Velja v Ljubljani in po pošti:
ttlo leto . K 360*-P«1 leta .	. . „ 180-—
*«trt leta .	.	„	90 —
ta mesec . .	30	—
telo leto pol leta. ietn leta M mesec
K 480'-—
240-—
120-—
2.a inozemstvo:
Za Ameriko:
celoletno . . 8 dolar, polletno .	4	dolarje
četrtletno.	. 2 dolarja
1 uarciniki nai Dosiijajo ■'<> po nakaznici.
<ajo po u in sicer • 55 mm cnkiat 2 K • popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. G/I, Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu — ■    štev. 8. Telet on štev. 44.	-----------*—
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fossmezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. —  ------.....—--1	Rokopisi	se	ne vračajo. "
Draškovic vendar odstopi.
Beograd, 8. maja. (Izv.) Minister notranjih zadev Milorad Draškovic Je na seji ministrskega sveta ponovno izjavil, da hoče iz zdravstvenih razlogov odložiti svoj ministrski mandat. V političnih krogih se o njegovem nasledniku veliko razpravlja.
Beograd, 8. maja. (Izv.) Ministrski predsednik g. Pašič je bil danes ob pol 12. uri dop. na dvoru, kjer je regentu poročal o politični situacij!.
Beograd, 8. maja. (Izv.) Seja
ustavotvorne skupščine je bila ot-vorjena ob pol 10. uri dopoldne. V dvorani je bilo komaj nekaj nad GO poslancev. Minister notranjih poslov Draškovič ugotovi, da se mandat znanega radičevca Jana Janičke anulira. Nato se vrši razprava o interpelacijah posameznih poslancev. K dnevnemu redu so še govorili o ustavi poslanci Stankovič. Stokič 5n Sečcrov, nakar je bila ob pol 13. seja zaključena.
Poljski narod podpira vstaše.
Nadaljni krvavi boji v Šlezijii
\aršava. 9. maja. (Izv.) Razpoloženje v Poljski je neizpremenjeno. vlada izdaja sicer še vedno pomirljive in nevtralno doneče proglase, a mnenje med narodom postaja vedno bolj grozeče in divje. Ministrski pre-zident Witvi je pozval k sebi voditelje vseh strank, da bi se posvetoval z njimi o položaju. — Preko nevtralnega stališča vlade je pa več kot dvomljivo, ali bo mogla oficielna vlada vplivati na narodne mase in omejiti vedno bolj razširjajoče se
vnxZeče P°jave* Proti katerim ni pravočasno nastopila. Vse uradništvo državnih oblasti je na strani vstašev in čeprav je prepovedano nabiranje prostovoljcev, so se danes po mestu zopet razdeljevali letaki, ki poživljalo na takojšnjo pomoč Korfantyjevim -etam. Društvo uradnikov je priredilo po mestu obhod in demonstriralo pred angleškim poslaništvom z grozečimi vzkliki in klici »živela irska revolucija«. Osrednja zveza obrambnih društev je pozvala vsa obrambna društva, da takoj priskočijo na. pomoč vstašem s prostovoljskimi četami. Vlada je proti tej propagandi brez moči.
Varšava. 9. maja. (Izv.) Poljski Usti javljajo, da je pravo ime voditelja vojaških akcij poljskih vstašev
V	Gornji Šleziji, ki je znan pod imenom D’01iva, grof Matija Mieczni-sky, ki je bil popreje poljski poslanec v nemški državni zbornici.
Berlin. 9. maja. (Izv.) V Gornji Slezi ji je ostal položaj v splošnem neizpremenjen in pomenja izpraznitev mesta Kanderjin le delen uspeh
zaveznikov. Konigshiitte in Hinden-burghiitte sta še vedno trdno v rokah vstašev. V Katovicah je mednarodna komisija proglasila obsedno stanje in se vsak vstaš, pri kateremu se najde orožje, na mestu ustreli. V pokrajini med Olivicami in Peters-dorfom je ves včerajšnji dan trajalo močno streljanje. V okrožju Veliko Strelišče so morale poljske čete zapustiti Iešnice.
Vratislava, 9. maja. (Izv.) Mesto Glivice so zasedli vstaši. Francoska posadka, ki je bila nastanjena v mestu se ni branila. Vstaši so pretrgali vsako zvezo med Glivicami in Vra-lislavo.
Varšava. 9. maja. Krvavi boji v Gorenji Šleziji se nadaljujejo. Uporniki smatrajo po poljski vladi odrejeno mejno zaporo za kršitev nevtralnosti. Za zastopstvo vstaškega gibanja se je sestavil izvrševalni odbor, ki je skupno z voditeljem pokreta Korfantyjem izdal na delavce proglas. v katerem se pozivljejo, naj se 9. maja vrnejo k delu. Porazgovori med Korfantyjem in medzavezniško glasovalno komisijo sc nadaljujejo.
Berlin, 8. maja. Kakor poročajo listi, je noč v Byto.inu, izvzemši divjega streljanja, potekla mirno. Mesto je prosto, dočim je okolica zasedena. Dovoz živil je nereden. Kandr-Zin, ki je začasno padel v roke poljskih ustašev, je bil po težkem boju zopet zavojevan. Uporniki so imeli 70 mrtvih. Iz večjega dela Gornje Slezije sedaj ni poročil, ker je porušen telefon.
Stališče antante v šlezkem vprašanfu.
Pariz, 9. maja. Francoska vlada je odgovorila na noto nemške vlade, ki je bila odposlana italijanski, angleški in francoski vladi in ki se tiče Gornje Šlezije. Francoska vlada opozarja v svojem odgovoru na tendenciozni značaj vesti, na katere se sklicuje Nemčija in izjavlja, da so nemire povzročila napačna poročila, češ da bo šlezijsko premogovno ozemlje dodeljeno Nemčiji. Medzavezniška komisija je napravila energične korake, da se vzpostavi mir in red. Čete zaveznikov so storile svojo dolžnost. H koncu ugotavlja francoska vlada, da se je položaj že znatno izboljšal in izjavlja, da medzavezniška komisija ne potrebuje nobene zunanje pomoči.
Pariz, 9. maja. Kakor doznava »Matin« iz Berlina, je francoski poslanik v Berlinu pri zunanjem uradu napravil korake in naznanil nemški
vlaJi, da bi se vsako napredovanje državne brambe v Gornji Šleziji s strani Francije smatralo za kršitev versailleske mirovne pogodbe.
Pariz, 8. maja. Poslaniška konferenca se Je ponovno pečala s proučavanjem ukrepov, k| so potrebni za vzpostavitev miru In reda in sklenila naročiti medzaveznlškl komisiji, naj prebivalstvu pove, kako je pravzaprav z vprašanjem razmejitve. Ukrepi, ki so potrebni v Gornji šlezljl, še niso natančno določeni. Nadalje je konferenca sklenila nastopiti proti poljski vladi za to, naj pozove prebivalstvo v svoji državi, da deiiije za premirje.
^ Rim, 9. maja. Po poročilih Iz Gornic šiezije je bilo pri spopadih s poljskimi upornik] ubitih 19 italijanskih vojakov, a 34 ranjenih. Poljski poslanik v Rimu Je poslal ministru zunanjih poslov grofu Sforzl pismo, v katerem obžaluje dogodke In izraža globoko žalost svoie vlade In poljskega naroda.
Francija bo marširala«
Berlin, 9. maja. (Izv.) Danes so se vršila številni razgovori med tukajšnjimi vodilnimi parlamentarci in zastopniki antante. Nemški parlamentarci izjavljajo, da bi mogli sprejeti antantni ultimat le tedaj, če bi dobili k gotovim točkam zadovoljivo interpretacijo.
Frankfurt, 9. maja. (Izv.) Iz Main-fa,^e Poroča, da so priprave za ža-,	° * o/tirja v polnem teku. Kolo-
dvor v Mainzu izgleda že nekaj dni kakor kako .voiaSkn . tahni-išče.
Transporti francoskih vojakov prihajajo eden za drugim. » Vse važne komunikacijske točke so zasedle francoske straže. Gibanje čet. določenih za zasedbo se vsepovsod opaža.
Wiesbaden, 9. maja. (Iz.v) Francoski vojaki so zasedli vse važne vojaške točke, kot mostove, predore. železniška križišča itd. Vojaški 'ranšporti iz Francije prihajajo vsako uro.
VOLITEV PTUJSKEGA ŽUPANA RAZVELJAVLJENA.
Ptuj. 9. maja. (Izv.) Volitev ptujskega župana, na katero mesto je bil izvoljen soc. demokrat Lozinšek, so razveljavljene. Kakor se nam javlja. sc bodo nove volitve vršile že čez nekaj dni.
OBZNANA NA HRVATSKEM.
Zagreb, 9. maja. Dopisnik »Večera« Javlja Iz Beograda, da Je vlada sklenila ostro nastopiti proti vsem protidržavnim agitatorjem na Hrvatskem. V tem smislu Je polala vlada banu dr. Tomljenovlču posebne instrukcije. Vsi mestni zastopniki, hi so na seji mestnega zastopstva v Zagrebu govorili proti državi, se lzroče sodišču. Te dnj bo imunitetni odsek reševal vprašanje mandatov Radičevih poslancev.
EVAKUACIJA DALMACIJE SE BO PRIHODNJE DNI NADALJEVALA.
Beograd. 8. maja. (Izv.) Semkaj je dospel polkovnik Kalafatovič, član razmejitvene komisije z Italija Prihodnje dni se evakuacija zasedenega ozemlja nadaljuje. Vsled raznih spornih točk glede italijanske evakuacije. bo še te dni Kalafatovič odpotoval v Opatijo.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO
SO	SE ZOPET PRIČELA.
Rim, 9. mala. Pogajanja med Italijo In Jugoslavijo glede dalmatinskih vprašanj so sc zopet pričela.
VPRAŠANJE AKADEMSKEGA DOMA V ZA-GREBU.
Zagreb, 9. maja. Včeraj so Je na univerzi vrSIlo zborovanje akademikov, na katerem se je razpravljalo o akademskem domu. Iz reieratov rektorja dr. Radoničiča in prorektorja tehnike, Inženerja Schoena je razvidno, da je akcija doslej že vrlo dobro uspevala in da Je samo od akademikov odvisno, da se začne delo. Na zborovanju so dijaki ustanovili posebno tozadevno organizacijo In Izvolili posebne člane, bi sc bodo pečali z delom za akademski dom.
PROCES PROTI HRVATSKIM VSTAŠEM.
Zagreb, 8. maja. Danes se Je pred sodiščem pričela glavna razprava proti kmetskim vstašem iz občine Sv. Ivan Zelina. Obtožencev je preko 200. Razprava se razdeli zato na turnuse in bo trajala dalje časa.
PRINC WIED - ZOPET ALBANSKI MBRET.
London, 9. maja. (Izv.) »Times« doznavajo iz Rima. da je albanska vlada pozvala princa Wieda. da naj zopet prevzame vlado v Albaniji in postane albanski mbret.
KRVAVE DEMONSTRACIJE KOMUNISTOV V PARIZU.
Pariz. 9. maja. (Izv.) Pri včerajšnjih demonstracijah komunistov v pariških predmestjih je prišlo med demonstranti in policijo do krvavih spopadih. E11 del demonstrantov .ie hotel prodreti v sredino mesta, je pa pri tem naletel na odpor policije, ki .le rabila orožje. Pri tem je bil od komunistov eden ustreljen, 50 pa težko in lahko ranjenih. Policiji se je nato posrečilo demonstrante razgnati.
MARŠAL FOCIi PRIDE V PRAGO.
Praga, 9. maja. (Izv.) Iz Pariza se javlja, da v drugi polovici meseca junija obišče Prago maršal Focii, da ugotovi, pod kakšnimi pogoji bi bila Češkoslovaška republika pripravljena sodelovati pri ukrepih antanta proti Nemčiji in eventuelno tudi pri korakih v Gornji Šleziji.
BRZOVL4KI PRAGA — TRST OSTANEJO
V	PROMETU.
Prnrja, 9. maja. Z ozirom na to, da se omeji promet brzovhkov Praga — država Srbov, Hrvatov in Siovencev — Trst, je češkosloaško železniško ministrstvo storilo korake, da sc ta zveza obdrži, ker je važna ravno sedaj, ko re bo vršila v Pragi gospodarska razstava h kateri potujejo udeleženci iz Jugoslavije, Bolgarije Itd.
Ko so sc raznesle prve vesti o poljskem porazu prj plebiscitu v gorenji Sle. zill, smo zapisali, da se je bati, da Polja-kom od delitve dežele ni mnogo pričakovati. Povdarili Smo, da je za Poljake najneugodnejša ravno okolnost, da se nahaja premogovno-lndustrljsko okrožje blizu poljske meje, a da kaže v Svojih glavnih sre-diščlh preveč germaniziranega življa. In ker želi ententa, pred vsem umerjena Anglija, ohraniti svojega glavnega dolžnika solveutnega, zato se je bati, da ne bo hotela prisoditi tega prevažnega ozemlja Poliski.
Šlezk} Poljaki so čakali dolgo časa, upajoč in pričakujoč, da bo plebiscitna komisija razdelila deželo vsaj v glavnem po poljskih željah. Za nas je v tej zadevi silno Interesanten problem, k) nas spominja na vse naše, specijalno slovenske obmejne spore, na problem, komu Je prisoditi deželo, a^o so mesta I11 industrijska središča nemška ter nemškutarska, kmetska okolica Pa je kompaktno drugorodna. Saj je znano, da so glasovali v vzhodnem delu gorenje Šlcziie prebivalci mest za Nemce, okoličani pa za Poljake. Torej Isti položaj, kakor Je spravlja! v nevarnost našo severno nielo.
Poljaki so se postavil) na stališče — |
Vprašanje Šiezije.
nam zelo razumljivo in simpatično — da sc morajo mesta kot tujerodno kolonije« otoki prlvandrancev in spomeniki germanizacije, prilagoditi kmetski okolici odnosno njeni narodnosti, ki Je za državno pripadnost spornega ozemlja edino merodal« na. Ta princip Je dejansko obvelja! pri nas v mariborskem okrožju in dravsk) dolini.
—	Toda zapadne velesile za to stališče nimajo zadosti razumevanja In pri razdelitvi gorenje šlezije so se postavile na nemili o stališče, da Je večjo paznost polagati na narodno mišljenje mest nego na narodno mišljenje agrarne okolice.
Stališče Poljakov v sedanji situaciji je sila težko. Ententa hoče ravno z vsemi sredstvi prisiliti Nemčijo, da v polni meri respektira določbe mirovne pogodbe in sicer dobesedno do zadnjih podrobnosti. Težko bo istočasno uapram Poljakom kazati drugo politiko — na škodo Nemčijo, ki bi se v tem slučalu upravičeno sklicevala na poljsko nerespektlranje odlokov mirovne konlerence.
Vsekakor Je KorfantyJev upor zadnji poskus, rešiti, kar se še rešiti da. Želimo mu uspeha, a dvomimo da bi mogel doseči znatnejših sprememb. Slovanstvo svojih' sporov z nemštvom pač ne more uspešno Izbojevati v — papirnatih bitkah.
Komunistični izgredi na Štajerskem.
Deželni glavar prof. Rintelen težko poškodovan.
Gradec, 9. maja. Deželni glavar proi. dr. Rintelen in deželni svetnik Priseliti« bi la:cla včeraj dopoldne v St. Lorenzen pri Kapienbereu v krščanskosocialni skup. žčini govoriti o vprašanju valuto In kreditov ter o političnem položaju. Zborovalnl lokal pa so zasedli komunistični rudarji Iz Parschluga in Aumiihla, tako da krščanskosocialni pristaši, ki so vsled cerkvene svečanosti v St. Marcin došli kasneje, v zborovalnem prostoru niso imeli večine. Po prerekavaniu za predsedniško mesto jo imel neki komunist hujskajoč govor proti deželnemu glavarju I11 Je zahteval zadoščenje za preganjanje komnlstov na Štajerskem in za one komuniste, ki so bili ubttj junija 1920. Med izvajanjem tega govornika Je skočilo nekaj delavcev pred deželnega glavarja ln deželnega svetnika, Ju preteplo in vrglo z okna prvega nadstropja na cesto. Oba sta se mogla navzlic padcu dvigniti. Deželnega glavarja so komunisti zasledovali, ga napadli in ga tako Izdelali, da Je nezavesten obležal. Razsodni delavci, k| so stopili vmes, so preprečili namero komunistov, deželnega glavarja ubiti. Deželni glavar in deželni svetnik sta se odpeljala nato z avtomobilom v Gradec, kjer sc je moral deželni glavar takoj pod-
vreči zdravniški oskrbi. Zdravnik primarij dr. Karel Fischer je konstatlral pri deželnem glavarju poškodbe na glavi, prsih, hrbtu in levi nogi. Poškodba na glavi se še ne da presoditi, vendar bo moral glavar ostati dolgo časa v postelji.	-
so težke In bi mogle biti smrtne. Orožnl-štvo Je takoj včeraj v St/Lorenzen poiz. vedovalo in nekaj ljudi aretiralo.
Gradec, 9. maja. (Izv.) Zdravstven« stanje dež. glavarja Rintelena so je zboljšalo ln je gotovo, da poškodbam ne bo podlegel. Poškodbe dež. svetnika Prlschlrv. ga so lažje in je isti bolnico že zapustil In se podal v domačo oskrbo.
Gradec, 9. maja. Danes dopoldne se 10 vršila vladna seja pod predsedstvom namestnika deželnega glavarja dr. Ahrerja, ki Je z ozirom na včerajšnje dogodke sklenila nastopne izjave:	Napad na deželnega
glavarja prolcsorJa dr. Rintelena In deželnega svetnika Prlschinga napolnjuje vso člane deželne vlade z globokim obžalovanjem In največjim ogorčenjem. Ta na^ad na svobodno Izvoljena člane vlade mora vsak zvesti pristaš republike najostreje obsojati. Deželna vlada Izraža uapnje, da bo mogla deželnega glavarja kmalu zdravega sprejeti v svojo sredo.
Premogovna kriza v Angliji. Delavoljnost se množi.
London, 9. maja. (Izv.) Položaj v Angliji postaja vsled pomanjkanja premoga vedno bolj kritičen. Pristanišče v Glasgovu je popolnoma mrtvo. ker stavkajo pristaniški in transportni delavci. Vlada je pridobila okoli 100 neorganiziranih delavcev, ki pod varstvom policijskih kordonov in strojnih pušk izkladajo ladje z amerikanskim, belgijskim in nemškim premogom. Enak položaj vlada tudi ob Themsi. kjer mora policija in vojaštvo braniti delavne dobro-
voljce pred napadi stavkujočili.
London, 8. maja. V premogovnih krajih in pristaniščih, kjer izkrcavajo zlasti premog, se pojavlja pomanjkanje. Stavka v premogovnikih je stala strokovne organizacije rudarjev v pokrajini Lancaster nad 30.000 funtov šterlingov. Zaloge strokovnih organizacij so izčrpane. V raznih Premogovnikih se oglašajo mnogoštevilni delavci k delu. Splošno S3 ?eli vzpostavitev dela, kajpada na podlagi začasnega sporazuma.
GRgI(0 - TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 8. maja. Po oficialncm komunikeju iz Angors so turške čete začele z ofenzivo in prvi dan zasedle Bogadji. 35 km od Balikehira. SAMOMOR BIVŠEGA ITALIJANSKEGA MINISTRA.
Rim, 9. maja. Bivšega zakladnega ministra Todeschlja so danes našli mrtvega na cesti. Najbrž je napravil samomor In skočil iz četrtega nadstropja na cesto.
r.irunin*!«— f	t	v	vmi-.trr.unrAo« v ‘nnatnajm
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
9. maja.
Vaisite in devize.
Zagreb: Devize: Berlin 208—209.50, Budimpešta 69-70, Italija 695—705, London 0-558. Nev, y or k 135.31)—136,25. Pariz
1134—1152, Praga 192.50—193, Švica 2-170 —2485, Dunaj 23.25—23.35. Valute: dolarji 133.75—131, avstrijske krone 23—23.50, češkoslovaške krone ' 192—0, marke 212—0, leji 226—228, Ure 475—180.
Dunaj: Valute: Dolarji 556—00, marko 845—51, funti 2215—35, franki 4555—95, lire 2855—75, dinarji 1619-39, poljsko marke 60.50—62,50, švicarski Iranki 9875 —925, češkoslovaške krone 781.50—787.50,
Praga: Valute: Marke 107.25, švicarski Iranki 1278.50, Italijanske lire 368, Iran« coski Iranki 596.50, ansleškj funti 284, dolarji 70.62, dinarji 200, avstrijske krone 12* poljske marke 8,.05.
Curlh: Berlin 8.45, Nov,york 561, Loih doa 22,16, Pariz 46.45, Milan 28.99, Praga 7.80, Budimpešta 2.75, Zagreb 4,05, Dunaj
1.15, avstrijske krone 0.66,
Nečuven narodni škandal.
V	Ptuju je izvoljen za župana soc. demokrat in vse časopisje JDS kriči o narodnem »izdajstvu« nar. socija-iistov. da bi na ta način pridobili simpatije javnosti. Tisti »Slovenski Narod«, ki se je od prevrata do sedaj cedil človekoljublja do Nemcev in nemškutarjev, piše o nečuvenem narodnem škandalu.
Z narodnega stališča je res škandal. da je internacijonalec-nemškutar župan v Ptuju, a kdo je k temu pripomogel?! Kdo je pripomogel soc. demokratom do take moči?! Slovenski liberalci! Od prevrata do sedaj ste se vezali z njimi proti slov. narodno zavednemu delavcu, proti nar. zavednemu obrtniku in uradniku. Slovenski demokrati so proteži-rali vse povsod soc. demokrate na Škodo nar. socijalistov. slovenski demokrati so omalovaževali nar. so-cijaliste. upoštevali pa soc. demokrate: razvoj NSS so ovirali slov. demokrati na vse načine, pospeševali pa razvoj internacijcnalne soc. demokracije. da naravnost preganjali in zatirali so nar. socijaliste kot nevarne državne sovražnike. Celo z nemškutarji in Noincl so se vezali slovenski demokrati, samo da so lahko pritiskali »malkontente« — nar. socijaliste. V tovarnah in obratih baš ob meji na Štajerskem so slovenski demokrati-liberalci podpirali najhujše nemSkutarje, dajali potuho Vsem. ki so rohneli zoper narodno zavedno delavstvo, uradništvo in obrtništvo.
Na Jesenicah v nar. ogroženem kraju, ko je nar. delavstvo bilo najhujši boj z internacijonalo je na javnem shodu proglasil oficijelni zastopnik JDS ravnatelj J. devizo. da delavec spada v social-demokratsko organizacijo ne pa v narodno socl-Jalistično. In po tej devizi so ravnali slovenski liberalci ves čas in vselej. •Vse predloge glede pragmatike, zboljšanja plač itd. Zveze jugosl. železničarjev je vrgla centralna vlada v Beogradu v koš in sicer na predlog slovenskih demokratov, samo da jo bil sprejet predlog soc. demokratov. Na vsa važnejša mesta so postavljali same soc. demokrate, narodni socijalist pa je bil zaničevana .brezpravna raja. Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani je bilo baš « pomočjo slovenskih liberalcev iM^lvcato gnezdo soc. demokratov In najhujši internacijonalni agitatorji so 'dobivali od poverjeništva za soc. skrb dobro plačane službe, da so lahko na državne stroške agitirali za intemacijonalno soc. demokracijo ter rohneli zoper narodno zavedno delavstvo in uradništvo.
Ker so bili v Beogradu slovenski demokrati zvezani s socijalnimi demokrati. so uživali pri centralni vladi zaščito in Nemci in nemškutarji in so baš radi tega pristopili k JSDS.
Radi volitev županov v Ljubljani, Mariboru. Celju in Ptuju se je vršil shod zaupnikov NSS v Celju 29. p. m., ki se ga je udeležilo 34 Štajercev in le 4 iz Ljubljane. Po triinpolur-nem posvetovanju se je soglasno
sklenilo, da naj pri volitvah županov v Ljubljani. Mariboru, Celju in Ptuju glasujejo obč. svetniki NSS zoper JDS in zoper SLS in da naj postavijo povsod svoje kandidate za župane in podžupane. Štajerski zastopniki NSS so na tem sestanku zlasti poudarjali, kako nenarodno. kako protislovensko, kako sovražno so doslej postopali liberalci v Mariboru. Ptuju in Celju zoper narodno zavedno delavstvo in obrtništvo. Koncesije in obrtne liste so dajali v teh mestih Nemcem in nemškutarjem, slov. trgovski pomočnik, slov. obrtnik pa ga ni mogel dobiti. Isto je z lokali in stanovanji! Narodni socijalist ga ni mogel dobiti. Nemci in nemškutarji pa so sedeli na gorkem, za nje je veljalo »človekoljubje« — protekcija. za narodno zavednega Človeka pa ni bilo pravice, kajti neki »višji interesi« so velevali JDS, da je podpirala nemškutarje in inter-nacijonalce, zatirala pa z vsemi sredstvi narodno-zavedni živelj.
Takih ljudi že iz res narodnih ozirov narodni socijalisti ne morejo podpirati ter krepiti s lem njih nadutost in usurpirano. toli zlorabljeno vladno moč.
Sklep NSS. da pri volitvi županov v Ljubljani. Celju. Mariboru in Ptuju ne bo podpirala JDS se je razglasil pravočasno, pa JDS v svoji jerobški domišljiji ni hotela tega pripoznati.
Dejstvo Je, da Je bilo zagotovljeno, da bo v Ptuju, Mariboru in Celju narodni socijalist župan. Špecijel-no v Ptuju so soc. demokrati celo nonudil! narodnim socilalistoni župansko mesto ter obljubili in se zavezali zanj glasovati, a to so z intrigami preprečili tisti »narodnjaki«, irl danes kričijo o nečuvenem narodnem škandalu. JDS je preprečila, da niso soc. demokrati v Ptuju glasovali za nar. socijalističnega župana, ker se jim je nečuveno, gorosta-sno zdelo, da bi dobila nebogljen? »strančicas NSS župana, »mogočna« JDS pa ne.
Vprašamo, če je bilo JDS toliko na tem. da dobi Ptuj slovenskega župana. 1. zakaj je z intrigami razdrla dogovor med NSS in JSDS In
2.	zakaj ni JDS glasovala za nar. socijalističnega župana, da prepreči »nečuven uaroden škandal.« JDS je vedela za sklep NSS, da ne bo za njo glasovala in s še večjo pravico se lahko reče, da je JDS zakrivila narodno izdajstvo in JDS je postavljena na sramotni oder nar. izdajstva in ne NSS. Karakteristično za farizejstvo JDS pa je. da sedaj očita narodno izdajstvo, ki ga je sama zakrivila, drugim.
Kmalu bodo volitve županov v Celju in Mariboru in videlo se bo, kdo je naroden izdajalec in kdo farizej. ki s prstom kaže na druzega, da bi zakril svoj lastni ostudni greh. To pa že lahko danes povemo. da se tu jedeesarske intrige ne bodo posrečile in ne preprečile izvolitve županov — narodnih socijalistov.
Mačje solze.
Za »Jutrom« j« prišel »Slov. Narod«, Jda tako skupno uganjata demagogijo glede ivolitve ptujskega župana. Vsakemu političnemu otroku mora biti jasno, da je vsa narodnostna jeremijada uprizorjena zato, ker b| radi dobili liberalci v vseh večjih slovenskih mestih župane in to navzlic njihovi manjSinL Meščanska buržuazija se nahaja na poti navzdol; slovensko ljudstvo
14	je pri zadnjih volitvah v veliki večini obrnilo hrbet. Svoje rahle pozicije si hoče sedaj obdržati z obrabljenimi laži-narod-nimi gesli NSS kot nacijonalna stranka bodi po mnenju liberalcev rešiteljica liberalne polomije. NSS naj gre v boj za libe-raine župane, tak je liberalni lermanl
Ponovno smo že pribili, da JDS nima
iv	Ptuj« pravice do župana. Ogromna večina slovenskega volilstva sc je izrekla za socialistično vodstvo komunalne politike. Alco je JDS res toliko na tem, da se dozdevni nečuven narodni škandal v Ptuju odplavi, zakaj trdovratno vztraja pri svoji županski kandidaturi? Zakaj ne voli narodno -socijalističnega župana, kot zahteva socialistična večina ptujskega volilstva. JDSarft, bodite odkritosrčni! NSS bodi po mnenju JDS pokorna dekla meščanske bauikok racije. NSS mora podpreti osebno onibicijoznost liberalnega županskega kandidata! Ko bo enkrat Maric napravil svojo »dolžnost«, dobi brco In nečuven osa narodnega škandala bo konec.
Volitve ptujskega župana bodo baje razveljavljene. JDS naj preneha pretakati mačje solze! Da se pa pri prihodnjih vo-litvaJli ne ponovi »nečuven narodni škandala, nai JDS odda za NSS gflasove In mirna Bosna. Narodne nesreče bo k on e«!
Beograjski tiskarji prod svobodnemu uvozu knjlg z Dunaja. Včeraj so zastopniki udruženja beograjskih tiskarjev protestirali pri ministrskem predsedniku prati svobodnemu uvozu naših tiskanih knjig 7, Dunaia ter zahtevali, da se za te knjige uvede visoka carina.
*
Korfantyjeva brzojavka mlntetr. predsednikom entcctnili držav. Korfa.il ty je na vse ministrske predsednke entontnili držav poslal brzojavke, v katerih svečano izjavlja, da je storil vse, da prepreči usta-Jo. Na zahtevo obupanega prebivalstva se je postavil na čelo gibanja, da ga spravi v pravo smer. Poljsko prebivalstvo Gorenje Slczije neče še enkrat priti pod pruski jarem. Preje bo uničilo svoje delavnic, kakor da bi se predalo. Korfanty prosi v Imenu filovečanstva in gospodarskega življenja Evropo, naj se sklene odločitev, ki bo vpoštevala izid ljudskega glasovanja v Gorenji Slezlji.
Izid ljudskega štetja v Madžarski. Statistični urad priobčuje začasni izkl prve dni tega leta izvedenega ljudskega štetja. Po tein štetju znaša število prebivalstva v nezasedeni Madžarski 7340.832. Prebivalstvo Velike Budimpešte se ceni na 1 milijon 184.316.
Potovanje medza vozniške komisije po Bolgarskem. Medzavezniška komisija na Bolgarskem je dne 2. maja zapustila Sofijo
v	spremstvu ministra Tasmanova in posc-tila mesta Ruščuk, Varno In Tirnovo. Na svojem potovanju deluje komisija za napredek bolgarskega prebivalstva in za to, da bi mu zbudila veselje do dela. Komisija bo obiskala še nekaj mest v severni in južni Bolgarski ln se vrne v So4go koncem tega todna.
„Jutrov" revizor.*
»Jutrov« revizor, ki je bil zavit v gosto meglo, kakršno so valili ju-trovci za občinske volitve, da bi se v njej v čim večjem številu priplazili na ljubljanski magistrat, stopa počasi iz te megle, da ga moremo videti in — razumeti.
In zadnjega aprila stori zadnji največji korak, oziroma so ga v »Jutru« porinili celega na plan. da lahko vsakdo vidi, kakšnega revizorja zadrug so si zamislili — in da bi ne bilo najmanjšega dvoma, so mu pridali sledeči opis, ki le spopolnjuje sliko, ki so jo že pred in med volitvami razobesili: »Ako revizor najde pri zadrugi vse v redu. napravi poročilo samo na načelstvo revidirane zadruge. Ako pa ugotovi, da se v zadrugi posluje protizakonito ali proti pravilom, utora svoje poročilo dati tudi sodniji.«
Zadnji stavek, ki so mu dali v »Jutru« debeli tisk, se da le tako razumeti, da napravi »Jutrov« revizor v fakem slučaju kar dva poročila, od koiih izroči enega načelstvu revidirane zadruge —a drugega pa obenem urnih krač —- (mimo »Jutra«) nese na sodnijo.
In kaj pravi zakon?
To nam povejo členi 1., 7., 9. in 12. revizijskega zakona od 10. junija 1903 ter členi 16.. 23. in 27. ra vizi j-ske odredbe od 24. juniia 1903, po katerih izgleda pravi zadružni revizor tako-!e:
Strokovno mora biti za revizijski posel sposoben in mora imeti smisel za zadružništvo; k pojedinim zadrugam naj ne prihaja vohunit, temveč kot prijatelj in učitelj, ki zadružne funkcijonarje temeljito poditču-Je, kakoršne dolžnosti hnaio In katere od teh pomanjkljivo vršijo; opozoriti jih ima na hibe in napake ter jim nasvetovati primerno poslovanje — in ako bi bilo treba, jim ima razložiti, na kak način se preprečijo grozeče nevarnosti.
Ko revizor vse poslovanje pregleda in je dal potrebni poduk in nasvete, ter so se v njegovi navzočnosti odpravili morebitni pogreški, poda svoje revizijsko poročilo načelstvo revidirane zadruge — a nikomur drugemu — sodniji pa le kratko sporoči, da je revizijo izvršil.
Ako pri reviziji ugotovi, da se v zadrugi ni ravnalo po določilih zakona in pravil, t. j. ako ugotovi lake nedosiatke. da se niso mogli že ob njegovi navzočnosti odpraviti, takrat ima določiti primeren čas. v koleni se imajo najdeni nedostatki odpraviti — ta čas Ima revizor tako odmeriti, da more zadruga v rednem obsegu svojega poslovanja nedostat-ke odpraviti.
Ako bi ta odmerjeni čas potekel — in bi zadruga v njem nedostatkov ne odpravila — šele tedaj ima revizor predložiti prepis revizijskega poročila sodniji.
Revizor ima čuvati tajnost poslovnih razmer, katere je pri reviziji videl — še v svojem poročilu sme samo one navesti, katere kot nedo-statke graja.
O uspehu revizije ima revizor tudi v vseh drugih ozirih molčati in se Ima posebno vzdržati celo vseh namigavanj, ki bi mogla kreditu zadruge škoditi.
Ako bi bil »Jutrov« revizor le količkaj podoben temu v zakonu označenem revizorju, je nemogoče
—	kar nedopustno —, da bi drvel takoj po izvršeni revizij^ s svojim poročilom na sodnijo — Še bolj nemogoče bi »Jutro* o takem revizijskem poročilu zvedelo in celo nemogoče bi prišlo poročilo na »Jutrovo« leseno tablo.
Seveda bi tak revizor ne prijal za »Jutrove« namene; — za te namene je dostopen le »Jutrov« revizor. ki zameži, kar bi sicer moral videti, da je sunek jutrovcev namenjen zadružništvu.
»Jutrovi« patronl dobro vedo, da je zadružništvo edina opora, katero ima gospodarstvo malih ljudi, da ne utone v močvirju jutrovskega ban-kokratstva, zato pa stikajo za vsako
* Ta članek nam je poslal že pretekli teden zadružni strokovnjak, ki ima za razvoj slov. zadružništva velike zasluge ter je sam doživel velike boje, ki ga je imelo slov. zadružništvo zadnjih 20 let z njegovimi nasprotniki. Zaradi pomanjkanja prostora ga žal nismo mogli prej priobčiti. priobčujemo ga pa sedaj, ker jasno kaže kakih metod se poslužuje bankokratstvo v boju z zadružništvom. Uredništvo.
* Pisec nima pred očmi oseb. temveč le sistematično delovanje proti
„zadruništvu-	PisateU-.:
kostjo, ki bi jim omogočila napad na katerokoli zadrugo In zato si ustvarjajo poseben tip revizorja, ki ga vodijo po napačnih razlagah revizijskih zakonov, samo, da jim omogoči blatenje zadružništva.
Sicer pa je imel »Jutrov« revizor že prednike, ki so sami blatili zadružništvo. mesto da bi kot pravi zadružni revizorji s svojim revizijskim delom odpravljali nedostatke. Tako javno blati zadružništvo neki prednik »Jutrovega« revizorja. (Miloš Stibler — kriza v slovenskem zadružništvu)
Kdor je »Jutrovega« duha, pač mora škodovati zadružništvu in če se pri tem previdno markira v hinavsko obleko nekakega dobrohotnega čuvarja gospodarskih zadev ali pa sam od zadružništva živi ter pleza po njem do osebnih ciljev.
Zato pa je tem večja dolžnost vseh zadružnih načelstev, nadzorstev ter še posebno vseh zadružnih članov — a tudi pravih zadružnih revizorjev. — da skrbijo za pravi razvoj zadružništva ter preprečijo vse sovražne cnakane lutrovskega bankokratstva. ki mu pomagajo »Jutrovi« revizorji s svojimi predniki vred.	Opazovalec.
Beležke.
Uredniki pa taki...
Plutov »Pondeljek« piše: To poročilo moramo bistveno popraviti, ker bi se sicer moglo misliti, da nalašč delamo komu krivico, kar pa nikakor ni v intencijah urednika, ki poročila ni pisal sam in ga v naglici niti prečital ni predno je šel list v tisk. ker je pač mislil da se v poročilu govori o suhih dejstvih, niti na misel mu pa ni prišlo, da bi se spuščal poročevalec v kritiko in je sam najbolj ostrmel nad poročilom, ko ga je čital v listu. — Sedaj vsaj vemo kako Pondeljkarji. neodgovorni med neodgovornimi, polnijo svoj lajbžur-nai!
Epidemija — v operi.
Prvi je obolel Leopold Kovač, drugi Ivan Levar, za njima Thierrjr-ieva. Ti trije ne preneso kritike. Ne- I varnost je velika, da se ta bolezen I
po prvem bolniku nazvana »Kovače-vizem« v gledališču preveč ne raz-i pase in bi nazadnje obolel na nji tudi g. ravnatelj Rukavina, kar je pa pri njem po dosedanjih zdravniških diagnozah sodeč — neverjetno.
Kako so veliki v malenkostih naši umetniki, jasno pričajo dogodki zadnjih dni. Prvi slučaj: ker je gosp. Kogoj v svoji kritiki o delovanju g> Rukavine pisal, da je ta napačno razdeljeval uloge in da je dal temu to ulogo, temu to. onemu ono itd. in ker je bil med temi imenovan — no-tabene samo imenovan med drugimi — tudi tenorist g. Kovač, se je čutil ta tako »razžaljenega«, da je javno na cesti s pestmi in dežnikom napadel g. Kogoja in ga do krvavega nabil. — Drugi slučaj: Ker je nekistro-kovnjak kritiziral uprizoritev »Car-men« ter mimogrede omenil tudi g Levarja, ki notabene v »Carmen« sploh ne nastopa, se je začutil ta tako razžaljenega, da se je znosil nad ljubljanskim občinstvom, ker se nad kritikom ne more. ker mu ni znan Odpovedal je namreč sodelovanje pri pondcljkovem koncertu »Glasbene Matice«, kjer bi bil nastopil v SattnerjevI »Pepelnični noči«. — S takim postopanjem si »užaljeni« umetniki pač ne bodo pridobili simpatij občinstva in tudi ne renomeja.
Kakor bolje kaže!
Liberalci kriče na vse prelege o narodnih izdajstvih in prokiinjajo so-cijalne demokrate kot protinarodno, intemacijonalno organizacijo. Tako govore danes! Se včeraj so pa bili prav v tesnih zvezah s socijalnimi demokrati. Vsej javnosti je znano, da je Tone Kristan sklenil prisrčno zvezo z liberalci za volitev ljubljan-skega župana. Za svoje zadružne organizacije si je izposodil pri liberalcih 24 milijonov kron in sklenil z dr. Žerjavom pakt. po katerem dobe v Ljubljani liberalci župana, a socijalni demokrati pa podžupana. Tu pa ni 705 prav nič bolelo »velenarodno«. srce. da v Ljubljani zasede podžu-pansko mesto internacijonalni — socijalni demokrat. Tu ni bilo po mne-niu liberalcev nobenega narodnega I škandala. Kakor bolje kaže!
Gospodarstvo.
Trgovinska pogajanja med Italija In našo državo. Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se bodo pričela koncem prihodnjega tedna. Kakor znano, so italijanski delegati pred svojim odhodom v Rim, kamor so šli po nove Instrukcije svoje vlade, predložili naši delegacij.! v proučevanje nove formalue predloge. — Razen tega j© predlagat g. Luccioli, da naj bi se pogajanja nadaljevala na mnogo širš! bazi in razen trgovskih in gospodarskdi vprašanj vzela takoj v pretres tudi prometna vprašanja med obema državama. Zato je predsednik naše delegacije zahteval, da se naši delegaciji kot sestavni del posvetovalnega odbora pridelita po en strokovnjak za parobrodarstvo in vinogradništvo.
+ Nove takse. Predvčerajšnje«! je v finančnem ministrstvu zboroval ožji finančni svet. Na tej seji se je razpravljalo o načrtu naredbe o novi trošarini in o novih taksah. Po tem načrtu so uvedene nove takse predvsem na prvorazredne dediščine, potem na plakate in na oglase v časopis!« itd. Višina teh taks je precej različna in se ravna po vrsti od 10 par do 5 dinarjev. Od dosedanjih taks so ukinjene samo takse na mineralne vode. Kar se tiče trošarine, tozadevne naredbe niso veliko izpremenje-ue Predlogi o trošarini so bili v seji sprejeti brez ugovarjanja. Glede naredb /, ozirom na takse časopisnih oglasov se še ni končnoveljavno sklenilo in bo o tem odločal ministrski svet. Ta naredba se ne usta-
vi	v finančni zakon, ampak v cfklus zakonskih naredb.
+ Znižanje izvozne carine na slive. Da bi se izvoz sliv, ki so lansko leto precej dobro uspele, olajšat, je poljedelsko ministrstvo zahtevalo, naj gospodarsko - finančni komite ministrov zniža izvozno carino na slive na 30%.
+ Nakazilo za zidanje državnih zgradb. Ministrski svet je sklenil, da se sto milijonov dinarjev od svotc 850 milijonov dinarjev, katere je država dobila od Narodne banke, nakaže za zidanje državnih zgradb.
.+ Železniški promet sarajevske direkcije. Od 1. junija 1920' do konca marca t. 1. jo vlaki sarajevske železniške direkcije prepeljali 2,638.992 oseb in 849.627 ton blaga. Dohodki so znašali 228,860.180 kron. V istem času leta 1919-20 so isti vlaki'prepeljali 2, 920.030 oseb in blaga za 817.868 ton. Dohodki so znašali 107,617.140 kron. Diferenca približno 121 milijonov v dohodkih je pripisovati zvišanju železniških tarif.
.+ Izložba naših vin. Vsled z as tajanja Izvoza našega vina jc delegiral minister poljedelstva vinogradnega nadzornika za Slovenijo, g. Skalickv-ia, da prouči arllike
na vinskem trgu v Češkoslovaški in da po-skuša najti kupce za naša vina. Da ta ak* cija bolje uspe, se namerava prirediti ua Ceškoslovškem razstava naših vin.
+ Ceplienje prašičev. Ker je nastopila doba cepljenja prašičev proti rudečicl, se opozarjajo vsi, ki hočejo imeti svoje prašiče zavarovane proti tej kužni bolezni, da javijo svoj naslov in število prašičev pismeno ali ustmeno mestnemu živltiozdrav-nlku; mestna klavnica.
+ Betonsko okroglo železo. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi še nekaj betonskega okroglega železa B, 10, 12, 14 in 16 mm močnega in 10—13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22.
+ Papir za sobnoslikarske šablone. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino iinega papirja za sobnoslikarske šablone, katerega bo razdelil med Interesente, ki naj prijavijo svoja potrebščine ustmeno ali pismeno na navedeni urad.
+ Izvoz živine iu mesnih izdelkov V Italijo je zopet dovoljen, d očim jo izvoz raznih vrst žita v inozemstvo še vedno prepovedan.
+ Razpis II. dobave raznega materi* lala za arzenal v Tivtu. Dne 25. maja t. 1, se bo vršila II. ponudbena licitacija za II, nabavo raznega materijala za arzenal v Tivtu. Ves materijal Je uvrščen v tele skupine: I. Stofi za zastave, platno i. dr., If, električni materijal, III. kemikalije, IV. gradbeni materijal, V. les, VI. barve, VH. potrošni materijal, Vlil. mizarsko in bro-dogradbeno orodje, IX. vijaki, žeblji, cvekit X. pločevina in železo.
Ponudbe le poslati do 25. maja t. L 12. ure opoludne upravi arzenala v Tivtu. Navesti je poedine in skupne cene za ves materijal in za poedine skupine. Podrobni pogoji, množine in vrste blaga, vzorci itd. se morejo vpogledati pri gori imenovani upravi in pri ministrstvu vojne in niorni-rice v Zemunu, pri mornariški postaji v Zagrebu ali pri delegatu mornarice v Splitu. En izvod razpisa, pogojev in seznamov blaga, ki ga je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla mteresentom_ izročati
+ Zvišanje cene kalija v Nemčiji. Po-i ljedelsko ministrstvo jo dovolilo, da se zvišajo cene kaliju za 10%. To povišanje stow pi takoj v veljavo.
*
.+ Padanie cea petrolelu. Iz Poljske nam poročajo, da so zadnji čas cene petroleju in mineralnemu oUu znatno padle.
Dnevne vesti.
,	— Akademski kolegij. Pri vče-
rajšnji načelstveni seji akademskega kolegija, ki se je vršila v ljubljanski Vseučilišeni posvetovalnici, se je vršila obširnejša debata.o tem. kako bi se čimprej odpomoglo nevzdržni stanovanjski bedi akademske omladine, ki je sedaj obsojena bivati v zaporih na ljubljanskem gradu. V ta namen ie bil izbran poseben odsek, katerega naloga je. v najkrajšem času v zmislu izproženih načrtov predložiti načelstvu konkrcine predloge. Pri konstituciji načelstva je bil izvoljen Za predsednika zadruge poverjenik Adolf Ribnikar, za podpredsednika Vseučiliščni rektor dr. Rihard Zupančič. za ravnatelja Avgust Praprotnik in za tajnika profesor Franc Jeran. Načelstvo je sklenilo, da ostane zadruga z ozirom na njen ofici-ozni značaj pod direktnim državnim nadzorstvom in ne pristopi k nobeni obstoječi zadružni zvezi.
— Železni drobiž brez veljave. Finančna delegacija razglaša, da av-stro-ogrski železni drobiž ni več veljavno plačilno sredstvo ter ga državne blagajne ne sprejemajo več.
— Jugoslovani ujetniki iz Rusije se vračajo. V Trst je dospel iz Vladivostoka parnik »Dr. Pierre Ben-sit« z 2740 vojnimi ujetniki iz Sibirije, med katerimi je tudi 446 Jugoslovanov. ki se te dni odpeljejo v Svojo domovino.
— Brzojavni promet z otokom Visom. Ministrstvo za pošto in rbzo-iav je vzpostavilo brzojavni promet za privatnike z otokom Visom.
— Umor odvetnika. Po uradnem poročilu ministrstva za notranje stvari so kmetje vasi Pačekovine, .Vilinskega sreza, ubili zloglasnega -ttdvetnika Alekso Biberčiča iz Hercegovine.
— Neznačajni učiteljici. Za časa italijanske okupacije sta se v Planini učiteljici Lucija Trampuž in Meliva vedli v narod-"em neznačajno. Občevali sta z ita-'jansklml Častnik! ter zahajali k njihov1 m intimnim prireditvam v VVindtschjrrStzov Urad. Trampuževa le kot začasna Soflska Voditeljica ccio vodila šolsko matico v italijanskem jeziku. Višji šolski svet je vsled tega prestavil Trampužev o v Telče pr J Mokronogu, a imenovauja učiteljice Mcllvc Ho Italijanih višji šolski svet ni potrdil.
— Služba nemških učiteljev so le z-i-Casne ter se bodo vse nanovo razpisale. Nemški učitelji morejo postati stalni le tedaj, ako za tako namestitev znova prosijo, pri tem pa morajo dokazati, da so napra-
.srfll izpit iz slovenščine.
— Učiteljska imenovanja, Za nadučitelje so imenovani: Dožidar Betriani na slov. šoli v Kočevju, Rudolf Žnidaršič v Dobrni pri Celju, Peter Mavrič v Novi Sttfn, okraj. šol. nadzornik Henrik Šel na deški šoli v Konjicah, Andr. Horvatič v Cve»iu pri Ljutomeru, Ig. Čoki pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Ulrik Hauptman v Ribnici lia Pohorju.
— Učiteljska imenovanja. Za nadučitelja v Zg. šiški je imenovan Avg. Korbar, na deški šoli v Kranju Vilibald Rus, na dekliški gdč. Janja Miklavčič, v Mozlju pa Lokar. Za učitelja v Kranju je imenovan Vladimir Rojina, za učiteljico na dddiški Soli pa ga. Železnik-Jerom.
— Razširjenje ljudsko šole. S prihodnjim Salsi; itn letom se razširijo sledeče Sole: 3 razrcdnica v Št. Rupertu pri M )-kronogu v 5 razrednico, 3 razrednica v Begunjah nad Cirknico v 4razrednico, 3 razrednica v Horjulu v 4 razrednico,
j il razreduica pri Sv. Trojici nad Cirknico I v 2 razrednico, 2razrednica v Šmartnem i pod Šmarno goro v 4 razrednico, 2 razred-nica na Brdu v 4 razrednico, 6 razednici v Zagorju in Toplicah pri Zagorju v 7 raz-redttici, 5 razrednica v Kostanjevici v 6-razrednico, 3 razrednica v Zalogu v 4 razrednico, deška petrazrednica v Kamniku ,v 6 razrednico, 4 razrednica v Cerknici v 6 razrednico, 5 razrednica pri Vel. Nedelji
V	6 razrednico, 5 razrednica v Slovenjgrjd-cu v 6 razrednico z eno paralelko. Deška in dekliška štirirazrednica v Brežicah se spojite v mešano 8 razrednico.
— O ljubljanski nadpreglednl komisiji t »Mo dobili trpke pritožbe. Poslovna soba ! je pravcati brlog, kjer ni ne stolov ne klo-j pi- kamor r~! invalidi položijo svoje izmučene in b^.cie ude. Tudi obešalnikov za obleko ni, temuč morajo preiskani pometati obleko po blatnih in opljuvanih tleh. In na ta ogabna, okužena tla se morajo vleči invalidi med zdravniškim preiskovanjem, da-61 imajo nekateri še odprte rane. Tudi obnašanje komisije jc vse drugo kot sočutno bi človekoljubno. Hvaležno polje za poverjeništvo za socljalno skrbstvo!
— Natečaj. V področju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic je izpraznjenih več mest uradniških (za prometno službo) in poduradniških (za prometno, strojno in progovzdrževalno službo) vež-benikov. Natančneja pojasnila daje inšpektorat drž. žel. v Ljubljani. -
~ *z*nan je Iz naše kraljevine čevljarski pomočnik Jos. Stross, 23 let star, rojen v, I<incu. pristojen v Češkoslovaško.
— Sprejem v podčastniško Šoto v Sarajevu. Ministrstvo za vojno hi mornarico bo sprejelo letos v podčastniško šolo v Sarajevem okrog 500 kandidatov. Rok za prijave <’ 'ia do vštevši 10. maja.
— V Laškem se vrši dne 16. t. m. velika gasilska slavnost povodom 50 letnice ondotnega gasilskega društva in blagoslova prapoija. Slavnosti se prlčno že zvečer 15. t. m. Južna železnica je dovolila ude-ležnikom 50% popusta voznih cen HI. raz.
— Za potnike v Ameriko. Ameriški konzulat v Zagrebu, ki se je preselil v svoje nove prostore na Zrinjskem trgu 19, bo začel uradovati dne 10. maja. Vhod za stranke, ki prosijo vizumov, je V Gajevi ulici št. 13. Vizumi se bodo delili od 9. do
12.	dopoldne. Pristojbina za vizum znaša 400 dinarjev, ki se sprejemajo samo v ju-goslovenskih bankovcih. Prosilci morajo predložiti zdravniško izpričevalo in potrdilo pristojne politične oblasti, da ne pripadajo nobenemu društvu, ki se nahaja v protislovju z načelnimi naredbami vseh priznanih držav.
— V Mozirju je bil nositelj kandidatne liste g. Rudolf Pevec in ne Rudolf Devet, kakor smo poročali v četrtkovi številk! lista.
— Izprememba v osebju. Fr. Fischer, okrajni tajnik pri poverjeništvu za notranje zadeve je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju.
— Mlekarski voziček ukraden. Franji Tometovi iz Dvora pri Št. Vidu je nekdo odpeljal izpred frančiškanske cerkve Črno pleskan mlekarski voziček z znamko M. F. Na vozičku je bil tudi bel prt.
— Ukraden demant. V opekarni Stavbene družbe v Kosezah uslužbetii Pr. Ka-trašnik iz Bodešč v radovljiškem okraju je ukradel demant za rezanje stekla ter pobegnit.
— Ponarejevalec denarja. Okrajno sodišče v Postojni išče 21 letnega Leo-polda Boštjančiča iz Podstenja pri Ilir. Bistrici earadi ponarejanja bankovcev.
Ljubljana.
= Princezinja Jelena v Ljubljani.
V	nedeljo popoldne se je pripeljala z orijent-ekspresom v Ljubljano princezinja Jelena, sestra našega regenta. na potovanju v London. Na kolodvoru sta jo sprejela general Dokič in poverjenik Ribnikar. Za spremstvo ji je bil prideljen vladni tajnik dr. Golia. Princezinja se je peljala s svojim spremstvom na Orad. da si
pevk in pevcev) koncert v Ljubljani češki gostje pridejo s popoldanskim vlakom v Ljubljamo. Ker je ta izlet čeških pevcev prva večja turneja po Jugoslaviji, je prevzela naša vlada protektorat nad tem izletom in se vrše priprave za kar najsrčnejši sprejem. Odbor narodnih dam, na čelu jim gospa županja Franja dr. Tavčarjeva, Zveza slovenskih pevskih zborov In Glasbena Matica, so vzela v svoje roke skrb za sprejem, koncert in bivanje dragih gostov v središču Slovenije. Odbor vabi vsa kulturna društva in korporacije | k sprejemu na kolodvoru. Zbirališče vseh kulturnih društev, katera naj pridejo z tzastavami, bode na Kongresnem trgu pred univerzo, od koder je skupni odhcd na kolodvor. Osoblto vabimo naše narodno Ženstvo, da pride v čim večjem številu v narodnih nošah, da s tem poveličajo sprejem dragih čeških gostov. — Natančni čas dohoda javimo še pravočasno. Vsa sodelujoča društva prosimo, da sporoče svojo udeležbo odboru »Zveze slovenskih pevskih zborov«, kjer dobe tudi vsa potrebna nadaljnja pojasnila. — Vse korporacije in društva ob progi od Maribora do Ljubljane prosimo, naj drage goste sprejmejo in pozdravljajo na dotičnih postajah, kjer se bodo dragi gostje mimo vozili. — Za odbor »Zveze slovenskih pevskih zborov«: Ivan Dražil, podpredsednik.
Primorje.
Maribor.
Dekliško zavetišče. Po prizadevanju tirada državne krajevne zaščite za deoo v »Mariboru sc ie otvorilo te dni v spodnjih prostorih dekliške šole v Cankarjevi ulici zavetišče za ubožne deklice in sirote. Zavetišče sprejme dnevno 50 deklic na hrano in v zavetje. Zavetišče se bo vzdrževalo z državno subvencijo in prispevki državnih faktorjev. Urad ima v programu še več zaščitnih naprav, ki se bodo v najkrajšem času otvortle.
Mestno kopališče se otvorl v sredo,
11.	t. m., in sicer za ženske ob petkiii, v ostalih dneh za moške.
Aretiran nemškutar. Včeraj je bil aretiran FTanc Kramusch, pomožni delavec tvrdke »Balkan«, ker je v gostilni pri Zlati hruški zabavljal čez na5o državo. Želimo, da odrine možakar po prestani kaizni čez mejo k svojim bratcem.
Cei>e.
Volitev župana v mestu Celju se bo
vršila, kakor čujemo, tekom tega tedna.
Volilcl celjske okolice! Kdor je zoper korupcijo in dosedanjo občinsko upravo, kdor hoče slovensko okolico Celja, kdor lioče dobrobit revnih — delavnih slojev, kdor hoče avtonomno upravo in red v ob-
Di v jan je fašistov. V Sovinjaku so fašisti splezali na cerkveni zvonik ter izbili s kladivi in dleti Iz ka-menite plošče glagolski napis, ki se je glasil: »1557 n vriine župana Ki-rina Sirotiča. ki je cerkveni starešina in tešče sused.« Tudi vse druge slovanske napise so uničili. Fašiste sta spremljala dva oborožena finančna stražnika, ki sta odgovarjala, da sc tako dela na ukaz oblastev in fašistov.
ie ogledala mesto in okolico, nato pa CjBii ^or je	mahinacije	fn	korumpi-
^ i ?C družba na avtorno- Vani absolutizem laži-policajdemokratov —
bilih po Večni poti ter se vrnila skozi ?iško na glavni kolodvor, kjer je princezinja prenočila v salonskem vozu, včeraj dopoldne pa sc odpeljala preko Trsta v London.
— Boj draginji mleka si neki duševni revež predstavlja tako, da je treba najprej krmo uničiti, potem bodo dajale krače brez hrane dovolj mleka, ki bo seve vsled tega ceneje. Po ljubljanskih ulicah jc namreč nek! zmedenec nalepil listke z napisom:	»Požar na Kodeljevem je začetek boja proti draginji — vasi v okolici bodo sledile.« Policija išče tega praktičnega živinorejca.
— Vodovodna naklada. Pobiranje
15	% vodovodne naklade je podaljšano do konca leta 1922.
— Poverjenik /.a pravosodje dr. Vladimir Ravnihar zaradi od potovanja ne sprejema do 24. t. m.
— Nevaren norec. Javnost se še spominja na razburljiv lov v Šolskem drevoredu, kjer je neznan mladenič kazal vse znake zblaznelosti vsled stekline. Splezal je pred stražo na kostanj, lomil veje, grizel okrog sebe in tulil kot zverina. Z veliko težavo so ga vlovill, zvezali In spravili v opazovalnico. Pozneje se je dognalo, da je mladenič 20 letni Ivan Maršič, pristojen
V	občino Mareziga pri Kopru. Predno so dospele potrebne informacije od pristojne občine, ie Maršič pobegnil iz norišnice na Studencu. Zdravniško - psihijatrična preiskava je doznaia, da boleha ta človek na katatoniji, a pristojna občina poroča, da jc Maršič zelo nevaren zločinec, ki je v zadnjih dveh letih v družbi zločinskih tovarišev izvršil več težkih hudodelstev ter Je prve dni julija I. I. pobegnil iz zaporov deželnega sodišča v Trstu. Maršič je velike močne postave, zagorelega obraza, črnih dolgih las, brez brk. Oblečen je v temtto-sivo, črtasto, ponošeno obleko,
— Za učitelje na obrtnih nadatjevalnli šolah se bo vršil julija meseca na tehniški srednji šoli v Ljubljani strokovni tečaj za merkantilne predmete. Interesente opozarjamo na razglas v Uradnem listu št. 47. z dne 4. t. m.
— Premog. Člani »Društva vpokojene-ga učiteljstva v Sloveniji«, stanujoči v Ljubljani, dobe premog na nakazila mestnega magistrata v sredo dne 11. t. m. — Vsaka rodbina dobi 150 kg za K 16.
— Ukradeni čevlji. Posestniku A. Welssu v Zg. Šiški je nekdo ukradel iz kuhinje par rjavih moških In par črnih ženskih čevljev,
— Pevsko društvo »Hlahol« lz Prage v Ljubljani. Na binkoštno sioiboto dne 14. t. m. priredi pevski zbor »Hlajiol« tl20
ta voli 3. — tretjo Skrinjico 1
Volitve v celjskem političnem okraju. Doslej so se zvršile volitve v gornjegrad-skern, vranskem in šmarskem sodnem okraju. V celjskcm sodnem okraju so volitve danes 10. t. m., v laškem pa 12. t. m.
Celjsko pevsko društvo je priredilo minulo soboto zvečer svoj spomladanski koncert. Proizvajale so se razne zanimive in lepe skladbe, ki so žele mnogo vsestranskega odobravanja in priznanja. H koncu koncerta sta nastopila priljubljeni violinist g. B. Serajnik in pianist g. M. Gruden z Wie;iiavvskega Legendo op. 17. Koncert je zaključil efekten in vesel mešan zbor ciganov »Janana« Iz D. Jenkove opere Vračara. — Po koncertu se jc vršila prosta zabava v gornjih prostorih Narodnega doma.
Špedlcljsho podjetje Pelle v Celju odgovarja na slovenske In hrvatske dopise še vedno nemško. To je izzivanje, katerega si ne bomo pustili več dalje dopastl. Tudi je že čas, da sl ta tvidka svoje vozove opremi s slov. napisi.
Več Jugoslovanskih ujetnikov se je iz Rusije vrnilo minule dni v Celje.
Celjsko podružnico državne posredovalnice za delo nameravajo zopet otvorltl. Razpisano je mesto pisarniškega uradnika za to podružnico. Prošnje je vložiti do
13.	J. m.
Izkaz kužnih bolezni. V raznih krajih celjskega pol. okraja so zbolele na novo od 25. aprila do l. maja 4 osebe za kozami.
V	evidenci se nahaja vsega skupaj 20 os;b za kozami bolnih. Umrla je ena oseba. — Za difterijo so obolele 3 osebe.
Občni zbor trgovske zadruge »Sloga« v Celju se vrši 19. maja v hotelu »Balkan« v Celju.
Koroško,
Slaba zagovornica koroških oblasti
je FeLningova »Koroška Domovina«. Na dopis »Jugoslavije* o posilnem ponemčevanju v koroških šolah odgovarja »Koroška Domovina«:	»O	kakci n nasilnem pj-
nemčevanju ne more biti govora, ker po naših postavah odločuje ljudstvo samo o učnem jeziku. Ravno v tem oziru se ravnajo naše merodajne oblasti zeilo natančno.« — Prazne laži! Pokažite nam le eno šolo na Koroškem, v kateri je slovenski pouk 8 slovenskim učiteljem! Naše ljudstvo v Selah, BHčaivsu, Ločah, Sv. Jakobu v Rožu je cuodušno zahtevalo slovenski pouk v šolah, a ga še da.nes nima. V Št. Rupertu pri Velikovcu se je izjavilo toliko staršev za otvoritev slovenske šole, da bi se morali napraviti 4 razredi, a še danes nimata niti enega razreda. ■"
ODGOVOR »PONDEL.IKU«.
»Pondeljek« bi bil rad aktualen in »straži na braniku naše glasbene kuiture«, ter odlaga v ta namen v svojih predalih dovtipe, ki so skrajno neokusni.
Skrokanim možganom »Pondelj-kovili« redaktorjev se ie zahotelo, zaleteti se v mojo osebo, in jo štuliti v sedanje gledališke afere, ker sem bil svojčas glasbeni poročevalec »Jugoslavije« in sem poročal pod šifro Z. P. — nikdar anonimno — o operh Od 1. svečana t. I. dal.ic pa se' v tc žalostne razmere, katere so naši listi že neštetokrat ožigosali, sploh ne vtikam. Uredništvo »Jugoslavije« lahko potrdi, da nisem nit! s članki In kritikami, ki kritizirajo upravo in delovanje gledališča, niti s kritiko o operi »Carmen« v prav nobeni zvezi. To se mi je zdelo potrebno konsta-tirati. ne zaradi »Pondcljka«. ampak zato. da izpodbijam vsa tozadevna morebitna sumničenja.
Zorko Prelovec.
Uredništvo »Jugoslavije« radevo-Ije potrjuje, da gospod Zorko Prelo-vec od 1. svečana t. 1. ni več naš glasbeni poročevalec ter da ni v nobeni zvezi s kritiko o operi »Carmen. katero je napisal odličen glasbenik. ki do sedaj za naš list ni prispeval niti črke. »Pondeljek« strelja v napačuo tarčo!
Šport in turistika.
»Šport« št. 19 ima sledečo vsebino: Prvenstvena tekmovanja. — Turneja S. K. Ilirije. — Kakšen na4 bo goJman? — Nogomet. — Kolesarstvo. — Motoctklistika. — Avtomobilistlka. — Avijatika. — Atletika.
—	Tenis, — Službene objave. — Razno.
Sokolstvo.
If. pokrajinski sokolski zlet J. S. S. v Osjekn. Priprave za zlet 27.—29. junija so v polnem teku. Organiziral se je železniški
odbor, ki se pobriga za posebne vlake te bližnjih krajev. Taki posebni vlaki bodo vozil! na progah Subotica - Osjek, Vinkov-ci - Osjek, Djakovo - Osjek, Slatina - Osjek in D, Miholjac - Osjek. — Posebno veliko je zanimanje za razstave, ki se prl-rede povodom zleta. DosedaJ so zagotovljene obrtna, umetniška in razstava P>-hištva, dočlm za Industrijsko razstavo do-sedaj še ni dovolj prijav. — Jeseniški Sokol omogoči svojim revnejšim članom udeležbo na zletu na ta način, da bo nabiral na Golici naše dišeče narcise ter jih kot pozdrav zasužnjenih Korošcev pošiljal v Osjek, kjer jih bodo člani Sokola v ta namen razprodajali.
K 43. turneji francoskih gimnastiko v v Llllis, ki se vrši 15. in 16. maja t. L, odpotuje v prihodnjih dneh 10 članska deputa-cija Jugoslov. Sokolskega Saveza pod vodstvom podstanoste br. dr. V. Ravniharja.
I. Jugoslovenski vsesoko!sk| zlet se
vrši leta 1922. meseca avgusta v Ljubljani. Zanj so se že začela pripravljalna dela. Istodobno bo v Ljubljani tudi VII. turneja mednarodne Zveze telovadnih društev spojena z mednarodno tekmo.
Nova sokolska knjiga. V založbi Saveza je izšla nova sokolska knjiga: Duson Bogunovič. Sokolska prosveta u društvu i narodu. Cena 2 din. Naroča se pri Sokolskem Savezu v Ljubljani. V knjigi so točna navodila za kulturno-prosvetno delo sokolskih društev. Priporočamo vsem bratskim društvom, da sl knjigo čimpretf na-roče.
Cankarjeva tridejamska farsa »Pohujšanj« v dolini šentflorjanski«, katera se je minulo sredo igrala z izvrstnim uspehom.
Znanost in umetnost.
Umetniška razstav v Ljubljani, V Jakopičevem paviljonu se pripravlja obsežna umetniška razstava, katere se udeleže sledeči umetniki: Gaspari Maksim, Gustinčič Pavel, Kambič Mihael, Klemenčič Ivan, Kos Anton Gojmir, Kralj Franc, Kralj Tone, Napotnik Ivan, Mušič Marjan, Šantel Šaša, Šantel Henrika, Skallcky Zdenko, Simonič Vera, Tratnik Franc, Vovpotič Ivan, Vesel Ferdo, Zajec Ivan, Zupan Fran, Zupanec Anica in Zmitek Peter. — Razstava so otvori v soboto, 14. maja.
Frank Heller: Prigode gospo da Collina. Šaljiv detektivski roman. Ljubljana 1921. Založilo »Jutro«. Cena K 15, po pošti K 2.— več. »Jutrov« roman je izšel v ponatisu v posebni knjig! velikcjja formata na 105 straneh. Naslovni list je narisal g. profesor S. šantel. Frank Ileiler je pisatelj visoke kulture in prvovrsten stilist. Njegov »C/i-lin« spada med najzabavnejše pripovedko te vrste. Knjiga se uaro:a	Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Sodna u	i. 6.
Gledališče in glasba.
Repertolr Narodnega Gledališča v Ljubljani. Drama: Torek 10. zaprto; sreda 11. Navaden človek (A); četrtek 12. Andro-klus la lov (po znižan Hi cenah, Izven); petek 13. Navaden človek (E); sobota 14. Androklus in lev (B); nedelja 15. Navaden človek (popoldanska predstava ob 3.; po znižanih cenah, izAren); ponedeljek 16. Au-droklus in lev; popoldanska predstava ob
3.; po znižanih cenah, Izven); torek 17. zaprto. — Opera: torek 10. Carmen (B); sreda 11. Tha!s (E); četrtek 12. Mignon, gostovanje g. Julija Betteta in ge. Pavle Lovšetove (C); petek 13. zaprto; sobota
14.	Dalibor, gostovanje g. Julija Betteta; nedelja 15. Tosca (Izven); ponedeljek 16. Mignon, gostovanje g. Julija Betteta in ge. Pavie Lovšetove (Izven); toreJc 17. zaprto.
Mestno gledališče v Celju. V Četrtek
_ 12. maja se. ponavlja v našem gledališču
Rajhenburg. Zadnji čas je že, da bi ravnatelj trboveljske preinogokopne druž-be v Rajhenburgu razpisal rudniško kanti« no in jo podelil Človeku, ki je bolj sposoben za ta posel, kot sedanja kantinerka M, Delavci, ki so prisdljeni hoditi na hrano V. kantino, so res pomilovanja vredni reve« ži; kajti za drag denar se morajo zadovoljiti s hrano, ki je skoraj neužitna. Če hi g. ravnatelj vedel, kako snažno se vse pri« reja, mu najbrž ne bi šlo v slast. Samo to Je dobro, da on ne ve, ker mu postrežnica nosi na stanovanje. Končno pa še ta pro« kleta prijaznost od gospe kantinerke! C« prkic delavec h kosilu, pa ne mara piti tiste njene brozge, ki Jo prodaja za vino in k! hna vsak dan drugo barvo In drug okus, mu pa še prav robato zasoli: »Kjer pijet^ tam pa še jejte!« Ali je kantina za to, da delavec znosi svoje krvavo prislužene krone v nenasitno žrelo kantinerke, aii zato, da Imajo delavci dobro in tečno hrano pa zmernih cenah? — Delavci.
Dobrovnik. Tukajšnji javni nameščenci hi Bogojlnsko učiteljstvo je priredilo tukaj In v Bogojini JurčK-Kersnikovo narodno igro »Domen«. Name« prireditve Je bil se« znanltl prebivalstvo s slovensko dramatiko^ oziroma z običaji slovenskega ljudstva. Za« željenl cilj le bil posebno v Dobrovniku p >« polnoma dosežen. Čeravno se Je igra tno-< rala radi slabega vremena v zadnjem tre« nutku preložiti na poznejši čas, je moralo dosti občinstva radi pomanjkanja prostora oditi domov. Vsi Igralci so svoje vloge kar najbolje rešili. Na zahtevo se je morala igra prihodnjo nedeljo zopet ponoviti. Omenjeno bodi, da so bHi gledalci, izvzem-
51	Učiteljstva iz okolice, samo taki, kateri Igre radi neznanja slovenščine niso mojll razumeti. Iz tega je razvidno, da Prekmurci niso tako nedostopni za dobro stvar, kot se v splošnem misli. Seveda je treba pri tem veliko potrpežljivosti in požrtvSfc vah.osti, ali pri količkaj dobri volji se lahko veliko doseže. ZeleU bi bilo, da se tudi v drugih, posebno v večjih krajih, priredi kaj sličnega. Kajti dobre predstave so naj« boljša privlačna stfa za narod. Treba jo delati in ne samo kritizirati. Da se pa vse to doseže, je pred vsom treba, da se pošlje v Prekmurje same popolnoma narodno zavedne In delavne javne nameščence. V ts.n oziru bo treba sploh še marsikaj Ir.prcgovo-rltl ter vzeti železno metlo v roke in po« šteno pomesll. Predvsem Je trel»a izpolniti odgovorna mesta s zavednim uradništvon, kajti kako more podrejeni uradnik, pod-uradnik ali sluga, čeravno je popolnoma zaveden, delovati za narod, če ga pri tern ovira njegov predstojnik. Naš župni urad tudi še.vedno ne pozna Dobrovnika, temveč rab! uradno le nekdanje madžarsko ime l.endvavasarhely.
Drobiž.
* Želej-o, ki bi ne zarjavelo, je tudi ena Izmed vročih želj tehnikov in človeku sa vsa tako zdi, da se izpolnuje. Na tem problemu se dela že več ko deset let na Nem« tkem. Francoskem, Angleškem i« v Zdrs-žeuih državah. Dosaalo se je, da je glavni Srn. i tet j problema zarjevania hrom v jeklu ali železu. Od 1. 1919 so delali v Kruppevik f. a vodih poizkusi z novimi zlitinami jekla, kator« bi ne zarjavele. Preiskovalcema do. B. Straussu in dr. inž. Maunerju se je po« »rečtlo vprašanje jako povoljuo rešiti. Ze la jočetka poizkusov sta dognala, da 20 odstotkov« hromovo jeklo, izpostavljeno skozi leto dni vremenski« vplivom, ati kazal# znakv rjave*)*. Po daljšem preiskavam« ie j« dognalo, da je mogoče napraviti go« tove jeklene zlitine, katerih se rja ne prime, alli pa vsaj v tako majhni meri in še’.*
v	tako dolg! dobi, da skoraj ni mogoče tovoriti o kak! rji, ker konstrukcija pri te* nič a« trpi, To so namreč visoikooJstotn« elit in« jekla s hramom in nikljem (hromo-aikljeve jeklo). Nov« jeklen« zlitine so s* doslej v praksi imenitno obnesle, poseb** l*ri parnih turbinah. Tako bo postala želez« ■a ruda š« vs* bolj važr«a. kaV^ J> ioslej.
A. K. Greeni
Nevestina
skrivnost.
(Dalje.)
Toda — je hotel ugovarjati Ka-meron, ali beseda inu je zastala. Videl je. da je zadrgnjen v mrežo, iz katere ni videl izhoda. Nadzornik ga je ostro opazoval in povzel nato z dozdevno trdosrčnostjo:
Ako bi govorila o kom drugem, ki bi sc nahajal v vašem položaju, bi mi gotovo pritrdili.
Ne vem, je odgovoril zdravnik; mogoče. Zdi se mi. da sem izgubil vso razsodnost. Misli, ki ste jih zbudili v meni. sc zvijajo po mojih prsih kakor ostudne kače. Zakaj me mučite tako?
Zato, ker je potreba. Dejstvo, da trpite, je zame jako važno. Ako bi vas bile pustile moje besede hladnega ali ako bi jih bili mogli ovreči, l;i bil prišel do povsem drugačnih zaključkov. Kadar spoznate moje razloge, mi oprostite to ravnanje.
Zakaj mi ne poveste razlogov takoj? Rešite me vendar te strašne napetosti!
Dobro, gospod doktor, ne bom vas natezal dalje. — Dasi moram vaši soprogi spričo njenega stanja za zdaj prizanesti zapor, sem vendar malone prepričan, da ve o smrti ubogega dekleta več, nego je priznala. Primoran sem jo postaviti pod policijsko nadzorstvo. Ko se vrnete domov, najdete v svoji hiši žensko, ki jo izvolite sprejeti za streZnlco pri bolni gospo**Dobrosrčna je, spretna in molčečna; niti vam ne bo v nadlego, niti ne bo izdala nas. ker je v službi tajne policije. Ali se smem zanesti, da ji ne boste branili vstopa. niti ne boste storili ničesar, kar bi jo oviralo v izvrševanju njene dolžnosti?
V vaših rokah je moja usoda in moja čast, je vzkliknil Kameron z globoko muko; moram se uklonili vaši volji.
Nadzornik je zmajal z glavo; malokdaj mu je bil še kak posel tako težak Vse. kar delam, sem primo-lan storiti, je dejal. Osebno pa soču-vstvujem z vami iz dna srca, kakor vsak poštenjak.
Toda Kameronu ni bilo do sočutja; zahteval je pravice. Mari ni
res nikakega izhoda, je vzkliknil; zakaj morava trpeti to onečaščajoče ravnanje, ko niti ne veste z gotovostjo, ali gre sploh za umor?
Gospa soproga je edina, ki more pojasniti skrivnostno Mildredino smrt. Da. če bi vedeli vse. o čemer molči doktor Molcs\vorth —
Naj vendar pove, kar ve! Sam pojdem k njemu in ga pregovorim, da ne bo več skrival resnice.
Nadzornik ga je sočutno pogledal: Kdo ve, ali jo boste hoteli poslušali? je dejal.
Seveda! je odgovoril Kameron naglo in jezno. Najhujše, kar more doleteti človeka, je negotovost, y kakršni tavam zdaj. Postavite me ž njim oko v oko; ako pozna okoluo-sti, v katerih je umrla Mildrcd Faj;-ley, ne bo dolgo stiskal svoje skrivnosti. če mu povem, kaj pomeni zame njegov molk.
Nadzornik ni bil tako prepričan. Molesworth ni slabič, je rekel. Ako je sklenil utajiti resnico, mu boste težko izvili priznanje.
On še ne ve, da je moja Zena priznala, da je dekle umrlo v njeni sobi.
Ali mu hočete povedati?
Da. ako vi ne ugovarjate.
Dvomim, da bi mu to razvezalo jezik. Ako se ni ustrašil krive prisege, da bi obvaroval vašo soprogo posledic, katerih se je bala. ga tudi tak posredni dokaz ne bo lehko pripravil, da bi preklical svojo prejšnjo izpoved.
In vendar jo bo. Moji razlogi ga morajo prepričati. Obup mi bo dal moči. Magari če je od jekla, mu hočem izviti resnico.
Nadzornik je pogledal Kamerona z nemim občudovanjem.
7.al mi je, da vam ne morem dati prilike za vaš poskus, je dejal nato. Julij Molesworth je namreč izginil.
Izginil je?
Molčali smo o tem, dasi je resnica. V bolnici se ni pokazal že več dni. in tudi na stanovanju ga ni dobiti. Ali je mrtev ali pobegnil, nam ni znano. Nekega večera se je izmuznil nadzorovalcu ter izginil, in do današnjega dne se nam vzlic vsem naporom še ni posrečilo najti njegove sledi.
Molesv/orth izginil 1 Potem je imel pač tehtnejši vzrok, da je pri-1 segel po krivem, nego smo mislili v
prvem hipu. Ta beg je podoben očiL nemu priznanju krivde.
Kakšne krivde? — Umora?
Nadzornikov suhi glas je osvestil zdravnika. Dokaz, da je bila Mildred Farleyeva mrtva, preden je stopil Molcs\vorth v hišo, je bil neomajen; razentega ni bilo prav nobenega vzroka, zakaj naj bi bil mrzli Gcno-vefin ljubimec stregel dekletu po življenju, ko vendar ni zakrivilo nič drugega kakor to, da je bilo napoti gospodični, ki je hotela zavzeti svoje prejšnje mesto med svetom. — Kamerona je bilo sram. da je izrekel sumnjo. In vendar — ta nenadni beg — kaj je pomenil, ako ne strahu? — strahu pred čim? — Rešitev te uganke je smatral zdaj za svojo dolžnost.
Julij Molesvorth ima ključ do skrivnosti, je vzkliknil Kameron. Drugače ne bi odšel iz mesta zdaj, ko ga priklop’.je tako silen stanovski interes. Dobiti hoče ta ključ. Povejte mi bližnje okolnosti njegovega bega; morda najdem vmes kako važno podrobnost, ki jo more spoznati samo zdravnik.
Zgodba je kratka in preprosta. Molcs\vorth se je peljal tisti večer kakor po navadi z vozom v neko hišo v predmestju, kjer je imel bolnika; vstopil je. a nazaj ga ni bilo več. Hiša ima zadaj druga vrata, skozi katera je moral oditi, zakaj bolna žena-, ki ga je pričakovala, pravi, da sploh ni bil pri nji. Izvoščka ni vzel s seboj, in voz ga je čakal pred vrati, dokler ga ni neki redar zapeljal v hlev. Zdi se, da je imel že prej namen bežati, ker je dvignil pri banki ves svoj denar in vzel s seboj majhno potno torbo.
Dovolite mi, da ga poizkusim najti; tajni policist sicer nisem, ali ta strašni čas me je izuril v opazovanju. in rad bi pripomogel po svojih močeh.
Ne vem, čemu bi vam branil. Mož nam je potreben, in vsako sredstvo, da ga dobimo nazaj, nam bo dobrodošlo. Toda ušel je pred nekaj dnevi in je lehko že sto milj daleč odtod. Ali morete pustiti soprogo samo?
Celo moram jo. Sedeti pri njeni postelji s srcem polnim dvomov m nerazrešenih vprašanj je zame pretežka naloga. Cuttm, da moram storiti zanjo kaj gotoVejšega. če hočem J dočakati pri zdravi pameti ure. ko
se zbudi iz svoje mrtvice. Moja odsotnost itak ne bo trajalh dolgo. Nekaj mi pravi, da mu bom kmalu za petami.
Pojdite tedaj, ali —. Nadzornik je pogoltnil besedo. Težko preskušeni mož se mu je smilil, in strah ga je bilo misliti na odkritja, ki so ga Se čakala.
Mali oglasi.
Proda se s
AlOŠKO KOLO
dobro ohranjeno in velika stenska ura je naprodaj. Naslov se poizve v upravi. 807
POSESTVA veleposestva, grajščine od 4 do 400 oralov. Krasne stanovanjske hiše, 2 krasni 3 nadstropni hiši, hotel, vile, gostilne, mlin proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le proti znamki,	809
DVE ENONADSTROPNI HIŠI
z 10 stanovanji, gostilno s tremi lepimi prostori z vsem inventarjem, potem trgovino z vso opravo, lokal za mesarijo ter vrt s kegljiščem na zeb prometnem kraju tik tovarne na Gorenjskem se proda radi družinskih razmer. Cena po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Lopa priložnost« s 1061 na upravo »Jugoslavije«.	811
VILA
šupe za vozove, hlev za živino, 1 joh zemlje itd., četrt ure od Maribora, se proda. Naslov v upravi »Jugoslavije« v Mariboru.
812
PLINOV KOTEL
s cevmi In hrami ter rabljen kovaški meh podolgastc oblike se ceno proda. Andrej Dobrovoljc, ključavničar in klepar, Vrhnika.
789
ČEDNO HIŠO zidano, pokrito z opeko, s 4 sobami, kletjo in hlevom, vse pod eno streho, poleg sadni vrt in njiva, prodam pod sledečimi pogoii: Kupec prevzame prirastek In procente ter tudi vse name spadajoče stroške. Da on vse to plača, dam posestvo za malenkostno ceno 110 dolarjev. Mr. John Ježek, 1167 Novad Rood, Cleveland - Ohio.	794
PRODAJA KOČIJE! 11
Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na. upravništvo Jugoslavije pod »kočija«.
Službe:
»	URARSKI POMOČNIK
se proti dobremu plačilu tako) sprejme.
Franjo Bigaj, Celje, Glavni trg.	788
18 LETEN MLADENIČ
iz dežele, močan in zdrav, želj službe pr! kakem podjetju v tovarni ali na posestvu (za hlapca izključeno). Ima 5 razredov ljudske šole. Nastopi takoj ali pozneje. Pojasnila pri g. Anton Kastelic-u, trgovcu v Nov. Mestu, Dol.	805
GOSPOD, IZURJEN STROJEPISEC
išče za popoldan posla v kaki pisarni ali kaj drugega primernega, tudi vzame na dom pismena dela za pisalni stroj. Cenjeno ponudbe pod »Vesten« na upravo tega lista.
SPREJME SE vzgojiteljica popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika k trem otrokom v sta-, rosti dve, osem in deset let. Plača po dogovoru. Ponudbe v nemškem jeziku na M. Hiutze, Karolinenhof pri Ptuju.	810
Razno:
KOMPANJON za dobro idoče podjetje z najmanšo svoto K 200.000 se sprejme. Naslov pove uredništvo,	808
IZJAVA.
Izklicujem vse, kar sem slabega govorila o Neži Kokalj, vezilji v Ljubljani na Sv. Petra nasipu št. 45, ker nisem imela zato nobene podlage ter se ji zahvaljujem da Je odstopila od tožbe.
806	Terezija	Polik.
RUDNIŠKA RESTAVRACIJA
na Bergšaferju pri Mežici se s 1. junijem t 1. odda v 'najem. K restavraciji spada tu* di klavnica in prekajevalnica. Ponudbe je vložiti pismeno do 21. maja na Upravništvo svinčenih rudnikov v Mežici.	804
Priporoča se prvovrstni atelje za črkosll-karstvo FILIP PRISTOV, hotel Malič LJUBLJANA.
»alma
Iff
ttaučtak-pefe za če v S’e
Pred nakupom nai si vsakdo ogleda veliko
zalogo
jedilnega orodja, jeklenega in Aluminijevega, potne košare, čev-jarskega orodja, rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in našivkov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje pri
Sv. Pelta nasip 7.
Najvcčja izbira! Nizke cene! NA VELIKO IN MALO I
Klari trg štev.
Trgovina z manufakturnim blagom in cbleknmi domačega izdelka priporoča po un iž.unf h c e n a b.
Največia zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani.
Tvrdlia
J. Dolenc Ljubljana
IIIlšerJCT« ulica 5
priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovoren po najsolid-nejših nizkih cenuh.
NAZNANILO,
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela
v Kranju.
Točna postrežba s pristnimi pijačami, z gorkimi in mrzlimi jedili, tujske sobo, kakor tudi solidne cene naj mo priporočajo vsem cenj. gostom in izletnikom v obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Slavica TomaSiC.
: l i. ■ .	■	■
■	-.V	•:	V!.
. 'J • ;	- -
Prvorazredno
SJEME,
žilerica, kukuruzn, grahorice, preje, muhari, povrča i originalno njemačke krmne repe dobavlja ..Sjcnienar” d. d., MhIJcU, Gajev trg 1.
Tel. br. 603. Brzojav Sjemenar, Osijek. Ček. post. šted. br. 33346.
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina so dobi po K 3F— franco skladišče. — Naročila na
PROMET
tehn. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
Tajnik
ta oltma t Stati cetkvi. KoHa s© lile. “S*
Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci naj pred-lože svoje prošnje do 20. maja, kjer naj označijo svoje zahteve to jo mesečno plačo.
Umirovljeni orožniki imajo prednost.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem prežalostno vest, da je naša predobra, nepozabna mati, tašča, gospa
Jožefa Sramen rol. Jenko
včeraj dne 8. maja 1921, po kratki in mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne se vrši v torek, dne 10. maja 1921 ob 4. uri popoldne iz liiše žalosti, Resljeva cesta St. 3, na pokopališče k sv. Križu.
Preblago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 8. maja 1921.
Globoko žalujoči:
Dr. Anton Brumen, sin. Apolonija in Franja, hčerki. Mari Cianlandi Mally, zet.
Brez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Pnii lesii jeiiiliikiL
Za ljubljanski veliki semenj je postaviti raznovrstne razstavne lesene zgradbe. Tesarska podjetja, katera reflektirajo na izvršitev teh del naj se takoj priglasijo pri g. arhitektu Josipu Costaperaria pri obratnem ravnateljstvu južne železnice, kjer dobijo potrebne podatke in vpogled v načrte. Ponudbe je predložiti do 14. K\ažE t. L
wja“.
VI $	F. BRUMAT		p
s e e	LJUBLJANA		0 a p mm |
i ® 1 B ■® a i ® b 1 5	Manufaktura	in tkanine.	S C 1 ft D «• B (t »
B O M i|L		Mestni trg 25.	® O (T .-
lini Ji
Proda se motor
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. — Naslov pove upravništvo »Jugoslavije".
Za birmance g*9*
fe vseh vrst obleke v zalogi
velika izbira modnih in športnih oblek lastnega : izdelka za gospode. :
Angleško sukno — Lister.
Znižane cene!
Zahtevah© vzorce!
SCO volt, 10 konjskih sil z 1200 do 16C0 obratov na minuto. —
Ponudbe pod » M O T O R “ na upravništvo »Jugoslavije".
Be—b——r^—mh—
MUDIMO:. ^*S
Otavnike, lasno zaponke, koSJeno zaponke,
Nože, vilice, Sllce, lesno robo;
Fatfunt, mazilo sa brke, puder, brlljsrtSEKc; Veziva, tipke, v» vice;
Trakove ia ievlfe, sienj, naramnice s BreSe, prstare, uhane 5 Svnibe, sukanca;
Sv!nsiTž>ae» ;:ercEa, gobe.
Sletke sveh vrsti
In isvo ostalo galanterijsko In nlrberSku robo! Predaja samo na veliko!	Predaja sc mo	na veliko!
I Breča Svieiii« Zagrel®
g Telefon 23. • 44.	Pctrlnjcka ul. 5.	Telefon 23 - 4«.
i
I. krartjska razpoSili&Ena
Ljubljana, Dvorni trg It. 3.»
Koristilo Vam bo,
če se pri vprašanjih in naročilih sklieujcli na oglase v »JUGOSLAVIJE!
Odzovorni urednik Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.