajšnjega zasedanja CK PSI. Komunistični tisk poudarja, da sklepi niso zboljšali odnosov med PSI in KPI. Poudarja se, da je po Nennije-vem mnenju mesto PSI danes poleg laičnih in katoliških levičarskih sil, s katerimi mora nujno sodelovati, kajti te sile danes ne bi »nikakor šle na teren komunistov*. Omenjeni tisk poudarja, da je Nenni o-pravičeval svoje stališče z razlogi »nujnosti*, čeprav je pri item poudaril, da gre za določeno mejo. Socialdemokratsko vodstvo pa je objavilo poročilo, v katerem se poudarja, da »vodstvo PSDI jemlje v vednost obvezo PSI, da hoče podpirati -notranji in socialni preobrat, ki naj zajamči hrabro akcijo v korist delavskega razreda« in ocenjuje kot pozitivno priznanje PSI, da je absurdno zahtevati kot ceno za morebitno podporo vlade levega centra, ((kapitulacijo protifrontističnih 'n protitotalitaritarnih pozicij PSDI ip drugih demokratičnih stran«. Vodstvo PSDI poudarja, da je s tem «PSI odstranila eno izmed največjih ovir za izvajanje zaželene politike.« Končno PSDI poziva krščansko demokracijo, «naj bi se znala upirati pritisku konservativnih sil in pravilno ocenila nevarnost sedanjega položaja ter možnosti za tako vladno rešitev, ki bi bila v skladu z interesi delavskega razreda.« Medtem ra je glavni tajnik KD Moro še vedno na stališču, da se mora na Siciliji onemogočiti ponovna sestava Milazzove vlade ob podpori PSI in KPI z vlado desnega centra. To je poudaril tudi bivši predsednik Katoliške akcije prof. Gedda. Zato je skoraj gotovo, da bo vodstvo krščanske demokracije ponudbo PSI za sestavo skupna vlade v Palermu zavrnilo. A. P. «»------- Kaj bo s podmornico v Golfo Nuevo? BUENOS AIRES, 11. — Zvedelo se je, da je predsednik Frondizi ukazal ne samo odločno napasti podmornico, ki se nahaja v Golfo Nuevo in ne more oditi, ker je zastražena po enotah argentinske vojne mornarice, temveč je tudi naročil zunanjemu ministru, naj bo pripravljen, da takoj prekine diplomatske odnose z državo — pa naj bo katerakoli — kateri pripada skrivnostna podmornica. Baje je za polnoč ukazan letalski in mornariški napad. Po vesteh, ki jih je prejel tisk iz Puerto Madryna, je baje več oseb z obale jasno videlo, da je bila podmornica že napadena z globinskimi bombami in z ognjem iz to- mornarice za pomoč — pripeljalo moderna sredstva za lov na podmornice. Po drugih vesteh iz Puerto Madryna je bilo skladišče živeža, ki so ga baje pred tremi dnevi našli pri nekem tujem zakonskem paru v tem področju, popolnoma skrito v nekem podzemnem prostoru, ki je bil izkopan ne daleč od mesta, kjer so podmornico prvič opazili. Prostor so baje izkopali pod vodstvom inženirjev, živež, ki se je v njem nahajal, pa bi zadostoval 5000 ljudem za nekaj časa. Predstavnik Foreign Officea je odločno zanikal, da bi bila podmornica v Golfo Nuevo britanska. «»------- BONN, 11. — Nemška zvezna vlada bo 18, februarja objavila belo knjigo o protižidov-skih izgredih v Zahodni Nemčiji. Vsebino knjige bo tega dne obrazložil notranji minister v Bundestagu. «»-—- BOGOTA, 11. — Blizu Laba-teca v Kolumbij, se je dogodila huda avtomobilska nesreča. Avtobus, poln potnikov je zdrvel po strmi cesti navzdol, ker so se pokvarile zavore. Pri tem se je prevrnil in razbil. 14 potnikov je bilo ubitih in 17 ranjenih. «»------- BONN, 11. — Avstrijski podkancler Pittermann bo na obisku v Bonnu od 15. do 17. marca. Prvi dan svojega obiska bo govoril o vprašanjih evropske obrambe. poizkuse na oceanih. 3. Enak ukrep za poizkuse »na tistih področjih vesolja, kjer je mogoče uvesti nadzorstvo, ki ga sprejmejo vsi*. 4. Isto velja za vse podzemeljske poizkuse, ki jih lahko registrirajo nadzorstveni aparati. Dalje je Eisenhoewr izjavil, da je bila «ameriška vlada vedno naklonjena popolni ukinitvi poizkusov z jedrskim o-rožjem. toda s pogojem, da pride do sporazuma o primernem sistemu inšpekcij in nadzorstva. Namen sedanjih predlogov je napraviti konec poizkusov z jedrskim orožjem na vseh področjih, kjer se ta prekinitev lahko učinkovito nadzoruje. Ti predlogi bodo s pomočjo koordiniranega sistema raziskovani in razvoja omogočili sistematično razširitev prepovedi na sektorje, ki so danes izločeni, zlasti kar se tiče podzemeljskih poizkusov, za katere se zdi, da sedaj niso mogoči primerni nadzorstveni ukrepi*. Predsednik je izrekel mnenje, da gre za uvodne predloge, ki pa so velike važnosti in o katerih se bodo lahko sporazumeli, ker bi pripeljali do popolne prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem. Dodaj je: »Ce bodo ti predlogi sprejeti, bodo prenrečili pov"'"r’e stopnje radioaktivnosti v atmosferi in bodo razpršili bojazen na svetu s tem v zve-i. Ti ukrepi nudijo pri-ložnos., za utrditev važnega napredovanja, ki se je doseglo do sedaj na ženevskih -o-gajanjih. Upamo, da se bo Sovjetska zveza pridružila za urer-i^onje tega konstruktivnega programa*. Končno je predsednik izjavil, da mu je včerajšnji obisk v Cape Canaveral ustvaril boljše mnenie o moči ZDA na področju raketnih izstrelkov. Govoril je zatem o drugih argumentih in izjavil, da po-šiliatev sovjetske zastave na Luno ne more pomeniti, da komunizem -- '»aDitali- zem. Izjavil ie tudi, da ne bo mogoče mimo Kitajske pri sklenitvi svetovnega sporazuma o razorožitvi. Zato bo potrebo-’ pri sporazumu o razorožitvi predvidevati kakršen koli »mehanizem* ki naj omogoči udeležbo Kitajske. Ponovil je, da ZDA ne bodo nikoli sprejele sovjetskih predlogov za uničenje vsega jedrskega orožja in za prenehanje vseh jedrskih poizkusov brez primernih inšpekcij. Dodal je, da ni bilo določeno, ali bodo ZDA obnovile podzemeljske poizkuse z jedrskim orožiem med ženevskim' pogajanji. Ei-senhower ni niti povedal, ali bodo ZDA predlagale točno me’o eksplozivne moči, pod katero bi države lahko svobodno delale podzemeljske poizkuse. Predsednik je tudi obžaloval, da se na sestankih kongresnih komisij širijo o-sebna mne»:’ vojaških funkcionarjev glede moči ZDA in SZ na oodročju raketnih izstrelkov. Bela hiša je objavila poročilo, ki pravi, da bi na podlagi ameriškega predloga prepovedali jedrske poizkuse, ki povzročijo potresne sunke enake 4,75. To število je enako najmanjši moči atomskih sunkov, ki jih je sedaj mogoče registrirati. Poročilo dodaja, da bi ameriški predlog prepove-dal vse poizkuse nad zemljo in do največje višine, kjer je že sedaj mogoče doseči sporazum o dejanskem nadzorstvu vse poizkuse v oceanih in vse podzemeljske poizkuse pod sedanjo mejo registriranja in u-gotavljanja. 2ENEVA, 11. Sovjetski pred-stavnik na ženevski konferen ci o prekinitvi jedrskih poizkusov je zavrnil nove ameriške predloge za omejen sporazum. Sovjetski delegat Carapkin je časnikarjem izjavil, da so ameriški predlogi povsem nesprejemljivi. Dodal je: ((Povsem nemogoč je sporazum na taki podlagi. Vsi ti predlogi pomenijo, da bi se jedrski poizkusi lahko obnovili pod neko mejo. To pomeni korak na. zaj naših pogajanj, ker preteklo leto ni bilo na svetu nobene jedrske eksplozije.« Dopisniku AFP, je Carapkin izjavil, da se je zaradi ameriških predlogov ((možnost u* speha znatno zmanjšala«. Dodal je, da bo sovjetska delegacija kljub temu še dalje iskala formulo za popolno prepoved jedrskih poizkusov. Ameriški delegat pa je na tiskovni konferenci zavrnil sovjetske obtožbe, da nameravajo ZDA in Velika Britanija iskati izgovor za onemogočitev pogajanj. Pripomnil je, da je uspeh teh pogajanj v največji meri odvisen od SZ. Dodal je, da ZDA ((iskreno iščejo sporazum, «ki pa naj upošteva sedanje tehnične težave, ki ne omogočajo popolnega nadzor, stva vseh jedrskih poizkusnih eksplozij. Zato je sedaj boljši nepopoln sporazum kakor nič*. Zatem je ameriški delegat nekoliko omilil izjave Carap-kina. Dejal je, da je ta na današnji seji zahteval pojasnila in podrobnosti o ameriškem načrtu in si pridržal pravico nadaljevati diskusijo prihodnje dni. Ameriška delegacija je obrazložila na seji v Ženevi, predlog, ki ga je obrazložil tudi Eisenhotver na današnji tiskovni konferenci. Predlog vsebuje tudi program skupnih raziskovanj in poizkusov med ZDA, Veliko Britanijo in SZ za izboljšanje nadzorstva nad manjšimi poizkusi pod zemljo, tako da bi lahko dosegli popolno prepoved poizkusov. Poročilo dodaja, da so v ZDA v teku ze raziskovanja in poizkusi za izboljšanje inštrumentov in teh. nike nadzorstva. Rečeno je tu. di, da bo s skupnim progra- mom raziskovanj mogoče sistematično razširiti prepoved tudi na ostalih podzemeljskih področjih, kjer za sedaj ni mogoče doseči primernih nadzor- stvenih ukrepov. Iz Londona javljajo, da je britanska vlada v Ženevi pod. prla ameriški predlog. Znano je. da je ameriška vlada ze predlagala, naj tri države organizirajo skupne poizkuse, da izboljšajo tehniko registriranja. Hruščev septembra v Latinski Ameriki? RIO DE JANEIRO, 11. — Brazilski list »Ultima Hora* piše, da bo Hruščev verjetno obiskal Brazilijo v letošnjem septembru. Hruščeva bosta povabila, naj pride v dežele Latinske Amerike, Kuba in U-rugvaj, nato pa še druge države in med temi tudi Brazilija. Brazilski minister bo sicer to vest zanikal, a vest je točna, zaključuje list. MiiiiNiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiittiiiiuniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHniinniMniiHMtnii Izreden kongres avstrijske ljudske stranke Kongres označujejo za «kongres reform» - Diskusija o morebitni ukinitvi koalicije dveh strank DUNAJ, 11, — Danes se je začel dvodnevni izredni kongres ljudske stranke, ki je po številu poslancev najmočnejša stranka v Avstriji. Ta kongres označujejo za »kongres reform*. Posamezne regionalne skupine so začele kampanjo za pomladitev stranke. Zadnje dni je bilo opaziti veliko napetost med novimi voditelji, ki bodo uradno izvoljeni na kongresu (predsednik stranke dr. Gorbach, glavni tajnik pa dr. Withalm) ter «an-tireformisti*, ki jim načeljuje kancler Raab. Raab Je podal danes dolgo poročilo o zgodovinskih, političnih, gospodarskih in socialnih dogodkih, ki so si sledili v času ko je bil on predsednik stranke, in v sicer osmih letih in pol. Govoril je zatem ................................. »m......... Prvi razgovor v New Delhiju med Hruščevom in Nehrujem 0 čem sta državnika govorila, se ni izvedelo - Hruščev poudarja da se morajo reševati vsi spori s pogajanji na osnovi enakosti NEW DELHI, U. — Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je danes prispel z letalom v New Delhi. Na letališču ga je sprejel predsednik indijske republike Prasad, ministrski predsednik Nehru, podpredsednik republike Rada-krišnan in druge osebnosti. Prasad je gostu izrekel dobrodošlico, v kateri je omenil, da je bil Hruščev v Indiji ze pred štirimi leti. V tem času, je dejal Prasad, sta se naši državi še bolj zbližali. Sodelovanje na gospodarskem in industrijskem področju je ze začelo roditi sadove. Obe državi pa tudi skupno poskušata reševati s’ etovna vprašanja, zlasti vprašanje ohranitve miru med narodi. »Dovolite mi reči, je dejal na koncu Prasad, da je vloga, ki jo ima SZ že nekaj časa na tem področju pod vašim vodstvom, naletela povsod na odobravanje.« V odgovoru je Hruščev dejal, da sta Indija in SZ postali »dobri sosedi in veliki prijateljici«. Rusko-indijsko sodelovanje na mednarodni areni je velike važnosti za utrditev trajnega miru na vsem svetu. Hruščev veških načel'ter je v nasprot- pov. To naj bi se bilo zgodilo, je izrazil upanje, da bo to so- ju s črko in duhom splošne iz. jave o človeških pravicah. Združeni narodi imajo dolžnost pozvati Francijo, naj preneha s takimi zatiralnimi ukrepi. ko je hotela podmornica pri ti na površje. V Puerto Madryn je baje prispel neki ameriški štirimo-Uornik. Domneva se, da je le- delovanje iz leta v leto naraščalo. Potem je Hruščev dejal, naj bi njegovemu obisku sledili obiski indijskih državnikov v SZ, katere prebivalstvo jih bo vedno prisrčno sprejelo, zlasti pa Nehruja, «ki popolnoma razume ves pomen prijateljstva med našima državama in nase skupne borbe za utrditev miru in prijateljstva med narodi«. Hruščev je še rekel, da je SZ zato naklonjena osebnim stikom državnikov iz raznih držav in z vsemi sredstvi dela za te stike, ker so v sedanjem času taki stiki postal eno izmed najbolj učinkovitih načinov za razjasnitev mednarodne atmosfere in za medsebojno razumevanje med državami. Hruščev in Nehru sta že imela prvi razgovor, ki je trajal 45 minut. Navzoča sta bila še zunanji minister SZ Gromiko ter indijski veleposlanik v Moskvi Menon. Dom-mneva se, da bodo med razgovori v New Delhiju govorili o bližnji vrhunski konferenci, o perspektivah za razorožitev, o obmejnem sporu med Kitajsko in Indijo ter o ruski gospodarski pomoči In-diji. Hruščev je imel v indijskem parlamentu govor, v katerem je spet poudaril, da je sovjetska vlada odločena izvesti popolno in splošno razorožitev in da želi, da bi prišlo do mednarodne pogodbe o tem vprašanju. Rekel je, da se človeštvu odpirajo, lepše perspektive; mir in blagostanje morata postati usoda vseh narodov sveta. Opozoril pa je, da tiste sile, ki so za nadaljevanje oborožitvene tekme in za hladno vojno nočejo pustiti orožja. To pa je zlasti nevarno danes, v dobi znanstvenih in tehniških pridobitev, ki ne poznajo primerjave v zgodovini človeštva. Toda kdorkoli bi danes pričel vojno, ne more upati, da bi ostal nekaznovan Na banketu, ki ga je priredil Hruščevu na čast, je indijski predsednik Prasad dejal, da bi se moralo zatekanje k orožju med državami opustiti. Hruščev pa je v svojem odgovoru zagotovil Indiji vso pomoč SZ pri razvoju njene industrije in gospodarstva. Rekel je tudi, da SZ ne bo šte-dila noporov za zagotovitev trajnega miru na svetu. Položaj pa je danes takšen,'je dostavil, da bi samo blazni lahko pričeli vojno, hoteč tako reševati sporna vprašanja. Jutri bo Hruščev dopoldne prost, pač pa bo imel dolg razgovor z Nehrujem, pri katerem bo na kosilu. Popoldne bo spet imel govor na sprejemu, ki ga bo priredila občina. Doslej se ni še nič izvedelo, kaj sta Hruščev in Nehru razpravljala med današnjim razgovorom. o aktualnih problemih in je dejal, da bo »velika naloga evropskih demokristjanskih strank voditi socialno politiko, ki naj dvigne blaginjo prebivalstva*. Dodal je. da je stranka v zadnjih osmih letih ustvarila pogoje za tako socialno politiko in da je treba te pogoje ohraniti. »Kot predsednik, ki zapušča svoje mesto, je dejal Raab, lahko samo vzkliknem avstrijski ljudski stranki: pazite in ne pozabite braniti tega, kar smo pridobili*. Govori se, da se je Raab odpovedal svoji funkciji šele potem, ko so mu naj višji funkcionarji stranke zagrozili z glasovanjem v najožjih odborih stranke. Pričakujejo tudi, da se bo Raab v prihodnjih mesecih odločil, ali naj prepusti tudi predsedstvo vlade novemu predsedniku stranke, ali pa naj ostane na svojem mestu do volitev predsednika republike leta 1963, ko bo verjetno kandidiral za predsednika republike. Za Raabom je podal poročilo glavni tajnik Maleta, ki je omenil delo komisij za reforme v zadnjih mesecih. Glede novih nalog stranke je omenil, da bo moralo novo vodstvo pojasniti temeljno vprašanje: »V čem je razlika med vladno koalicijo v Avstriji in koalicijami v drugih demokratičnih državah*. »V Avstriji je koalicija bila obvezna norma iz zunanjepolitičnih razlogov. Sedaj je treba videti, ali je dozorel čas za zrahljanje koalicije*. Obnovljena pogajanja o Cipru LONDON, 11. — V spodnji zbornici je državni minister v Foreign Officeu Profumo sporočil, da so se obnovila pogajanja o Cipru. Kakor javljajo iz Nikozije, sta nadškof Ma-karios in dr. Kučuk imela danes sestanek z guvernerjem Footom, ki predstavlja Veliko Britanijo. Državni podtajnik za kolonije Amery pa se je vrnil iz Nikozije v London in je poročal Selwynu Lloydu o dosedanjih razgovorih. Po vesteh iz Nikozije je dr. Kučuk baje predlagal kompromisno rešitev glede površine britanskih oporišč. Velika BrL tanija bi izvajala suverenost nad dvema področjema, katerih skupna površina bi bila 50 kvadratnih milj. Dobila pa bj posebne olajšave na drugem področju 70 kvadratnih milj, ki bi bilo angleško-ciprski kondominij. Temperatura včeraj Najvišja temperatura 5.2 stopinje ob 10.20, naj-nižja 0 stopinj ob 22. uri. Vlage 88 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, PETEK, 12. februarja Damijan Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.26 Dolžina dneva 10.12. Luna vz*de ob 17.27 in zatone ob 6.46 Jutri, SOBOTA, 13 februarja Katarina Mednarodno julijsko letališče bo postalo stvarnost Velika letala na mednarodnih progah bodo že letos pristajala v Ronkah -.j -v ™ -m ‘ Razlastitev 184 ha bo močno prizadelo kmetijstvo tega področja - Družba Meteor bo popravljala letala - Interpelacija pokrajinskih komunističnih svetovalcev iz Gorice Konzorcij za gradnjo letali-Ič« v Ronkah nam je poslal tiskovno sporočilo v zvezi s številnimi vprašanji glede razlastitve terenov, dražbe del in kriterijev, na podlagi katerih se bo upravljalo novo mednarodno letališče v Ronkah. Sedanje letališče bodo od •edanjih 110 hektarjev povečali na 294 hektarjev. Zasedbo »emljišč, premestitev namakalnih kanalov, kakor tudi postopek za razlastitev, bo izvršila državna uprava na podlagi obstoječih zakonov brez neposrednega vmešavanja kon-zorcija. Ce bo kdo zahteval, bo konzorcij njegove želje posredoval ministrstvu, da se zaščitijo krajevni interesi, kakor tudi morebitne upravičene zahteve oseb in podjetij, ki bi bile z razlastitvijo ali zasegom zemljišč prizadete. Na površini 294 ha bo državna uprava na svoje stroške in brez sodelovanja konzorcija zgradila vzletiščno betonsko stezo, ki bo dolga 2383 m in široka 45 metrov; poleg tega bo zgradila še pomožno stezo in dohode, ki bodo merili 160.000 kvadratnih metrov. Vsa ta dela bo ministrstvo dalo na dražbo, na kateri bodo lahko sodelovala podjeitja, ki so vpisana v pristojne odbornice. Samo ministrstvo za letalsko obrambo lahko sporoči tretjim osebam podrobnosti načrta. Ko bodo ta dela dokončana, bodo letališče izročili konzorciju, da dogradi ostale naprave in prevzame letališče v upravo. Konzorcij bo na lastne stroške zgradil poslopja, parkirne prostore za avtomobile, dohodne ceste ter električno razsvetljavo za nočne polete. Družba Meteor bo morala vzporedno z novimi potrebami razširiti in izpopolniti svoje naprave za okoli 100 milijonov ly> da bo popravljala letala. Za opremo novega letališča se predvideva 780 milijonov v breme države in 520 milijonov v breme konzorcija. In- špektorat za telekomunikacije bo dal na razpolago radijski in električni material v vrednosti več stotin milijonov ter specializirano osebje, da bo te naprave upravljalo. Predvidevajo, da bodo po 6 mesecih od dneva, ko bo državna uprava zasedla zemljišča, dokončali vsa dela, ki pripadajo državi. Med tem časom bo konzorcij lahko izvršil nekaj del v vrednosti 100 milijonov, družba Meteor pa bo prav tako uresničila program svojih del. V takem primeru bi letališče pričelo delovati že v tem letu. Preostale izdatke 420 milijonov lir bo konzorcij lahko kril v prvem letu delovanja letališča. Ker bo v prvem obdobju po razlastitvi zemljišč prišlo v kmetijskem gospodarstvu v občinah Ronke, Turjak, San Pier in Škocjan do negativnih pojavov zaradi zmanjšanja površine obdelovalne zemlje za 184 ha, bo mogoče po mnenju strokovnjakov te posledice na kmetijskem sektorju odpraviti s pridelovanjem povrtnine, ki jo bodo kmetovalci mogli izvažati prav zaradi bližnjega letališča. Ko bo letališče pričelo delovati, bo 80 od 184 razlaščenih hektarjev še vedno služilo za kmetijstvo. Gospodarstvo na splošno bo imelo z novimi napravami velike industrijske kakor gospodarske koristi. Predvidevajo, da bo pri opremljanju letališča zaposlenih delavcev za 100 tisoč delovnih ur. Ze v prvem letu delovanja bo pri upravljanju letališča zaposlenih okoli 50 delavcev, nadaljnjih 5Q pa bo zaposlenih na industrijskem aeronavtičnem področju. Seveda je treba k temu prišteti še povečanje avtobusnega prometa, taksijev, gradbene delavnosti za uslužbence, delovanje spe-dicionerjev, bank, pošte, telefona itd. Pomen tega letališča za turizem kažejo naslednje številke v treh turističnih središčih v preteklem letu, in sicer v Gradežu, Lignanu in Trstu ■ prebivalstvu te občine. (izključeni so campingi). V preteklem letu je prišlo v te kraje 170.000 tujcev in 197.000 Italijanov; inozemski turisti so imeli 1,3 milijona nočnin, italijanski pa 1,5 milijona nočnin. V zvezi z gradnjo mednarodnega letališča v Ronkah so trije pokrajinski komunistični svetovalci poslali pokrajinskemu predsedniku odv. Cu-lotu vprašanje, v katerem o-pozarjajo na resolucijo občinskega sveta iz Turjaka, ki jo je občinska uprava poslala višjim oblastem in raznim u-stanovam in v kateri nagla-šajo, naj gradnja letališča ne prinese negativnih posledic Pokrajinski svetovalci smatrajo zaskrbljenost občinskega sveta v Turjaku za popolnoma upravičeno in sprašujejo predsednika, kakor tudi odbornika za kmetijstvo, da bi izvedeli, kaj sta ukrenila pri ministrstvih, da bi dosegli za prebivalstvo občin Turjak in San Pier, kakor tudi za vse prizadete kmete, odškodnino za razlaščena zemljišča, kakor tudi odškodnino za zmanjšanje vrednosti kmetij, dalje, da bi kmetje izvedeli, če spomladi lahko sejejo in da se prizadetim kmetom omogoči zamenjava in nakup zemljišč z olajšavami v drugih delih pokrajine. Z včerajšnjega četrtkovega sejma Ker je mraz je bilo spet dosti kupcev Še vedno prodajajo copate in rute ter ameriško vojaško blago moški pa zavojčke s pri-|vlovil 17 psov, ki so se klati jetrto vsebino! Bil je pravcat po mestu brez nagobčnika. Na četrtkovem sejmu Je bilo še dokaj živo. Veliko zanimanje vlada še vedno za copate Potem, ko so se zjutraj go-riške ulice polnile z okoličani in so z obmejnin blokov prihajale v mesto ženice z Banjške planote, Kanalske doline in Krasa, je bilo pričakovati, da bo prvi četrtkov semenj v mesecu najživahnejši v novem letu. Toda mraz preteklih dni in neprijetne vremenske napovedi so zadržale kramarje v Furlaniji in Trstu, kjer imajo svoja stalna bivališča ter so se na pot v Gorico odpravili le najpogumnejši. Vendar pa je bilo za Zele-njadnim trgom in v Ul. Bo-caccio ter okoli pošte živahno še preden so se odprla vrata goriškega trga. Med kramarje, ki so postavljali lesene stojnice in po njih razgrinjali svojo kramo, so se pomešale meščanke in »loirile* ženice z jajčki, kurami, mesom, neka- MilllilHllHiiiiiiiiiiii,«iiimiiiimiiiiliiiiiiiiiiiiira,iiiiiiiiililiiiiiiiiiiTiiiiitiiiimiiiiiiMilillilliim,imtiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiliiiiii(iiii,iiiiiiiiiiiiimiMiiillfiiiiiiti iiiiiiiliiittiiiiiiimi mm,,,, umnimi milili Hlinil iiiiiiiiimiliiiimliiiiiimiiillliiiil Interpelacija pokrajinskih svetovalcev Predvidevajo skrčenje površin za sajenje sladkorne pese S tem hi hilo prizadetih okoli 100 družin, ki bi imele 100 milijonov škode Pokrajinski svetovalci Ful-vio Bergomas, Marija Selič in Ruggero Cipriani so naslovili na predsednika pokrajinskega sveta odv. Culota interpelacijo v zvezi z vsedržavnim načrtom za gojenje sladkorne pese, ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. januarja letos. Načrt, ki ga je izdelalo ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo skupno z ministrstvom za industrijo in trgovino, predvideva zmanjšanje površine za gojenje sladkorne pese v. naši pokrajini za nič manj kot 250 hektarjev. V kmetijskem letu 1958-59 so neposredni obdelovalci zemlje v naši pokrajini, spolovinarji in kmečki delavci kme- tijskih delavcev v okolici Škocjana, na otoku Morosini, v Terranovi in Fossalonu posadili sladkorno peso na površini 700 hektarjev in je letna proizvodnja dosegla 280.000 stotov. Z zmanjša ijem površne za 250 hektarjev fci se torej letna proizvodnja zmanjšala na 160.000 he-n ar jev, kar b-o.r.enilo za sce dlne revnejše kmete in spolovinarje izgubo približno 100 milijonov lir. Pokrajinski svetovalci so navedli, da bo goriška pokrajina, katero tare globoka gospodarska kriza, še bolj prizadeta z omenjenim odlokom, kajti medtem, ko znaša vsedržavno povprečje posajenih površin s sladkorno peso 12 odst. manj, bi bila goriška pokrajina, kljub že omenjenim gospodarskim težavam huje prizadeta, saj se bodo predvidene površine zmanjšale za 35 odst. Ker bi kot vidimo uresničenje tega načrta prizadelo nad sto družin majhnih kmetovalcev in ker bi bil neposredno nemu gospodarstvu pokrajine, zadan hud udarec tudi celot-prosijo trije občinski svetovalci predsednika pokrajine in odbornika za kmetijstvo, da temu perečemu vprašanju posvetijo potrebno pažnjo in o njem obvestijo tudi pokrajinske svetovalce in to ob prvi Volitve notranje komisije SAFOG U1L je. izgubila edini sedež, ki ga je imela lani med uradniki Včeraj so se zaključile voli-j UIL: 32 glasov (30), ali 5,9 tve za obnovo notranje komi- odst., število glasov se je v sije v goriškj livarni SAFOG. primerjavi z lanskim letom Na teh volitvah so bili doseženi sledeči rezultati (med o-klepajem objavljamo volilne rezultate od lanskega leta); DELAVCI Volivcev; 565 (706), veljavnih glasov 540 (680). Delavska zbornica CGIL 295 glasov (348) ali 45,60 odst., število glasov se je v primeri z lanskim letom povečalo za 3,58 odst.; CISL; 150 glasov (219) ali 27,77 odst., število glasov se priliki, ko se bo sestal gori-1 je v primeri z lanskim lelom ški pokrajinski svet. | povečalo za 4,43 odst.; zvišalo za 1,50 odst.; CISNAL: 63 glasov (83) ali 11,66 odst., število glasov se je znižalo za 0,54 odst. URADNIKI CISL: 60 glasov (58); UIL: 42 glasov (59). Notranja komisija bo sestavljena iz sledečih predstavnikov; Delavci: Delavska zbornica 3 sedeže, CISL 2, CIS NAL 1; uradniki: CISL 1 sedel, UIL nobenega. UIL je izgubila odbornika pri uradnikih, ki ga je imela lansko leto. živ-žav in policaj je imel dela dovolj ves dopoldan iv še čez, saj je moral urejati cestni promet, loviti tiste kramarje, ki se radi izognejo mestni trošarini na razstavljeno blago in preprečevati «črno borzo*. Okoli stojnic je bilo veselo in glasovi kramarjev so se križali kar povprek: Cosa la vol siora! Kej boste kupli! Tako so se izražali po slovensko, furlansko in goriškem dja-lektu podjetni furlanski kramarji in njih tekmeci iz bolj južnih krajev države. Mnogo kupčij sicer včeraj niso napravili, vendar tudi praznih rok niso odšli. Nekomu je le uspelo prodati ducate toplih copat, saj je zima še vedno tu in zdi se, da se še dolgo ne bo poslovila. Pa tudi rute o-vratne in za alavo so bite predmet zanimanja ženskega spola, saj mora biti tudi pozimi ženska mična, tako so godrnjale med seboj! Vsekakor pa je bil deležen največje pozornosti možak brez roke na motornem vozilu. Spredaj je obesil nekakšno ameriško zastavo kot dokaz, da je blago, ki ga je ponujal za -bagatelo* resnično prišlo iz vrst ameriške vojske. In ker je bil dokaj duhovit ter spuščal ceno kar po tisočakih navzdol je privabil k sebi ne samo gledalce, marveč tudi kupce. Mnogi so segali po ameri-šk.n vojaških srajcah iv spod-njem perilu, naivno prepričani, da pri dolarskem blagu ne more biti »izgube*! Možak je seveda veselo stiskal tisočake v pest in se veselo smehljal, da mu že dolgo sreča, ni bila tako naklonjena: kakor prav včeraj med Goričani nega odbora (GPA), ki je la 10. februarja, so goriškl občini odobrili ponatis brošu-re z naslovom ((Goriški grad* ter sprejeli sklep v zvezi stroški za odkup občinska* stanovanj. Odbor je sprej* več upravnih sklepov, ki s® nanašajo na skoraj vse tuf lanske občine. u v januarju V mesecu januarju so gori-škj mestni stražniki prisodili 234 glob, od katerih 182 kršiteljem cestnega pravilnika, 36 kršiteljeip pravilnika mestne policije, 15 za kršitev pravilnika o pokritem trgu; eno globo so prisodili kršiteljem gradbenega pravilnika. V istem mesecu je psoderec ..... m...um.....KIHI................... "iniii IZ TRŽAŠKEG Zagotovljene volitve senatorjev na našem področju Poslanci odobrili ustavni zakon za izvolitev treh senatorjev Čez tri mesece morajo po določilih ustave zakon ponovna prebrati v poslanski zbornici in senatu, s čimer dobi zakonsko veljavo - Pobuda PSI za preprečitev izvolitve senatorja MSI Poslanska zbornica j? včeraj z dvigom rok odobrila ustavni zakon za izvolitev treh senatorjev v občinah Trst, Milje, Dolina. Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, in sicer pri prvem čitanju. O istem zakon, ■s-kem osnutku bodo glasovali tajno čez dva ali tri dni, ker tako predpisuje pravilnik. Na včerajšnjem zasedanju poslanske zbornice so govorili v zvezi s tem zakonskim osnutkom poslanci Vidali, Sciolis in Luzzatto, poročevalec zakona Consilio in minister Bo. Scio- r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir besed«. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAHOCNINA Mesečna 480 lir. - Vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letino 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te- koči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst V lis je tudd zahteval postopno ukinitev vseh izrednih upravnih obli/k, 'ki so še v veljavi na našem področju tudi v zvezi z obstojem vladnega generalnega komisariata. Vidali je opisal gospodarski položaj in položaj slovenske manjšine, Luzzatto pa je zahteval, naj se čimprej odobri tudi navadni zakon, ki določa način volitev tržaških senatorjev. Minister Bo je zagotovil, da namerava vlada pospešiti tudi odobritev omenjenega navadnega zakona, ki so ga sicer že izročili v diskusijo senatu v preteklem novembru. Minister je tudi dejal, da se strinja s spreminje-valnim predlogom ustavne ko. misije poslanske zbornice k besedilu zakonskega načrta o izvolitvi senat,jrjev. ki ga je že odobril senat tudi pri prvem branju. Poslanska zbornica je odobrila tudi omenjeni spre-minjevalni predlog. S tem je torej končano prvo branje zakonskega ustavnega osnutka, ki ga je že 16. decembra odobril senat, sedaj pa še poslanska zbornica. skega in komunističnega sena. torja že gotova ter da bo tretji senator nujno misovec, če se manjše stranke ne sporazumejo med seboj in ne določijo skupnega kandidata. Ta predvidevanja slonijo na statistiki o glasovih, ki so jih prejele stranke na zadnjih pokrajinskih volitvah. Tudi Nizozemska letos na tržaškem velesejmu Drugo branje zakonskega os. nutka bo čez tri mesece po prvem branju, in sicer v drugi polovici marca v senatu ter v drugi polovici aprila v poslanski zbornici. S tem bodo možne volitve senatorjev na Tržaškem hkrati z volitvami podeželskih občinskih svetov in volitvami pokrajinskega sveta, ki bodo verjetno v maju ali v začetku junija. V zvezi z volitvami senatorjev je sklicala Federacija socialistične stranke Italije danes na svojem sedežu sestanek na katerega je povabila tudi predstavnike PSDI, PRI in PR. Sestanek ima vsekakor samo posvetovalen značaj. PSI želi namreč preprečiti izvolitev senatorja MSI, do katere bi prišlo, če se ne bi sporazumela tako imenovana laična Nizozemski konzul v Trstu je sporočil predsedniku tržaškega velesejma, da se bo letos tudi Nizozemska uradno u. deležila tržaškega velesejma, ki bo od 19. junija do 3. julija. To je prvič, da se Nizozemska uradno udeležuje tržaškega velesejma. Z Nizozemsko je do sedaj prijavilo svojo udeležbo osem držav, in sicer: Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Libanon, Jordanija in Sovjetska zveza. Še t seje miljskega občinskega sveta Za valorizacijo miljske obale predložili tri pomembne načrte V teku so pogajanja za dodelitev posojila in prispevka za gradnjo velikega hotelskega in kopališčnega kompleksa na Tenkem rtiču V svojem poročilu na pred«,sicer gradnje majhnega sta-včerajšnji seji miljskega občin-ldiona Miljski športniki, in ne skega sveta je župan Paccotsamo miljski, zelo čutijo po- Nezadovoljstvo uslužbencev glede sporazuma z DZ Predsinočnjim je direktor Delavskih zadrug govoril na tržaškem radiu in hvalil sporazum z Delavsko zbornico CISL. Včeraj pa je vodstvo DZ razposlalo svojim članom okrožnico, v kateri hvali na vse pretege doseženi sporazum. Medtem vlada med uslužbenci DZ veliko nezadovoljstvo, zlasti med uslužbenci, ki so vpisani v Delavsko zbornico CISL. Kot smo že poročali, se člani Delavske zbornice levica. Zadnja številka revije CISL ne strinjajo z ravna- «Trieste» je ze objavila razne možne kombinacije za izvolitev demokratičnega senatorja in pri tem omenila kot možne kandidate tudi prof. Schiffrerja in dr. Luzzatta Fegiza. bivšega predsednika trgovinske zbornice. Revija predpostavlja, 1 da je izvolitev demokristjan- n.iem sindikalne organizacije, med drugimi vprašanji obravnaval tudi problem turizma. Z uvedbo letoviščarske takse, je dejal župan, so Milje napravile prvi korak na poti turistične valorizacije. Sedaj je v glavnem vse odvisno od zasebne iniciative. Doslej je l il občinskemu tehničnemu uradu in seveda vsem interesi-ranim ustanovam predložen načrt za izgradnjo velikega hotela s kopališčem in majhnimi vilami. Ta kompleks, ki naj bi se po načrtih imenoval »Marina delle Quercie», bi zrasel na Tenkem rtiču. Nadalje je bil predložen načrt za ureditev novega «campinga» blizu rta Olmi in končno se n, črt za gradnjo kopališča z restavracijo in majhnim hotelom pri «Molo Ballotta*. Za izvedbo prvega načrta so v teku pogajanja za dodelitev posojila in prispevka, ki bi ga moralo dati ministrstvo za turizem. »Camping* bo verjetno deloval že to poletje in do imel poleg restavracije tudi majhno trgovino, v kateri bodo turisti lahko dobili vse potrebno za življenje v šotorih. Glede tretjega načrta, ki zadeva gradnjo kopališča pri «Molo Ballotta*, pa čaka občina mnenje pokrajine in drugih ustanov, ki imajo odločilno besedo v zvezi z zaščito panorame in umetniških lepot Milj Ce k temu dodamo še Belve-dere in ureditev trgov v Starih Miljah, kar je bilo storjeno v soglasju med Pokrajin sko turistično ustanovo in občino, je dejal župan, lahko ugotovimo, da se turistične modnosti večajo iz leta v leto tako da predstavlja turizem ugodno perspektivo za prihodnost. Zupan je v tej zvezi še poudaril, da je turizem povsem nova panoga v miljskem gospodarstvu in bo treba zaradi tega posvetiti temu vprašanju mnogo večjo pozornost kot doslej. V miljski občini niso samo ladjedelnice, kajti trebo po tem objektu, kajti današnje športno igrišče služi edino le za nogomet, pa še to ne v zadovoljivi meri. Občinska uprava zato s posebno pozornostjo spremlja to vprašanje in upa, da se bo lahko v bližnji prihodnosti tudi ugodno rešilo. Potrebni krediti za gradnjo stadiona bi lahko prišli iz fonda za športno dejavnost, ki je bil pred nedavnim ustanovljen. Končno je župan v svojem poročilu omenil še nekatere uspehe, ki so jih zabeležili lansko leto na turističnem športnem in kulturnem področju. Zlasti je poudaril velik uspeh miljskega karnevala, mednarodne košarkarske tek me božične razstave miljskih slikarjev itd. Vse to vpliva na razvoj turizma, škoda le, da ni na razpolago več sredstev, s katerimi bi lahko organizirali še druge take in podobne manifestacije. «»---- ki je podpisala enostranski ]ep0te miljske obale, če bodo sporazum in klonila pred izsiljevanjem vodstva DZ. Zaradi tega so se že številni člani zbrisali iz sindikalne organizacije CISL in nekateri so že te dni zaprosili za vpis v sindikat FILCEA-CGIL. pravilno izkoriščene, bodo lah ko še mnogo pomenile. Zupan se je tudi dotaknil športa ter ugotovil, da se postavlja po rešitvi vprašanja V januarju 420.000 ton blaga skozi pristanišče Po nekaterih vesteh je pristaniški promet v januarju dosegel zelo zadovoljivo raven. Gre za 420.000 ton blaga, kar je za 110.000 ton več kot januarja lanskega leta. Res je, da ena lastovica ne naredi poletja, toda zadovoljiv promet v januarju daje vsaj upanje, da se je krivulja navzdol v tržaškem prometu vsaj ustavila in da se bo letos začela ponovno pomikati navzgor. K temu bi morali pomagati tudi sporazum s Češkoslovaško in nekatere nove pomorske proge, ki jih bodo letos vzpostavile zlasti tuje družbe. o konvencijah PIN in o položaju ladjedelnic Na pobudo odbora za obrambo gospodarstva Že tretjič so vdrli v trgovino «Foto Corso» Tokrat so tatovi odnesli razne fotografske aparate in kamere v vrednosti nad 1 milijon lir Vse kaže, da imajo malo-1 odšel iz stanovanja na vrt, se pridneži prav na piki trgovi-J vsedel na stol in se s pištolo no s fotografskimi aparati «Fo- +c 2.449 primerov gripe V prvih desetih dneh februarja V prvih desetih dneh februarja je bilo prijavljenih 2449 primerov gripe, od katerih sta bila dva smrtna. Potek drugih nalezljivih bolezni je bil normalen in je bilo 21 primerov škrlatinke, 11 primerov koz, 36 primerov noric in 16 primerov parotitisa. Seveda je primerov gripe mnogo več, ker je pač zdravniki vedno ne prijavljajo in ker se številni bolniki zdravijo kar sami. Iz dnevnih poročil m .tičnega urada pa se opaža, da se število oseb, ki umirajo vsak dan, niža. «»-------- Odbor za obrambo gospodarstva na tržaškem ozemlju sporoča, da se na zadnjem zasedanju 4. februarja ni moglo izčrpati razpravljanje o obnovitvi konvencij za plovne družbe PIN (družbe, ki jih podpira država) in o krizi v ladiedelski industriji, ker so diskutanti zelo obširno obravnavali ti dve vprašanji. Zaradi tega se bo nadaljevala diskusija danes ob 18. uri na sedežu Mednarodnega športnega krožka v Ulici Zonta 2, da se omogoči vsem udeležencem, da prispevajo svoj delež v nje’' Odbor je sicer poslal o-menjeno število vabil, želi pa da bi se diskusije udeležili vsi tisti meščani, ki jih vprašanja na dnevnem redu zanimalo ali ki jih dobro poznajo in ki menijo, da bi lahko kaj prispevali z novimi podatki in zamislimi. Tajništvo odbora potriuje svoj namen, da izloči iz diskusije vsak sektaški poskus ali namig s katerekoli strani ali politične barve. Pri tem tudi poudarja, da udeležba na zasedanju ne pomeni nikakega pristopa k odboru ali pristajanja na njegovo akcijo. Zato vabi udeležence, na’ se vzdržijo slehernih ocen in opomb, ki ne bi bile izrecno gospodarske narave. to Corso*, katere lastnik je dr. Ezio Ziglio. V noči med sredo in četrtkom so namreč ponovno razbili izložbeno okno ter odnesli, in to že tretjič, razne fotografske aparate in snemalne kamere v skupni vrednosti nad 1 milijon lir. Na srečo je lastnik zavarovan proti tatvini. Zdi se, da so neznanci opravili svojo delo med 4. in 5. uro, ko je najmanj prometa. Ob 4. je šel namreč mimo nočni čuvaj in ni zapazil še ničesar; okoli b. ure pa je šla mimo neka gospodična in je zapazila da je šipa izložbenega okna razbita. Takoj je obvestila leteči oddelek kvesture, katere funkcionarji so zbudili lastnika in mu sporočili neprijetno novico ter takoj začeli preiskavo. V prvem in drugem svojem podvigu so malopridneži odnesli vsakikrat od 4 do 5 aparatov, zdaj pa kar 15. Vse kaže, da je pri tem sodelovalo več oseb in da so se na to dobri pripravili. DeDelo šipo pa so verjetno razbili, kot običajno, z ovito opeko Prvih dveh podvigov se je udeležil nekdo, ki je bil malo previden in je ponujal ukradene aparate z malim oglasom v časopisu. Odkrili so ga in zdaj sedi v zaporu, da odsluži svojo kazen. Predsinočnjim so agenti ko-misarjata v Ul. Universita zapazili 46-letnega Mattea Griso-na iz Ul. Delle Mura 8, ko je sumljivo nesel vrečo moke. Ustavili so ga, zaslišali in prijavili sodišču zaradi tatvine. — «» — Obdržali bodo grški konzulat Zaradi burje je padla S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek (4-letno Natalijo Colal-to iz Ul. Molin a vento 5, ki si je že 8. tega meseca zlomila desno roko in verjetno tudi levo nogo. Ženska je izjavila, da se je poškodovala, ko jo je močni sunek burje vrgel na ' tla blizu Trga Garibaldi. Vespo so ukradli telovadnice nov problem, iniko se je vračala domov. Neznanci so predsinočnjim ukradli vespo, ki jo je 55-let-ni Orfeo Grassigli iz Ul. Co-loena pustil brez skrbi na cesti pred svojim domo. Prav tako so .neznanci u-kradli vespo, ki jo je 52-letni Giuseppe Obersnel iz Ul. Ca-stagneto, pustil na cesti, ter avto Fiat 600. ki ga je pustila na cesti Sebastiana Corri vd. Giuffrida. Grška vlada je sklenila, da obdrži v Trstu svoj konzulat Vest je sporočil grški konzul v Trstu Vranopulos županu dr. Franzilu, ki je izrazil nad tem svojo zadovoljstvo. Dr. Fran-zil je tudi poslal brzojavko grškemu zunaniemu ministru Averovu, v kateri se mu je zahvalil za ta sklep. Prav tako je poslal brzojavko tudi zunanjemu ministru Pelli, ki je posredoval pri grškem zunanjem ministrstvu. — «»------ Samomor je napravil Včeraj popoldne si je vzel življenje 82-letni urar Aurelio Tripputi iz Ul. Romagna 34-2, ker ni mogel več j.renašati hudih bolečin zaradi sklepnega revmatizma Okrog 16. ure je ustrelil v desno teme. tako da mu je krogla prebila tudi levo teme. Neka soseda, ki je slišala strel, je prihitela na vrt in vsa prestrašena zagledala nesrečneža, ki je nezavesten in ves okrvavljen ležal na tleh in še držal pištolo v roki. Nemudoma je poklicala rešiln avto, s katerim so starčka odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek; ob 18.40 pa je Tripputi izdihnil. V žepu so mu našli listek na katerem je zapisal svojemu sinu, zakaj si je vzel življenje. Sklepi GPA Na seji pokrajinskega upraV" bi- Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A* 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (R' 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59, 15.49. (DD) l7-^' 14.16, (A) ._ . (A) 18.34, (A) 20.03. (D) 21-(D' 23.28**. ODHODI . ZA TRST: (D) 0.15, (A 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, A .15, (D) 8.54, (A) 10.52, 14.18, (A) 15.51, (DD) 'l7.lt' 21.50, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) (D) 23.29**. i0 * Vozi samo on sobotah 12. septembra 1959. .u ** Vozi samo ob prazni do 13. septembra 1959 ^ (A) potniški — (D) brzi (DD) ekspresni. Gori», ki treb 2ado volj uje polovico po-naiboliP° elektridni energiji 8trijs' naseIienega in indu-r°dja !_najboli razvitega podle hn_ ^ten s Pirejem Ognita Qt0lmenskesa rudnika objekt; a!i trije energetski b*drocentZ tEga razdotia so Grčij; T e «Arga» v severni *Lado’n “Laurosa v Epiru in °toku Peloponeškem pol- Uresnfčev!57 S0 Pretopili k 1113 eletf drugega progra-^terera ri*!kaciJe, na podlagi 1961 morali do leta delno zgraditi še tri elek- term0'Cp^rv,a med njimi je *e grad- rala «Ptolemais», ki dežele Ig V severnem predelu ~v grart- ,severu &e prav ta-*eos» v b,drocentrala «Ede-1 oo, kakor je pred- Prevod in risba: Milko Bambič videno, dopolnila proizvodno kapaciteto hidrocentrale «Ar-ga», hkrati pa se na reki Tau-roposu, v zapadni Tesaliji, gradi hidrocentrala, ki mora biti končana do leta 1963. Končno se v tretjem programu elektrifikacije, poleg dokončanja omenjenih hidrocentral, predvideva še izgradnja dveh objektov: termocentrale, katere iokacija še ni določena, in velike hidrocentrale «Aixeios», ki bo proizvajala eno milijardo kWh na leto. V teku so priprave za začetek izgradnje prve faze te hidrocentrale. Njen prvi agregat bi moral biti v pogonu leta 1965. Smatrajo, da bo z dokončanjem vseh omenjenh del hkrati zaključen tudi splošni program elektrifikacije Grčije. Toda pretežni del tega programa se mora šele uresničiti. Potrebno je še mnogo naporov in materialnih sredstev, predvsem tujega Izvora. Spričo tega so v tem poslednjem času razvili zelo široko pobudo, da bi do teh sredstev prišli, in to pod čim ugodnejšimi pogoji. Kot nezadostno razvita dežela, Grčija pri tem stalno poudarja številne koristi, ki bi jih od tega imelo njeno gospodarstvo v celoti, zlasti pa industrija in poljedelstvo. Z elektrifikacijo se namreč ne želi doseči samo zagotovitev nujnega pogoja za izkoriščanje rudnega bogastva in razvoj bazične industrije, ampak tudi melioracija velikih površin do sedaj slabo izkoriščanega zemljišča. Z obsežnimi deli za elektrifikacijo in industrializacijo dežele, skuša Grčija hkrati u-blažiti dva resna problema: namreč, da zmanjša odstotek brezposelnih delavcev in dvigne dohodek poljedelskih proizvajalcev. Samo z uresničenjem programa elektrifikacije — tako se poudarja — bo moč meliorirati okrog 21’5'.000 ha zemljišča, uvesti sodobne agrotehnične ukrepe in izgraditi ne samo večje industrije, ampak tudi razne tovarne za predelavo poljedelskih proizvodov. Najbolje plačani igralec William Holden je res nesrečen: ima med drugim restavracijo v Keniji, radijsko postajo v Hong-Kongu, tovarno elektronskih naprav na Japonskem, nedavno pa se je za stalno naselil v Švici, češ da ga ameriški tiskus preganja. Na sliki ga vidimo s francosko-kitajsko igralko France Nuyen v prizoru iz filma »Svet Suzie Wong», ki ga sedaj snemajo. Zgodovinsko-toponomasHčna razprava Nekdanje slovenske naselbine v Furlaniji i. Preden preidemo k stvarnemu razglabljanju, smatramo za potrebno opredeliti zemljepisno to ozemlje, tako da bodo čitatelji laže sledili zgodovinskemu razvoju dogajanj. Ozemlje nekdanjih slovenskih naselbin je na sedanjem spodnjem Furlanskem, na tako imenovani «Bassa Friulana«. kakor jo imenujejo Furlani sami. Ta pokrajina leži južno od Vidma, pod železniško progo, do mesteca Pordenone, začenši od črte — Videm-Pal-manova, do spodnjega toka Tilmenta. Cez to reko je prišlo le nekaj skupin naseljencev; ker pa niso imeli nobenega stika z drugimi skupinami naseljencev, kakor je bil to primer na tej strani Tilmenta, so tudi hitreje podlegli, to je pomešali so se med druga plemena in izgubili svojo individualnost. Obširneje in natančneje bomo govorili torej le o slovenskih Nenavadna odkritja francoskega zavoda za proučevanje javnega mnenja 187.000drunn francoske prestolnice brez tekoče vode v svojem stanovanju 28 odst. francoskega prebivalstva živi v skromnih in revnih življenjskih pogojih V svetu obstajajo danes mnoge ustanove za proučevanje javnega mnenja. Med najbolj poznane ustanove te vrste spada vsekakor, poleg Gallupovega inštituta v ZDA, tudi Inštitut Dourdin v Franciji, ki ga je pred kakimi 20 leti ustanovil George Dourdin, bivši gojenec Visoke šole za politične vede. Najboljši sociološki, ekonomski in psihološki strokovnjaki, Jei delajo na tem inštitutu, imajo v vsakem Princesa Giovanna Pignatelli, Zena filmskega igralca Brehata, zapušča sodišče, kjer sta se z možem sporazumela za ločitev. %‘c helle ^ciunier: Srečanje Nn VGši poti ne sprašujte vi popotnika nikdar P° njegovem kraju, rodu, ne po njegovi veri; vprašajte ga, če on trpi, če sil ima dovolj *n dolgo, težko pot, ki poguma terja. aJ ne moti vas, če vam tuj njegove je besede glas; L 'i- I • « _ I • • • I_ Sede vi rabite take, ki srce čisto narekuje jih. f Sloj te barvo njegove kože, le dušo glejte; nJej ljubezen vi darujte: najlepši božji dar. fFtTRR/ trenutku na razpolago seznam od 2500 do 3000 tipičnih predstavnikov raznih družbenih slojev, razredov, področij, poklicev, starostne dobe in spola, katerih glas naj bi predstavljal veren obraz mnenja francoskega prebivalstva o posameznih vprašanjih, ki zadevajo na pr. film, stanovanjsko krizo, letni oddih, varčevanje ali kakovost najcenejše francoske cigarete «Gaulo:se». Da bi proučili javno mnenje ni moč organizirati anketo ogromnega obsega, kakor je to na pr. demografska akcija za popis prebivalstva, ki traja celo štiri leta; mnoga pereča vprašanja zahtevajo takojšen odgovor, ki ga Inštitut Dourdin da skoro nezmotljivo po komaj dveh do treh mesecih proučevanja. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se morejo statistiki tega inštituta zmotiti največ za 5 odst. pri ocenjevanju mišljenja posameznih družbenih slojev, pa naj gre pri tem za neko novo vrsto perila, ki zanima potrošnike, ali za izvolitev novega predsednika republike. Tako se je na pr. Gallupov inštitut v ZDA, ob priliki poslednje volilne zmage predsednika Eisenhowerja zmotil samo za en odstotek, angleški inštitut za proučevanje javnega mnenja je ob priliki poslednjih parlamentarnih volitev navedel število glasov za obe vodilni stranki s komaj polodstotno razliko, Inštitut Dourdin pa je predvidel izvolitev generala de Gaulla z rezultatom, ki je bil samo za dva odstotka drugačen od dejanskega. Ta inštitut nam odkriva tudi zelo zanimive podatke glede družbenega življenja v Franciji. Tako izvemo, da v Franciji obstaja 10 odst. bogatih ljudi, 25 odst. ljudi, ki žive v dobrih gmotnih razmerah, 45 odst. s srednjimi dohodki, 28 odst. pa je skromnih in revnih ljudi. Zanimiva je poleg tega tudi okoliščina, da so Francozi eden od primorskih narodov, ki pojedo najmanj rib. Kljub temu, da je francoska obala dolga 2.868 km, poje Francoz povprečno komaj 8.1 kg rib v enem letu, medtem ko poje Norvežan povprečno v istem razdobju 52.4 kg, Portugalec 45, Anglež 23.7 in Nemec 16.1. Nad 22 odst. Francozov nikoli ne pokusijo ribe, prebivalci ob obali pa je skoraj sploh ne jedo. To odkritje je zelo zanimivo, zlasti če upoštevamo okoliščino, da je riba cenejša in bolj zdrava hrana kot meso. Inštitut Dourdin je nato prišel do odkritja, da proizvode za polepšanje uporabljajo v dvakrat večji meri neoženjene in ločene ženske kot pa poročene ali vdove; da na področju Pariza živi 3 milijone ljudi v tesnih in neudobnih stanovanjih, da 187.000 pariških družin nima v stanovanju tekoče vode, 192.500 družin pa nima v stanovanju niti kuhinje, in da bi bilo potrebno zgraditi vsako leto 65.000 novih stanovanj ki bi stala 200 milijard frankov, in da bi se stanovanjske razmere Parižanov šele tedaj občutneje popravile. Zanimivi so tudi podatki o pariških avtomobilistih Ko odhaia na delo, nad 33 odst. Parižanov sploh np uporablja svojega avtomobila; 40 odst. se ogiba da bi ga uporabljali kadar koli se jim za to nudi prilika. Okrog 22 odst. pariških avtomobilistov uporablja svoj avtomobil dve uri na dan, 20 odst. pa prevozi z njim po 100 km. 38 odst. avtomobilistov je vsako leto kaznovanih zaradi prometnih prekrškov, toda 2,7 odst. se jih ogne plačanju globe, ker ima ...dobre zveze! Nad 60 odst. pariških avtomobilistov smatra, da so moški boljši vozači od žena, 79 odst. so proti prepovedi parkiranja na ulici, 88 odst. so za uvedbo enosmernega prometa, 80 odst. pa jih smatra, da je pariška prometna policija na višini. Zelo značilen je primer neke francoske tovarne, ki je proizvajala majhne motorje za kolesa. Kupčija ni šla dobro m lastnik je bil prepričan, da je za to kriva slaba kvaliteta in visoka cena motorja, ki ga je izdelovala njegova tovarna Po dolgem laboratorijskem delu, so konstruktorji tovarne izdelali znatno cenejši, eko-nomičnejši, hkrati pa boljši motor od prejšnjega. Indu-strijec se je pripravljal na to, da investira vso svojo imovino v proizvodnjo teh motorjev. Vedel je, da je v Franciji 9 milijonov kolesarjev in je bil prepričan, da bo ta podvig uspel. Vendar pa je bil toliko previden. da je v poslednjem trenutku vprašal za mnenje Dourdinov inštitut. Rezultat proučevanja javnega mnenja v tej zvezi je bil pora zen. Od 9 milijonov kolesarjev, jih je bilo samo 7.000 zainteresiranih za nakup motorja, ki bi stal 21.000 frankov. Tako se je industrijec rešil popolnega poslovnega poloma. Toda to ni bil niti prvi niti poslednji primer, da je Inštitut Dourdin, ali kakor ga tudi imenujejo — francoski Gallup —, rešil neko podjetje pred polomom. Ko ta inštitut proučuje razpoloženje javnega mnenja, on hkrati ščiti koristi tako posameznika kakor tudi skupnosti. skupinah na levem bregu Til menta, v njegovi neposredni bližini, ki tvorijo nepretrgano črto z onimi na južnem delu reke. Kot večja mesta je poleg Vidma omeniti na tem ozemlju še Palmanovo in Pordenone, drugi večji kraji pa so majhna mesteca in trgi, ki jih bomo omenili in opisali SDroti. Celotno ozemlje je povsem v ravnini, v gornjem delu ima do 50 m nadmorske višine, medtem ko ima v spodnjem delu komaj 5 m nadmorske višine in še manj (n. pr. Bičinik). Slovenci, ki so se naselili severno od omenjene črte, so prišla tja s Koroškega in kasneje iz današnje Benečije; oni pa, ki so se naselili niže, so prišli tja z drugih področij pretežno »a poziv oglejskih patriarhov, da bi obdelovali zemljo. Od kod naj bi prišle te skupine naseljencev? Na to vprašanje do sedaj še nismo imeli pravega odgovora, ker si je vsak predstavljal, da so prišli pač od glavnega krdela s Koroške in Kranjske, ki je prodrlo v Benečijo, tu pa naj bi se odtrgali od celote in prodirali dalje. Toda kako dobimo tudi daleč v južnem delu Furlanije ostanke naselbin tega ljudstva? O tem se do sedaj še ni nikjer razpravljalo. To bomo skušali pojasniti v naslednjih vrstah. Oglejmo si najprej, kakšno je bilo stanje v teh pokrajinah pred naselitvijo Slovencev. Iz rimske dobe je ostalo malo vesti o teh krajih in razen Ogleja se pred letom 1000 omenjajo le kraji kot Palaz-zolo, Latisana, Muzzano, to je kraji, ki obstajajo še sedaj ob progi Cervinjan-Benetke. Gotovo je, da je bilo tu več naselbin že za časa Rimljanov. Na rimskih konzularnih cestah, ki so peljale do Ogleja (Aquileia), so stale skupine bivališč - stationes, imenovane tudi tabernee (ki so služile popotnikom). Vzdolž malih potokov, kakor na primer Ko- Sedeghano Lonca LLoka) (Vrh) Gorizzo S. Mor iz za Varmo O Sele (Selo) SLOV. NASELBINE »»FURLANSKEM renj (Corno), ki teče netaleč okrog leta 1000 pojavile prve Mlada igralka Angela Luce nastopa v filmu (Gospod se rodišR, ki nam govori o Rimu za časa Svetovne razstave 1911 ilacii& ftt televizijti Petek, 12. februarja 1960 Radio Trst A 7.00 Jutranja glasba in koledar; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 «Squaw Jalley — prizorišče zimske olimpiade«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Lahki orkestri; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 «Nazaj k naravi« 18.10 Schubert: Simfonija štev. 4. v c-molu, imenovana Tragična; 18.35 Kmečki ansambel Silvo Tamše; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20 30 Operetna fantazija; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Naš juke-box; 22.00 ((Ropot — zlo naše dobe«; 22,15 Koncert baritonista Andreja Štruklja — na sporedu so samospevi Benjamina Brittena; 22.40 Havajski motovi; 23.30 Polnočna glasba. Trst 12.10 Tretja stran (književna panorama); 14.45 Guido Cergoli in r.jegov orkester; 15.05 Bee- thoven: Sonata za violino in klavir (Violinist Jascha Hei-fetz, pri klavirju Emanuel Bay); 15.20 ((Poslednje novosti« (Tržaški krožek jazza). Poročila v smvenščlni: 738, 13.3U, 15.00. Poročila v ita.ijanščlni; 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 8.00—12.00 Prenos RL; 12.00, 12.50 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: Prašičja gripa ali influenca; 13.45 Od melodije do melodije; 14 40 Poje ftadio zbor iz Dubrovnika; 15.2U Nastop pianistke Tatjane Uršl-čeve iz Trsta; 16.00 Program popevk; 16.30 IX. kongres KPI: 16.40 Plesna čajanka; 17.30 Glasbena galerija; Pavel Mer- ku; 19.00 Igra Yvette Horner in njen ansambel »Musette«; 22.15 Modern Jazz Gallery; 22.35 Beethoven: Godalni kvartet štev. 11 op. 95. Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Komorna glasba: Chopinove skladbe violinist David Ojstrah, pri klavirju VVilhelm Kaempf in Vladimir Jampolski); 12.10 Pojo: Tonny Dallara, Silvia Gui-di, Joe Sentieri, Lflian Terry Aehille Togliani; 12.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Mesečina; 16.30 Franco Venturini: Rodil se je dišeči kino; 17.20 Tečaj angleškega jezika; 17.40 Glasbeno srečanje; 20.00 Popevke dneva; 21.00 Simfonični koncert, dirigira Massimo Pradel-la, s sodelovanjem sopranistke Brune Rizzoli, mezzosopranistke Giovanne Fioroni in basa U. Trama (Vivaldi, Locatelli, Knecht, Corrette). II. program 10.00 «Miss Pepelka«, 15 00 Club; 15.40 Mednarodne novosti in uspehi; 16.00 Koncert v miniaturi; 16.20 Popevke dneva; 17.00 Avditorium; 17.30 Gledališče mladih; 20,30 Gala predstava — varietejska panorama; 21.45 Sloviti pevci. Slovenija III. program 17.00 Skladbe Musorgskrga; 18.00 KGntični obzornik. 18.30 18.00 Kritični obzorni; 18.J0 Antonio Vivald'; 19.30 Alan Ravvsthorne: «Sonatina» za klavir, 20.00 Večerni koncert (Scarlatti, Brahms, Chopin); 21,30 Prix Italia 1959: «Ne u-miramo sami« — radijska drama Alfreda Ar.derscha- 23,10 Toshiro Mayuzumi, 8.05 V glasbi po svetu; 9.00 Konstantin Paustovski: Poroč nlk Smid — I.; 9.20 Pojo zabavni zbori; 9 40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Dva prizora iz opere Lucia Lammermmorska (Nada Vidmar in Miro Brajmk); 10,35 Ritmi današnjih dni; 11.00 L. M. Škerjanc. 8 nokturnov (Izvaja avtor) — D Švara: Suita za violino in klavir (Karlo Rupel — violina, pri klavirju avtor); 11.45 Pesmi iz NOB; 12.00 Uvertura in ples iz Ponchiellijeve opere La G«o conda; 12.15 Zabavna ruleta; 12.45 «Koliko te ljubim«: 13.30 Napevi, ki jih radi poslušate; 14.35 J. Brahms: Variacije na Paganinijevo temo (Igra pianist Friedrich Wuehrer); 15.40 James Jones: Izkoreninjenci; 14,20 Šport —in športniki; 16,00 Petkov koncert ob štirih; 17.20 Zabavne melodije z orkestrom Hans Carste; 17 40 Umetne in narodne pesmi; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Polke in valčki; 20.00 Zabavni orkestei RTV Beograd; 20.30 Kaj je sonata?: 21 15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Nočni operni koncert, 23.10 Ameriške popevke; 23 30 J. S. Bach: Partija št. 6 v e-molu — Izvaja pianist Paul Badura — Skoda. Ital. televizija 13.70 TV šola; 17.00 Otroška oddaja; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 Sintonia; 19.45 Sti-riglasno; 21.00 Eugene Schibe in Ernest Legouve: ((Ljubezenski dvoboj« — komedija v treh dejanjih. V prvem odmoru Desetletnica evropske radijske zveze. od Palmanove, pri železniškem križišču San Giorgio di No-garo, in še dalje, imamo na selja Turgnano, Stella, Varmo. Ob koncu pa je Tilment, največji hudournik. To bi biie nekakšne prometne vodne poti, po katerih so novi naseljenci prodirali od izliva navzgor (vsi ti potoki se izlivajo v laguno pri Maranu), v notranjost, kjer so ob bregovih teh potokov morale že biti nekakšne koče za poljedelce in drvarje, in tu so morala Liti nekakšna skladišča za žito in les, hlevi za rejo konj itd. Za družine ali zadruge, ki so vse to oskrbovale, so morala obstajati posebna bivališča, pa tudi mlini za mletev pridelkov. Ko sta bili razdejani mesti Oglej in Concordia (Concordia leži prek Tilmenta, tik pod železniškim križiščem Portogrua-ro), je bilo paradi neprestanih vpadov krdel v manj kot sto letih opustošeno ozemlje, ki je postalo neobljudeno in zapuščeno, zemljišča pa vsa tako zarasla, da je bila vsa tako imenovana «Bassa Friulana« neprehodna zaradi nastalih dobrav in močvirij. Ko so oglejski patriarhi prejeli v dar od nemških cesarjev v IX. in X. stoletju vse ozemlje od Soče do Livence, torej še prek Tilmenta, do Pordenona, od glavne rimske ceste do morja; in ko so kasneje prenehali vpadi, prodiranje in divjanje tolp. so patriarhi — v upanju, da se bodo časi pomirili poklicali na to ozemlje skupine ljudi iz Karmje (Lgdince) in s Krasa pa Slovence. Postopno so ti novi naseljenci iztrebili gozdove, poravnali tla in jih spremenili v orno zemljo ter obnovili tudi stare rimske ceste De-cumane (to je one, ki peljejo od severa proti jugu) in Car-done (to je one, ki vodijo od Vzhoda proti Zahodu), široke 18 čevljev (t. j. okrog 6 m). Med Decumane se je prištevala tudi cesta Emilia-Alpinate, ki je peljala iz La-tisane v San Giorgio di No-garo, prek Palazzola, in Via Crescentia, ki je šla iz Por-tum Tisanae, ob bregu Tilmenta, prek Pieve di Rosa, vasi, ki je ležala takrat na levem bregu reke in ki so jo zaradi neprestanih poplav Tilmenta pozidali še bolj v notranjosti, kakih 6 km od levega brega. Ko pa vse to ni pomagalo, so jo kar prenesli na desni breg, kjer je še dan-danes, komaj dober poldrugi km od njega. Iz tega izhaja, da vise tla proti jugovzhodu in tja se je Tilment razlival in poplavljal še huje. Cesta se je pri Codroipu spojila s konzularno cesto, ki je vodila v Postojno in dalje v Ljubljano. Ceste Cardone pa so šle od Tilmenta proti Vzho-du in nato ob obeh obrežjih rečice Stella do križišča s cesto Emilia-Alpinate, ki je šla, kot smo že dejali, iz Latisa-ne. Vzdolž teh cest so se skupine bivališč onih prebivalcev, ki so se s pristankom oglejskih patriarhov tu naselili in nekako utrdili, da bi bili varni pred pogostimi vpadi. Na obrežju rečice Stella so nastale druga proti drugi tudi take utrjene vasi; začenši od južne strani so to bile: Prečenik — Palazzolo; Počenja — Rivarotta, Rivalta — Driolassa; Teor — Rove-redo; Rivignan — Ariis; Sivi-glian — Castellutto; Isernico (Jezernik) — Sterp. Ob cesti Crescentia, na levem bregu Tilmenta, so nastale: Canos-sio, Madrisa, Varmo, Muen-chemberg, Belgrad Bocunm* berg (Bugnins), Pieve di Rosa, Blavus (Plaveč) itd. RIHARD OREL (Nadaljevanje sledi) HOROSKOP ZA DANES_ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Brez tveganja ne bo šlo, če hočete povečati svoj ugled. Končno boste našli, kar iščete. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri sklepanju dogovorov bodite previdni. Ne vmešavajte se v tuje spore; utegnili bi vam naprtiti odgovornost za pomoto. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Polastil se vas bo nemir, ker ne morete kontrolirati sa. mi nekega dela. Pri presoji skušajte biti objektivni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Popolno soglasje z osebo, ki vam je pri srcu. Današnji večer je kakor nalašč, da ga prebijete v družbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo verjetno je, da boste srečali osebo, ki ste jo imeli radi m ki je že dolgo časa niste videli. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne poverite neke naloge osebi, ki je slabo organizirana. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Ne zaupajte preveč spret-nim ljudem, ker utegnete doživeti razočaranje. Hladnost ljubljene osebe je verjetno posledica nesporazuma. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pri poslih ni na mostu sentimentalizem. Neko srečanje vam bo zbudilo radovednost. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Bolje da priznate napako, kakor da vztrajate po poti, ki vam ne more prinesti nič dobrega. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.) Lep uspeh nad vašimi nasprotniki. Mislite predvsem na svojo prihodnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne razpravljajte z osebami, ki se izgubljajo v drobnjakar, stvu. Ce se morate izjaviti, počakajte na ugodnejši trenutek. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Pri ponudbah bodite odkriti. S svojimi izkušnjami boste mogli dobro svetovati znancu v težavah. ~ Alt ti veruješ, da spada tudi to v smučarski tečajJ 36 let olimpijskih iger na snegu in ledu Od Chamonixa do Squaw Valleya Prva uradna zimska aiimpiada 1.1924 v Chamonixu v Franciji ■ Doslej vodijo Norvežani Sonja Henie junakinja junakov, Toni Sailer šele četrti ■ SZ, nova velesila SQUAW VALLEY, 11. — Ko se bo ameriška smučarka Andrea Mead-Lawrence s prižgano bakljo spustila z najvišjega zasneženega vrha v «Dolino indijanske žene*, bodo trombe in fanfare zai grale himno in na slavnostni jambor se bo dvignilo 36 zastav držav. S tem bodo otvorjene VIII. zimske olimpijske igre v Squaw Val-leyu. Ob tej priložnosti ne bo odveč, če si na kratko ogledamo zgodovino zimskih olimpijskih iger, kako je do njih prišlo, kako so se razvijale in kdo so bili njihovi zmagovalci Od prvih iger do današnjih Moderne olimpijske igre so se začele 1. 1896 na pobudo Francoza Pierra De Coubertina, toda prvotno so bile omejene le na poletne igre, ker se z zimskimi ni nihče resneje ukvarjal. Toda že na olimpiadi v Londonu 1. 19u8 so se predstavniki nekaterih držav dogovorili^ da bodo pomerili svoje moči tudi v nekaterih zimsko-šport-nih disciplinah. Tako se še istega leta oktobra tekmovali v Londonu v umetnem drsanju za moške, ženske in v parih, v sankanju in v skijerin-gu Švedi, Nemci, Rusi, Argentinci in Angleži. Pred o-limpiado v Anversu v Belgiji od 23. do 29. aprila 1920 se je sedem reprezentanc pomerilo v umetnem drsanju in v hokeju na ledu in na tej olimpiadi je bile končno tudi sklenjeno osnovanje rednih zimskih olimpijskih iger. Prve uradne zimske olimpijske igre so bile v francoskem alpskem središču Chamonixu od 25. jan. do 4. febr. 1924, druge v St. Moritzu v Švici od 11. do 19 febr. 1928, tretje v Lake Placidu v ZDA od 4. do 13. febr. 1932, četrte v Garmisch - Partenkirchenu v Nemčiji od 6. do 16. febr. 1936, petek v St. Moritzu od 11. do 29. febr. 1948, šeste v Oslu na Norveškem od 14. do 25. febr. 1952 in sedme v Cortini d Ampezzo v Italiji od 26. jan. do 6. febr. 1956. Od prvih zimskih olimpijskih iger do današnjih se je marsikaj spremenilo. Na prvih igrah v Chamonixu so tekmovali v naslednjih disciplinah; v teku na 18 in 50 km, v klasični kombinaciji (18 km in skoki), v umetnem drsanju (moški, ženske Iti pari), v hitrostnem drsanju, v štirise-dežnih bobih in v hokeju. Ta program se je seveda postopno razširil in na olimpiadi v Garmischu so vključili vanj tudi alpske discipline (slalom, veleslalom in smuk za moške ter veleslalom za ženske) in sankanje. Na naslednji olimpiadi v Oslu so odpadle alpske discipline za kombinacijo. Tekmovanja v teku so dopolnili 1. 1936 s štafeto 4x10 km. V Oslu 1. 1952 so prvič nastopile v tekih na 10 km tudi ženske, 1. 1956, pa je bila v program vključena tudi ženska štafeta 3x5 km. Namesto teka na 18 km je bil uveden tek na 15 km ter nova srednja proga na 30 km. Na olimpiadi v Cortini so izključili iz olimpijskih programov tekmovanje v bobu češ, da je zaradi hitrosti čez 100 km iivljensko nevarno. Norvežani vodijo toda kako dolgo še ? Ze od prvih olimpiad so imeli glavno besedo Skandinavci z Norvežani na celu. Njihove izredne sposobnosti so prišle do izraza predvsem v dolžinskih tekih, v hitrostnem drsanju, v umetnem drsanju (pred vojno) in v skokih. Glavna privlačnost zimskih i-ger do nastopov Rusov so bile borbe med Finci, Švedi in Norvežani. S pojavom Rusov v Cortini pa se je položaj precej spremenil. Takoj so se namreč uveljavili kot najpopolnejša ekipa, ki je imela slaba mesta samo v alpskih disciplinah in v umetnem drsanju Zavzeli so drugo mesto in zbrali točke v vseh disciplinah. Po sedmih olimpijskih igrah je vrstni red držav gle- de na zlate kolajne naslednji: 1. Norveška 35 zlatih kolajn, 2. ZDA 20, 3. Finska 14, 4. in 5. Švedska in Avstrija 11, 6. Nemčija 9, 7. in 8. Švica in SZ 8, 9. Kanada 6, 10. Francija 4, 11. in 12. Anglija in Italija 3, 13. Belgija 1. Števila osvojenih srebrnih in bronastih kolajn ne moremo navesti, toda že samo število osvojenih zlatih kolajn pokazuje veliko premoč Norvežanov, ki pa je v zadnjem času že močno zmanjšanja. Edinstven podvig so napravili Rusi, ki so z eno samo udeležbo zbrali kar 8 zlatih kolajn (v Cortini) in osvojili med državami prvo mesto. V nekaterih disciplinah v zgodovini zimskih olimpiad so imele nekatere države izključni primaf. V tekih, hitrostnem drsanju in v skokih so prevladovali Skandinavci, katerim so se sedaj pridružili še Rusi. Alpske discipline so postale domena alpskih držav in v prvi vrsti Avstrijcev. V umetnem drsanju so po vojni najboljši Amerikanci, v hokeju na ledu pa Kanadčani, ki so doslej samo dvakrat dopustili, da so jim naslov odnesli Angleži 1. 1936 in Rusi 1. 1956. Zvezdniki Zimske olimpijske igre imr-jo prav tako kot letne, tudi svoje, junake, ki so zaradi svojih izrednih podvigov postali takorekoč legendarni Brez konkurence je na prvem meaiu največja umetna drsalka vseh časov Norvežan-ka Sonja Henie. V svojih izvedbah je bila ntprekosljiva. Bila je absolutna zmagovalka na treh olimpiadal; 1928, 1932 in 1936. Na vrhuncu svoje slave jo je premamil Hollywood. Na drugem mestu je največji norveški hitrostni drsalec Ballangrud. Triumfiral je na olimpiadi v Garmisch-Par-tenkirchenu, kjer je osvojil zlate kolajne na 500 m, 5000 m in na 10.000 m, prvo zlato kolajno pa je osvojil že 1. 1928 v St. Morritzu na 5000 m. Na tretjem mestu je najslavnejši od bratov Ruud-Bir-ger, ki je bil absolutni zmagovalec v skokih na olimpiadah 1. 1932 in 1936. 4., 5. in 6. mesto si delijo Avstrijec Toni Sailer, zmagovalec v vseh treh alpskih disciplinah 1. 1956, Norvežan Andersen, zmagovalec v treh disciplinah hitrostnega drsanja 1. 1952 ter tekač Norvežan Haug, ki je na prvi olimpiadi 1924 v Chamounixu osvojil tri zlate kolajne. Na 7. do 9. mestu so umetni drsalec Avstrijec Schaefer, ki je osvojil zlato kolajno 1. 1932 in 1936, Amerikanec Button z dvema zlatima kolajnama v 1. 1948 in 1952 ter Sved Graf-stroem z dvema zlatima kolajnama iz 1. 1924 in 1928. Na 10. mesto je uvrščena Američanka Mead - Lawrence, zmagovalka v slalomu in v veleslalomu v Oslu 1. 1952. In letos...? Na letošnji olimpiadi v Squaw Valleyu bosta imeli glavno besedo moštvi ZDA, ki se je kot domačin še posebno skrbno pripravljalo, ter SZ, ki je med vsemi morda še najbolj izenačeno. Norvežani bodo skupno z Avstrijci predstavljali tretjo silo (eni na ledu in v skokih drugi v alpskih disciplinah), ostale države, posebno Francia in Nemčija ter mogoče še Italija, pa lahko računajo kvečjemu na kakšno zlato in nekaj več srbrnih in predvsem bronastih kolajn. «»------ HOKEJ NA LEDU ZDA-ČSR 5:5 LOS ANGELES, 11, — Olimpijski reprezentanci v hokeju na ledu ZDA in Češkoslovaške sta se včeraj zvečer v Los Angelesu razšli z neodločenim izidom 5:5. Prejšnji teden so Amerikanci premagali Ceho-slovake s 4:3. V Colorado Springsu je reprezentanca Sovjetske zveze premagala formacijo univerz v Denverju in Coloradu z 9:7 Svetovno prvenstvo v ciklokrosu iWRTi mmem ms ss Renato Longo (levo) in Amerigo Severini (desno) bosta najresnejša kandidata za zmago na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu, ki bo v prihodnjih dneh v Tolosi v Španiji. Longo je sedanji svetovni prvak in tudi na nedeljskem državnem prvenstvu je osvojil prvo me sto pred svojim najnevarnejšim tekmecem Saverinijem. Poleg njiju bosta zastopala Italijo na svetovnem prvenstvu še Graziano Pertusi in Romano Ferri ........................................................................................................ niiiiiiiiniiniuiiiiiHimiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniitiilHtiiMiiiim..... Mnenje ameriške revije «Sport Illustrated» I Kdo so favoriti v Squaw Valleyu? Športnikom Sovjetske zveze obetajo 13 zlatih kolajn NEW YORK, 11. — Ugledna ameriška športna revija «Spor UlustradeU je objavila seznam favoritov za posamezne discipline na zimski olimpiadi v Squaw Valleyu. 19 FEBR : 30 km: Sixten Jernberg (Sved.) Smuk (moški): Adrien Du-villard (Fr.) Umetno drsanje dvojic: Barbara Wagner-Bob Paul (Kan.) Hokej: Kitchner - Waterloo, Dutchmen (Kanada) 20. FEBR.: 10 km (ženske): Marija Gu-sakova (SZ) Smuk (ženske): Traudl He-cher (Avst.) Hitrostno drsanje na 5000 m (ženske): Tamara Rylova (SZ) 21. FEBR : Biathlon: Aleksander Pruva- lov (SZ) Hitrostno drsanje na 1500 m (ženske): Valentina Stenina (SZ) Veleslalom (moški); Karl Schranz (Avst ) 22. FEBR.: Hitrostno drsanje na 1000 m (ženske); Klara Guseva (SZ) Nordijska kombinacija: Tor-mud Knutsen (Norv.) 23. FEBR.: Veleslalom (ženske): Penny Pitou (ZDA) Hitrostno drsanje na 3000 m (ženske): Lidija Skiblikova (SZ) Umetno drsanje (ženske): Carol Heiss (ZDA) 15 km (mošiki): Sixten Jernberg (Sved.) 24. FEBR.: Hitrostno drsanje na 500 m (moški): Evgenij Grišin (SZ) Slalom (moški): Karl Schranz (Avst) 25. FEBR : Štafeta 4x10 km (moški): Sovjetska zveza Hitrostno drsanje na 5000 m (moški): Valerij Kutov (SZ) 26 FEBR.: Štafeta 3x5 km (ženske): Sovjetska zveza Slalom (ženske): Betsy Snite (ZDA) Hitrostno drsanje na 1500 m (moški): Boris Stenin (SZ) Umetno drsanje (moški): David Jenkins (ZDA) 27.: FEBR : 50 km (moški): Aleksej Kuz-necov (SZ) Hitrostno drsanje na 10.000 m (moški): Vladimir Siljkov-ski (SZ) 28. FEBR : Samostojni skoki: Juhani Karkinen (Fin.) — «1»---- Moštvo «Bianchi» MILAN, 11. — Voditelji kolesarske hiše «Bianchi» inž. Toniolo in De Grandi sta danes uradno predstavila kolesarsko moštvo «Bianchi» kate. ro sestavljajo; Rcnchini, Chio-dini, Musone, Mezzacurati, Ca-talano, Barale, Piemontese in Domenicali. Moštvo «Bianchi» se bo udeležilo vseh državnih klasičnih dirk. .•••. . Včeraj popoldne na stadionu San Siro v Milanu Preizkušnja mladih nogometašev za olimpiado in jun. turnir FIFA Med olimpijskimi kandidati so tudi člani Triesline Varglien, Ma-gistrelli in Del Negro, ki pa niso nastopili Levo: Pogled na del drsališča v Squaw Valleyu, ki bo zamrznjeno na umeten način. Desno: Eden izmed številnih hotelov za smučarje s prostorno teraso za sončenje mIXjAN, 11. — V okviru prvega splošnega in panoramskega pregleda mladih nogometašev za olimpijski nogometni turnir in za mladinski nogometni turnir FIFA, sta bili danes na stadionu San Siro v Milanu dve selekcijski preizkušnji, v katerih se je tehničnima komisarjema profesionalnih in diletantskih reprezentanc Vianiju in Canestriju predstavile okrog 40 nogometašev. Namen teh dveh selekcijskih preizkušenj je bil, dati obema komisarjema priložnost za o-rientacijo na mlade sile in ustvariti na osnovi teh dveh prvih treningov in še vseh. ki bodo sledili, bolj ali manj čvrsto bazo, na kateri bo lažje graditi. Seveda se bo za prihodnje treninge seznam kandidatov še razširil predvsem na tiste mlade nogometaše enajsto, ric A liige, ki so še diletanti, ki pa imajo tudi že določene izkušnje in ki že danes predstavljajo v italijanskem nogometu dokaj zanesljivo prihod-njost. Razen tega morata tehnična komisarja pripraviti tudi enajstorico, ki se bo 2. ali 6. marca pomerila z odgovarjajočo enajstorico Švice in potem še v enajstoricami Anglije, Norveške, Nizozemske in Turčije ter z juniorsko enajstorico, ki bo pred turnirjem FIFA na Dunaju imela glavno preizkušnjo v Madridu proti Španiji. Čeprav — kot že rečeno — komisarja nimata dokončne formacije, pa je že mogoče predvidevati, da se bo defenzivni del enajsterice, ki bo branila čast Italije na olimpijskem turnirju oslamjala na Mi. lan, od katerega so med kandidati Alfderi, Noletti, Trebbi, Pelagalli, Salvadore in Trap-patoni, poleg njih pa še na Cassanija (vratar Juventusa), Malatrasija in Marinija (Fio-rentina in Bologna), srednjega krilca Vargliena od Triestine in Juventusovega krilca Leon-cina, medtem ko so za sedaj za napad na razpolago: Corso (Inter), Benetti (Fiorentina), Fogar in Bettini (Milan), Fa-valli in Burgarelli (Bologna), Magistrelli in Del Negro (Trie. stina), Cella (Novara), Orlando (Roma), Tomeazzi (Močena) in Moschino (Torino). »OLIMPIJA« Olimpijski kandidati, ki so se udeležili današnjega panoramskega treninga, na katerem pa niso bili prisotni vsi. ki so bili sklicani, so bili razdeljeni v dve formaciji: rdečo in modro. *RDECI»: Cassani; Malatra-si, Trebbi; Pelagalli, Salvadore, Trapattoni; Fogar, Cella, To-meazzi, Moschino, Bettini. »MODRI«: Rusconi; Masetto, Marini; Mazzia, Padretti, Leon-cini; Benedetti, Cavallito. Orlando, Saccani, Ciccolo. Prvi polčas je trajal kake pol ure. Rdeče moštvo, v katerem sta izstopala napadalca Moschino in Tomeazzi. je bilo v precejšnji premoči. Igralo je pretežno v napadu, redke protinapade nasprotnikov pa je sproti razbijal odlični Salvadore. Prvi gol je dosegel Mo. schino z diagonalnim strelom z desne, ki je presenetil vratarja, drugi gol pa je realiziral Tomeazzo iz voleja. V drugem polčasu, ki je trajal 21’, ni bil dosežen noben gol. V 14’ je moral zapustiti igrišče Moschino zaradi poškodbe pod kolenom. Moštvo «modrih» je zamenjalo vratar, ja Rusconija z Bonollom, moštvo «rdečih» pa je bilo precej spremenjeno JUNIORJI Juniorji so igrali dva polčasa po 30’ pod vodstvom trener, ja Puppa. Nastopili so v na- Mazzar.ti; Panza, Rivera, Pe-troni, Ferrario, Longoni. SOLBIATESE: Capasciutti; Corsi, Borsani; Fenocchi, Assi, Cantoni; Fachinetti, Azzimonti, Scadro, Paoloni, Di Stefano. V drugem polčasu je Rosato zamenjal Facchettija, Bonfada pa Longonija. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 8' Rivera, v 15’ Scadro, v 21’ Ferrario: v drugem polčasu v 6’ Rivera, v 8’ Ferrario, v 11’ Riviera, v 12’ Rivol-ta. v 25’ Rivera. Zlasti se je med juniorji odlikoval Rivera. * * * Tehnični komisar za državne reprezentance Viani je po obeh treningih dejal, da je bil zadovoljen z njima, da Da so še drugi igralci, ki zaslužijo preizkušnjo. Zaradi tega bodo v prihodnji seznam olimpijskih kandidatov vključeni nekateri novi igralci. Najbolj pohvalno pa se je Viani izrazil o Riveri. «»-------- PRVENSTVO C LIGE Tekma Legnano-CRDA ponovno odložena LEGNANO, 11. — Zaostal« nogometna tekma C lige Legnano-CRDA (Tržič) je bila danes ponovno odložena zaradi zasneženega igrišča v Le-gnanu. Vodstvi obeh moštev sta se sporazumeli, da bosta Včeraj popoldne na stadionu v Veroni Verona-T riestina 1:0 za prvenstvo rezerv Lonardi strelec edinega gola - Rocco izključen v prvem polčasu VERONA, 11. — V tekmi za prvenstvo rezerv skupine B je danes Verona premagala Triestino z rezultatom 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dosegel v 7’ drugega polčasa Lonardi s skoraj neubranljivim strelom. Koti: 7:3 za Triestino. Sodniku Rimoldiju iz Milana sta se enajstorioi predstavi. li v naslednjih postavah: VERONA: Basiliani; Bazzo-ni, Bissoli; Carletti, Cavattoni, Chesini; Cičeri, Galassini, Lonardi, Maccacaro, Nicoletto (Ravanini, Sorio). TRIESTINA: Rumich; Tuliš, si, Čepar; Pellegrini, Dudine, Rocco; Auber, Scala, Forti, Mantovani, Colaussi. V drugem polčasu je De Min zamenjal Rumicha, Gallinotti pa Fortija. Rocco je bil izključen iz igre v 26’ prvega polčasa. Tehnični nivo igre obeh e-najstoric je bil skromen, kljub temu pa bi Triestina zaslužila vsaj neodločen rezultat zaradi večje ofenzivne igre, ki je prišla do izraza v številnih strelih proti vratom in tudi v kotih v razmerju 7:3 v njeno ko. rist. Posebno v drugem polčasu je imela tržaška enajstori-ca več od igre, vendar pa je bil njen napadalni kvintet sla. bo registriran pa tudi obramba domačih je bila vedno na mestu. Del prvega in ves drugi polčas je morala Triestina zaradi izključitve Rocca igrati z deset igralci, kar se je vsekakor poznalo. (Fr.), Fiorentina. B: Cenoa, Roma, Partizan (Jug.), Vasas (Madž.), Mila*’ Muenctien litem.), Bologna/ Torino. Nekatere tekme bodo odigrane na igriščih v Pisi, Carrari, Forte dei Marmi in v LuccM-Finale bo 29. febr. v Vi*" reggiu. Svetovno nogometno prvenstvo 1962 SANTIAGO DEL CILE, M’ — Predsednik izvršnega bora svetovnega nogometne?* prvenstva 1962 Carlos DitboJ* Pinto je med tiskovno konferenco izjavil, da bo v sobot” odpotoval Basel, kjer bo DIRKA PO SARDINIJI Doslej uradno vpisana tri kolesarska moštva CAGLLARI, 11. — Za tretjo kolesarsko dirko po Sardiniji se je danes uradno prijavilo moštvo G. S. Molteni s svojim kapetanom nizozemskim prvakom Piet Daemenom in z njegovim rojakom Coen Nie-stenom. Doslej prijavljena moštva za dirko so; MOLTENI: Daemen (Niz.), Messina, Natucci, Niesten (Niz.), Vlayen (Belg.). PHILCO: Brankart (Belg.), Carlezi, Ciampi, Emile Daems (Belg.), Maule. C3ARPANO: Nencini, Defilip-pis, Ferlenghi, Gaggero, Co-letto. slednji formaciji proti Solbia- j tekmo odigrali 13. marca ko tese: j bo prvenstvo počivalo zaradi JUNIORJI: Zofi;, Rosetti j mednarodne tekme Italija-Spa- Facchetti; Castano, Bercellino, I nija MLADINSKI NOGOMET Samo 7 inozemskih moštev v Viareggiu VIAREGGIO, 11. — S tekmo Milan - Muenchen (Bavarska) na stadionu «Pini» v Viareggiu se bo v petek 19. febr. začel XXII. mednarodni mladinski nogometni turnir za pustni pokal Viareggia na katerem bo v dveh skupinah nastopilo 7 inozemskih in 9 italijanskih moštev. A: Sampdoria, Lazio, Šibenik (Jug.), Dukla (CSR). Lewsky (Bolg.), Udinese, Bordeaux konec februarja pripravljal”? zasedanje organizacijskega nabora prvenstva. Carlos Ditborn je tudi “*j jal, da bo predlagal rok 15. maja do 15. junija za finalni del prvenstva, čepr*v priznava, da Španija, ItaliJ* in Francija tega roka ne Diarejo sprejeti, ker do takr*j še ne bodo zaključena ”1' državna prvenstva. Za 6 ^ dežev za tltme finalnega o”" la so predlagana mesta Ari”3' Antofagasta, Laserena, ValP3‘ raiso, Talca in Concepsi””-Ditborn je še dostavil, da P” v Evropi obiskal Francij”' Španijo in Zah. Nemčijo,. ”3 bi voditelje deh držav pri””-bil za boljšo organizacijo svetovnega prvenstva 1962. «»------- »3-Tre« v Madonna di Čampi*1*0 Vse reprezentance so že na mestu MADONNA DI ČAMP#} reprezentance, ki se bodo Carskega tekmovanja «3-Tfe di Campiglio. LIO, 11. — Vse inozemske eležile tradicionalnega smu‘ » so že zbrane v Madonu® K že najavljenim Francozom se je pridružil še De?i. Stamos, doma pa je ostal Avstrijec Helmut Schaller. Od Italijanov manjkata še Enrico Senoner in ~Francesc» De Florian, zaradi česar vsa upanja italijanskega z8‘ n* stopstva trenutno položena Helmuta Gartnerja, ki Pa najbrž ne bo mogel uvelja”1 IZ MEDNARODNIH BOK FULLMER - GIARDELLO BOZEMAN (Mantova), 11. — Svetovni prvak srednje kategorije po verziji NBA Full-mer bo hranil svoj naslov pro. ti Joeyu Giardellu 20. aprila v Bozehamu v državi Montana. Dvoboj b"o na univerzitetnem stadionu, ki lahko sprejme 12.500 gledalcev. DE MARCO PREMAGAN BOSTON, 11. — Ameriški boksar srednje kat. Denny Mo-yer je premagal včeraj zvečer s tehničnim K. O. v 2. rundi bivšega svetovnega prvaka welter kat. Tonyja De Marca (ZDA). Sodnik je prekinil dvoboj, ker se je De Marcu odprla rana na čelu, zaradi kate. re ni bil sposoben nadaljevati borbe. Moyer in De Marco sta trčila z glavama v prvi rundi. AKTIVNOST BECERRE MEXICO CITV, 11. — Svetovni prvak petelinje kat. Jose Becerra se bo aprila boril v glavnem mestu Mehike. Njegov nasprotnik še ni določen, predlagali pa so mu tri in sicer Belgijca Cossemynsa, Irca Mc Ilroya ter Portugalca Joffreja. ZMAGA PAPPA DUNAJ, 11. — Po 5-mesečni neaktivnosti je madžarski boksar Laszlo Papp, ki je tudi kandidat za evropski naslov srednje kat., premagal po točkah v 10 rundah Ameriškega boksarja srednjetežke kategorije Louja Perryja. PONUDBE MOOREJU NEW YORK, 11. — Ameriški organizator J. Fugazy je ponudil Arche Mooreju garancijo 200.000 dolarjev (okrog 130 mi. lijonov lir) če brani svoj naslov svetovnega prvaka srednjetežke kat. proti Nemcu Eri-chu Schoeppnerju. Nemcu je za ta dvoboj ponudil 50.000 dolarjev (okrog 33 milijonov lir). D’AMATO TOŽEN NEW YORK, 11. — C us D’A_ mato, prokurator bivšega svetovnega prvaka težke kategorije Ingemara Pattersona, je bil sDOznan za krivega, da ni odgovoril na poziv glavnega državnega prokuratorja. Razsod ba bo izrečena 8. aprila. D’A-mata lahko kaznujejo z zapori??1 010 enega leta in z globo 1000 dolarjev. kurence. Avstrija računa pr” vsem na Pepija Gramsh3!” merja (ki bo skušal nad*«, vati tradicijo svojih [. ših odsotnih rojakov), na ee muta Sohranza in na ES0 . Zimmermanna II., ki se je ?, vsem pozdravil po poškodbi začetku sezone. Francozi *. zanašajo v glavnem na AtP_ na, na še vedno odlična Ge” gesa Duvillarda in La ter na mladega Stamosa. s j. carji imajo najboljšega Pr.e, stavnika v Robertu Gruenn1”’ derju, pa tudi Wyrsch in P*0*j si sta bilja od ostalih. *“ Nemci je v tem trenutku » tovo najboljši Leis Gunthe1^ Vse tekmovalci, vključno Amerikanci in Kanadčani) se v teh dneh vestno priP”3. ljali na tekmovalnih Pr0%*, Vdorni '/tronor in Vvils* nrVfl * iti” Včeraj zvečer je bilo prv” sedanje razsodišča, katere ^ so prisostvovali tudi dele?*, osmih držav udeleženk Iet njega tekmovanja. jj Danes je v Madonna . Campiglio začelo snežiti, *?.. bi utegnilo ovirati tekm”*, nja, ki se bodo začela )a m Na popoldanskem zaseda”! mednarodnega razsodišča Jj, bile izžrebaane startne 3*eVie. ke. Proea za intriitnii slalom, Proga za jutrišnji --.j, ki se bo začel ob uri je trasirana na Pob0 i, Spinale v Dolomitih Bre5L Start bo "na koti 2119 m. ” j ga je dolga okrog 2000 višinsko razliko 600 m. PRETRESLJIVE ZGODBE VOŠČENI KIPI a. Alfred Mc Lelland Burrage Med tistimi nepremičnimi kipi v togem in nenaravnem stavu se je nekam čudno odražal kip groznega zdravnika, morda zato, ker je nekoliko močnejii žarek luči padal ravno nanj. Hewson je osupnil pred tisto smešno odličnostjo, ki jo je presneto sposoben rokodelec izobličil na tistem obrazu. Predirno ga je gledal trenutek, ki ga ni bilo kon”a in potem je obrnil obraz v drugo stran. «Tudi on je voščeni kip kakor vi vsi,» je Hawson izzivalno zamrmral. «Vsi ste samo voščeni kipi.» Vsi so bili samo voščeni kipi, že toda voščeni kipi se ne premikajo. Ne morem reči, da je koga zalotil pri najmanjšem gibu, a v kratkih hipih, ko se je oziral za hrbet, je opazil, da je nastalo med kipi pred njim nekaj komaj vidnih premikov. Za Crippena, recimo, se je zdelo, da se je obrnil proti desni za vsaj eno stopinjo. Razen, če ta občutek ne prihaja od tega, je pomislil Hewson, ker naslanjača ni postavil na prejšnje mesto. Toda nekaj je bilo tudi s Fieldom in Greyem, brez dvoma je eden od njiju zganil z rokami. Hewson je za trenutek zadržal dih in se umiril, da bi zbral pogum kakor človek, ki se pripravlja, da bi vzdignil težko utež. Spomnil se je besed raznih svojih ravnateljev pri časopisih in se je grenko nasmehnil. «.in še kako so se pritoževali, da nimam domišljije!* je de- Potem je potegnil iz žepa notes in pisal: «Smrtna tišina in tajinstveno bolščanje kipov. Kakor da bi bili na dnu morja. Hipnotični pogled doktorja Bourdetta. Zdi se, da se kipi premikajo, ko jih nihče ne gleda.* Zaprl je notes in bliskovito pogledal naokoli ter se preplašeno ozrl. Ničesar ni slišal in ne videl, a bilo je kakor da bi bil nekaj zaznal z nekakšnim šestim čutom. Obrnil je oči v blede poteze Lefroya, ki se je smehljal s praznim nasmehom, kakor da bi hotel reči; «Zdaj nisem bil jaz!* Seveda ni bil on in ne kakšen drug tistih kipov: vsega so bili krivi le njegovi živci. Ali pa tudi ne? Kaj če se Crippen ni zopet premaknil, ko je bila njegova pazljivost drugje? Na tega človečka se res ni mogel zanesti. Dovolj je, da za hip odmakne oči od njega, že ti brz spremeni položaj. «In tudi drugi delajo tako, stavim glavo,» je godrnjal sam pri sebi in se na pol dvignil iz naslanjača. Ne, ne, ne bo šlo dobro! Raje kar pojde. Ne bo vso noč pri teh voščenih kipih, ki se premikajo, brž ko odvrne pogled od njih. Hewson je zopet sedel. Prejšnji sklep je bil poniževalen in bedast. Pred seboj je imel vendar samo voščene kipe, ki se ne morejo premikati. Samo to si mora vbiti v glavo, pa bo vse v redu. Zakaj pa je torej ta tihi nemir vse naokoli, to lahno valovanje v zraku, ki ne more skrhati tišine in ki se pojavlja, kamor pogleda preko robov svojega vidnega kroga? Sunkovito se je obrnil, da bi ujel sladko poguben pogled doktorja Bourdetta. Ne da bi porabil trenutek za kaj drugega, se je zopet nepremično zagledal v Crippena. Oho, to pot bi ga bil kmalu zasačil! «Pazi se raje, ljubi Crippen... in tudi vsi ostali! Naj vidim enega, da se premakne, pa vas vse zdrobim na kose. Razumete?* Moral bi bil oditi, si je mislil. Na podlagi tega, kar je že videl, bo lahko o zadevi napisal ne enega, pač pa deset člankov. Zakaj torej še ne gre? Časopisu «Morning Echo* ne gre za to, koliko časa je prebil tam in mu nikoli ne bo do tega, če bo spis dober. Že, ali nočni čuvaj tam zgoraj bo bril norce iz njega. Kaj pa ravnatelj? Kdo ve, če se ravnatelj ne bo izvijal zastran tistih pet funtov, ki jih on tako potrebuje... Ko bi vedel, ali Roza zdajle spi ali bedi in misli nanj? Planila je v smeh, ko ji je razložil svoj načrt... Ne, tu se pa vse neha! Dovolj nadležno je, da se tisti voščeni kipi lahko pregibajo, ko jih nihče ne gleda; da pa celo dihajo, to je pa že preveč! Prav zdaj je nekdo dihal, ali pa se mu je zdelo, da se le njegovo dihanje vrača iz večje ali manjše oddaljenosti. Nepremično je obstal in napeto prisluhnil. Potem se je nasmehnil... Tisto dihanje je bilo njegovo... razen če je prizadeti opazil, da nekaj sumi in je pri priči nehal dihati. Hewson je bliskovito obrnil glavo in pazljivo gledal tiste besne in srepe oči. Njegov pogled pa je povsod srečaval le prazne voščene obraze in povsod je čutil, da je zamudil le za majhen delec sekunde gib roke ali noge, nemo odpiranje in hipno zapiranje ustnic, utrip obrvi ali pogled za sporazumevanje, ki pa je brž ugasnil. Vsi so bili videti kot poredni otroci v šoli, ki šepetajo, so nemirni in se smejejo za učiteljevim hrbtom, ko pa učitelj obrne pogled vanje, si brž nadenejo videz nedolžnosti. Saj ni mogoče! Nikakor ni mogoče! Moral se je nečesa oprijeti, napeljati misel na nekaj, kar bi bilo docela v zvezi z vsakdanjim življenjem, z londonskimi ulicami, od sonca osvetljenimi. On je Raymond Hevvson, časnikar brez uspeha, a človek, ki živi in diha; medtem ko so kipi samo lutke, ki se ne morejo pregibati ne šušljati. Kaj zato, če je njihova podoba natančen posnetek podobe slovitih morilcev? To so samo voščene figure, napolnjene z žaganjem in so postavljene tja v zabavo kakšnemu prismuknjenemu turistu, ali pa kakšnemu fantalinu, ki bi rad doživel kaj razburljivega. O, tako pa bo ze slo! Kako se že glasi tisti dovtip iz Falstaffa, ki so mu ga pripovedovali včeraj zvečer...? Del dovtipa si je priklical v spomin, vsega pa ne, ker ga je napadel s pogledom doktor Bourdette, ga izzval in ga končno prisilil, da se je obrnil. Hevvson je obrnil naslanjač tako, da se je znašel oči v oči s tistim strašnim hipnotičnim pogledom. Tudi Hevvsonu so bile oči široko odprte, in usta, prej skremžena v grozoti, so se v kotičkih privzdignila v režanje. Potem je spregovoril in njegov glas se je odbijal v sto pošastnih odmevih. «Si se premaknil, hudič!* je zavpil. »Premaknil si se, prekleto! Videl sem te!» Potem je nepremično obsedel in buljil z očmi predse kakor človek, ki zmrzne v kosu ledu. Doktor Bourdette se je premaknil, kakor da se mu ne di. Zapuščal je podstavek z izumetničenim korakom kak0.: Kakšna gospa, ko stopa iz avtobusa. Podstavek je bil vis?a vsaj sestdeset centimetrov od tal in ob robu je tekla valovi10 žametna vrv. Doktor Bourdette je privzdignil vrv da je ? nekakšen lok- se splazil pod njim in stopil s podstf^.’ ka. Sedel je nasproti Hevvsonu. Potem se je nasmehnil in dej®1’ «Dober večer!* «Mislim, da bi bilo odveč praviti,* je nadaljeval v čisti ®f’ glescmi, komaj za spoznanje pobarvani s tujim naglasom, *aZ pred pogovorom, ki sta ga imela s spoštovanja vrednim g°sKi dom ravnateljem te ustanove, in ki sem ga poslušal, si ne c bil mogel upati, da bom lahko imel nocoj kakšnega sobesed0 ka. Brez mojega ukaza se ne morete več premakniti in ne S". voriti, čisto lahko me pa poslušate. Imam vtis, da ste v te” trenutku malo... kako bi dejal... nervozni? Toda dragi gosP0^' ne vbijajte si v glavo čudnih misli! Jaz namreč nisem eden teh nesrečnih kipov, ki so se po čudežu vrnili v življenje, ^ sem doktor Bourdette osebno. Premolknil je, se odkašljal in se pretegnil ( »Oprostite,« je povzel, »malo sem otrpnil. In dovolite da vam stvar razložim. Neke okoliščine s katerimi vas ne ^ slim dolgočasiti, so me navedle, naj se preselim na Angleži Sinoči pa, ko sem stal pred to stavbo, sem opazil da me policaj preveč radovedno ogleduje. Bal sem se, da’ ne bi šel ** menoj in mi morda zastavil kakšno neprijetno vprašanje, sem se pomešal v gnečo in sem stopil noter; za doplačilo prišel v to sobano in tu mi je posrečen navdih pokazal, bi se zanesljivo rešil iz zadrege. Zakričal sem, da je ogenj/5 ko so se vsi tisti tepci zagnali proti stopnicam, sem strg®1,:] svojega kipa to ogrinjalo in si ga nadel, potem sem kip sk ‘| pod podstavek, sam pa stopil nanj. Seveda sem preživel ^ok«. mučen večer, čeprav sem se mogel tu pa tam globoko odd®0, niti, ker me niso ves čas opazovali, in nekoliko spremeniti togi položaj. Neki fantiček je začel cviliti in je pravil da j*aT del, kako sem se premaknil. Slišal sem, da so mu obljubili ^ brž ko bodo doma, in da bo moral takoj v posteljo, pa trd1* upam, da je grožnja tudi kaj zalegla. (Nadaljevanje