Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 17. iulija 1934
Stev. 159 Leta m
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredniitvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 * Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 1®* uri / Velja mesečno prejemar v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oHasr^ oddelek .Jutra" ^ Ljubljani t PcštnJ čekovni račun St. 11.409
•JUTRA”
Neva pola bratske Bolgarije
Iz govora ministrskega predsednika
Po govoru, ki ga jc imel na banketu, prirejenem na čast našim pravnikom, ki so obiskali Bolgarijo, je spregovoril bolgarski ministrski predsednik g- Kimon G e o r g i j e v v četrtek 12. t. m. še na velikem javnem shodu v sofijskem gledališču, na katerem je prvič javno orisa! smernice notranje in zunanje politike nove bolgarske vlade. 0 notranji politiki je obrazložil najprej vzroke, ki so napotili njega in njegove pristaše do državnega udara, naglasil složno delovanje vlade in vladarja kralja Borisa ter naznačil glavne smernice bodočega dela, reform itd Vse to, o čemer je g. Geor-gijev govoril v tem delu svojega govora. smo več ali mani že vedeli, zato zlasti za nas ni bil tako pomemben, kakor drugi del. ki se je nanašal na zunanjo politiko. Mi Jugoslovani, zlasti še Slovenci, smo že dolgo navajeni, da presojamo vse dogodke bolgarske notranje politike s stališča zunanje, to se pravi s stališča odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Po tem jih tudi vrednotimo, sprejemamo z veseljem ali pa odklanjamo z grenkimi občutki razočaranja. Zato >2 razumljivo, da smo pazljivo prisluhnili. govoru g. Georgijeva v tistem delu. ki nam je lahko odgovoril na razna vpra šanja, ki smo si jih stavili po usodnem 19. maju. In reči moramo, da nas ni razočaral, temveč navdušil in navda! z upanjem v lepšo bodočnost zbližanja.
Predvsem je g. Georgijev naglasil, da si je njegova vlada nadela nalogo odstra niti vse. kar bi jo moglo ovirati pri utiranju novih miroljubnih poti njene zunanje politike. Prva ovira, na katero je naletela, je bila seveda makedonska revolucionarna organizacija. O tej smo dobro vedeli, da je država v državi in stra-hovalka ne samo prebivalstva petriške-ga okraja ir, raznih mest, marveč tudi vseh dosedanjih bolgarskih vlad. Vendar tega uradno pred g. Georgijem nihče ni povedal. On se tega ni ustrašil in je dejal odkrito in brez oklevanja, da so bile razmere, ki so jih makedonstvujoči ustva rili. neznosne že za Bolgare same. Priznal je, da zaradi nadoblasti nvakcdon-stvujočih državne oblasti ponekod sploh niso imele nobene avtoritete in je bila državna suverenost tam samo fikcija. Po samih sofijskih ulicah so se dan za dnem ubijali ljudje s karabinkami, bombami in celo strojnicami, in ugrabljali se niso le posamezniki, ampak celo državniki. Onemoglo prebivalstvo je brez moči gledalo te sramotne prizore v prestolnici in drugod: z apatijo je opazovalo neaktivnost bivše državne oblasti. Nova vla-
da je razgnala vse te organizacije in zopet priborila avtoriteto zakonu.
Pravo sliko o moči makedonstvujočih in njihovi nevarnosti za sožitje in mir na Balkanu pa nam je podal g. Georgijev šele s podatki o zaplenjenem orožju. Vlada je zaplenila že dosedaj makedonstvu-jočim okoli 82 tisoč pušk in 50 strojnic, da ostalega orožja, bomb in municije niti ne omenimo. To pomeni, da so mogli ti teroristi oborožiti kadar so hoteli armado skoraj 100.000 mož, vojsko, ki bi več ko petkrat presegala po mirovni pogodbi Bolgariji dovoljeno državno vojsko! G. Georgijev je popolnoma pravilno opozoril na nevarnost, ki bi jo bili makedonstvujoči lahko povzročili s svojo večjo akcijo na podlagi določil londonskega pakta o definiciji napadalca. S tem nam postane tudi na mah razumljivo, zakaj g. M u š a n o v ni hotel in ni mogel priključiti Bolgarije k temu paktu. Ce ne bi bila nova bolgarska vlada storila nič drugega kakor to, da je razorožila in razgnala makedonstvujoče, bi že s tem zaslužila zgodovinsko priznanje zaslug za mir na Balkanu in v vsej Evropi. Toda ni se ustavila samo pri tem in se tudi ne namerava ustaviti Zadala si je po besedah njenega predsednika veliko nalogo resnega vsestranskega dela za mir in pri jateljsko sožitje s sosedi, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo.
Bolgarski narod je v preteklosti doživel že dovolj nesrečnih vojen, je dejal g. Georgijev, zato so njegove želje danes daleč od vojen in mu je prva želja mir. Ta politika za novo vlado ni samo puhla fraza, temveč resnična življenjska potreba. S tako politiko bo ustvarila Bolgarija ozračje prijateljstva in med sebojnega zaupanja med seboj in drugimi državami. Preobrat 19. maja zato ni samo izpremenil stališča tujine do Bolgarije, temveč je celo močno okrepil zaupanje v vladino lojalnost. Največ pa je Bolgariji sedaj do tega. da izboljša od-nošaje s sosednimi državami. V tej smeri so se dosegli že nekateri stvarni uspehi. S posebnim zadovoljstvom je pa g. Georgijev naglasil uspehe dela za zbližan jo z Jugoslavijo. Ti odnošaji so že sedaj dobri, a na obeli straneh se še nadalje prizadeva za to, da se še bolj izboljšajo in poglobe. Jugoslavija predstavlja za Bolgarijo glavnega soseda, s katerim mora sodelovati ne le zaradi skupnih gospodarskih interesov, temveč še bolj zaradi slovanskega sorodstva! Te besede so bile pač dovolj jasne in moramo biti g. Gcorgijevemu zanje lc hvale ž n i.	-r.
Italija in vzhodni pakt
Italija na mejah držav, ki jih bo garantiral vzhodni pakt, ni zainteresirana — Ohranila bo popolno ne* utralnost kakor Anglija
RIM, 17. julija. Načelni pristanek Italije na regionalni p"ktovni sistem se mora po mnenju italijanskega fašističnega tiska razumeti tako. da zasleduje italijanska zunanja politika pač le mirovne cilje. Listi podčrtavajo dejstvo, da je Mussolini poslal angleškemu zunanjemu ministru siru Johnu Simonu noto, v kateri je izjavil, da se italijanska vlada popolnoma strinja s stališčem Anglije. Italija nima pravice, pravijo listi dalje, prav nobenega interesa na mejah, ki jih bo ga rantiral vzhodni pakt. Zaradi tega prepu šča odgovornost Franciji in neposredno zainteresiranim državam. Italija bo pri tem. prav tako, kakor Anglija obranila popolno neutralnost in bo nudila Franciji le potrebno moralno podporo. »Giornale d’Italia« meni v zvezi s tem. da je vzhodni pakt že v svoji tretji in s tem v zadnji jazi uresničenja. Preprečiti ga ne more nihče več. Hitlerjev govor, v katerem
ni bilo nobene besede o zunanji politiki, vzbuja mnenje, da se bo tudi Nemčija pridružila temu paktu. »Messagero« pravi, da je treba smatrati sedanji osnutek že kot dokončno besedilo pogodbe. Za Nemčijo ni nobenih ovir za pristop: »li Popolo d’ Italia« pa pravi, da je vzhodni pakt najmočnejša opora za mir. Ta pakt dovoljuje Franciji dokazati svojo ustrežljivost in odobriti zahteve, ki so bile doslej zanjo nesprejemljive. Velik ka men spotike v evropski politiki se odstranjuje. Obenem se izve iz krogov vla de, da je Mussolini naročil poslaniku v Berlinu in v Varšavi, naj obrazložita nem ški odnosno poljski vladi, zakaj se je Ita Sija odločila podpreti prizadevanje za sklenitev vzhodnega pakta. Obe vladi sta obljubili, da bosta predloge natanko proučili in bosta šele potem mogli dokončno odgovoriti.
Generalna stavba v Združenih državah
NEVARNOST RAZŠIRJENJA IZ SAN FRANCISCA. PRED POČIVANJEM VSEGA PROMETA. POMANJKANJE ŽIVIL.
Zaenkrat železnice še obratujejo, vendar je zelo verjetno, da bo že danes po polnoma ustavljen tudi ves železniški promet. V samem San Franciscu počiva vse delo in primanjkuje tudi že živil. Guverner Kalifornije je mobiliziral teritorialno redarstvo in nacional no gardo, pritegnil pa je k varnostni službi tudi vojaštvo. Prvi nemiri in spooadi so nastali že včeraj. Ves ameriški tisk piše samo o tej stavki in se ne briga za nič drugega na svetu.
SAN FRANCISCO, 17. julija. Včeraj se je tu pričela generalna stavka, kateri se je pridružilo tekom dneva preko 150.000 delavcev, pričakuje pa se, da se bo tekom današnjega in jutrišnjega dneva povečalo to število na pol milijona, Če pa zajame stavka tudi druga obrežna mesta in zaledje, bo stavkalo preko milijon delavcev. Resno pa se nojavlja tudi nevarnost, razširjenja stavke na vse Združen© države. Že sedaj je to v Ameriki prva generalna stavka, ki je v celoti uspela.
Bolna naooved Dollfutiovemu režimu
VSAKE ČETRT DRE NOV ATENTAT . ZA VSAKEGA HITLERJEVCA JAVNA ZGRADBA. \KTIVNOST KOMUNISTOV.
ko bo novi zakon uveljavljen, še pove čali odpor proti režimu in bo v Avstriji vsake četrt ure izvršen nov atentat.
DUNAJ, 17. julija. Kljub vsem naporom Dollfussove viade,^ da bi popolnoma obvladala položaj,^ se razmere v Avstriji stalno še bolj poostrujejo. Sedaj je očito, da se ne bore proti režimu samo narodni socialisti, marveč tudi komunisti in socialni demokrati, ki so v zadnjih dneh postali zelo agilni. Tako so imeli več tajnih zborovanj, največje v Dunajskem gozdu, kjer jih je policija izsledila in mnogo tudi aretirala. Poostren odpor so pa pričeli tudi narodni socialisti, ki jih je sklep vlade, da se bodo obsodili na smrt vsi opozicionalci že za najmanjše dejanje, silno razburil. Narodni socialisti Izjavljajo, da bodo od 18. t, JB. dalje,
Če pa bo vlada obesila le enega sa mega narodnega socialista, ho zanj zletela v zrak ena izmed javnih zgradb. Tako narodni socialisti kakor tudi marksisti napovedujejo boj do zadnjega in nove krvave dogodke.
JAPONSKO OBOROŽEVANJE.
TOKIO, 17. julija. Zaradi vedno bolj nevarnega položaja na Daljnjem vzhodu, je sklenilo japonsko vojno ministrtvo zgraditi v najkrajšem času štiri nova pomorska oporišča, od teh eno na obali Koreje,
V Nemčiji vre
LONDON, 17. julija. »Times« poročajo iz Berlina, da je Hitler J 30. junija dejansko ujetnik SS in Reichswehra. Zastražen je tako močno, da se takoj vidi njegov strah pred atentati. Posebno se je to opazilo ob priliki zborovanja državnega zbora v Krollovi operi. Kljub vsemu navideznemu miru, zatrjuje dopisnik '»Timesov«, je Nemčija kotel v katerem vre in se morejo vsak trenutek dogoditi naihujše stvari. Zaradi tega Hitler ni noben partner, s katerim bi se mogle danes sklepati kakšne pogodbe. Treba je počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. List trdi tudi, da so bili vsi 30. juniia pobiti voditelji nedolžni.
Doumergueov govor
PARIZ, 17. julija. Danes ob 8. uri zvečer bo govoril francoski ministrski predsednik g. Doumergue potom pariške radio-postaje celokupnemu francoskemu narodu. Pri tej priliki se bo dotaknil tudi zunanjepolitičnih problemov ter bo v tej zvezi javno izrekel zunanjemu ministru Barthouju zahvalo vlade za njegove dosedanje uspehe v njegovih prizadevanjih za utrditev miru. Dotaknil pa se bo tudi notranje politike s posebnim ozirom na sanacijo financ, uravnoteženje bud-žeta in utrditev zaupanja, in sicer s posebnim ozirom na naloge, ki francosko vlado v njeni notranji politiki še
LEVIČARSKA FRONTA.
PARIZ. 17. julija. Po dolgem prizadevanju je sedaj ustvarjena skupna fronta
socialniii demokratov in komunistov za boj proti fašizmu. Določilo se je skupno osrednje vodstvo, in sestavil se je tudi program vzajemnega dela. Za obletnico začetka svetovne vojne pripravlja nova levičarska fronta po vsej Franciji ogrom ne demonstracije proti vojni. Obenem je sklenila pozvati vse socialne demokrate in komuniste v Evropi, da se združijo v skupno armado.
ANGLEŠKI FAŠISTI.
LONDON. 17. julija. Vodstvo angleških fašistov je napovedalo za mesec september veliko parado v Londonu, ki bo največja od vseh dosedanjih. Oblasti so že sklenile nkrcniti vse potrebno, da ne bodo nastali neredi, ki jih bodo gotovo skušali izzvati komunisti in drugi levičarji.
JAPONCI SE VZNEMIRJAJO.
TOKIO, 17. julija. Akcija za sklenitev varnostnih paktov, ki naj bi zajela skoraj vse evropske države ter tudi sovjetsko Rusijo, je povzročila tu veliko vznemirjenje. Splošno trdijo, da je glavni namen te akcije zagotoviti Rusiji pomoč Evrope, ki bo kakor ena sama enota nastopila proti rumeni nevarnosti. Japonska bo ukrenila vse potrebno za proti-obrambo.
REORGANIZACIJA SA.
BERLIN, 17. julija. General Dalueg je pričel delo za reorganizacijo napadalnih čet.
»MAKEDONIJA« USTAVLJENA.
BEOGRAD, 17. julija. Po poročilih iz Sofije, je vlada prepovedala nadaljnje izhajanje dnevnika »Makedonija«.
Sčran 2.
Marfljoff&lfi »Ve Ser ni k« Jobs
V	Mariboru, dne 17. VII 193-
Dnevne vesti
Lepa
lovska in strelska slavnost v Guštanju
Proslava sedemdesetletnice grofa Douglasa Thurna
Preteklo nedeljo je priredil Prevojski odsek mariborske podružnice Slovenskega lovskega1 društva v idiličnem grajskem parku na Ravneh pri Guštanju pro pagandno in nagradno strelsko tekmo, katere se je kljub slabemu vremenu udeležilo nad 70 strelcev iz bližnje in dalj-nje okolice. Strelska tekma je bila združena s proslavo sedemdesetletnice enega naših najboljših lovcev v severno zahodnem kotu dravske banovine, gospoda grofa Douglasa Thurna nai Ravnah pri Guštanju, ki se je kljub svoji visoki starosti tudi sam udeležil strelskega tekmovanja in dosegel lepe uspehe.
Pred otvoritvijo strelske tekme je agil ni načelnik prevaljskega odseka SLD g. kapetan Gošleir pozdravil sivolasega in v našem lovstvu že mnoga desetletja vzgledno in uspešno delujočega slavljenca ter mu v imenu domačih lovcev :n strelcev izrekel najiskrenejše čestitke. •Nato je predsednik mariborske podružnice SLD g. ravnatelj Pogačnik v lepih besedah pozdravil idejo prireditve strelske tekme v teni lovsko tako bogatem in zanimivem kraju naše domovine in toplo čestital g. grofu Thurnuik njegovemu lepemu življenjskemu jubileju. Vidno ginjen in vzradoščen se je nato zahvalil gosp. grof v slovenskem jeziku za lepe čestitke in omenil, da je vedno smatral za svojo lovsko častno dolžnost, da varuje divjačino, kolikor je pač bilo v njegovih močeh. Posrečilo se mu je v svojih loviščih udomačiti nekaj vrst divjačine. ki so bile doslej neznane v teh krajih. Končal je svoj govor z besedami: »Ena okolnost, na katero Vas hočem posebno opozoriti in katera opravičuje najboljša up3nja za bodočnost, je veliko zanimanje za lov. ki ga kaže naš prvi lovec. Ni. Vel. kralj Aleksander, ki r najde prav v lovskem športu potrebnega od-počitka v svojem težkem delu za dobrobit naroda in države. Mislim zaradi tega, da bodo tukaj zbrani lovci in strelci najlepše začeli svojo tekmo, če zakličemo Njegovemu Veličanstvu kralju, najvišjemu pokrovitelju našega lovstva, vd-5'Jii in prisrčni: Lovski blagor!!«
Po besedah jubilarja. ki so vzbudile splošno pozornost, je načelnik Gošler izročil grofu Thurnu častni album s sli-
kami Njeg. Vel. kralja in predstavnikov našega lovstva ter otvoril strelsko tekmo. Streljalo sc je s kroglo in s šibrami. Med tekmovalci je bilo opaziti med dr. državnega prvaka v streljanju prof. Cestnika, grofa dr. Attemsa iz Slov. Bistrice in grofa Jurija Thurna iz Pliberka ter številne strelce iz Maribora.
Prvo nagrado je prejel kapetan G o-š 1 e r s 55 točkami od 90 dosegljivih. Naslednja mesta so zasedli: Langeršek 54, grof Jurij Thurn 50, lekarnar Jorda-nič 43, Praper 41, grof dr. Attems 41, ravnatelj Hrubesch 40. Primožič 40, Pouh 35, Obertanz 33, grof Oton Thurn 32, Fortin 32, Abertan 31, Štangl 28, Legner 25, Tischler 25, Punzengruber 23, Pratnioker 22, grof Douglas Thurn 20, Šebul 18. Plešivčnik 18, Običnik 15 in Lesjak 12 točk.
Malokalibersko streljanje s kroglo: Dame: Vukmaničeva 72. Marta Kreuchova, Linzingerjeva, Kušarjeva, Jordaničeva, Kapuhova in Encijeva. Gospodje: 1. Legner (87), 2. prof. Cestnik (83), 3. Cepin (75), 4. Pleiner (74).
Mariborski strelci, ki so se udeležili tekmovanja izven konkurence, so dosegli naslednje rezultate: 1. V u k-manič 70, 2. primarij dr. Robič 69,
3.	R. Janežič 67. 4. Sprager 60, 5. dr, Kovačec 55, Vodopivec 50. inž. Scherer 46. prof. Cestnik 46, Železnik 42, Kreiner 41, Gustinčič 40, Moravcc 20. ga. Kušarjeva 18 in ga. Robičeva 16 točk.
Razdeljeno je bilo veliko število prav lepih nasrrad in diplom. Udeležba je bila proti pričakovanju izredno velika, bila bi pat brez dvoma še večja, če ne bi bilo zelo neugodno vreme motilo poteka prireditve, ki pa sc je navzlic temu končala z najlepšim uspehom. Za organizacijo strelske tekme so si pridobili največ .zaslug načelnik kapetan Gošler, načelnik strelskega odseka v Mariboru ravnatelj dr. Kovačec in strelski mojster
V	u k m a u i č ter dame Marica S o r š a-kova, Marija Mastkova in Ema Bizjakova. Številni gostje so bili s potekom tekme zelo zadovoljni in so odnesli najlepše utise. Bil je prelep dan lovske in strelske vzajemnosti, ki bo vsem udeležencem ostal v najlepšem spominu.
1 Krožni Izlet po Slovenskih goricah.1
Lanski izleti 'z avtobusom v naše lepe, žal še premalo poznane Slovenske gorice, katere je priredil »Putnik« v Mariboru, so ostale vsem udeležencem v nepozabnem spominu in je splošna želja, da se ti izleti letos ponovijo. Zato priredi »Putnik«* v nedeljo, dne 22. t. m. krožni izlet z avtokarom v Slovenske gorice z odhodom iz Maribora izpred hotela »Orel« ob 7. uri zjutraj. Pot bo peljala čez Št. Ilj po novi cesti do Cmu-reka in od tam preko Gornje Radgone v Slatino Radence in na Kapelo, kjer se bo odprl udeležencem razgled po vsej lepoti valovitih Slovenskih goric. V Kapeli bo obed v dobroznani Horvatovi gostilni, nato pa krene avtokar preko Sv. Lenarta zopet proti Mariboru, kamor dospe ob približno 22. uri zvečer. Nadaljnje informacije in prijave do 19. trn. pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Zveza Maistrovih borcev obvešča člane. da bo redni občni zbor 5. avgusta 1934. ob 10. tiri v mali dvorani (II. nad.) Narodnega doma..Dostop samo z legitimacijo. Predlogi, ki se bodo stavili, se morajo javiti zveži 8 dni pred občnim zborom. Ker je takrat Mariborski teden, za katerega obisk je dovoljena polovična vožnja po železnici, se člani opozarjajo na to	Odbor.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu,, oteklosti jeter in vranic, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan povžita, krasen pripomoček. — Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vse lej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Uboj v Gruškovju
V	Gruškovju v Halozah se je včeraj dopoldne odigrala krvava tragedija, katere žrtev je postal 38-letni posestnik in lovski čuvaj Jakob Pernek iz Gruš-kovja. Pernek, ki je bil lovski čuvaj veleposestnika VVritzla. se je podal v nedeljo v gozd. da bi nadzoroval lovske revirje svojega; gospodarja. Ker ga pa ni b:io niti v ponedeljek dopoldne nazaj, so sc podali domačini v gozd. da bi ga poiskali, Toda ni jim bilo treba dolgo časa iskati, kajti že kmalu so našli Perneka na oesti, ki vodi iz gozda v domačo vas, mrtvega z razbito glavo. Takoj so bil: obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Dognali so, da sta se na omenjeni poti srečala pokojni Pernek in 32-letni posestnik Ivan Goželj iz Gruškovja. Med obema je bilo staro sovraštvo zaradi neke tožbe. Ko sta se tedaj srečala, sta se zopet sporekla in spopadla. Pri tem je Goželj z motiko zamahnil proti Perneku, ki je mislil, da ga hoče Goželj ubiti in je zato naperil proti njemu puško. Go-želj pa je zagrabil za puško, mu jo iztrgal iz rok in Perneka udaril s tako silo po giavi, da mu je razbil lobanjo. Koželja so orožniki aretirali in je pri zaslišanju priznal svoje dejanje, zagovarja pa sc, da je Perneka ubil v silobranu. Truplo ubitega so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Trojici, kjer bo danes popoldne obduk-
Podjetnost mariborskih veslačev. V
iedeljo dopoldne se je
prispeli v Beogjac*
skupina petih velikim čolnom po vzeli V
Mari-
A-ici Vidmarjeva t. Sinoči je podlegla zavratni bolezni gospa Mici Vjdmj-icva. soproga g. podpolkovnika v p. Hermana Vidmarja. Prerano umrla gospa Vidmarjeva je bila po rodu Ljubljančanka, po prevratu pa se je preselila v Maribor, kjer je služboval njen mož v jugoslovanski vojski. Gospa Mici Vidmarjeva je bila v mariborski družbi splošno priljubljena in spoštovana. Odlična izobrazba in plemenito srce sta ji pridobila velik ugled v vseh narodnih krogih. Pri vseh nacionalnih prireditvah je požrtvovalno sodelovala in bila vedno pripravljena pomagati, kadarkoli sc je potrkalo na njeno blago in usmiljeno srce. Zapušča globoko potrtega soproga in dva nedorasla sinčka, katerima je bila najboljša, nenadomestljiva mati. Pogreb plemenite pokojnice bo jutri, v sredo ob 16.30 uri iz kapelice pokopališča na Pobrežju. Z osirotelo rodbino žaluje slovenski Maribor, ki je bil Mici Vidmarjevi druga ljubljena domovina.
Pevski zbor Glasbene Matice Maribor priredi v torek 17. tm. ob 20.30 v veliki dvorani hotela »Orel« svojemu dolgoletnemu in zaslužnemu dirigentu prof. Vasiliju Mirku poslovilni večer.
Koncert Glasbene Matice v Rogaški Slatini so med drugim odličnim občinstvom obiskali tudi g. minister n. r. dr. Frangeš z ženo, pomočnik ministra notranjih zadev g. Lukič, divizijski general g. Živkovič z ženo, dvorna dama ga. Lo-zaničeva, glasbena esejistka ga. dr. Stana Ribnikarjcva, gtesbeni kritik g. Petar Odavič in ljubljanski operni dirigent g, Neffat.
Zveza kulturnih društev sc zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je narodni tabor pri Sv. Križu tako lepo uspel, zlasti pa darovateljem daril.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Odsek upokojencev UJNŽB ima v sredo, dne' 18. t. m. ob 15. uri-v društvenih prostorih v Narodnem domu širšo odse-kovo sejo, na katero se vabijo vsi odborniki in zaupniki. Za odbor t. č. predsednik: Anton Rebo!.
Truplo strojevodje Meciloška najdeno. Kot smo poročali, se je v soboto 7. t. m. pripetila v falski elektrarni tragična nesreča, katere žrtev je postal 47letni strojevodja Jože Mccilošck iz Ljubljane. Z udeleženci kongresa strojevodij jc šel na ogled falske elektrarne in sc na opolzkih stopnicah spodrsnil v prepad. Vodovje ga jc pokopalo pod seboj in je bila vsaka pomoč fcaman. Ko se je pa v nedeljo mariborski preparator Zicringer kopal v bližini Jelovca, je našel na obali truplo, v katerem so spoznali ponesrečenega Jožeta Meciloška. Truplo so spravili v mrtvašnico v Kamnici, od koder so ga včeraj prepeljali v Ljubljano, kjer ga bodo danes položili k večnemu počitku.
Nezgoda. Janko Leopold, delavec pri novi 'stavbi tovarnarja Rosnerja na Meljski cesti, se je spotaknil ob kos lesa in tako nesrečno padel.. da si je zlomil desno nogo v stegnu. Reševalci so ga prepeljali z avtomobilom v bolnišnico.
Smrtna nesreča mladega dijaka. Včeraj popoldne se je pripetila v Spodnjem Radvanju smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega dijaka. Na počitnice sc je pripeljal iz Gradca k svojemu očetu, bivšemu magistratnemu uradniku v Gradcu, ki jc bil odpuščen iz službe in živi kot emigrant brez sredstev v mariborski okolici, 14-letni dijak Wa!ter Por. gratz. Včeraj popoldne si je deček izposodil flobertovko, da bi z njo streljal. Ko jc pa deček pričel s flobertovko nespretno manipulirati, se jc orožje sprožilo in ga je zadela krogla v giavo, mu prebila lobanjo tik nad desnim očesom ter ob-tičila v možganih. O nesreči so bili takoj obveščeni mariborski reševalci, ki so dečka prepeljali v bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je Por.gratz že kmalu nato izdihnil.
Grajski kino. Od danes dalje najboljši in najveselejši film Frančiške Gaalove »škandal v Budimpešti«. Glavne vloge: Frančiška Gaal, Paul Horbigcr, Szokc Szakall. Uršula Grabley.
Kino Union. Danes krasna opereta Glas srca« z Gustavom Frohlichom, Marijo Solvegovo in Paulom Kcmpotn. Godba Robert Stolz. Sledi veliki setvza cijski film Mumija«, najbolj napeti film vseh časov. Dejanje se vrši deloma v mondenem Kairu, deloma pa na historičnih mestih staroegiptskih kraljevskih grobnic.
Zaključek kongresa sadnih izvoznikov.
Včeraj se je 6. kongres jugoslovanskih izvoznikov zaključil. Dopoldne so se n-deleženc: kongresa odpeljali z mestnim avtokarom v Slovenske gorice, in sicer preko Sv. Lenarta in Sv. Trojice v Ptui ter potem preko Vurberga v Maribor, Ogledali so si vzorne sadonosnike. trsni-ce in drevesnice ter bili v gosteh pri nekaterih znanih sadjerejcih in vinogradnikih. 'Sinoči je priredilo mariborsko Zdru- ■ ženie sadnih izvoznikov v hotelu Me-ran« gostom na čast svečan banket, pri katerem se je razpravljalo o aktualnih vprašanje nujno, sc je sklenilo, da boda-vpraašnje nujno, se je sklenilo, da bo danes odpotovala v Beograd tričlanska delegacija Združenja izvoznikov v Mariboru, ki bo v prestolnici obiskala vse merodajne, da pospeši rešitev perečega vprašanja sadnega izvoza v Nemčijo. O uspehih mariborske delegacije bomo poročali. Sicer pa je potekel sinočnji banket v znamenju najboljše harmonije med našimi izvozniki in predstavniki oblastev iz Beograda ter uvozniki našega sadja v tujini. Ves aranžma kongresa in prireditev je bil v rokah Združenja izvoznikov v Mariboru in sta se posebno trudil" predsednik združenja g. Srečko Krajnc in tajnik g. Ambrožič, ki zaslužita za njuno požrtvovalnost in delo vse priznanje in zahvalo.
Tombola gasilske čete v Studencih, ki se je vršila preteklo nedeljo v studenškem gozdu, je bila zelo dobro obiskana. Prvo tombolo v iznosu 1500 Din je zadel orožniški narednik Al. Glavan: drugo v iznosu 1000 Din jc zadela posestnica Jažefa Sokolova iz Studencev; tretjo. 500 Din. je zadela železničarjeva ?pri* Jožefa Kranerjeva iz Maribora; četrto tombolo, okroglo mizo. je dobila posestnica Elizabeta Skitekova iz Studencev: peto tombolo, pisalno mizo, ,ie zadela gostilničarka Milka Domanjkova iz Studencev: šesto tombolo, živo ovco. je dobila Alojzija Kovačeva iz Maribora, itd. Načelstvo studenške gasilske čete izreka tem potom vsem. ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu tombole svojo tiajprisrčneišo zahvalo.
Trije požari. Te dni je v CvetkovGih ogenj uničil dvema posestnikoma domačiji. V zgodniih jutrnjih urah je izbruhnil požar pri Jakobu • Majcnu, od koder se je razširil na gospodarsko poslopje zakoncev Kraljevih. Domači gasilci i'1 sosedje so prihiteli takoj na pomod ’n rešili kar se je pač dalo ter tudi preprečili. da se ogenj ni razširi! na sosednje hiše. Sumi se. da je bil ogenj podtaknjen. V Šmartnem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Vaukana. Pri tem je nastal požar, ki je uničil poslopje do tal.
Znižana avtobusna vožnja na Mariborski otok. Mestno avtobusno podjetje je znižalo vožnjo na Mariborski otok na 1 dinar. Znižanje velja ob delavnikih od 16. ure naprej, in sicer samo proti Mariborskemu otoku.
Radio Ljubljana, Spored za sredo 18-tm. Ob 12.15: reproducirane operne arije: 12.45: poročila: 13: čas, češka lahka glasba na ploščah: 18: »Spomini s poti«, prodava g. Peterlin-Pctriiška: 18.30: »O verstvih«, predava g. Franc Terseglav; 19: havajske kitare v reproducirani glasbi; 19.30: »Literarna ura«, pregled revij (g. Podbevšek); 20:	vokalni	solistični
koncert, izvaja ga. Pavla Lovšetovat 20.45; koncert pevskega zbora »Cankar«; 21.20: klavirska harmonika, igra g. Breznik; 22: čas, poročila: 22.15: citraški in mandolinistični orkestri na ploščah.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. jc kazal toplomer 21.8 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 21 st°P'ni C nad ničlo; barometer je kazal pr* - •• stopinjah 740.6, reduciran na ničlo>p 7,38.2; relativna vlaga 60; vreme je mirno in oblačno.
V	MariSftr u. dn$ 17. m 19S-
MariSorslč! »Veternik« 3utri
Stran S
Obmejni
narodni tabor pri Sv. Križu
Kresovi in topiči — Sprevod od Sv. Urbana Sprejem, mašd in zborovanje — Narodno slavje Okoli 2500 udeležencev
Sistematična agitacija za obiskovanje naših obmejnih krajev je rodila doslej že več prav lepih uspehov, največji je pa b:i v nedeljo 15. t. m. obmejni narodni tabor pri Sv. Križu na Kobanskem. Take nacionalne manifestacije ta tiha gorska vas doslej prav gotovo še ni dpživela. Zveza kulturnih društev v Mariboru, ki je dala idejo in vodila vso akcijo, zasluži našo najiskrenejšo zahvalo, zlasti pa zaslužilo to njen predsednik g. Pirc, gosp. Ivan Robnik, g. Mohorko ter g. Edo Verdovnik. svetokrižki rojak, na katerega ramah je počivala večina dela. Pai tud: domačini piri Sv. Križu in v okolici so v polni meri razumeli pomen tega dne. Že v soboto zvečer so žgali kresove rs streljali s topiči, obenem so pa tudi že Postavili slavoloke, mlaje, razobesili zastave in okrasili sploh vso vas kakor za res vseobče praznovanje. Zvečer so pa tudi sprejeV že prve goste in jih bratsko pogostili.
Megleni zori je sledilo v nedeljo soln-cno jutro. Pri Sv. Urbanu so se pa že od prvega svita dalje zbirale večje in manjše skupine izletnikov, po ogromni večini seveda iz Maribora in njegove naj bližje okolice. Okoli osme ure se je nato formiral sprevod z godbo »Sloge« in mnogimi društvenimi zastavami na čelu, ki se je potem vil po potili in stezah kakor dolga kača proti Sv. Križu. V sprevodu ie bilo preko 1500 ljudi, katere je okoli poldesetih sprejelo pri slavoloku pod vasjo z velikim navdušenjem več sto domačinov in drugih Kobancev, nekaj pa tudi izletnikov iz Pesniške in Dravske doline. V imenu domačinov je spregovoril prvi pozdrav župan svetokrižki in voditelj Strelske družine gosp. Hlade. Dejal je:
•Predragi mi bratje in sestre! V izredno čast in prijetno dolžnost si štejem, da zamorem kot žuipan prelepe sveto-križke občine, ki je nosila že od nekdaj čisto nacionalno lice, pozdraviti danes na njenih tleh tako odlične goste, ki so prihiteli k nam, da se z nami skupno vesele narodnega edinstva. Opažamo, da so tu zastopani vsi sloji z vseh delov naše prekrasne domovine Jugoslavije. Zatorej kličem v imenu občine in Strelske družine tukaj na naši severni narodni :n državni meji v pozdrav vsem zastopnikom oblasti in društvom, ki so tu zastopana korporativno ali po svojih odposlancih, prav prisrčen: Dobrodošli!«
Za njim je govoril pozdravni govor solski upravitelj g, hlebec, ki je imenoma pozdravil gg. sreskega načelnika dr. Senekoviča, predsednika 2KD Janka Pirca, starosto Sokola I. J. Mohorka, predsednika mornarske sekcije JS g. Juga, zastopnika polkovnika B. Putnikovi-ča, podporočnika Valaševiča s četo gojencev podčastniške šole. zastopnika ^Jadrana« in »Nanosa« dr. B. Verčana in dirigenta Laha, postarosto Sokola Maribor Matica dr. Mihaliča, zastopnika vi-težkih čet N. O, Derenčina in zastopano četo, dirigenta ,»Sloge« Poliča, srezkega šolskega nadzornika Iv. Tomažiča, predsednika CMD dr. Lašiča, zastopnika JS dr. O. Šorlija, predsednika Glasbene Matice in Aerokluba dr. J. Tominška, predsednika »Meje« dr. Er. Irgoliča, zastopnika jareninskega Sokola Firoma, Klub koroških Slovencev, Sokole iz Jarenine, Selnice. Sv. Jurija itd. Nato je pa zaigrala dSloga«. a »Jadran« jc zapel.
Po sprejemu se je velika okoli 2500 ljudi štejoču množica razkropila po vasi ter se, v kolikor jc bilo v cerkvi prostora, udeležila svete maše, pri kateri so peli pevci »Jadrana« pod vodstvom neumornega g. Laha. Po maši je bil sredi vasi zbor, katerega je pa motil dež in so bili zato govori krajši kot je bilo nameravano. Prvi je govoril predsednik 2KD g. Janko Pirc. ki jc uvodoma pozdravil zbrano množico domačinov in gostov, onsal potrebe dela za mejo in stikov z njo ter se spomnil naposled tudi našega kralja in njegovega vladarskega doma, kateremu so vsi vzkliknili trikrat-
ni »Živio!« Godba je zaigrala »Bože pravde«, »Jadran« je pa zapel »Slovenski svet«. V imenu Kluba SPD »Meja« je govoril predsednik g. dr. Fr. Irgolič, navdu šujoč, za narodno delo, v imenu N. O. dr. Miloš Vauhnik, (ki je prispel k Sv. Križu šele po sprejemu, kakor tudi narodni poslanec g. dr. Pivko); v imenu CMD g. Ivan Tomažič: v imenu emigrantov z neosvobojene domovine g. dr. B. Verčon, v imenu obmejnega ozemlja in njegovih prosvetnih delavcev pa šmarješki šolski upravitelj g. Mirko Vauda, ki je prebral
tudi soglasno odobreno spomenico o delu za mejo. Sledila je godba in pesem, nato pa kosilo v obeli' svetokrižkih gostilnah ter po kosilu prosta zabava.
Zaradi dežja, ki jc razmočil tla telovadišča in nevarnosti, da prične spet deževati. nameravanega sokolskega nastopa popoldne ni bilo. Razvilo pa se je v obeh gostilnah in vinotoču, na strelišču in utdi po zasebnih hišah v vasi narodno slavje z godbo »Sloge«, prepevanjem »Jadrana« in drugih od- lioc sestavljenih zborov. Gosti so se pomešali z domačini in tako sklenili medsebojno bratstvo in prijateljstvo, ki gotovo ne bo tako kmalu pozabljeno. Izletniki so nato polagoma odhajali, nekateri šele pozno zvečer, nekateri pa so ostali z domačini še pozno v noč. Tako je bila ta prireditev gotovo najveličastnejši narodni tabor, kar jih je kdaj bilo na našem sicer preveč pozabljenem a tako lepem Kobanskem. Naj bi jih bilo še veliko takih!
Resolucija
sadnih izvoznikov in producentov
sprejeta na kongresu 15. julija v Mariboru
Producenti in izvozniki sadja, zbrani na kongresu sadjarjev v Mariboru, na osnovi dosedanjih izkušenj in v želji, da izvoz sadja, kot ena najvažnejših panog našega gospodarstva, od katere živi pre težno siromašnejši del našega naroda, čim bolj napreduje, ugotavljajo:
1. Proizvodnja sadja v naši državi še ni dosegla one višine, ki je glede na klimatske in terenske prilike dosegljiva.
2. O važnosti sadjarstva za narodr.o gospodarstvo se vodi premalo propagande po naših šolah, zato med ljudstvom ni dovolj umevanja za važnost sadjarstva za gospodarstvo in narodno zdravje.
3. V naši državi je preveč vrst sadja in se zaradi tega posveča premala paž-nja gojenju plemenitih in za izvoz primernejših vrst.
4. Naši sadovnjaki se ne negujejo v dovoljtii meri, zato nekatere vrste sadja propadajo. Sadovnjaki so izpostavljeni tudi nezgodam vseh vrst. Sadjarji pa nimajo možnosti, da bi v množici domačih in tujih obrambnih sredstev izbrali za obrambo pravo, poceni in najuspešnejše sredstvo.
5. Poleg sliv se polaga premalo paž-nje na gojenje ostalega koščičnega in je-drastega sadja.
6. Pogosto se sadje obira nezrelo ir. s tem se slabi njegova trgovska vrednost. Često pa se sadje obira, sortira in odpošilja na uestrokovnjaški način.
7. Na glavnih odpošiljalnih postajah se opaža pomanjkanje primernih skladišč in hladilnic, zato se mora sadje pošiljati v tujino često pod nepovoljnimi pogoji.
S. V zvezi s temi dejstvi naš izvoz ni zavzel onega razmaha, ki bi ga lahko in bi ga moral, zato trpe celokupni gospodarski interesi države.
9. Vozarinske refakcije se izvajajo eno stransko in do njih nimajo pravice vse nakladalne postaje, zaradi tega se čutijo izvozniki nekaterih krajev prikrajšane.
10. Plačevanje vozarine vnaprej težko zadeva naše izvoznike, ki morajo tako vlagati v to velike vsote. To breme občutijo predvsem domači izvozniki, ki potem zaradi pomanjkanja kredita vob-Če slabi njihova kupna moč.
11. Zaradi ustavitve izplačevanja in kreditiranja naših denarnih zavodov, so zašli naši izvozniki v težek položaj, ker jim primanjkuje gotovine in so tako izročeni milosti kupcev.
12. Komisarji za pregled sadja, ki jih postavlja banovina, zaradi nepoznavanja ne vrše svoje naloge v redu. Zato se dogaja, da sc izvaža sadje v slabi kvaliteti in odpremi, kar škodi ugledu in interesu naše sadjarske produkcije.
13. Zaradi preširokogrudnega liberalizma v izdajanju uvercnj za izvoz sadja, nesolidni poedinci in fiktivne zadruge škodujejo našemu ugledu.
14. Nekatere vrste ranega sadja se ne morejo v dovoljni meri izvažati zaradi pomanjkanja vagonov s specialno ureditvijo za prevoz svežega sadja in povrtnine.
Na temelju teh konstatacij izraža kongres svoje želje in zahteve v naslednji
resoluciji:
1. Ministrstvo poljedelstva se naprosi:
a) naj se pouk o sadjarstvu na osnovnih in strokovnih šolah poglobi in se mla dini vcepi v srce ljubezen do sadjarstva ter se opozori na vse škodljivce naših sadovnjakov;
b) oblastem naj se dajo navodila, da posvete sadjarstvu ono pažnjo, ki mu po izredni važnosti za gospodarstvo tudi pripada;
c) v najnovejših sadjarskih centrih se naj nameste potujoči učitelji za sadjarstvo;
d) organizirajo se naj tečaji za pravilno obiranje, sortiranje in odpošiljanje sadja;
e) v smotru tipiziranja sadjarstva je potrebno razdeliti vso proizvodnjo sadja na rajone in določiti najprimernejšo vrsto, ki se naj zasaja v rajonu. Neustre-zajoče, a že zasajene vrste, je treba uničiti;
1 f) uvesti jc treba obvezno pobijanje sadnih škodljivcev po predpisih zakona;
g) ustanoviti je treba državni centralni zavod za raziskovanje insekticidov in fungicidov;
h) v klimatsko primernih krajih je treba pospeševati nasaditev koščičastega in jedrastega sadja primernega za izvoz;
i) izvede se naj čimvečja propaganda za porabo sadja in sadnih izdelkov. V ta namen se naj prirejajo tudi sadne razstave, najnaprednejši producenti se naj nagradijo;
j) poleg sliv se naj odredi termin obiranja tudi za drugo sadje, in po razmerah posameznih krajev.
2. Ministrstvo trgovine in industrije se naprosi:
a) pri državnih denarnih zavodih se naj olajša kreditiranje sadne izvozne trgovine, predvsem z lombardiranjem, ker jc dosedanji postopek pri izdajanju izvoznih kreditov za izvoznike skrajno neugoden;
b) onemogoči naj sc poslovanje nesolidnim posameznikom in fiktivnim zadrugam;
c) v interesu razvoja sadnega izvoza r.aj se prepreči monopoliziranje sadne trgovine;
d) pri sklepanju novih trgovinskih pogodb se naj izogiba sporazumu o izvozu naših produktov na podlagi kontingentov;
e) za naš izvoz sadja naj se poiščejo nova tržišča in naj se pri tem ozira tudi na potrebe bližnjega Orienta in Indije;
f) zadrugam pridelovalcem sadja, ki sodelujejo z izvozniki, se naj pomaga.
3. Finančno ministrstvo se naprosi:
Da da navodila Narodni banki za takojšnje izplačevanje na podlagi kliringa z Nemčijo potom obračunov po borznih poročilih.
4. Prometno ministrstvo se naprosi:
a) izdajanje tarifnih refakcij se naj razširi na vse postaje;
b) dovoli naj se kreditiranje vozarine do meje;
c) na glavnih odpošiljalnih postajah se naj odpro primerna skladišča in hla-■ dilnice-za- -sadje-;
d) nabavijo naj se vagoni s specialno ureditvijo za "odpošiljanje svežega sadja.
Izvršitev te resolucije se poveri »Zavodu za unapredjivanje spoljne trgovine«.
Šport
Čakovečki SK:SK Rapid 4:1 (2:0).
Preteklo nedeljo je gostoval mariborski Rapid v Čakovcu ter Odigral proti Ča-kovečkemu SK prijateljsko tekmo, k: se je končala z občutnim porazom Mariborčanov.
SK Gradjanski (Čakovec):SK Drava (Ptuj) 2:2 (2:0). Prijateljska tekma, ki se je preteklo nedeljo odigrala v Čakovcu, se je končala neodločeno.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 22. trn. s tekmami; Vojvodina:Jugoslavija, BASK:Niš, Skoplje:Sparta, Slavija: iSplit I, Concordia:Hajduk (0), Slavija: Krajišnik in Ilirija:Gradjanski. Rezultati prvega kola so birl nasledfeji: I. skupina: Vojvodina:Železničar 5:0, BSK:Tri zvezde 5:0, II. skupina:Sparta:Radničk: 5:0.
III.	skupina:Slavija:Sašk 2:1, IV. skupina :Concordia:Kra:jišnik 1:1, Slavija hajduk 4:0, V. skupina: Primorje:Hašk 3:1.
Tekmovanje za Davisov pokal. V
Pragi se je vršila finalna tekma v evropskem pasu med Avstralijo in Češkoslovaško. Zmagali so Avstralci v razmerju 3:2.
Sokolstvo
Jeztiarski odsek Sokolske župe v Mariboru. V petek 20. t. m. ob 20. uri bo predaval, br. Matko Kumer v župni sobi v Narodnem domu o konjski opremi. Za vse jezdece Sokolske župe je predavanje strogo obvezno. Bratje, ki se zanimajo za to lepo panogo, so dobrodošli. — Zmago Hren.
Sokol Maribor III. poziva svoje članstvo, ki se namerava udeležiti sokolskega zleta v Zagrebu, naj se javi danes ir jutri v društveni pisarni.
Mežica
Strašno neurje v Mežiški dolini. V nedeljo popoldne je bilo v Mežici, kakor tudi Mislinju strašno neurje, ki je povzročilo mnogo škode. Proti poldnevu je začelo grmeti in bliskati, nakar se je iz gostih temnih oblakov vlil dež. Množica, ki se je udeležila lovskega slavja v Guštantiu, je zbežala v najbližja; zatočišča, da se je zavarovala pred strašno nevihto. Župan iz Vuzenice g. Peruš, ki stanuje pri Sv. Primožu, je šel z nekaterimi ljudmi v največji nevihti proti domu, da obvaruje poslopja pred povodni-jo. Dež je lil tako močno, da je narasla ponekod voda za 2 metra. Popfeva je povzročila v Mežiški dolini ogromno škodo. Nekateri objekti so še danes pod vodo.
Koliko je vredna žena
Na otoku Zanzibarju ob vzhodni afriški obali nimajo žene in dekleta nobene vrednosti. Pred leti si lahko kupil postav no ženo ali mlado dekle za tri koze. Danes pa je tudi tam draginja in imajo žene in dekleta nekoliko višjo ceno. Kupiš jo lahko danes za vrednost ene krave Da je cena nežnemu spolu poskočila je nedvomno zasluga francoskih misijonarjev. Pred nedavnim je tam cvetelo mnogoženstvo Vsak mož je imel povprečno 30 zena, k, so morale skrbeti za njega. Bogataši so nakupovali mladenke kar na ve o, d,oSl!.1? s0 siromašnejši možje osta
j rfz ™a,Ce’ čeprav je veljala samo dve kozi Neki beli oče je kupil več de-Kiet m plačal za vsako tri koze ter jih izročil belim sestram v vzgojo. Mladi crnci so si mladenke smeli svobodno izbirati za ženo, toda pod pogojem, da se dado krstiti in pod obljubo, da bodo živeli z eno samo ženo. Za vsako dekle pa je beli oče zahteval samo toliko, kolikor je plačal za njo. Na trgih z belim blagom pa še danes nimajo mladenke nobene cene. Kedaj bo proniknil v te kraje le en sam žarek sodobne civilizacije/
?•*«. * Strt« 4.
Mariborski »V e 5 e r n I k« Jatn
V	Mariboru, dne 17. VII. 1934.
MARIJ SKALAN-.
106
Koman iz prazgodovine človeštva.
»Tvoja bom tudi v smrti. Zavest, da sem ti ostala zvesta, naj ti bo nadomestilo za moje telo, ki bo razpadlo v prah in pepel. Nekoč, ko razpade tudi tvoje, se pa bosta združili najini duši v Njem, ki je vesoljstvo in celota.«
»Visoka, a grenka tolažba.« i
»Najvišji dokaz ljubezni.«
»Ne, ne... Najti morava drugo pot, pot, ki naju ne bo vodila v združitev preko smrti, pot, ki r^ju bo pripeljala v življenje tega sveta.«
»Išči jo in veliki Ra naj ti jo pokaže. Do tedaj pa veruj vame in v mojo ljubezen. Prej se bo podrla Gora prihoda, prej bo izginil Semisiris, kakor bo ugasnila moja zvestoba do tebe, moj dragi, najdražji.«
»Hvala ti, sladka!«
»A sedaj — pozdravljen! Bojim se, da me nadzirajo in zasledujejp. če bi izvedeli, bi me zastražili in potem se ne bi več mogla sniti. Zdravstvuj in misli name! Vedi, da so pri tebi noč in dan vsa moja mlada hrepenenja.«
Poljubila ga j>e, se s silo odtrgala od njega in odbrzela kakor urna gazela h
komornici in z njo na dvor. Asarhadan je ostal sam z jedko bolečino v duši in razdvojenostjo v mislih. Vedno brezup-nejši so se mu zdeli smeli načrti, ki naj bi ga združili s hčerko faraona faraonov. Nič več ni verjel, da bi mogel pravočasno zbrati vojske in udariti na Semisiris. Želja po izvršitvi teh načrtov ga je vlekla vstran, ljubezen do ljubljene ga je pa kakor strašna čarovnija priklepala k tlom, da se ni mogel geniti iz njene bližine. Od brezupnega premišljevanja ga je bolela glava. Edino upanje mu je bila še Bala, čarovnica Arikdinila. In k njej se je sklenil zateči, razodeti ji znova vse svoje tegobe in prositi jo nagle pomoči.
XXIV.
Dvor faraona Semiša Ofirisa se je pripravljal na noč bučnih zabav in bakha-nalij. Vest o spremembi iaraonovega raz poloienja in odpoklica zasledovalcev u-begle princese iz dežele večernih gora je udarila: vanj kakor strela z jasnega neba. Nihče si ni mogel razjasniti tega tako nepričakovanega preobrata. Moreča pobitost je namah izginila, pozabljeno je bi-
lo v»e, kakor da nikoli ni bilo. Spet so hiteli dvorjani po svojih opravkih, plesalke in ljubimke so prepevale in se šalile, sužnji in sužnje so dvigali glave: nevarnost nevihte je šla mimo njih. Vč-liki je bil zopet veder in z njim so postali vedri vsi, kakor da je po oblačni noči spet posijalo jasno solnce. Še tja čez obzidje dvora, v veliki Semisiris, se je razlila ta vedrina, da je zopet završal kakor panj. Po ulicah so se razlile reke ljudi, in zabavišča so se polnila. Kakor dvor praznuje veliki pir, ga praznuje tudi ljudstvo prestolnice, prebivalstvo mogočnega srca sveta.
V	najvišjem zmagoslavju pa je utripalo srce favoritke Neftete. Spet so se ji vrnile ure vsemogočne oblasti nad velikim, spet je postala gospodarica nad gospodaricami. Ponosno je dvigala glavo in komaj odzdravljala najvišjim dvorjanom, ki so se ji hinavsko vdano klanjali. čutila je v sebi novo silno moč. Bila je spet občudovana Nefteta. Sanio Tatani sta razjedala srce zavist nad Nef-tetino zmago in bolest zaradi izgube prin ca iz dežele ve&srnih gora. To sicer ni bila bolest resnične, velike ljuebzni. a zato žgoče, skoraj neutešljive strasti.
Semiš Ofiris je obležal po odhodu Neftete na blazinah svoje sobe in od utrujenosti pomirjen zadremal. Kakor izgine z neba solnce zakrivajoči oblak, tako je izginila z njegove duše mora, ki ga je
tiščala k tlom ves čas bivanja azteške princese Evalaste v Semisirisu. Nenadoma ga je bilo skoraj sram vsega tega, kar je bil počel, da bi si pridobil njeno ljubezen in spet je bil stari Semiš Ofiris, oblastni, neizprosni faraon faraonov. Ta nova samozavest se mu je krepila v sanjah, v katerih je preživljal na fantastičen način znova vse važnejše prejšnje dogodke. Ko se je že sredi temnega večera zopet prebudil, se je zadovoljno pretegnil in vstal. Potem se je ozrl okoli sebe, opazoval v svitu bakelj opremo svoje razkošne spalnice in se naposled zastrmel v zlati kip najvišjega božanstva.
»Ti si spregovoril, Najvišji,« je zašepetal. »Spomnil si se sina svojega in namestnika svojega na zemlji. Pokazal si mu rešilno pot iz zmed, v katere je zablodil. Hvala ti! Še je živa in močna vez med Teboj in menoj: še bedi nad hišo Semisov Tvoja vesoljna moč, o veliki, o Ra!«
Počasi se ie približal kipu, vzel bak-ljo, prižgal z njo smolo v mali daritveni posodi in vrgel potem na ogenj prgišče opojnega kadila. Stebriček vijoličastega dima se je rahlo dvignil pod strop in se tam razgubil. V svitu daritvenega plamena so se pred faraonom fantastična risale poteze zlatega božanstva.
(Se bo nadaljevalo.)
Kako je treba spati ?
Telo se mora vsakih 15 minut premakniti, če hočemo, da bo spanje zdravo.
Človek živi v resnici samo dve tretjini svojega življenja, ker eno tretjino prespi. Gotovo so pa redki ljudje, ki se jim zdi škoda prespane tretjine življenja, kaj ti spanje je sladek počitek, v njem človek pozabi na vse križe in težave, ko se pa prebudi, se mu zdi, da bo lažje prenašal težo življenja, ker se čuti bolj svežega in čilega. In vendar posvečamo premalo pozornosti spanju kot najboljšemu sredstvu za poživitev telesa in duha. Čez dan opazujemo in merimo funkcije telesa in duha, ne skrbimo pa, ali se bomo s pravilnim spanjem res poživeli, ne skrbimo, ali spimo tako, kakor zahteva telo in duh.
Profesor čikaške univerze Kleitman je proučeval spanje, napravil je mnogo poskusov na ljudeh in živalih, končno pa je stopil pred zdravniško društvo s podrob r.im predavanjem o uspehih svojega študija. Po njegovem mnenju bi prav za prav živeli pravilno samo lenuhi, odnosno zaspanci. Profesor Kleitman trdi, da ni tako zdravo vstajati zgodaj zjutraj, kakor ljudje splošno mislijo. Tistim, ki jim ravno ni treba zgodaj vstajati, svetuje, naj zjutraj spanje malo »potegnejo«. Pravi namreč, da jutrnje ure niso najprimernejše za delo, ker nastopi največja aktivnost človeka šele dopoldne in doseže višek zelo pogosto šele ob Šestih popoldne. Poleg tega pravi, da človek sicer ne potrebuje osem ur spanja, da bi pa moral vendar vsak človek spati najmanj osem ur ali pa še več. Spanje je naslada in dobro prespan človek vidi svet v čisto drugačni luči, vidi se mu lepši in boljši, kakor človeku, ki malo spi. Dobro prespan človek je dobre volje. ima veselje do življenja in dela, počuti se telesno in duševno dobiro. pesimizem beži od njega.
Poleg teh argumentov za daljše spanje navaj* profesor Kleitman še več razlogov za to, da ni dobro zjutraj zgodaj vstajati. Njegova opazovanja so pokazala, da ni res, da bi človek v jutrnjih urah najbolj mirno in tiho spal, Tiho in mirno spanje nastopa navadno 10 minut potem, ko človek zaspi. Povprečno porabi po mnenju prof. Kleitmana vsak normalen človek 30 sekund na uro za »spalno telovadbo« in to mu zadostuje, da se spočije od napora spanja. Telo se mora vsakih 15 minut premakniti, če hočemo, da bo spanje zdravo. Ker pa nastopi najbolj redko in enakomerno premikanje telesa v spanju v jutrnjih urah, pravi profesor Kleitman, da je jutrnje spanje človeškemu zdravju in telesu najbolj koristno
Vsemogočni je odpoklical k sebi našo srčno dobro in nepozabno ženo, mamico, sestro in svakinjo, gospo
MICI VDMAR
Pogreb bo v sredo 18. t m, ob pol 17. uri iz kapelice na mestnem pokopališča Maribor.
Sv. maša v četrtek ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi,
Maribor, dne 17. julija 1934.
HERMAN in M AR] AN
sinova
HERMAN VIDMAR
podpolkovnik v pokoju, soorog
Ostali sorodniki.
V: :-. •
'• .	■.	■■■•	'k	'	.
Mali oglasi
Razno
DOBROIDOCO GOSTILNO
/ Mariboru oddam takoj v najem. Naslov v upravi. 2858
Kupim
Naš uspeli je naša reklama! ANT. RUD. LEGATOV ENO-LETNI TRGOVSKI TEČAJ MARIBOR.
Začetek dne 9. septembra. — Vpisovanje dnevno od 11. do 12. in od 6 do Vt7. Slovenska ulica 7. Učni programi brezplačno.	2884
Prodam
PRODAM
3 polovniake pristnega namiznega vina. Ivan Ločičnik, RoSpoli 125.	2022
OTROŠKI VOZIČEK
skoro nov poceni prodam. Strossmajerjeva 6.	2927
Službo dobi
UČENCA
sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 2891
STAVBlSČE
7,a večjo stanovanjsko hišo kupim takoj. Ponudbe pod geslom »B. 52« na upravo tega lista.	2907
Sobo odda
LEPA SOLNČNA SOBA
v mirnem delu (mesta s posebnim vhodom, z. "porabo kopalnice z mrzlo in toplo vodo, centralna kurjava se odda s 1. avgustom 1934. Podrobnosti v upravi »Večerni-ka«.	2925
Posest
POSESTVA
pri Mariboru do 250 oralov, kakor hiše od 20.000 Din na prej, vile, gostilne prodaja Posredovalnica Maribor, Slo venska ulica 26.	2923
Stanovanje.
dva gospoda
sprejmem poceni na hrano in stanovanje. Naslov v upravi. 2924
STANOVANJE
2—3 sobe v bližini parka v I. nadstropju, po možnosti s kopalnico iščem. Ponudbe na Lipovac, Tržaška cesta 53. 2928
Kupujte svoje po* trobitine pri nailh ‘itsorontlh i
Oglašufte
P±» teletina Prekajene
Kotleii. prsa i kg D 4 - kare, prsa i kg D12 -pleča, ledvična „ D 6'- brez kosli . , D14’-
se bo prodajalo pri stojnici
KARLA W E IT Z L A
nasproti pivovarne Tscheligi	392«
Zlasti se je treba odvaditi spati z odprtimi ustmi, ker tako spanje človeka ne osveži. Tudi spanje v topli sobi ni osvežujoče ne koristno. Alkohol ne moti spanja, marveč je celo dobro uspavalno sred stvo,
Pri naboru.
»No, Miha, kaj pa so ti rekli pri naboru?«
Miha ponosno: »Čudili so se ml. Rekli so: Ko bi dečku ne bil golšav in škilav, ko bi imel raven hrbet in noge, W bil gotovo najlepši vojak v vsem polku.«
Človeški želodec
Marsikoga bo zanimalo, koliko poje in popije zdrav človek v svojem življenju. Ce vzamemo povprečno starost zdravega človeka 70 let. dobimo ogromne številke stotov raznih živil, ki jih je premlel v svojimi slabimi, včasih celo z umetno narejenimi zobmi ubogi zemljan v svojem življu. Zdrav človek poje v 70 letih približno 14.000 kruha in drugih močnatih jedi. Če bi iz moke, ki jo zavžije človek, spekli hleb kruha, bi bil ta hleb dolg 25, širok 25 m visok 25 metrov ter bi meril 1200 kubičnih metrov. Nadalje pospravi človek vagon krompirja več hektarjev solate, 60 stotov mesa, kar bi bilo lepa čreda 10 glav živine. Jajc poje približno 10.000, sladkorja porabi 50 meterskih stotov in 8 sto tov soli. Ne zadovolji pa se človeški želodec samo z gosto hrano. Potrebuje mimo te tudi precej tekočine in izpije v 70 letih približno 165 polovnjakov vode in drugih pijač. Pri pijancih pa se ta tekočina pijač še poveča. Skupno poje in popije zemljan v 70 letih približno 75.000 kg goste hrane in popije 47.000 litrov pijač. Vse te dobrote bi komaj natovorili na 8 velikih železniških vagonov.
Užitne žuželjke
Med živalmi najdemo posebne vrste, ki se lvranijo z enotno hrano. Zopet je pri drugih vrstah jedilni list precej Pe' ster. Še bolj pester pa je jedilni list človeka, ki je menda najmanj izbirčno b'* je na svetu. Človek se hrani z vsemi deli rastline, s steblom, listjem, cvetjem sadom in korenom. Razne živali, pripravljene na vse različne načine, se pojavljajo pred nami na mizi. V »Svetem Pismu« beremo, da so orientalski narodi celo cenili kobilice, ki jih še danes jedo Araibci. Suše jih na solncu, jedo jih s kolači, pomešane z moko ali ocvrte na maslu, oziroma na olju, pa tudi z vel-blodjim sirom gredo Arabcem kobilice zelo v slast. Na Madagaskarju se prebivalci sladkajo s kobilicami, ki jih pražijo v velikih ponvah. Polite z omako pa jedo ob večjih praznikih. Nekatera črna plemena pripravljajo iz bilic gosto juho. V Alžiru pojed0 ^ mnogo posušenih in . močno nasoue kobilic, dočim hranijo na Kitajskem z tu-mi sviloprejke. V Avstraliji jedo namesto kobilic neke metulje, »bugomg« imen vane. Love pa tudi metulje z ognjeni, v katerem si metulji posmode peruti m jih na ta način najlažje ujamejo. Primešajo jih po navadi testu, iz kateiega spo čejo pogače.
v vsako slnvensHn m
irHjia koniorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Majorska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.