PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M,	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 57 (13.288)
Trst, četrtek, 9. marca 1989
Kljub sorodnosti stališč parlamentark vseh skupin
Dan žena je še en dan posvečen socialnim bitkam
Spolno nasilje razdvaja zbornico
Razpravo o zadnjih členih in končno glasovanje so spet odložili - Potem bo na vrsti senat
DUŠAN KALC
RIM — Mednarodni praznik 8. marec tudi letos ni prinesel ženskemu gibanju v Italiji toliko pričakovanega zakona o spolnem nasilju. Nekaj se je spet zataknilo in njegova usoda je spet nejasna in negotova. Potem ko je že kazalo, da bo zakon, ki že dvanajsto leto nemirno tava po razburkanem morju neskončnih razprav, jalovih polemik in ostrih prerekanj, končno priplul v pristan, ga je nova zaostritev odnosov med strankami spet pahnila na odprto morje. Razpravo o zadnjih členih in končno glasovanje so namreč pradsinočnjim še enkrat odložili in vprašanje je, kdaj in kako se bo ta neskončna zgodba končala. Toda, tudi če bi poslanski zbornici uspelo zadevo rešiti pred velikonočnimi prazniki, čaka zakonski osnutek o spolnem nasilju nova trnova pot skozi zasede in ovire senata. Prav lahko bi se torej zgodilo, da se bomo na predvečer prihodnjega osmega marca spet spraševali, ali bomo v Italiji že enkrat imeli spodoben zakon proti spolnemu nasilju.
Kronika predsinočnje seje je zelo zanimiva in pomenljiva. Vse se je dejansko zataknilo, potem ko je skupščina poslanske zbornice zavrnila popravek krščanske demokracije o tako imenovanem "dvojnem režimu" pri sodnem postopku proti spolnemu nasilju. KD je namreč predlagala, da bi v primerih spolnega nasilja v družini sodni postopek ne stekel avtomatično kot za druge primere, temveč samo ob prijavi. Popravek je bil zavrnjen z 214 glasovi proti 211. Demokristjanski poslanci so po tem nepričakovanem porazu takoj zahtevali prekinitev seje, komunisti pa so zahtevali, da se z razpravo in glasovanjem nadaljuje. Spet je prišlo do glasovanja. Tokrat seveda javnega in prevladala je demokristjan-ska zahteva s štirinajstimi glasovi.
Včerajšnji dan je v poslanski zbornici potekal pod vtisom teh dogodkov. Prva je včeraj reagirala predsednica Jottijeva, ki so ji nekateri časopisi naprtili odgovornost za odložitev seje. Dejala je, da glede na razvoj dogodkov ni imelo nobenega smisla nadalje-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mimoza proti prezrtju osmomarčevskih vrednot
Praznično razpoložene ženske niso pozabile na nerešena vprašanja spolnega nasilja, splava, enakopravnosti v službi in rasizma
Na tridnevnem zasedanju zunanjih ministrov Evrope, ZDA in Kanade na Dunaju
Dogovor o omejitvi konvencionalnega orožja postavlja temelje za trajen mir v Evropi
DUNAJ — Včeraj so spustili zastor nad tridnevnim zasedanjem zunanjih ministrov vseh evropskih držav (razen Albanije), ZDA in Kanada o omejitvi konvencionalnega orožja, že danes pa se bo na Dunaju nadaljevalo konkretno delo. Za Pogajalno mizo bodo namreč sedli tehnični izvedenci, ki naj bi na pogajanjih uresničili tisto, kar s° se dogovorili zunanji ministri.
To pa po prvih ocenah ni malo. Dunajsko zasedanje namreč vsi dokaj enotno ocenjujejo kot lzredno uspešno in ki naj bi prineslo nov red na $tari kontinent, kjer naj bi se v bodoče ukvarjali ^ medsebojnim sodelovanjem in ne več s spravljanjem kriznih situacij v kolikor toliko znosne °kvire. Dogovor o dejanski prepolovitvi konven-eionalnegja orožja ob istočasni odpravi neskladij Predstavlja lep dosežek na poti ustvarjanja tr-
OPRAVIČILO BRALCEM Zaradi sindikalnega spora med vodstvom tiskovne agencije ANSA in tiskarskimi delavci je slednja v poznih popoldanskih urah prekinila svoje poročanje. Zaradi tega bo tudi naše poročanje morda nekoliko pomanjkljivo. Bralcem se opravičujemo in jih prosimo za razumevanje.
dnega miru v Evropi in na splošno v odnosih med blokoma. Seveda pa se vsi tudi strinjajo, da naj bi omejitev konvencionalnega orožja predstavljala le prvi korak na poti omejevanja vseh vrst oborožitve.
Zadovoljstva nad dosežki dunajskega zasedanja pa ni skrival niti italijanski zunanji minister Giulio Andreotti (na sliki AP), ki je poudaril, da z velikim optimizmom gleda na prihodnost v Evropi. Svečano vzdušje na Dunaju in pripravljenost na sodelovanje pa po njegovem mnenju nudita velik zagon začetku konkretnih razorožitve-nih pogajanj. Andreotti je še dejal, da je sedaj možno ravnovesje, ki ne bo več slonelo na varnosti, ki ima za podlago tekmo v oboroževanju, temveč bodo sedaj vsi napori usmerjeni v omejevanje oborožitve, saj zdaj ne gre več le zato, da se Evropa izogne vojni, temveč gre predvsem zato, da se doseže trajen vseevropski mir.
Italijanski zunanji minister pa je v svojem posegu na zasedanju tudi poudaril pomen dogovora o odstranitvi jedrskih raket srednjega dometa iz Evrope, s čimer se je začela nova faza odnosov med Vzhodom in Zahodom. Toda to po njegovem še ni dovolj. Temu morajo slediti še druge vrste orožja, kar pa je povsem mogoče, saj so na Dunaju pripravljenost za kaj takega pokazali vsi vključno z zunanjima ministroma ZDA in SZ.
Veleslalom za SP
Vreni Schneider pred Matejo Svet
D D D
Kvalifikacije za SP 1990
Platinijeva Francija spet praznih rok
□ □ □
Košarkarski pokal prvakov
Scavolini iz Pesara dokončno »izločen«
NA 14. STRANI
Ustavno sodišče razveljavilo dosedanje ministrske okrožnice
Verouku alternativna ura je neobvezna
RIM — Verouku alternativna ura ni obvezna. To je včeraj razsodilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da »novi konkordat med Državo in Cerkvijo ne predvideva obveznosti obiskovanja alternativnega poučevanja za tiste učence in dijake, ki ne obiskujejo veronau-ka.« Ustavno sodišče je v bistvu osvojilo razsodbo lacijskega Upravnega sodišča (TAR), ki jo je nato na priziv ministra za šolstvo Gallonija razveljavil državni svet.
Včerajšnji sklep so nadvse pozitivno ocenile levičarske in laične sile. Svoje zadovoljstvo so izrazili tudi predstavniki nekatoliških verskih skupnosti, medtem ko je v vrstah krščanske demokracije precej zadrege, integralis-tični krogi bijejo plat zvona, italijanska škofovska konferenca pa je »presenečena«.
Podrobno besedilo razsodbe z vsemi motivacijami ustavnih sodnikov bo
znano šele konec meseca. Že sedaj pa je za vsedržavnega tajnika sindikata šolnikov CGIL Daria Missaglio jasno, »da je bil alternativni pouk le nezakonita podpora kotoliškemu verouku, ki bi moral biti neobvezen in ki bi mu morali zato v urniku odmeriti čas dopolnilnega pouka.« Zahtevo, naj bo veronauk prvo ali zadnjo uro, je podprlo tudi združenje demokratičnih staršev. Tako KPI kot PSI, PLI, PSDI in PRI so zahtevali naj minister Gallo-ni čimprej prekliče svoje in Falcucci-ne okrožnice o tem vprašanju, ki je toliko nemira in slabe krvi vneslo v šolsko življenje. Laiki in levica poudarjajo, da je treba sedaj ob upoštevanju razsodbe ustavnega sodišča zakonsko urediti celotno zadevo.
Minister Galloni pa je po razsodbi izjavil, da se strinja z neobveznostjo alternativne ure, državni svet naj bi le radikaliziral njegova stališča. Vseka-
kor pa bo Galloni ocenil razsodbo, šele ko bo ta objavljena v celoti. Povsem drugačnega mnenja je voditelj in-tegralistične Comunione in liberazio-ne Formigoni, ki trdi, da se je za verouk odločilo 93 odstotkov družin, tako da bi bilo nedopustno veronauk potisniti na obrobje prve in zadnje ure, prav tako je nedopusten vsaki bojkot veronauka. Predsednica zveze italijanskih židovskih skupnosti pa je pozdravila razsodbo, ker mora biti verski pouk neobvezen, istega mnenja so tudi evangeličani.
Ostre polemike o sinhrotronu
NA 5. STRANI
RIM — Ko bi o 8. marcu poročali le kot o praznovanju dneva žena, bi najbrž prezrli osnovno značilnost osmo-marčevskega sporočila. Svojo pozornost bi namreč osredotočili na ludistične prvine praznika, na šope živoru-menih mimoz, na zbiranje na ulicah ali za obloženimi mizami, pozabili pa bi na globoko socialno moč, ki jo ima manifestiranje ob 8. marcu.
Velik šop mimoz, poklon predsednika senata Spadolinija predsednici poslanske zbornice Jottijevi, in posebna papeževa avdienca, ki so se je udeležile poslanke KD, sta odprli praznovanje dneva žena na formalni ravni, kronika letošnjega 8. marca pa je ostala tesno vezana na nerešena vprašanja spolnega nasilja, enakopravnosti v službi, splava in celo rasizma.
V Rimu so se ženske zbrale pred Vilo Pamphili, na drevoredu, ki ga je župan Giubilo začasno preimenoval v Drevored 8. marca-dneva žena, sicer pa so nekatere poti obsežnega parka imenovali po slavnih ženskah, od Rose Luxemburgove so Marie Callas. Ženske so bile tolikšne občinske prijaznosti seveda vesele, še bolj srečne pa bi bile, kot so tudi glasno povedale, ko bi končno lahko računale na zakon o spolnem nasilju, ki ga po desetih letih še vedno zaman čakajo. Podobno so reagirale tudi v Palermu, kjer jim je občina ponudila brezplačno vožnjo s taksijem...
Tudi v Milanu so se ženske zbrale z namenom, da bi svojim mimozam dale večji socialni poudarek, saj so z njimi mahale na demonstraciji pred bolnišnico Mangiagalli. Pred kliničnim centrom, ki je že postal središče boja za spoštovanje in dosledno apliciranje zakona št. 194, so ženske sestavile preprogo iz peteršilja in žlic. Simbola ma-zaških splavov sta ležala pred vhodom v bolnišnico, več kot 20 tisoč študentk pa je skandiralo gesla proti ministru Donat Cattinu in voditelju CL Formi-goniju.
Zakon o spolnem nasilju in spoštovanje že sprejetega zakona o splavu sta bila osrednji temi malodane vseh shodov, italjanske ženske pa so se lotile teh žgočih družbenih vprašanj v prazničnem razpoloženju. Dan žena je seveda prej praznovanje velikih in pomembnih korakov, ki so jih ženske naredile v sodobni zgodovini, kot pa izključno dan boja za svoje še zanemarjene pravice. Temu boju posvečajo svojo pozornost vse leto, zato je tudi prav, da se na dan 8. marca spomnijo predvsem svojih uspehov. Svojih, pa tudi vseh žensk, ki se v svetu borijo za to, da drugi spoštujejo njih in njihove pravice. V tej luči so genovske ženske sprejele v svojo sredo hčerko pokojnega čilskega predsednika Isabelo Al-lende, ki je sodelovala pri okrogli mizi na temo ženske vloge v demokratizaciji Latinske Amerike.
Slovensko in hrvaško politično vodstvo še vedno pod udarom
Dvoumno sporočilo ob koncu seje predsedstva priča o hudih političnih sporih znotraj ZKJ
BEOGRAD - Predsedstvo CK ZKJ je razpravljalo dva dni in na koncu objavilo izredno dolgo, megleno in dvoumno uradno sporočilo, iz katerega predvsem izhaja, da se o ključnih zadevah očitno niso dogovorili in da se bodo še pogovarjali v svojih pokrajinskih in republiških centralnih komisijah.
Poročilo takoj na začetku zelo obsežno obravnava socialistično zvezo, njeno vlogo v družbi in vlogo komunistov v SZDL. Prevladujoči vtis pa je, da ne sme priti do sprememb "znotraj subjekta" torej ne v SZDL sami, temveč morajo pri tem imeti odločilno vlogo komunisti, ki so v SZDL.
Naslednje poglavje se nanaša na kongres ZKJ, ki bo do konca tega leta. Uporabljen je naziv "kongres" in ni posebej specificirano ali bo reden ali izreden, kako bo pripravljen in na kakšen način sklican. Zahteva po izrednem kongresu je bila najprej odločna zahteva novega Miloševičevega vojvodinskega vodstva ZK, kasneje pa jo je tudi uradno formuliralo predsedstvo srbske partije. V ponedeljek jo je uradno sprejelo vodstvo kosovskih komunistov in izoblikoval jo je Morina, ki očitno še vedno predseduje, kot da se ne bi nič zgodilo.
V zadnjem odstavku se megleno govori o pripravah na zasedanje CK ZKJ, ki bi moral razpravljati o mednacionalnih odnosih in o razvoju jugoslovanske federacije. Iz beograjskega tiska izhaja, da se pole-
mika in izredno oster napad na slovensko in hrvaško vodstvo nadaljujeta, poročilo presedstva CK pa omenja tudi "oblike in vsebino samoupravnega političnega pluralizma" v zvezi z reformo jugoslovanskega političnega sistema.
Očitno je treba upoštevati izredno ostrino polemik, napadov in javnih groženj s sklicanjem mitingov tudi v drugih republikah (več takih napovedi je za Bosno in Hercegovino) in hkratni zaključek uradnega poročila, da se niso dogovorili o ničemer in da bodo ponovno razpravljali v republiških predsedstvih. To pomeni, da je prišlo do ostrega spora, do bistveno različnih stališč do kontrarevolucije, političnega pluralizma in vloge SZDL. V takih okoliščinah torej ni bil možen konstruktiven razgovor in se je seja prekinila brez pravega zaključka. Kako se bo stvar nadaljevala, je težko reči, morda s takojšnjo ponovno sejo predsedstva ZKJ, morda pa z nadaljnjo zaostritvijo odnosov.
Očitno je, da je v teku zapleten politični proces. Po eni strani vedno ostrejša in vedno bolj groba ter brezobzirna represija na Kosovu, po drugi pa razširitev obtožb, vsebinsko podobnih tisti o kontrarevoluciji, na druge dele države. V igri je sedaj BiH, veliko se govori o mitingih, ki naj bi zajeli SR Hrvaško, take tendence in stalni napadi pa se vrste tudi na SR Slovenijo.
S Kosova ni pravih vesti, saj so si Tanjugova poročila edina, da se položaj umirja. To se dela na preizkušen način političnih sestankov, represije in groženj. V takem ozračju pa še vedno ne obratuje rudnik Trepča v Starem trgu, ker se rudarjev preprosto ne upajo spustiti pod zemljo. O tem je včeraj odkrito pisala beograjska Politika, ki je omenila, da so potekali "politični razgovori" z vsakim rudarjem posebej. Menda pa je bilo vse zaman in rudnik še vedno ne obratuje.
Služba družbenega knjigovodstva v Prištini je blokirala tekoči račun Rdečega križa in zaplenila prispevke, ki so jih poslali posamezniki in organizacije za rudarje v Trepči. Postopek je nekaj izjemnega, saj pomeni, da so preprosto zasegli denar zasebnikov in Rdečega križa. Tudi to z logiko, da je treba ugotoviti odgovornost, češ da je bil ta denar v resnici namenjen podpiranju albanskega iredentizma, nacionalizma in kontrarevolucije na Kosovu.
Slovenski borci so včeraj odločno in enotno zavrnili vse obtožbe, ki so bile izrečene v Beogradu na njihov račun na seji zvezne borčevske organizacije. Potrdili so načelno stališče, da popolnoma podpirajo "iskreno in humano sporočilo iz Cankarjevega doma" in da jim pri tem stojijo ob strani vsi borci NOB iz Slovenije.
BOGO SAMSA
Inflacija dosegla 346 odstotkov
BEOGRAD — Inflacija v Jugoslaviji še vedno galopira. Drobnoprodajne cene so bile februarja - po podatkih Zveznega zavoda za statistiko - za 346,3 odstotka višje kot v enakem mesecu lani, kar je novi jugoslovanski rekord. Januarska inflacija je dosegla »le« 290,7 odstotka.
Drobnoprodajne cene so bile februarja za 21,7 odstotka višje kot januarja. Podražili so se naftni derivati, elektrika, hrana, storitve in veliko število izdelkov, namenjenih široki porabi. V primerjavi z decembrom so se cene povečale za 40,2 odstotka.
Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da so bile cene v lanskem prvem šestmesečju zamrznjene in da so se povečevale po - za jugoslovanske razmere - relativno skromni stopnji, okoli pet odstotkov mesečno. Osnova, na podlagi katere računajo in-, flacijo v letošnjem letu, je razmeroma nizka, zato so sedanji odstotki podražitev toliko višji.
Nemčija preklicala sporazum o ukinitvi vizumov z Jugoslavijo
BONN — Preklic pogodbe o ukinitvi vizumov z Jugoslavijo še ne pomeni, so uradno zatrdili v Bonnu, tudi uvedbe vizumov za Jugoslovane.
Predstavnik zunanjega ministrstva Jiirgen Chrobok je na novinarski konferenci izjavil, da je odpovedni rok dva meseca in da se bo vlada šele po tem roku dokončno odločila, ali bo uvedla vstopna dovoljenja za Jugoslovane.
Vladni predstavnik Friedhelm je povedal, da bodo končni sklep sprejeli konec maja. Poudaril je, da so minister za notranje zadeve Zimmermann in drugi člani kabineta izrazili upanje, da bodo z »lažnimi azilanti« opravili Jugoslovani sami in tako vizumi sploh ne bodo potrebni.
Ko so ga vprašali, ali ta ukrep proti Jugoslaviji izraža prihodnji način odnosa ES do tretjih držav, je Ost odgovoril, da v tem trenutku še ne more natančno napovedati, kakšen sistem obmejnega nadzora bodo vzpostavili leta 1993, vsekakor pa si prizadevajo za harmonizacijo.
Na vprašanje zahodnonemških novinarjev, ali Jugoslavija krši določila KVSE s tem, ko je napovedala ukrepe za preprečevanje zlorabe pravice do političnega zatočišča v ZRN, je Chrobok dejal, da Bonn s tem v zvezi ne želi vplivati na Jugoslavijo, da pa si bodo vsekakor prizadevali poiskati možnosti v okviru določil KVSE.
Vladni predstavniki kljub vztrajnim vrtanjem novinarjev niso povedali zakaj so opustili radikalno restriktiven režim izdajanja vstopnih dovoljenj Poljakom, tako kot je zahteval Zimmermann. Novinarji so s svojimi vprašanji poskušali sugerirati, da gre za povezavo z nameni kanclerja Kohla, ki bi letos rad dosegel zgodovinsko pobotanje Nemcev in Poljakov.
Poziv predsedstva SFRJ k razsodnosti
BEOGRAD - Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki ji je predsedoval predsednik Raif Dizdarevič, preučilo izvajanje posebnih ukrepov na Kosovu, s katerimi naj bi zagotovili zaščito ustavne ureditve, javnega reda in miru, varnosti občanov in družbene lastnine, normalizacijo življenja in dela in obnovitev mednacionalnega zaupanja, v vsej državi pa ustvarili razmere za izboljšanje političnega stanja in odnosov, za odločno spoprijemanje z gospodarsko reformo in njeno dosledno izvajanje.
Predsedstvo SFRJ opozarja, da se v državi - na nekaterih političnih shodih, na sestankih političnih vodstev, zlasti pa prek sredstev javnega obveščanja - še vedno razplamtevajo javni spori in polemike, ki poglabljajo ■ že tako opazne nacionalne razdelitve in razlike med republikami oziroma avtonomnima pokrajinama, spodbujajo nacionalizem, separatizem, nacionalno sovraštvo in zastrupljajo poolitično razpoloženje v državi. Politične strasti so se tako "razpasle", da pogosto izgubljamo občutek odgovornosti za prihodnost države, za njen opešan mednarodni ugled in mednarodne interese.
Odnosi med republikami oziroma avtonomnima pokrajinama so resno
načeti. Ta načetost se širi na različna področja družbenega življenja. Vse kar se v zadnjih dneh dogaja v državi, je potisnilo v ozadje težak gospodarski položaj, ki resno ogroža prizadevanje za gospodarsko reformo in njeno izvajanje. Politični spori se prenašajo na poslovne in gospodarske odnose, dogaja se celo, da prekinjajo normalne gospodarske tokove med posameznimi deli države. To je nedopustno, saj povzroča hude gospodarske posledice za celotno jugoslovansko gospodarstvo in je v popolnem nasprotju s cilji reforme.
Predsedstvo SFRJ meni, da je v takšnem položaju nujno, da si vsi družbeni dejavniki, zlasti predsedstva in drugi organi in politična vodstva republik in pokrajin zagrizeno prizadevajo, da bi umirili položaj in prekinili javne spopade, spore in polemike. Vsi družbeni dejavniki morajo v sedanjem položaju zavestno opravljati svoje poslanstvo, ne samo da bi izboljšali stanje v svojih okoljih, marveč tudi v državi.
Predsedstvo SFRJ sodi, de je neogibno, da se vodstva republik, med katerimi so izbruhnili spori in polemike, čimprej srečajo in sprejmejo skupne dejavnosti za njihovo umiritev in odpravo, (dd)
Boj pristaniščnikov povzroča razhajanja in nevarne napetosti
RIM — V italijanskih pristaniščih se napetost po torkovih incidentih med pristaniščniki in policijo v Livornu nevarno stopnjuje. Včeraj dopoldne so v večini italijanskih pristanišč delavci enotnih družb pristaniščnikov prekrižali roke v znak protesta. 24-urna stavka pristaniščnikov je bila tudi v Trstu in v vseh pristaniščih FJK. Sindikat prevoznikov CGIL, CISL in UIL je po prekinitvi pogajanj zahteval, naj vprašanje »zaradi nezmožnosti ministra Prandinija« reši vlada. CGIL in CISL sta za danes napovedala dveurno stavko pristaniščnikov za vsako izmeno. UIL se temu protestu ni pridružil. Danes bo namreč v Genovi protestna manifestacija delavcev in uslužbencev, ki so posredno in neposredno vezani na pristaniško dejavnost in ki jih je dvomesečni sindikalni boj enotne družbe genovskih pristaniščnikov hudo prizadel. UIL ob takem zapletu poziva genovske pri-staniščnike, naj ponovno odkrijejo vrednote solidarnosti. Ko sindikalni boj ene kategorije prizadene druge delavce, se je treba zamisliti. Za UIL so genovski pristaniščniki podcenjevali posledice svojega boja in pokazali neobčutljivost za težave drugih. Predsednik pomorskega odseka genovske trgovinske zbornice Enrico Scerni pa je včeraj branil ministra Prandinija, ki po njegovem skuša porušiti monopol enotnih družb. Te naj bi torej branile le privilegije, ki so po Scernijevih trditvah glavni vzrok, da v Italiji stane izkrcanje ali vkrcanje kontejnerja 300 tisoč lir, medtem ko ista operacija stane v severnoevropskih pristaniščih od 120 do 130 tisoč lir, v Španiji pa 180 tisoč lir. Scerni se je tudi obregnil ob storilnost in visoke plače, češ da prejmejo pristaniščniki od 1.600.000 do 1.700.000 lir na mesec, tudi če so delali le 14 dni po 6 ur na dan.
Medtem pa sta grobi poseg varnostnih sil obsodila tako KPI kot DP, ki sta obsodila zadržanje notranjega ministrstva in zahtevala naj predsednik vlade posreduje v sporu. Nekoliko previdnejši je bila PSI, ki zahteva sprejetje reforme pristanišč s postopnim zmanjšanjem vloge enotnih družb.
Literaturnaja gazela o dogodkih v SFRJ
MOSKVA — Sovjetski bralci so z nekajdnevno zamudo izvedeli za aretacije kosovskih politikov. Sploh pa šele danes "Literaturnaja gazeta" kot prva poroča o mednacionalni napetosti, ki jo je izzvalo ljubljansko zborovanje. V "Izvestijah" je predsinočnjim bila podrobno pojasnjena obtožba proti trem albanskim "nacionalistom in separatistom", ki jim po členu 139 kazenskega zakona grozi od 10 let zapora do smrtne kazni. »Kje so še drugi hujskači? Nihče tega ne ve,« piše dopisnik "Izvestij" L. Kolosov ter omenja Ljubljansko banko v Prištini, preko katere da so separatistom nakazovali denar.
"Literaturka", pravi (dopisnik Tassa Valerij Kuznjecov), da vsa Jugoslavija preživlja hudo krizo, to pa ponazarja z "zapletenimi procesi", ki potekajo tudi v drugih republikah. »Kot dejanje moralnega in političnega škandala,« je ocenil popularni beograjski dnevnik Večernje novosti množični miting v podporo kontrarevoluciji, ki je bil pred dnevi v Ljubljani (Slovenija). »Tu, v Sloveniji, se pod plaščem razvoja demokracije množijo nove politične grupacije. Razglašajo agresivne programe, hujskajo Slovence proti Srbom in predstavnikom drugih narodnosti ter odvračajo ljudi od konstruktivnega dela,« piše Literaturnaja gazeta in nato posveča podobno pozornost še Hrvaški, kjer da je tudi prodrl "nacionalistični tur", namreč v nedavno Ustanovljeni hrvaški demokratični zvezi, ki jo vodi bivši general Franjo Tudjman in ki ima za cilj, da preporodi "hrvaško pomlad" po vzoru leta 1971, da zruši socializem v Jugoslaviji ter ustanovi novo obliko federacije. Vse to je "nevarni poker", povzema "Literaturka" svarila iz našega tiska.
Padec Džalalabada je le še vprašanje časa V Kabulu mnogi za vrnitev bivšega kralja
• Spolno nasilje razdvaja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vati seje, upoštevajoč, da bo moral zakonski osnutek itak še enkrat v senat. Predsednica poslanske zbornice je s tem dala razumeti, da bi prišlo do glasovanja v polni zmedi, če bi se seja nadaljevala. Bolje je mirno razmisliti o vsej zadevi in poiskati možne stične točke med vsemi političnimi silami, zlasti pa med ženskami v parlamentu.
Največje zadovoljstvo nad razvojem dogodkov je vladalo včeraj v komunističnem taboru. Odgovorna za žensko problematiko v KPI Livia Turco je poudarila na tiskovni konferenci pomen odnosov, ki so se vzpostavili okrog vprašanja spolnega nasilja med laičnimi in levičarskimi strankami, ter tudi pomen dialoga, do katerega je v teh dneh prišlo z demokristjanskimi ženskami. Izrazila je skratka zadovoljstvo svoje stranke, čeprav bo treba to zadovoljstvo brzdati, kajti pot zakonskega osnutka o spolnem nasilju je še dolga in naporna. Tiskovne konference se je udeležil tudi podpredsednik komunistične skupine v poslanski zbornici Luciano Violante, ki je med drugim dejal, da je bila premagana "stranka natolcevanj, za katero naj bi prišlo v zvezi z zakonom do tajnega pakta med političnimi silami". Polemično se je obregnil tudi ob gibanje zelenih, češ da je skušalo s svojim zadržanjem razdrobiti levičarske sile.
Predstavnici zelenih Rosa Filippini in Laura Cima, ki sta tudi sklicali tiskovno konferenco, sta v odgovor negativno ocenili potek razprave in glasovanja o popravkih ter dejali, da za mnoge ni pomembna vsebina zakona, pač pa so pomembne strankarske taktike in strategije. Filippi-nijeva je celo namignila, da je dobršen del demokristjanov glasoval proti lastnemu popravku, da bi s tem izrazil nezadovoljstvo do predsednika skupine Martinazzolija.
Globoko zaskrbljenost so včeraj izrazili tudi republikanci in socialisti, češ da se v senatu lahko vname nerešljiv konflikt, kar bi popolnoma izvotlilo zakon.
ISLAMABAD — Afganistanski mudžahedini so pred vrati Džalalabada, drugega največjega mesta v Afganistanu, in je le še vprašanje časa, kdaj ga bodo zasedli. Uradna tiskovna agencija afganistanskih upornikov Aip je še sporočila, da so včeraj potekali zaključni boji za mestno letališče, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od predmestja Džalalabada.
Mudžahedini so v torek osvojili vladno garnizijo v Smarkelu, osem kilometrov jugovzhodno od Džalalabada. Pri tem je bilo 15 upornikov ubitih, 40 pa ranjenih. Toda uporniki so zaplenili tudi precej orožja, med katerim tudi nekaj tan-
Sen. Spetič govoril o položaju manjšine
RIM — Okrog 50 diplomatov iz šestnajstih držav in iz vseh celin sveta je včeraj prisluhnilo komunističnemu senatorju Stojanu Spetiču, ki je v Klubu diplomatov predaval o slovenskem manjšinskem položaju v Italiji. Izhajajoč iz koncepta uninacionalne države, ki označuje italijansko politiko, je Spetič poudaril, da se politični razred v Italiji še vedno ni otresel tega koncepta in vztraja v prepričanju, da so manjšine nadloga in da predstavljajo oviro na poti procesa nacionalnega zedinjenja. Takšnemu gledanju seveda ustreza politika zatiranja in asimilacije. Sen. Spetič je diplomatske predstavnike seznanil tudi z glavnimi zgodovinskimi podatki slovenske manjšine v Italiji. Posebno poglavje je posvetil tragičnemu razdobju fašistične vladavine ter nato orisal potek razpleta tržaškega vprašanja po osvoboditvi. Omenil je obveznosti, ki jih je Italija sprejela do slovenske manjšine z Londonskim memorandumom in kasneje z Osimskim sporazumom, in ki so še vedno neizpolnjene.
kov, ki so jih včeraj že uporabili v bojih za drugo največje afganistansko mesto. V bojih naj bi imele večje izgube tudi vladne sile, več sto vojakov pa naj bi mudžahedini tudi zajeli. Smarkel je predstavljal zadnji vojaški branik Nadžibulaho-vih sil pred Džalalabadom.
Kot poroča pakistanski radio, naj bi zaradi stalnega bombardiranja v mestu zaprli vse šole, vladne sile pa naj bi prebivalcem razdelile orožje za obrambo mesta. Agencija Aip je tudi sporočila, da so se za bombardiranje odločili šele potem, ko so večkrat pozvali civilno prebivalstvo, da zapusti Džalalabad. Toda še naprej uporniki niso hoteli čakati, saj naj bi se po njihovih trditvah Nadžibulahov režim v mestu okrepil. V zvezi z napadom na Džalalabad je treba še povedati, da je v torek sovjetsko zunanje ministrstvo obtožilo Pakistan, da pomaga mudžahedinom pri napadu na mesto s 150 vojaškimi svetovalci.
Po mnenju številnih opazovalcev naj bi Džalalabad takoj po osvojitvi postal sedež začasne uporniške vlade, ki jo je februarja imenovala šura v Ravalpindiju. To domnevo naj bi potrjevala tudi odločitev upornikov, da naj bi danes prišlo do prvega zasedanja te vlade na afganistanskem ozemlju.
Ob vsem tem pa se iz dneva v dan slabša tudi položaj v Kabulu. Mudžahedini so mesto skoraj popolnoma odrezali od ostalega dela države, svoje pa je dodal še sneg in zato je precej težav pn oskrbi mesta z živili in bencinom. Živila je sicer moč kupiti na bazarjih, toda njihova cena je zaradi visoke inflacije iz dneva v dan višja, kar mnogim onemogoča nakup. Tudi prihodnost ]e dokaj nezanesljiva. V mestu vladajo izredni ukrepi, v predvidevanju napada pa so mobiliziral1 približno 30 tisoč moških. Mnogi Kabulčani se tudi bojijo, kaj se bo zgodilo, če bodo oblast prevzeli islamski integralisti. To bi po mnenju nrn°_ gih pomenilo korak nazaj tudi v primerjavi Nadžibulahovim režimom in zato se ni čuditi, d ni malo tistih, ki si želijo, da bi se v državo vrni nekdanji kralj Zahir Sah, ki je vladal do le 1973, ko je njegovo oblast prekinil državni uda
Vrsta vprašanj na nedeljskih volitvah na Koroškem
Absolutna večina SPO v nevarnosti
Usoda Drugačne Koroške še negotova
CELOVEC — 12. marec se hitro bliža, volilni boj je v najbolj vroči fazi. To je na Koroškem razvidno tudi iz naraščajočega števila volilnih zborovanj vseh strank in grupacij, ki se borijo za sedeže v koroškem deželenm zboru.
Po najnovejših anketah je absolutna večina socialistov (SPO) v nevarnosti, Haiderjeva stranka pa je prehitela ljudsko stranko. Usoda novih volilnih grupacij in manjših strank kot so to Anderes Karnten — Drugačna Koroška, Komunistična partija Avstrije in Združeni zeleni pa je v teh zadnjih dneh volilne kampanje še negotova.
Lista Drugačna Koroška je v zadnjih dneh še okrepila svojo volilno kampanjo in priredila številne volilne sestanke in tiskovne konference s predstavniki Zelene alternative na zvezni ravni. Volilni sestanki so bili dobro obiskani, razprave so bile konstruktivne, izkazalo pa se je predvsem, da je bilo z nastopom Drugačne Koroške v koroški volilni boj vnešena nova kvaliteta. To je bilo razvidno na živahnih razpravah in zborovanjih. S kandidati so navijači razmišljali o gospodarskih, mladinskih in drugih vprašanjih, saj prav krajani najbolje poznajo svoje probleme. Kakor sta zagotovila glavna slovenska kandidata na listi Marjan Sturm in Erič Kert, se volilno združenje zavzema za gospodarski razvoj, razširjen na več gospodarskih centrov in za pospešeno obmejno sodelovanje. Na zborovanjih sta bila v ospredju tudi šolsko vprašanje in pa problem različnih gledanj med obema slovenskima organizacijama (ZSO in NSKS) o raznih problemih. V zvezi s temi zadnjimi je Marjan Sturm poudaril, da bo Drugačna Koroška o vseh važnih vprašanjih odločala na zborovanjih, kjer bo imel vsak Slovencev možnost soodločanja. Na enem od zborovanj pa so tudi posvarili pred tem, da bi v primeru neuspeha iskali krivce in ponovno sprožili razdor znotraj slovenske narodnostne skupnosti.
Prvi kandidat liste Anderes Karn-* ten — Drugačna Koroška, nemško-govoreči beljaški profesor Hans Haider je v daljšem intervjuju za celovški »Slovenski vestnik« orisal pomen te skupne široke kandidature koroških Slovencev (skupno z gibanjem proti ločevanju otrok) in izrazil zadovoljstvo, da je do tega lahko prišlo. Sam, tako pravi, je bil zelo razočaran, da je prišlo do razcepa s Smollejem. »V tem času sem se zelo bal, da se s Slovenci ne bo več mogoče združiti na skupni platformi. Toda sedaj nam je vendarle uspelo napraviti pomemben korak v to smer.«
Za Hansa Haiderja je manjšinsko vprašanje tudi moralno vprašanje. Kot Beljačanu mu vse razsežnosti
Prvi kandidat Drugačne Koroške Hans Haider
vprašanja niso bile avtomatično jasne, pravi pa, da se je ob izbruhu nemškonacionalnih emocij v času napada na dvojezične krajevne napise začel zavestno zavzemati za manjšino. Prav zaradi tega je bil tudi ogorčen nad dejstvom, da se Smolle nad sklepanjem v parlamentu ni posvetoval z vsemi organi narodne skupnosti, ter da z njimi vprašanja ni prediskutiral. Zato Haider pravi: »Soglašanje Smolleja je bilo zame velika napaka. Mislim, da je njegovo soglašanje tudi principialna napaka. Ne verjamem, da je to pravilna pot k novemu dialogu.«
Kljub temu pa Hans Haider upa, da bo mogoče razviti tako široko gibanje proti ločevanju, ki ga tudi že uveljavljene stranke ne bodo mogle več prezreti. Volilno združenje Anderes Karnten — Drugačna Koroška pa Haider smatra za začetek prave smeri. Sicer pa kritizira, da socialistična in ljudska stranka nimata jasne politike proti Jorgu Haiderju. Zato je zanj Drugačna Koroška »edina skupina, ki v raznih vprašanjih dosledno nastopa proti Haiderjevim svobodnjakom«.
Poleg manjšinskega pa so Hansu Haiderju najbolj pri srcu ekološka vprašanja, v okviru katerih se najbolj zavzema za spremembo prometne politike. Za tovarne celuloze Obir od deželne vlade zahteva, naj podjetju nemudoma pomaga uresničiti načrt, ki ga je Obir vložil že pred leti. Glede nedeljskih volitev pa je Hans Haider mnenja, da si lista Drugačna Koroška lahko zagotovi dva mandata v Celovcu in Beljaku, hkrati pa poudarja, da bo še važnejše od volilnega uspeha dejstvo, da bo Drugačna Koroška delovala tudi še po 12. marcu.
Tudi Anderes Radio fiir Karnten
CELOVEC — V zadnjih dneh predvolilnega vrveža je Koroška dobila novo, prvič v zgodovini dežele povsem dvojezično radijsko oddajno postajo. Kot variacijo na edino dvojezično volilno listo na nedeljskih volitvah jo imenujejo »Ein anderes Radio fiir Karnten - Drugačni radio za Koroško.«
Novi radio podpira odbor znanih in vplivnih osebnosti: sin bivšega avstrijskega kanclerja sociolog Peter Kreis-ky, laburistični poslanec v evropskem parlamentu Glyn Ford, pisatelj Janko Messner, igralca Dietmar Schonher in Joschi Hanak, univ. prof. Klaus Otto-meyer, in satirik Lukas Resetarits. Sodelujejo tudi Radio Študent iz Ljubljane, Radio Tandem iz Južne Tirolske in evropska federacija svobodnih radijskih postaj.
Uredništvo deluje na celovški univerzi, oddajajo pa iz Italije, iz Trbiža, oziroma po drugi verziji z Višarij, na 100,5 megaherza vsak popoldan in zvečer. Mag. Helmut Stockhammer s katedre za komunikologijo je izjavil, da gre za študentski projekt z namenom omogočiti multikulturalne radijske oddaje.
Program poteka v nemščini in slovenščini, deloma tudi v italijanščini.
(J. Š.)
F-JK in Veneto o avtocestah
TRST — V kraju San Michele al Tagliamento so se sestali predsednika Furlanije-Julijske krajine in Veneta Adriano Biasutti in Carlo Bernini ter predsednika družb Autovie Venete Romano Specogna in Autostrade di Venezia e Padova Gianfranco Cremo-nese. Razpravljali so o nekaterih specifičnih vprašanjih, ki zadevajo avtocestne povezave skupnega interesa med obema deželama.
Na srečanju so vsekakor potrdili voljo in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in Venetom in ustanovama, ki upravljata avtocestne povezave, da bi na tak način na velikih prometnicah prišlo do skupnih pobud, ki morajo upoštevati deželna načrta za prevoze. Te pobude naj bi bile v skladu tudi s predpisi, ki veljajo za prometne infrastrukture severovzhodne Italije.
Konec tedna trinajstič v snegu na Snežnik
ILIRSKA BISTRICA — Ta konec tedna bo v primorskih gorah spet praznik - tokrat na Snežniku, kjer Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica s soorganizatorji pripravlja že XV. zimski vzpon.
Naj za vse, ki bodo letos prvič spoznali lepote in muhe zimske gore, nanizam nekaj osnovnih podatkov: izhodišče vzpona so Sviščaki, 1242 m. Tu bo vsak udeleženec prejel evidenčni kartonček, ki naj ga med potjo izpolni s svojimi osebnimi podatki. Utrjena gaz, označena z modrimi zastavicami, bo vodila proti Snežniku po stari planinski poti preko Loma, da bi snežniška cesta ostala na razpolago smučarjem. Pozorni bodite na rdeče zastavice, ki bodo označevale nevarna mesta. Približno na pol poti, pri Kapetanovi bajti, boste naleteli na skupino domačih tabornikov (odreda Snežniških vševcev), ki bodo imeli radijsko zvezo s Sviščaki in vrhom, nudili pa vam bodo lahko tudi podatke o pogojih pohoda in prvo pomoč. Po dobrih dveh urah zmerne hoje boste dosegli vrh Velikega Snežnika. V lepem vremenu je od tod čudovit razgled na velik del primorskih krajev vse tja do Kvarnerja.
Povratek na Sviščake bo po isti poti. V dolini se javite na ustreznih vpisnih mestih, ki bodo ločena za posamezne vzpone. Tu boste oddali spodnji del kartončka in dobili izkaznico - ali pa le žig v staro izkaznico vzpona. Vsi tisti, ki bodo na
vzponu 3., 5., 7., 10. in 13. bodo prejeli posebno značko.
Na Sviščakih bo verjetno precejšnje parkirišče, izkušnje pa govore, da še vedno ni dovolj prostora za vse. Zato prireditelji svetujejo, da vsi, ki do Ilirske Bistrice pridejo z osebnimi avtomobili ali tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, pot nadaljujejo z avtobusi, ki jih bodo čakali pred Kmetijsko zadrugo v Ilirski Bistrici. Avtobusi bodo vozili med 7. in 7.15, zadnji avtobus bo počakal še na planince, ki bodo prišli z ljubljanskim vlakom ob 9.00. Povratek avtobusov s Sviščakov bo mogoč po 13.30, ko bo znova odprt promet proti Ilirski Bistrici.
Čeprav vzpon traja dva dni, prireditelji pravijo, da ga čimveč pohodnikov opravi že v soboto. V nedeljo bo koča na Snežniku odprta le do 16. ure.
V	nedeljo ob 13. uri pa bo na Sviščakih pred spomenikom padlim borcem tudi osrednja spominska slovesnot, ko bodo smučarji in planinci prinesli spominski venec z vrha Snežnika.
V	dneh zimskega vzpona deluje tudi posebna zimska pošta - vse pošiljke, oddane na Snežniku in Sviščakih bodo opremljene s posebnim priložnostnim poštnim žigom.
Sneg je končno le zapadel in odel Snežnik v debelo odejo. Zima še kaže roge, zato se skrbno obujte in oblecite. Tudi cepini, smučarske palice in sončna očala naj vam ne bodo odveč.
METKA ČELIGOJ
Spremeniti zakon o zasebnih šolah
TRST — V Trstu sta se včeraj sestali deželni delegaciji KRI in Proletarske demokracije, ki sta jih sestavljali Viezzi in Paiza ter Cavallo in Mioni. Delegaciji sta se sestali, da bi razpravljali o deželnem normativu, ki predvideva javne finančne podpore zasebnim šolam po deželnem zakonu št. 48/1988.
Delegaciji sta se v veliki meri strinjali s kritično oceno o omenjenem deželnem zakonu, ki ga je treba po njihovem mnenju revidirati tako s političnega kot tudi s kulturnega vidika. Zakon je bil sprejet v predvolilnem obdobju, ugotavljata KPI in Proletarska demokracija, poleg tega pa je bil »izkoriščen« na instrumentalen način in preko pristojnosti, ki jih dovoljuje deželna posebnost. KPI in DP v bistvu zahtevata, da je treba ponovno preveriti pravilnost dodeljevanja deželnih prispevkov zasebnim šolam.
Zbrali 1.000 litrov krvi
KOPER — V koprski občini je lani 2816 krvodajalcev, ki so se odzvali pozivom za darovanje krvi, zbralo skupno 967,5 litra krvi. To je sicer nekoliko manj kot so planirali pri občinski organizaciji Rdečega križa, še vedno pa precej. Krvodajalstvo je namreč tudi v tej občini na zelo visoki ravni, kar na neki način potrjuje tudi 512 odlikovanj, priznanj in plaket, ki so jih in jih še bodo krvodajalci dobili za humanost, visoko človeško zavest.
Z dolgega spiska krvodajalcev, ki bodo dobili priznanja v petek na slovesnosti oziroma srečanju, je treba omeniti, da je takih, ki so darovali kri petdesetkrat, deset, petinpetdesetkrat jih je darovalo kri pet, šestdesetkrat štirje, petinšestdesetkrat eden, sedem-desetkrat trije, petinsedemdesetkrat dva, osemdesetkrat in petinosemdeset-krat po eden. (D. G.)
kil
*w?
TRDNE
Pristop dveh bank k naši družbi predstavlja največje priznanje za naše resno in konkretno delovanje. S tem smo dobili Se dodatno moč za opravljanje našega delci. Velika zanesljivost danes še k°lj poudarja agilnost in Prilagodljivost, s katerima se Uveljavljamo v svetu
gospodarstva.
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Leasest omogoča leasing majhnim, srednjim in velikim industrijskim obratom, samostojnim poklicem in trgovcem ter mladim podjetnikom. Nudimo pa še veliko več: smo hitri, znamo se prilagoditi najrazličnejšim zahtevam naših strank. Naš sedež je v Trstu, ta mesec pa smo odprli novo podružnico tudi v Gorici.
Leasest
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
FINANČNA DRUŽBA S.A.F.T.I. S.p.A.
SOCIETA FINANZARIA TRIESTINA
List je 68, kandidatov pa 200
Prihodnji teden študentske volitve na Tržaški univerzi
Vtisi z nedavnih pokrajinskih kongresov
Dileme in vprašanja tržaške K Pl in PSI
Študenti Tržaške univerze bodo 14. in 15. marca volili svoje predstavnike v upravna in učna telesa. Upravna telesa, kamor bodo izvolili nove predstavnike, so upravni svet univerze, upravni svet univerzitetne podporne ustanove, odbor za univerzitetne športne dejavnosti in v koordinacijski odbor univerzitetne knjižnice, učna telesa pa so univerzitetni sveti, nadzorne komisije univerzitetne knjižnice, univerzitetni sveti posameznih smeri in sveti visokih šol.
Gre torej za razčlenjeno strukturo, kar dokazuje tudi število kandidatnih list (68) in kandidatov (200).
Različen je tudi volilni ustroj; na volitvah za predstavnike v upravne svete lahko voli vseh 16.000 študentov Tržaške univerze, predstavnike v učna telesa pa volijo zastopniki posameznih iakultet, ki jih je v Trstu deset.
Letos bodo prvič volili tudi v Gorici, kjer že dve leti delujejo visoke šole za upravljanje in nadzorovanje
podjetij, za turistične operaterje ter za tehnike blagoznanstva in živilstva. Število izvoljenih kandidatov pa bo odvisno od števila volilcev: če bo le teh več kot 20 odstotkov, bo predstavnikov toliko, kot jih predvidevajo zakonske norme, če pa jih bo manj, bo o številu predstavnikov odločala osrednja volilna komisija.
Kot smo že poročali, je med kandidati tudi nekaj slovenskih študentov. Tu spodaj objavljamo kratka razgovora z dvema izmed njih.
Tomaž Ban
Tanja Svetina
Program Levičarske liste Študentje naj soupravljajo
Za izvolitev v upravni odbor Univerze in v svet pravne fakultete kandidira kot predstavnik Levičarske liste tudi Slovenec Tomaž Ban, ki je bil še do nedavnega eden izmed liderjev dijaškega gibanja na slovenskih šolah, sedaj pa je študent prvega letnika na pravni fakulteti.
»Tudi tokrat smo levičarsko usmerjeni študentje na Tržaški univerzi sklenili, da se na volitvah predstavimo s svojo Levičarsko listo,« nam je razlagal Ban, »ki pa smo jo, zaradi dejstva, da je ta čas veliko starejših tovarišev že dokončalo študij, občutno obnovili. Tudi program naše liste smo na novo zapisali. Poleg "običajnih" zahtev po bolj demokratični in odprti univerzi je najpomembnejša novost letošnjega programa nov konkretnejši pristop do vprašanja tujih študentov. Levičarska lista zahteva odpravo tistih zakonov, ki negativno pogojujejo vpis tujih študentov na italijanske univerze. Predvsem zahtevamo odpravo razlikovanja med dovoljenjem za bivanje zaradi študija in tistim zaradi dela. Ker dobivajo tuji študentje od pristojnih oblasti samo dovoljenje zaradi študija, se ne morejo nikjer začasno zaposliti in si tako vsaj delno plačati študij. Naš program zahteva tudi, da bi profesorji obvezno razpisali izpitne roke vsak mesec in da bi uprava Univerze poskrbela za gradnjo novih objektov, saj že prostorska stiska onemogoča na nekaterih fakultetah študijski proces. Zavzemamo se še za ustanovitev novih menz za decentralizirane fakultete, zahtevamo pravni servis za študente ter da bi pristojne oblasti podpirale razvoj zadružništva kot ene izmed možnih oblik začasnega zaposlovanja študentov.«
Ali je Levičarska lista povezana s kako politično stranko?
»Levičarska lista je nasprotno kot druge skupine, ki nastopajo na volitvah, popolnoma neodvisna od strank in raznih političnih skupin. To pa še ne pomeni, da bi iz svojih vrst izključila tiste, ki so člani kake politične stranke. Vsakdo, ki vstopi v Levičarsko listo, stori to izključno v lastnem imenu. Vse odločitve demokratično sprejemamo na javnem zborovanju, kjer lahko vsakdo svobodno spregovori. Levičarska lista skuša biti tudi ekonomsko neodvisna. Finansiramo se pretežno z nabiranjem prostovoljnih prispevkov. Menim, da samo Levičarska lista res odraža interese študentov, kar je razvidno že iz tega, da ostalih list niso sestavili študenti na javnih shodih, ampak so nastale v raznih strankarskih kuhinjah.«
Kakšen odnos ima Levičarska lista do Slovencev?
»Nedvomno korekten, rekel bi, da je samoumevno normalen. V Levičarski listi povsem enakopravno nastopa in kandidira več Slovencev. Slovenci lahko tako neposredno pripomoremo k temu, da naša lista osvoji zahteve slovenskih študentov. Naši plakati so skoraj vsi dvojezični, včasih celo večjezični, ker so pisani poleg v slovenščini in italijanščini tudi v arabščini, grščini itd., tako da v takem okolju res ni problem biti Slovenec.«
Tanja Svetina - simpatična in značajna študentka tretjega letnika prava - je nosilka Liste pravne fakultete in obenem kandidatinja Levičarske liste za volitve v upravni odbor Univerzitetne knjižnice. Tanja je aktivna tudi v Mladinskem odboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Tanja, kako to, da si se odločila za kandidaturo?
»Kot članica MO SKGZ sem že dalj časa sodelovala z raznimi študentskimi društvi in organizacijami, ki so aktivne na Tržaški univerzi. Sama sem se zelo dobro vključila v to okolje, tako da se mi je zdelo pametno, ko je skupina študentov začela sestavljati Levičarsko listo, da pri tem sama neposredno sodelujem.«
Ti si nosilka Liste pravne fakultete. Zakaj ste predstavili to listo in kakšen je vaš program?
»Listo smo predstavili, ker želimo na ta način ponuditi študentom prava neko konstruktivno alternativo današnji prevladi skupine "Cattolici popolari", ki s čisto strankarsko miselnostjo zastopa samo koristi točno določene skupine študentov. Naša lista želi postati glasnik vseh študentov. V tem smislu smo se obvezali, da bomo stalno informirali študentsko javnost o našem delu in o dogajanju v upravnem svetu fakultete. Če bomo izvoljeni, bomo zahtevali, naj priredi vsako leto upravni svet naše fakultete leto srečanje s študenti prvega letnika, da bi jim tako pomagal sestaviti študijski plan. Predlagali bomo tudi, naj fakulteta vsako leto izda informativni bilten; zahtevali bomo mesečne izpitne roke za vsak predmet in naj bodo urniki predavanj tako sestavljeni, da jim bodo lahko sledili tudi zaposleni študenti. Na kratko: Lista pravne fakultete se zavzema za tako upravljanje, ki nikogar ne bi zapostavljala in ki bi študentom omogočila boljši študij in večjo udeležbo pri upravljanju fakultete.«
Kakšen je pa program Levičarske liste glede upravljanja Univerzitetne knjižnice?
»Izhajamo iz. stališča, da knjižnica ni samo skladišče za knjige, ampak da mora biti tudi središče kulturnega dogajanja na univerzi. Zaradi tega menimo, da mora knjižnica prirejati razne konference, razstave in debate. Poleg tega menimo, da bo moral upravni odbor Univerzitetne knjižnice dosledneje razvijati fakultetne knjižnice. Saj študentje obiskujemo pretežno te knjižnice in bolj malo zahajamo v glavno knjižnico.«
Kakšen vtis si si pridobila od te volilne kampanje ?
»Nedvomno pozitivnega. Celo zabavala sem se. Sicer pa upam, da bomo izvoljeni in da bomo v raznih upravnih svetih univerzitetnih teles znali uveljaviti koristi študentov.«
Z obema kandidatoma se je pogovarjal WALTER ŠKERK
Nedavna kongresa tržaških komunistov in socialistov nista razrešila nekaterih osnovnih političnih dilem teh dveh strank na krajevni ravni. Tisti, ki je upal ali pričakoval, da bosta skupščini kakorkoli že prinesli novosti in popestrili apatično politično življenje na Tržaškem, je morda ostal razočaran, čeprav z druge strani ne moremo niti trditi, da je vse ostalo pri starem. Socialisti so zamenjali tajnika, komunisti pa so predvsem s političnim predlogom sekretarja Coste, ki se je zavzel za vzpostavitev novih odnosov s PSI in z zelenimi, precej jasno pokazali, da so za izvajanje korenite prenove partije, ki jo predlaga vsedržavni tajnik Occhetto.
Kongres KPI je precej površno reagiral na politični izziv pokrajinskega tajnika, saj se je posebno sobotna razprava v dvorani v Ul. Madonnina omejila na politični spopad med privrženci in med nasprotniki Cossutto-vega alternativnega dokumenta. Šlo je za notranje merjenje sil, ki je močno zasenčilo skoraj vse kar je Costa zanimivega povedal in predlagal, tako da smo na koncu vsi (tudi časnikarji) samo čakali, ali bo med delegati za rimski kongres tudi Cossuttov somišljenik. Vse ostalo je bilo vsaj navidez postranskega pomena, česar so se jasno zavedali nekateri govorniki, posebno iz sindikalnih vrst, ki so v vsakodnevnem stiku z utripom delavske baze in z družbo na sploh. Ti kadri dobro poznajo situacijo in znajo, da kriza KPI ne izvira iz teoretičnih razglabljanj, ampak iz praktičnega izvajanja politične strategije. Iz tega vidika je bil dosti bolj zanimiv februarski simpozij KPI o Trstu in o njegovih številnih vozlih, kongres pa očitno ni dal tistih odgovorov, ki jih je pričakovalo krajevno strankino vodstvo.
Tudi izredni kongres PSI ni razrešil nekaterih bistvenih dilem Craxijeve stranke pri nas, ki se je znašla pred paradoksalnim spoznanjem, da tudi volilne zmage prinašajo težave in ne samo v organizacijskem smislu. Zamenjava tajnika je bila sicer pričakovana in napovedana, verjetno malokdo pa je slutil, da bo Perellijeva kandidatura prodrla šele po dolgih in napornih pogajanjih zunaj kongresne dvorane. Agnelli je do zadnjega upal, da bo ostal na tajniškem mestu, v ključnem trenutku pa mu je zmanjkala politična podpora podpredsednika Dežele Carboneja, katerega reformistična komponenta ima v stranki absolutno večino. Dosedanji tajnik je dosledno zagovarjal "privilegirano" politično os z Listo za Trst, novoizvoljeni sekretar pa še ni razkril svojih političnih kart. Iz njegovega zahvalnega nagovora in tudi iz posegov najvidnejših strankinih voditeljev pa je precej jasno prišlo do izraza, da bodo tr-
žaški socialisti odslej naprej bolj previdni v odnosih z melonarskim gibanjem. Lista bo verjetno pomembna le v kolikor bo za PSI politična protiutež v sklepanju zavezništev s Krščansko demokracijo.
V razpravi se je veliko govorilo o manjšinski problematiki, ki jo je tajnik v svojem uvodnem poročilu krat-komalo prezrl, v repliki pa se je nerodno izgovarjal, da se je tako ravnal, ker ne pozna napovedanega vladnega zaščitnega predloga. Kongres ni nakazal na tem področju bistveno novih obvez in smernic, razpoloženje do slovenskega vprašanja pa je bilo bistveno drugačno od tistega, ki je npr. prevevalo zadnji pokrajinski kongres PSI. Slovenski socialisti, ki jih je sporno volilno zavezništvo z Listo močno ošibilo in postavilo na rob dogajanj znotraj in izven stranke, so odločno in enotno polemizirali z Agnellijem in z njegovo kratkovidno politiko koketiranja z LpT.
Pri tem velja omeniti poleg nastopa Filiberta Benedetiča, ki je govoril v imenu vseh Slovencev v PSI, tudi odmevni govor deželnega svetovalca Daria Tersarja, ki je izzvenel kot ostra politična obtožnica na račun dosedanjega omejevalnega zadržanja strankinega vodstva do naše manjšine in tudi do slovenske komisije. Pretiran optimizem je verjetno v teh razmerah odveč, zgoraj omenjeno novo razpoloženje pa ima vsekakor svojo težo, ki je ne gre zanemariti.
S. T.
Le še danes in jutri čas za ogled razstave ob jubileju C-M šole
V Kulturnem domu bo še danes in jutri odprta likovna razstava bivših učencev oziroma učiteljev nekdanje šentjakobske Ciril-Me-todove šole. Razstava je še zadnje dejanje proslavljanja 100-letnega jubileja ustanovitve te ugledne in izredno pomembne šole, zato so prireditelji nanjo še zlasti toplo vabili prav slovenske šole.
Vsi tisti, ki bi radi izkoristili še zadnja dneva odprtja razstave, lahko to storijo danes med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro. Prireditelji razstave, člani pripravljalnega odbora za proslavljanje 100-letnice Ciril-Metodove šole pa so nam prišepnili, da bi bili pripravljeni sprejeti obiske šolarjev tudi mimo navedenega urnika. Pohitite torej!
Kongres mestne sekcije SSk
Mestna sekcija Slovenske skupnosti v Trstu je imela pod vodstvom dosedanjega sekcijskega tajnika Petra Močnika kongres, na katerem je obnovila odbor in izvolila 10 delegatov za strankin pokrajinski kongres. Gre namreč za sekcijo, ki ima največ volilcev SSk, obenem pa so najbolj razpršeni po središču in nekaterih četrtih, ki so na šolskem, prosvetnem, verskem področju za Slovence dokaj "mrtve".
O tem se je po tajnikovem poročilu vnela živahna razprava, ki je bila usmerjena k utrjevanju slovenske prisotnosti v mestu. Poudarjena je bila nujnost uresničitve otroških jasli in pa strukture za ostarele slovenske narodnosti. Dalje so prisotni obravnavali probleme šol v mestnem središču in potrebo po priložnostih za shajanje in družabnost naših ljudi. Glede upravnih in političnih problemov so na kongresu prisotni, med katerimi sta bila tudi pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej in deželni tajnik Ivo Jevnikar, ki tudi ozemeljsko sodita v sekcijo, izrazili potrebo po tesnejšem sodelovanju med tajniki sekcij v tržaški občini ter z občinskim svetovalcem SSk.
40 let slovenske klasične gimnazije
Kot je znano, poteka letos štirideset let, odkar je bila ustanovljena slovenska klasična gimnazija v Trstu. Na straneh našega dnevnika smo že poročali o nastanku pripravljalnega odbora, ki je v ta namen izdelal program, s katerim namerava primerno proslaviti to pomembno obletnico.
Širokosrčnost darovalcev, ki so nas finančno podprli (seznam sproti objavljamo v Primorskem dnevniku), nam je omogočila tiskanje brošure - Liber memorialis - in pripravo proslave. Priprave so torej vsestransko v polnem teku: gledališka skupina že redno vadi pod vodstvom prof. Lučke Peterlin-Susič in prof. Matejke Peterlin-Maver, tako da se bo slovenskemu občinstvu predstavila z igro "Proces na Vr-deli" Anonymus-a carsicus-a. Prav tako so se pod vodstvom
Stojana Kureta in Janka Bana pričele vaje za ženski pevski zbor. Manjša skupina dijakov pa skrbi s pomočjo Andreja Pisanija in Franka Vecchieta za grafično opremo brošure in umetniško plat proslave. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo profesorji, bivši in sedanji klasiki, pa se še redno shaja in dodeluje program. Prav tako se še ni zaključila nabirka: tisti, ki želi torej kakorkoli priskočiti na pomoč, lahko še prispeva.
Številka tekočega računa pri Tržaški kreditni banki je naslednja: 01-5027/70. Za informacije se lahko obrnete na tajništvo liceja France Prešeren.
G. P.
Na ponedeljkovem večeru DSI
Fotograf Vlastja Simončič o zgodovini fotografije
Jutri odhod pevcev TPPZ
Križarjenje v znamenju antifašistične tradicije
Upokojenci iz Brega ustanavljajo svoj pevski zbor
Tudi petje je ena od dejavnosti, s katerimi se radi ukvarjajo upokojenci. Sicer se v takih primerih dejavnost odvija na bolj ljubiteljski ravni kot pri mlajših zborih. Razvedrilno in združevalno moč petja so »odkrili« tudi starejši dolinski občani, ki si v teh dneh prizadevajo, da bi v Bregu ustanovili moški pevski zbor. S to pobudo bi radi omogočili tudi vedrejše in prijetnejše doživljanje prostega časa, s katerim razpolaga večina upokojencev.
Skupina starejših bivših pevcev se je tako odločila, da skliče poseben sestanek, na katerega so vabljeni vsi upokojenci, ki bi radi veselo in konstruktivno zapolnili svoj prosti čas. Pri tem pobudniki pudarjajo, da nimajo namena zvab-ljati v zbor pevce, ki so aktivno soudeleženi pri raznih breških pevskih skupinah. Toplo pa so vabljeni vsi, ki bi radi pri tej pobudi sodelovali. V ta namen bo v soboto, 11. t. m., ob 18. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu poseben sestanek, na katerem bodo sklepali o ustanovitvi zbora upokojencev občine Dolina, (dam)
Letos mineva 150 let, odkar se je uradno rodila fotografija. Njen zakoniti oče je po splošnem priznanju Francoz Daguerre. Kot se pri domala vseh izumih in odkritjih dogaja, pa si je tudi za izoblikovanje in izpopolnitev fotografske tehnike v resnici pridobilo zasluge več ljudi. Tako bi med začetnike fotografije lahko uvrstili celo Leonarda da Vincija, ki je izdelal camero obscuro, med pomembnejše izpopolnjevalen pa sodi tudi Slovenec Janez Puhar iz Kranja, ki je leta 1848 napravil prvo sliko na stekleni plošči (svojo tehniko je sam poimenoval »svitlopis«, iz česar je potem nastal izraz »fotografija«), O vsem tem in še marsičem je v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev govoril znani slovenski fotograf, umetniški fotograf in fotografski pedagog Vlastja Simončič. Pred predavanjem je v Peterlinovi dvorani bilo odprtje njegove antološke fotografske razstave, s katero se je Simončič pred nedavnim predstavil v Zagrebu. V Donizettijevi ul. 3/A bo na ogled dva tedna.
Vlastja Simončič je resnično bogata osebnost, ki se je človeško in umetniško izoblikovala na nelahki življenjski poti. Rodil se je pred 77 leti v Gorici, prva otroška leta pa je preživel v Trstu, kjer je med drugim obiskoval šolo Ciril-Metodove družbe. Med obema vojnama je v Jugoslaviji bil obveščevalni častnik na italijanski meji in med drugim član tajne organizacije TIGR, med drugo vojno pa aktivist OF in partizan v severni Italiji. Zaradi tig-rovstva je bil po vojni tudi v zaporu. S fotografijo se je začel ukvarjati razmeroma pozno. Postal je fotoreporter Tovariša in drugih časopisov, dolga leta je bil fotodokumentarist in snemalec ljubljanske medicinske fakultete in bil je pobudnik prireditve Foto treh dežel. Za seboj ima vrsto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeluje v mednarodnih fotografskih žirijah in dela kot fotografski pedagog in vzgojitelj. Pred dvema letoma so mu v Sarajevu podelili nagrado Fotozveze Jugoslavije za življenjsko delo.
Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič odhaja jutri na večdnevno križarjenje vzdolž italijanske, nato pa tudi ob jugoslovanski obali. Ne gre za navadno turistično popotovanje, temveč za spominsko križarjenje, ki je povezano s tradicijo in ideali, ki vodijo naše pevce in vse antifašiste v njihovih naporih za utrditev miru v svetu, za enakopravnost vseh, tudi majhnih narodov. Organizator križarjenja z ladjo "Slavija" je Zveza združenj borcev iz Pirana in Kopra, udeležilo pa se ga bo 240 izletnikov - pevcev, njihovih družinskih članov in vseh tistih, ki si želijo ogledati kraje, v katerih so primorski fantje bili vključeni v takoi-menovane "Battaglioni speciali", ki so bili tam v zaporih, konfinaciji in so se prav iz tistih krajev vključevali v partizanske enote, v sklopu katerih so potem dali svoj prispevek v boju proti okupatorju.
Tako si bodo izletniki ogledali Ra-venno, Pescaro in Aguilo, nato še Bari, Alberobello in Barletto. V teh krajih
so predvidena srečanja z borčevsko organizacijo ANPI, ki bo dala na razpolago tudi svoje vodiče in ponekod tudi avtobuse. V nekaterih mestih so predvidena tudi srečanja s predstavniki krajevnih oblasti in borčevskih organizacij, v Bariju pa tudi srečanje s predstavniki jugoslovanskega konzulata. Pred spomeniki in spominskimi obeležji bodo krajše svečanosti, kjer bodo nastopali tudi pevci.
Drugi del potovanja se bo odvijal na jugoslovanski strani Jadrana. Izletniki si bodo tako ogledali Dubrovnik, s® nato zadržali na otoku Hvaru in končno še v Malem Lošinju. Tudi tu bodo krajše spominske svečanosti in srečanja s krajevnimi borčevskimi organi' zacijami.
V sredo, 15. t. m., ob 18. uri je _v
ni popotovanji. (N. L.)
Prejel je več kot polovico glasov
Prof. Pečenko izvoljen v vsedržavni šolski svet
Na volitvah predstavnika učnega in vodstvenega osebja slovenskih šol v vsedržavnem šolskem svetu, ki so bile prejšnji teden, je bil izvoljen inž. Josip Pečenko, ravnatelj nižje srednje šole "F. Erjavec". Na skupni listi Dom sta poleg Pečenka kandidirala še prof. Aldo Stefančič in prof. Tomaž Simčič.
Na slovenskih šolah v Trstu in Gorici je volilo 573 upravičencev. Pečenko je prejel skupno 302 glasova (52,70 odstotka), Stefančič 134 glasov (23,38 odstotka), Simčič pa 113 glasov (19,72 odst.). V Trstu je za Pečenka volilo 254 (62,71 odst.)
upravičencev, za Stefančiča 89 (21,97 odst.), za Simčiča pa 49 (12,09). V Gorici je za Pečenka volilo 48 upravičencev (28,57 odst.), za Stefančiča 45 (26,78), za Simčiča pa 64 (38,09 odst.).
Inž. Josip Pečenko bo torej v vsedržavnem šolskem svetu zamenjal dosedanjega slovenskega predstavnika Sama Pahorja, ki mu je zapadel drugi mandat in zato ni mogel več kandidirati.
Vsedržavni šolski svet je organ pri prosvetnem ministru, njegova naloga pa je izraziti mnenja glede pobud in ukrepov, ki jih minister namerava izvesti na pomembnih področjih, kot so zakonski osnutki, osnutki drugih predpisov, glede osebja in o drugih zadevah. Svet šteje 74 članov in je najvišji predstavniški organ šolskega osebja, v njem so predvideni trije predstavniki slovenskih, nemških in valdos-tanskih šol. Mesto v višjem šolskem svetu je torej pomembna funkcija in hkrati naloga, sedaj jo bo opravljal inž. Josip Pečenko, ki je poznan strokovnjak za pravna in druga vprašanja, ki zadevajo ureditev in položaj slovenske šole. Z omenjenimi vprašanji se je ukvarjal dolgo let in na različnih ravneh, zaradi tega si je zaslužil zaupanje vsega učnega osebja, ki ga je izvolilo z absolutno večino.
Osmi marec na Borznem trgu
Tržaške ženske so se skupaj podale na ulico
Skupaj na ulici, vendar drugače kot doslej. Tako bi lahko označili praznovanje dneva žensk, ki so ga včeraj popoldne (v žal nehvaležnem mrzlem in deževnem vremenu) priredile članice sindikatov CGIL, CISL, UIL, združenja ACLI ter večine političnih strank in gibanj (KD, KPI, PRI, PSDI, PSI, zelene liste, Zeleni z marjetico, koordinacija 0-6, ZŽI-UDI in ZKMI). Značilno je, da je bila to prva poulična manifestacija, h kateri so poleg žensk levičarskih strank pristopile tudi demokristjanke. »Na ulici smo za delo in enake možnosti, za preprečevanje in odpravljanje splava in proti vsaki obliki nasilja« je pisalo na letakih, ki so jih ženske delile mimoidočim skupaj z vejico mimoze (za "nežni spol"). Tem vprašanjem so posvetile tudi nekaj panojev, ki so ob glasbeni spremljavi pred pasažo Tergesteo ustvarili pravi mali avditorij. Preden je dež pregnal ženske in gledalce v bližnje lokale, so na njem zaživele najrazličnejše podobe odnosa med moškim in žensko, ki so ga na svojevrsten način prikazale mlade članice skupine, ki goji tako imenovani "break dance" in ki jih vidimo tudi na posnetku našega fotografa Maria Magajne. Ko je moča nekoliko ponehala, se je program nadaljeval in reči moramo, da je s svojo nenavadnostjo privabil marsikaterega radovedneža, ki bi sicer neprizadeto odkorakal mimo.
Študentje zasedli leposlovno fakulteto in šolo za prevajalce
Fakulteta za leposlovje in filozofijo je od sinoči zasedena, danes pa se bo isto zgodilo z Visoko šolo modernih jezikov za prevajalce in tolmače. Za to izredno akcijo so se študentje obeh fakultet odločili sinoči na zborovanju, potem ko so ugotovili, da minister za šolstvo Galloni ni še izdal dovoljenja, na osnovi katerega bi tržaška univerza končno lahko pokrila 10 stolic na leposlovni fakulteti in 28 stolic na šoli za prevajalce s sklenitvijo zasebnih enoletnih pogodb z 38 profesorji.
Da bi pripomogel k rešitvi tega kočljivega vprašanja, je rektor tržaške univerze Fusaroli včeraj bil že drugič v Rimu, vendar mu ni uspelo sestati se z Gallonijem. Govoril je le z ministrovim tajnikom, ki pa mu je dal le generična zagotovila, da se bo zadeva ugodno rešila. Galloni naj bi zadevo vzel v pretres danes ali jutri.
Preden so se odločili za zasedbo fakultet, so študentje včeraj demonstrirali pred tržaško prefekturo.
Hude polemike o namestitvi svetlobnega pospeševalnika
Carbone: Sklep o sinhrotronu je sad poglobljenih raziskav
Staffa premeščen?
Iz Rima je prišla vest, da je pravosodno ministrstvo predlagalo višjemu sodnemu svetu premestitev tržaškega namestnika državnega pravdnika Roberta Staffe, ker je podpisal pismo v prid Mon-ciniju. Predlog naj bi bil posledica parlamentarnega vprašanja petih komunističnih poslancev, med njimi tudi Bordona. Vest vsekakor še ni uradno potrjena in sam Staffa nam je osebno povedal, da ničesar ne ve o prelogu pravosodnega ministrstva.
Ponedeljkovo povoljno mnenje deželnega tehničnega odbora o podrob-nostnem urbanističnem načrtu Tržaške občine, ki dejansko odpira pot lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, močno odmeva med političnimi silami. Včeraj se je z dolgo izjavo oglasil podpredsednik Dežele Gianfranco Carbone, ki
na-
znanstve-pristojnlh teles in strokovnjakov. »Pred štirimi leti bi se lahko odločili za drugo lokacijo,ali bi lahko izbrali drugi postopek. Če bi danes postavili v dvom ta sklep pa bi to pomenilo, da postavljamo na tehtnico gradnjo sinhrotrona na Tržaškem. Za odobritev morebitnih novih urbanističnih variant in za nove raziskave bi nujno potrebovali vsaj dve leti. Na tem področju pa lahko govorijo o pozitivnem učinku samo tisti, ki pridejo prvi. Drugo mesto tudi spričo ostre mednarodne konkurence nima nobene veljave«, podčrtuje Carbone, ki pred tem podrobno komentira sklep deželnega tehničnega organa. Pristojna telesa so vzela v pretres 31 možnih lokacij, izbrala pa so Bazovico tudi po neposrednem soočanju z območjem ARI znotraj padriškega raziskovalnega centra.
»Ta konfrontacija je demantirala izkrivljeno podobo, da je področje pri Bazovici neke vrste zemeljski raj", območje pri Padričah pa "mrtva lunina površina«, naglaša podpredsednik Dežele, ki dodaja, da je tehnični odbor upošteval krajinsko zaščito in pozval, da se na izbranem območju T8 čimbolj omejijo vse gradnje. Odbor je tudi vzel v pretres ekonomsko plat tega vprašanja in zahteve krajevnega prebivalstva, pri čemer je preveril tudi
možnost, da se sporazumno s KGS, oblikuje projekt za valorizacijo naravnih bogastev, tudi na kmetijskem področju. Carbone zaključuje svojo izjavo s pozivom, naj se o zadevi čimprej izreče deželna skupščina, »ker ni mogoče, da se v Trstu vedno ustavljamo nekje na sredi! Jaz sem za to, da se o vsej zadevi čimprej izreče deželna skupščina, ki bo morala končno odločiti, ali se sinhrotron zgradi (jaz tako mislim) ali pa ne. Vsaj tako bomo našli izhod iz te absurdne situacije«.
Deželni svetovalci Brezigar (SSk), Budin (KPI) in VVehrenfenmg (Zelena lista) so medtem včeraj formalno zahtevali od predsednika svetovalske komisije za urbanistiko Riga (PSI), naj čimprej skliče komisijo, ki ni še zavzela stališča o lokaciji sinhrotrona. Komisija je imela že avdicijo s tržaškim odbornikom za urbanistiko Cecchini-jem in s pobudniki ljudske peticije, ki nasprotuje namestitvi svetlobnega po-spesevalnika pri Bazovici. Zadnja beseda o tem dokumentu pripada vsekakor deželnemu svetu, ki bo moral spričo razpleta dogajanj čimprej obravnavati vprašanje sinhrotrona ter resolucije in ostale politične dokumente, ki so s tem povezani. Komisija za urbanistiko je bila pred časom tudi mnenja, da se o tem pogovori z nobelovcem Rubbio, glavnim pobudnikom sinhrotrona, s to avdicijo pa se je očitno nekaj zataknilo.
Zeleni, ki so včeraj spet podrobno pojasnili svoje nasprotovanje lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, pravijo, da je za zamude glede avdicije s prof. Rubbio v prvi vrsti odgovoren svetovalec KD Vattovani, »ki se pri tem celo poslužuje obstrukcionizma«. Svetovalec
Pogreba na Proseku se je udeležilo tri tisoč ljudi
Zadnji pozdrav Sergiju in Gabriju
tr> Proseku se že dolgo ni zbralo llko ljudi, kolikor se jih je včeraj do-,'Jcine udeležilo pogreba priljubljenih st at°v Sergija in Gabrija Husuja, ki av Se v petek smrtno ponesrečila na lahi esti blizu Postojne. V cerkev so Dri-0 stoPili le naj bližji sorodniki in •J«elji pokojnih, saj ni bilo dovolj 'lorrf0ra za tr’ tisc,č oseb. Med obredi 111 je duhovnik prebral tudi sožalje, iztelf je tržaški škof Bellomi pismeno pkel hudo prizadetim družinam. sr,rJeci odprtim grobom je ganjen Ul0r.9OVoril predsednik društva Pri-šje 1® Dario Kante. Njegove besede so do j srca vsem udeležencem in vsak-kojjv v tistem trenutku jasno začutil, vSo _sta Sergij in Gabri pomenila za
živ(,iV®^k° skupnost. Spomin nanju bo
61 tudi p, -	- ' '
lahko
b0(jo todi prek njunih treh otrok, ki oč6ja lahko vedno ponosni na svoja
Zeijjjj3*3. bratov Husu so nato zasuli z kje Ji° 'n Prekrili s cvetjem, v posled-članj ,?v° P9 so jima žalostno zapeli Mirk a°mačega moškega zbora Vasilij
Ganjena množica na pogrebu bratov Husu
(foto Magajna)
VVehrenfennig pikro in kritično ocenjuje torkove triunfalistične izjave nekdanjega odbornika za urbanistiko Tržaške občine in obtožuje deželno upravo, da je hotela na vsak način prehiteti ministra za okolje Ruffola, ki je kot znano resno postavil na tehtnico izbiro območja T8.
O vprašanju gradnje sinhrotrona pri Bazovici se je včeraj oglasila tudi mednarodna naravovarstvena organizacija "Survival Internacional", ki se v tem času poteguje za zaščito amazonskega pragozda. Ta organizacija napoveduje, da bodo vsa posekana drevesa na območju, kjer načrtujejo postavitev sinhrotrona, poimenovali po brazilskem naravovarstveniku Chicu Mend-su, ki je pred kratkim umrl pod streli uničevalcev Amazonije. Zadovoljstvo nad sklepom deželnega tehničnega odbora pa je včeraj izrekla svetovalska skupina MSI v deželni skupščini.
S. T.
Odstopila dva odbornika tržaške KZE
Predstavnika LpT Erario in De Faven-to sta včeraj odstopila iz upravnega odbora Tržaške krajevne zdravstvene enote. Svojo gesto sta utemeljila rekoč, da hočeta na tak način protestirati zaradi izvršilnega načrta, ki ga je deželna uprava odobrila za tržaško KZE v nasprotju s stališči, ki jih je s tem v zvezi sprejel njen upravni odbor. Načrt, ki ga je izdelala Dežela, med drugim predvideva precejšnje klestenje delovnih mest.
Gesta Eraria in De Faventa na nek način odraža negativno ozračje, ki ta čas vlada v celotnem upravnem odboru tržaške KZE. Predstavnik SSk Miro Op-pelt je pred nedavnim predlagal, naj odbor KZE vloži celo priziv na deželno upravno sodišče proti izvršilnemu načrtu deželne uprave, poleg tega pa naj odobri okvirni sklep, ki naj določi, katere dele izvršilnega načrta bo odbor izvajal v pričakovanju dokončne razjasnitve. S tem stališčem se doslej odprto niso strinjali edinole predstavniki PSI, med temi tudi predsednik tržaške KZE Bevilacgua.
9. 3. 1982
9. 3. 1989
Ob 7. obletnici smrti naše drage
Marjuče Žerjal por. Tedesco
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Dolina, 9. marca 1989
Zapustil nas je naš dragi
Giorgio Germani
Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: žena Lojzka, mama, hči Gabrijela z možem Luciom, svaki Ana, Mario, Silvija in Al vise ter drugi sorodniki.
Opčine, 9. marca 1989
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat
Jožef Perčič
(DUHTER)
Od njega se bomo poslovili jutri, 10. t. m., ob 13. uri iz nabrežinske kapelice pred hišo žalosti v Salež in nato v zgoniško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Nada, hči Silva, sestre Milka, Anica in Ivanka z družinama.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Salež, Medja vas, Trst, 9. marca 1989
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta)
Ob smrti Josipa Perčiča, bivšega občinskega svetovalca, izreka svojcem iskreno sožalje
uprava Občine Zgonik
Ob prerani izgubi tov. Jožeta Perčiča izreka svojcem iskreno sožalje
sekcija PSI Zgonik-Repentabor
Ob težki izgubi očeta Josipa Perčiča izreka iskreno sožalje Silvi in svojcem
KD Rdeča zvezda
Ob izgubi dragega Josipa Perčiča izreka najgloblje sožalje prizadeti družini
ŠK Kras
Zveza slovenskih kulturnih društev izreka iskreno sožalje Silvi in družini ob smrti dragega očeta Josipa Perčiča.
Kmečka zveza izreka globoko sožalje ženi Nadi in hčerki Silvi ob prerani smrti Jožefa Perčiča.
Ob bridki izgubi Sergija in Gabrija Husuja izrekata prizadetim družinam iskreno sožalje
družina Kocman in kolektiv Koimpex-a
Ob nenadomestljivi izgubi Sergija in Gabrija izreka iskreno sožalje družinam
kolektiv EST-LINE s.r.l. Fernetiči
Ob tragični izgubi Sergija in Gabrijela izreka ŠD Breg prizadetim svojcem najgloblje sožalje.
Ob nenadni izgubi Albina Lovrečiča izraža prizadeti družini občuteno sožalje
ŠD Breg
Ob izgubi drage mame Olge izreka Kmečka zveza svojemu odborniku Mariju in svojcem občuteno sožalje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Oscar VVilde
Važno je imenovati se Ernest
Režija MARKO SOSIČ
Danes, 9. t. m., ob 16. uri
ABONMA RED H
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 9, t. m., ob 16. uri Oscarja Wilda VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST.
Slovensko stalno gledališče gostuje jutri, 10. t. m., ob 11. uri v Postojni ter v soboto, 11. t. m., ob 17.30 v Novi Gorici s predstavo A. P. Čehova STRIČEK VANJA.
V	nedeljo, 12. t. m., ob 17.30 na Proseku s predstavo Hermanna Brocha POVEST SLUŽKINJE ZERLINE.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (izven abonmaja) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi.
Ponovitve bodo trajale do 11. marca.
V	ponedeljek, 13. t. m., ob 18.30 bo prof. Franco Šerpa govoril v mali dvorani gledališča Verdi o prihodnji operi na repertoarju PARSIFAL Richarda Wag-nerja. Premiera bo na sporedu v torek, 14. t. m.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 se bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo z delom Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 23. t. m.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Alan Aykbournovega dela SINCE-RAMENTE BUGIARDI, ki ga predstavlja Teatra Moderno iz Rima. Režija Giovan-ni Lombardo Radiče. V glavnih vlogah nastopajo Valeria Valeri, Paolo Ferrari, Chiara Salerno, Stefano Benassi.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 13. marca, bo ob 20.30 v gledališču Rossetti nastopila pianistka MARIA TIPO.
Nedeljski koncerti. Prihodnjo nedeljo ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi komorni orkester INSIEME pod vodstvom Aleksandra Vodopivca izvajal Scarlattijeve in Caldarove skladbe. Vstopnice so na razpolago že danes, 9. t.m. , pri blagajni gledališča Verdi.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Dvorana rezervirana.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mississippi burning, r. Alan Parker EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, kom., V.B., 1988, r. C. Crichton, i. J. Cleese, J.L. Curtis, K. Kline.Betrayed tradita, r. Costa Gavres, i. Debra VVinger, □ NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Frustrazio-ni, pom., □ D
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Moonvval-ker, fant., ZDA, 1988, r. J. Kramer & C. Chilvers, i. M. Jackson, S. Lennon, K. Parker.
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Gorilla nella nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. Sigourney VVeaver, Bryan Brown.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Sotto ac-cusa, i. Kelly Mc Gillis, Jodie Foster,
□ □
MIGNON - 15.30, 22.00 Dersu L'zala, dram., Jap./SZ 1975, 140'; r. Akira Ku-rosawa, i. Maxim Munzuk, Yuri Salo-mine.
EDEN - 15.30, 22.10 La vergine in calo-
re, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Mon-do cane 2000, It. 1988, r. G. Crisanti,
□ D
CAPITOL - 16.30, 22.10 L’orso, pust., r. Jean-Jacques Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack VValla-ce, Andre Lacombe.
LUMIERE FIGE - 17.00, 19.30, 22.00 II flore delle mille e una notte, It./Fr., 1974, i. Ninetto Davoli, F. Merli, F. Cit-ti, Ines Pellegrini.
ALCIONE - 15.30, 22.10 Dentro la noti-zia, kom., ZDA 1988, r. J. L. Brooks, i. W. Hurt, A. Brooks, H. Junter.
RADIO - 15.30, 21.30 La časa del piacere bestiale, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Društvo slovenskih upokojencev, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Zveza vojnih invalidov NOV
priredijo
jutri, 10. t. m., ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
PROSLAVO OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
Nastopata MePZ Rdeča zvezda pod vodstvom Marte Werk-Volk in dramska skupina KD Kraški dom z lepljenko Vaški vrtiljak, režija Drago Gorup. V imenu organizatorjev bo spregovorila Nadja Pahor.
Jestvine
ROSANDRA
Boljunec
Elena, Giulio in Silvana Mondo
vabijo
vse vaščane in prijatelje na otvoritev trgovine
danes, 9. t.m., od 17.30 dalje
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: danes slovenščina, italijanščina in latinščina, 15. t. m. angleščina, matematika, 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
razne prireditve
SKD Vigred - Šempolaj priredi ob prazniku dneva žena KULTURNO-ZA-BAVNI VEČER, ki bo danes, 9. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Sodelujejo: klepetulja Tonca s prijateljicama (članice KD F. Prešeren) in mladi igralci na diatonične harmonike. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na NASTOPA, ki bosta v petek, 10. in torek, 14. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29.
Srenja Boršt priredi jutri, 10. marca, ob 20. uri PREDAVANJE O ŽLAHTNI OLJKI, njenem gojenju in zaščiti. Predaval bo strokovnjak inž. Darko Sedmak iz Kopra. Vljudno vabljeni!
KD F. Venturini priredi PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Nastopajo: MePZ Primorsko in MPZ F. Venturini.
Zveza žena Prebeneg vabi jutri, 10. t.m., ob 20. uri na praznovanje DNEVA ŽENA z dramsko skupino SKD Tabor z Opčin z narečno enodejanko Deštin ter Vančo in Tonco iz Boljunca. Govorila bo predsednica KD F. Prešeren Nadja Švara. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
Zveza žena Mačkolje vabi na PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA v soboto, 11. t.m., ob 19.30 v srenjsko hišo v Mačkolje. Poleg družabnosti bodo na sporedu otroci s svojim programom, govor Nadje Švare ter srečanje s klepetuljama Vančo in Tonco Radia Koper.
Zveza žena iz dolinske občine vabi ob mednarodnem dnevu žena na KULTURNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 12. t.m., ob 18: uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu (Peterlinova dvorana) bo 13. t.m., ob 20.30 večer, posvečen temi DRUŠTVO 2000 DANES IN JUTRI - pogovor s predstavniki društva ob 20-letnici delovanja. V isti dvorani je na ogled razstava fotografa Vlastja Simončiča.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v sredo, 15. t.m., ob 20.30 v srenjsko hišo na predvajanje diapozitivov Saše Ote (tehnika s prelivi in glasbeno spremljavo) OD POLETJA DO POLETJA - utrinki iz vaškega življenja v Borštu in Zabrežcu.
Razpis natečaja zavoda IRRSAE
Deželni pedagoški zavod IRRSAE je razpisal natečaj na podlagi naslovov za 5-letno zaposlitev za naslednja mesta: eno mesto za knjigovodsko službo, osem mest za izvršno službo in eno mesto za izredno službo (prevajalec za slovenski jezik).
Od osmih mest za izvršno službo sta dve namenjeni osebju, ki je doseglo diplomo nižje srednje šole na slovenski šoli.
Natečaja se lahko udeleži neuč-no osebje v staležu. Na razpis za prevajalca se lahko javi upravno osebje v staležu z diplomo slovenske višje srednje šole.
Rok za vložitev prošnje zapade 24. marca t. 1., podrobne informacije pa dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure in v sredo in petek od 16.30 do 18. ure.
razna obvestila		/V	SLOVENSKO		prispevki
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi danes, 9. t.m., s pričetkom ob 20. uri na sedežu Fantov izpod Grmade pri otroškem vrtcu v Devinu SEKCIJSKI KONGRES. Na dnevnem redu so tajniško poročilo, razprava, priprave na strankin pokrajinski kongres, volitve in razno. Vljudno vabljeni vsi člani in somišljeniki.
V okviru Ljudskega misijona bo danes, _9. t. m., ob 20.30 na sedežu Sklada M. Čuk, Proseška 131, Opčine - SREČANJE s prof. Egidijem Košuto: POGOVOR S STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK.
KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 9. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino.
Odbor za proslavo ob 40-Ietnici ustanovitve klasične gimnazije se bo ponovno sestal jutri, 10. t. m„ ob 18. uri v prostorih znanstvenega liceja. Pozivamo vse, ki jih stvar zanima, da se udeležijo sestanka.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 11. t.m ., na predvajanje filma TRIJE STRIČKI TER DOJENČEK (Tre scapoli e un bebe). Igrata Tom Sel-leck ter Steve Guttemberg. Začetek ob 18.30.
Sekcija Zveze borcev Boljunec obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje v Partizanskem klubu in mlekarni v Boljuncu.
Sekcija VZPI-ANPI Padriče obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje (Lojze Skabčev).
Sekcija VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg obvešča vaščane iz Mačkolj , da sprejemata Ema in Danica prispevke za obnovo bolnice Franje.
/SPOTI
DRUŠTVO
TRST
sklicuje jutri, 10. marca, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.)
35. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev volilne komisije, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika, odgovornega za predavanja ter načelnikov smučarskega, alpinističnega, jamarskega in mladinskega odseka, 5. pozdravi gostov in razprava, 6. poročilo nadzornega odbora ter raz-rešnica staremu odboru in 7. volitve novega odbora.
Vabljeni!
DANI ŽERJAL
iz Doline
slavi danes svoj 60. rojstni dan.
Da bi bil še naprej vesel, zdrav in skrben mož, oče in nono.mu želijo
VVilma, Walter, Clara, Sara in Monica
čestitke
Ob plačilu članarine je darovala Zorka Zlobec in ne Zobec 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka darujeta Sergij in Nadja Mauri 30.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na Borisa Čuka darujeta Margherita in Renato Babič (Korošci)
30.000	lir za Godbo na pihala Breg.
V	spomin na Grozdano Čebohin in Svetka Žagarja daruje N.N. s Padrič
50.000	lir za obnovo bolnice Franje in
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Grozdano Čebohin daruje Ivanka Colja 10.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič v Trebčah.
Ob 45. obletnici tragične smrti Danice in Stanka Vuka daruje sestrična Ivanka
15.000	lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka darujeta Vanda Orel in mama 20.000 lir za Godbo na pihala Breg.
Ob 5. obletnici smrti drage Anite Slokar darujeta mož Livijo in hčerka Tatjana 50.000 lir za KD F. Venturini.
Ob 1. obletnici smrti dragega sina Davida darujeta Magda in Karlo Kalc
100.000	lir za MePZ Primorec-Tabor.
Ob obletnici smrti ljube mame Eme in brata Tonina Malalana daruje Marta Cesar - Malalan 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka darujejo družine Rolič, Kocman, Volpi in Pilat 200.000 lir za pihalni orkester Breg.
V	spomin na Borisa Čuka darujeta družini Lovrenc in Aldo Štrajn 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dr. Draga Gantarja darujeta Edi in Jadranka 50.000 lir za ŠD Polet.
razstave
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 16. t. m. na ogled razstava slikarke Luise M. SGUAZZI.
V	Kulturnem domu v Trstu bo do 10.
t. m. na ogled razstava slik petih slikarjev, bivših učencev oziroma učiteljev Ci-ril-Metodove šole. Razstavo organizira Pripravljalni odbor za proslavo 100-letni-ce Ciril-Metodove šole. Urnik: vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. Danes odprta od 16. ure dalje. Vabljeni!
ZŽI-UDI Križ vabi ob DNEVU ŽENA na ogled razstave ženskih ročnih del. Razstava bo odprta še v soboto, 11. t. m., od 16. do 18. ure ter v nedeljo, 12. t. m., od 11. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Zveza žena iz Milj vabi v Beneško hišo na ogled razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled so tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do 19. t. m.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah je
v okviru Ljudskega misijona odprta razstava SVETIH PODOB Norberta Grčarja.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezi-an 15 - je do 16. t. m. odprta razstava slikarja ZANGRANDEJA.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 9. marca 1989
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 11.33 - Luna vzide ob 7.02 in zatone ob 20.39.
Jutri, PETEK, 10. marca 1989
STANA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.22 najnižja -47 cm, ob 10.17 naj višja 41 cm, ob 16.19 najnižja -50 cm, ob 22.36 najvišja 57 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federica Mian, Massi-miliano Arnoldo, Jessica De San tis, Ales-sandra Grattagliano, Alessandro Mezze-na, Gaspard Braulin, Fabio Forniz, Ale-xia Stok, Isabella Strolego.
UMRLI SO: 58-letna Aliče Maurenzig, 94-letni Giusto Suban, 83-letni Antonio Pozzecco, 86-letna Maria Ursic, 77-letni Rodolfo Bastiani, 88-letna Olga Kovačič, 87-letna Anna Stojkovich vd. Mora, 86-letna Caterina Di Stefano, 68-letna Maria Diana, 89-Letna Olga Boniciolli vd. Grandich, 79-letni Giusto Pisani, 61-letni Giorgio Germani, 91-letni Attilio Catte-lani, 92-letna Maddalena Loconte vd. Narducci.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6. marca, do sobote, 11. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes praznuje 88. rojstni dan STANKO GRGIČ (Tagurnjev). Vse najboljše, predvsem zdravja, mu želijo vsi domači.
Ob življenjskem jubileju kličejo DA-NIJU ŽERJALU še na mnoga zdrava leta Marta, Angel in Lojzka, Sergio in Eda ter ostalo sorodstvo.
Danes praznuje rojstni dan mama in žena FABIA. Poln koš čestitk in poljubčkov ji pošiljata Samoa in Giuseppe.
FABIA! Ob tvojem rojstnem dnevu ti želimo vse naj, naj, naj... Mama Marta, oče Bruno, Keto in vsi, ki te imamo radi.
TANJA iz Boljunca praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše in da bi se ji uresničile vse želje ji želijo Samoa in družina Meneghetti.
izleti
Zveza žena občine Dolina priredi v nedeljo, 19. t. m., enodnevni izlet v Ptuj in Rogaško Slatino. Cena 55.000 lir. Za informacije in vpisovanja v gostilni pri Tatjani tel. 228497 ali 232223.
III. zimske igre Sklada Mitja Čuk se bodo odvijale v nedeljo, 19. t. m., v Žab-nicah. Prijave za avtobusni izlet na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, in v baru Prosvetnega doma na Opčinah, tel. 212289.
mali oglasi
NUDIM lekcije iz nemščine. Tel. 231858.
KUPIM hišo z zemljiščem v Gorici ali okolici, tudi potrebno popravil. Tel. 040/575145.
RANK XEROX predstavništvo LO.G.OS. v Gorici išče tehnika za fotokopirne stroje in telefax. Prestižne aparature, tehnični tečaji. Tel. 0481/20040.
IŠČEM hišno pomočnico, pripravljeno pomagati starejši osebi. Tel. 828603.
PRODAM hišico v centru Opčin. Tel. 211468 od 13.30 do 15. ure.
PRODAMO 2.000 kv. m zazidljivega zemljišča na Padričah. Za podrobnejše informacije tel. v uradnih urah na št. 0481/85713.
PRODAM motokaro Guzzi, dve kompletni gumi 19x400 ter tehnico z nosilnostjo 8 g. Tel. 226138.
DAJEM v najem lokal v Tržiču. Tel. 0481/776329.
KROMATIČNO harmoniko, tip Bajan Professional, 120 basov, 50 prostih basov, 11 registrov, prodam.Tel. 231805.
PRIGRIZEK iz domačih kolin, zalit s kraškim vinom, nudi Berto Tonkič v osmici na Tržaški cesti v Doberdobu.
PODJETJE zaposli uradnico/ka z dokončanim trgovskim zavodom. Zahteva se dobro znanje italijanščine in slovenščine in po možnosti srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica".
PANDO 45 S, letnik 1983, prodam v dobrem stanju. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 0481/391179.
HITRO TIPKARIČO, brezposelno iščem nekaj ur tedensko za slovenski tekst. Tel. 220110.
V	spomin na v zadnjem času preminule vaščane s Kontovela in Proseka daruje Marjan Starc 100.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Borisa Čuka daruje Rado Mennucci 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Ob 3. obletnici smrti dragega sina Fa-bija Mosenicha darujeta mama Marija in brat Claudio 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dragega brata Fabija darujeta Roberto in E liana 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Tamaro Petaros in Draga Gantarja darujeza Alekseja in Primož Možina 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dr. Draga Gantarja darujejo Marko, Ingrid, Valter, Erika, Sandi, Tanja, Robert, Martina, Claudio, Neva, Peter, Erika, Ivo, Štefan, Mauro, Zdenka, Stefano in Marko 270.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Angela Doljaka daruje družina Angela Škrka 20.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
Namesto cvetja na grob Angela Doljaka darujejo Simon, Vanda in Lino Doljak
50.000	lir za Vaško skupnost Praprot.
V	počastitev spomina Grozdane Čebohin, Albine Bavčer in Bortola Petronia daruje Silvana Malalan 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in
30.000	lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Kati in Josipa Gorupa daruje sin Drago z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 30.000 lir za novi sedež sekcije KPI Riko Malalan in 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na mamo Marijo Puntar daruje sin Emil 100.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivano Savi daruje Lina Košuta 10.000 lir za kriški Ljudski dom.
Ob 17-letnici smrti moža Giovannija Spadara in ob 2-letnici smrti nečaka Borisa Košute daruje Petrina Košuta 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na padlega borca na Porez-nu Vojka Sedmaka - Guerrina, ki bi v teh dneh praznoval 62 let, daruje brat Karmelo z ženo Silvo 20.000 lir za kriški spomenik.
Za vzdrževanje kriškega spomenika padlim darujeta Frančko Stefančič 20.000 lir za ter Gigi Švab (Simeon) 10.000 lir .
Namesto cvetja na grob pok. Ivana Počkaja in Svetka Žagarja daruje Rudi Križmančič (Bizner) 20.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob pok. Svetka Žagarja darujejo Marija, Ema in Štefka 30.600 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na plemenitega Bortola Petronia daruje Tončka Kolerič 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Andreja Kralja daruje Franko Milič z družino 30.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Sergija in Gabrijela Husuja darujeta Ankica in Drago Sedmak 25.000 lir za ŠD Primorje ter 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Darujte v sklad
Mitje Cuka
menjalnica	8 3.1989
TUJE VALUTE
Ameriški dolar.....
Nemška marka.......
Francoski frank....
Holandski florint ...
Belgijski frank....
Funt šterling......
Irski šterling.....
Danska krona.......
Grška drahma.......
Kanadski dolar.....
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1362.500	1350,— 734,700 732.— 216,240 214,500 650,950 648,—
35,061	34,600
2343.500	2320 — 1957,800 1940,—
188,450 186.— 8,735	8,250
1135,050 1120,—
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Japonski jen ......
Švicarski frank....
Avstrijski šiling..
Norveška krona.....
Švedska krona......
Portugalski eskudo .
Španska peseta ....
Avstralski dolar...
Jugoslov. dinar ...
ECU................
10,589	10,200
859,310 857.— 104,410 104.— 201,690 199.— 214,600 212.— 8,905	8,400
11,791	11,25°
1110,— 1050.— —	0,165
1526,700	—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKd tržaška kreditna banka
Telet.: Sede? 040/67001 Agencija Donijo 831-131 Agencija Rojan 411-61'
Priloga Primorskega dnevnika Minikrižkraž številka 14
Tudi tokrat več kot 200 prispevkov
Dragi minikrižkraževci,
2. marca 1988 smo na prvi strani priloge Primorskega dnevnika Otroci rišejo zapisali takole: 'Tokrat smo dobili skoraj 160 vaših prispevkov, kar je seveda nov rekord. Kaj še zapisati ob tem novem dosežku kot le to, da ste SIJAJNI!"
Odtlej pa smo opravili precej poti, vaših prispevkov je bilo vedno več, tako da smo 27. oktobra lani dosegli absolutni rekord 298 risbic. Število vaših risbic pa je bilo v tem šolskem letu vedno več kot 200, kar zares ni malo.
Kot običajno na prvi od teh naših strani objavljamo nekaj fotografij, prispevkov našega fotografa Davorina Križmančiča, na drugi in tretji strani objavljamo tri nagrajene in 40 ostalih risbic, na četrti pa še nekaj fotografij in popoln seznam dijakov in učencev, ki so nam poslali risbe, katerih zaradi tehničnih razlogov ne moremo objaviti.
Za 15. številko Minikrižkraža imate še danes in jutri čas, da pošljete svoje prispevke. Pohitite!
V pričakovanju še večjega števila risbic kot v tej številki vas pozdravlja
Branko Lakovič	
Vaše risbe Minikrižkraž št. 14 Spodaj so elementi, na podlagi katerih so naši učenci in dijaki sestavljali svoje risbe (lik smo objavili v Mi-nikrižkražu št. 14 v rubriki »Vaše risbe — Ta prostor smo namenili tebi!«). Ob velikem številu prispevkov vsem učencem in dijakom čestitamo za prav lepe risbe.	
	
	
naši učenci in dijaki na fotografijah
Učenci osnovne šole Bazoviški junaki iz Rojana
Četrti in peti razred osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj
Peti razred osnovne šole V. Šček iz Nabrežine
		

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
nase nagrade so dobili
ZA 1. IN 2. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Ivan Gabrovec
/. razred
celodnevne osnovne šole S. Gruden, Šempolaj
ZA 3., 4. IN 5. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Dean Sancin
5. razred
celodnevne osnovne šole F. Venturini, Boljunec
ZA NIŽJE SREDNJE ŠOLE
Tanja Emili
1. razred
nižje srednje šole F. Levstik, Prosek
Za 7. in 2. razred osnovne šole
Kaj so prejeli
V •	•	e
naši nagrajenci
•	Nagrada 5 KASET: za naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole.
•	Nagrada 5 KASET: za naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole.
•	Nagrada MLADINSKA KNJIGA: za naj-risbo za srednje šole.
Za J., 4. in 5. razred osnovne šole
DEAN SANCIN — 5. razred COŠ F. Venturini, Boljunec
Za nižje srednje šole
TANJA EMILI — 1. razred NSŠ F. Levstik, Prosek
MARKO ZUPAN
1. razred OŠ F. Bevk, Opčine
KRISTJAN KOVAČIČ
3. razred OŠ J. Jurčič, Devin
METKA KURET
5. razred OŠ Bazoviški junaki, Rojan
ELISA KOMAR
1. razred OŠ M. Gregorič-Stepančič, Sv. Ana
SERGIO FABRIS
3. razred K. Širok, Trst
NINA MOHORKO
2. razred OŠ J. Premrl-Vojko, Koper
ANDREJ ŠKRLJ
5. razred OŠ 1. maj 1945, Zgonik
ALEŠ HREŠČAK
5. razred OŠ P. Tomažič, Trebče
JASNA KALC
1. razred OŠ M. Samsa, Domjo
ANDREJ KAFOL
5. razred OŠ F. S. Finžgar, Barkovlje
NADA PAULIN
5. razred Oš Tiarno di Sotto
VALTER FICHFACH
1. razred OŠ Milje
MILOŠ ŠKABAR
1. razred OŠ A. Gradnik, Repentabor
PETRA ŠEGINA
2. razred OŠ L. Kokoravec-Gorazd, Salež
DEJAN FURLAN
1. razred OŠ I. Grbec, Skedenj
IRINA DRUŽINA
4. razred COŠ F. Venturini, Boljunec
EVA GOLLES
1. razred dvojezične OŠ špeter
SARA GABRIELU
5. razred Oš 1. maj 1945, Zgonik
VALENTINA BERTOCCHI
2. razred Oš Milje
GORAZD MILIČ
2. razred OŠ L. Kokoravec-Gorazd
LARA LEGIŠA
3. razred OŠ J. Jurčič, Devin
MANUEL BAN
1. razred OŠ I. Grbec, Skedenj
ANTONIO BANCHIG
1. razred dvojezične OŠ Špeter
UUMAN LAVmriA
5- razred OŠ P. Voranc, Dolina
GORAN KRIŽMANČIČ
3. razred OŠ P. Trubar. Bazovica
ANDREJ GRAHONJA
3. razred OŠ Pesek
ELEONORA CARDOVILLI
1. razred OŠ K. Štrekelj, Sesljan
TAMARA GIORGI
4. razred OŠ F. Bevk, Opčine
VANJA ŠVARA
2. razred COŠ S. Gruden, Šempolaj
TANJA TUTA
1. razred OŠ K. Štrekelj, Sesljan
ANDREA BLASETIG
1. razred dvojezične OŠ Špeter
BOJAN ŽIVEC
4. razred OŠ Boršt
CHRISTIAN LEGHISSA
5. razred V. Šček, Nabrežina
KATJA SANCIN
1. razred O. Župančič, Sv. Ivan
OMAR BRAIDA
3. razred COŠ S. Gruden, Šempolaj
EUGENIO CHIARLE
1. razred OŠ F. S. Finžgar, Barkovlje
MICOL ROSA
1. razred OŠ O. Župančič, Sv. Ivan
TADEJ ŠIRCA
3. razred OŠ J. Jurčič, Devin
MARTINA HROVATIN
4. razred OŠ Briščiki
SHOBHA GIACONI
1. razred Oš O. Zupančič, Sv. Ivan
BARKOVLJE
OŠ F.S. Finžgar
1.	razred: Mila Stefanovič, Eugenio Chiarle, Sara Locasto, Luka Kafol, Devan Cecchi.
2.	razred: Janja Del Linz.
3.	razred: Anja Starec, Martina Viviani, Borko Stefanovič, Tilen Tavčar, Andrea Hrovatin.
4.	razred: Ksenja Brecelj, Tanja Ško-mac, Milena Udovič, Marko Pertot, Fran-cesco Viviani, Luana Bretzel.
5.	razred: Ivana Legovini, Alenka Pertot, Andrej Kafol, Martin Turk, Devan Jagodic, Robert Scerni.
BAZOVICA
OŠ P. Trubar
3.	razred: Goran Križmančič.
BOLJUNEC
COŠ F. Venturini
1.	razred: Danjel Čurman, Jadranka Mingot, Elvia Zobec, Erika Košuta, Boštjan Romano, Riccardo Gaburro, Peter Sancin, Mirjana Pečar, Inka Žerjal.
2.	razred: Vari Žerjal, Marialisa Bandi, Deborah Rodella, Ivan Zobec, Peter Gla-vina, Jernej Ciuch.
3.	razred: Nataša Žerjal, Irina Sancin, Mitja Bratoš, Vanja Biloslavo.
4.	razred: Daniel Zeriali, Samoa Mauro, Sandy Sancin, BorutJŽerjal, Irina Družina, Manuel Zobec, Eva Žerjal.
5.	razred: Mojca Mihalič, Breda Mihalič, Maja Zobec, Maja Pečar, Alen Ker-mac, Irene Zobec, Dean Sancin.
BORŠT
4.	razred: Bojan Živec
BRIŠČIKI
OŠ Briščiki
4. razred: Martina Hrovatin.
DEVIN
OŠ J. Jurčič
3.	razred: Patrizia Godini, Kristjan Kovačič, Elizabeta Leghissa, Lara Leghissa, Tadej Širca, Jesenka Furlan, Jasna Tuta.
4.	razred: Francesca Kravanja, Igor Pahor, Lidija Leghissa, Elizabeta Legiša, Aleks Busan.
5.	razred: Vanja Saksida, Valentina Tinta.
DOLINA
OŠ P. Voranc
4.	razred: Irene Azzolin, Lara Gibi, Barbara Rocco, Emanuel Martini, David Slama, Dimitrij Prasel, Samo Kocjančič.
5.	razred: Fedor Lovriha, Goran Lavriha, Goran Čuk.
DOMJO
OŠ M.Samsa
1.	razred: Jasna Kalc.
KOPER
OŠ J. Premrl - Vojko
2.	razred: Nina Mohorko.
Tretji razred osnovne šole na Proseku
MILJE
OŠ v Miljah
1.	razred: Marco Bettiolo, Patrick Vigi-ni, Valter Fichfach.
2.	razred: Lara Negrisin, Francesca Lovrečič, Valentina Bertocchi.
NABREŽINA
OŠ V. Šček
1.	razred: Matjaž Jaklič, Zulejka Pasku-lin.
3.	razred: Tatjana Kobau.
5.	razred: Črtomir Kobau, Christian Leghissa, Maja Jelen
NSŠ I. Gruden
1.	razred: Tjaša Švara
OPČINE
OŠ F. Bevk
L razred: Marko Zupan.
4.	razred: Tamara Giorgi.
PESEK
2.	razred: Daniel Kapun, Roberto Lon-go.
3.	razred: Silvia Carboni, Barbara Gro-pajc, Marko Kariš, Andrej Grahonja.
PEVMA
OŠ J. Abram
5.	razred: Edi Feresin
PREDVOR
OŠ M. Valjavec
2.	razred: Vid Mavčič.
PROSEK
OŠ Prosek
1.	razred: Martina Kosmina, Borut Sardoč.
4.	razred: Jadranka Križman, Ilonka Rustja.
NSŠ F. Levstik
I.	razred: Tanja Emili.
REPENTABOR
OŠ A. Gradnik
J.	razred: Miloš Škabar
3.	razred: Uroš Grilanc
5.	razred: Edvin Braini
RICMANJE
COŠ I. Trinko - Zamejski
4.	razred: Ana Mattietti.
ROJAN
OŠ Bazoviški junaki
5.	razred: Fabio Zarotti, Metka Kuret, Maurizio Pisani, Andrej Kozman.
SALEŽ
COŠ L. Kokoravec - Gorazd
1.	razred: Daša Bresciani.
2.	razred: Petra Šegina, Suši Gilotta, Gorazd Milič, Janoš Grilanc, Jana Obad, Vanja Milič, Ketty Furlan, Nataša Milič, Sara Škerk.
SESLJAN
OŠ K. Štrekelj
1.	razred: Tanja Peric, Igor Stanič, Ivo Leghissa, Eleonora Cardovilli (2 risbi), Jana Krmec (2 risbi), Tomaž Stefani, Tanja Tuta, Sara Leghissa.
2.	razred: Zaira Leghissa, Katja Legiša, Jasna Legiša, Marko Antonič.
SEŽANA
OŠ S. Kosovel
4. razred: Andreja Stojkovič.
SOVODNJE
OŠ P. Butkovič - Domen
4.	razred: Karin Tommasi.
5.	razred: Bruno Francesca.
SV. ANA (TRST)
OŠ M. Gregorič - Stepančič
4. razred: Elisa Komar.
SV. IVAN (TRST)
OŠ O. Župančič
1. razred: Andrej Sulli, Katja Sancin, Sara Corbatti, Micol Rosa, Jan Žerjal, Shobha Giaconi.
4. razred: Mara Bogateč.
SV. JAKOB
OŠ J. Ribičič
4.	razred: Roberta Orel, Lucia Lombardo, Miriam Čermelj, Irina Perosa, Tanja Sternad.
5.	razred: Romina Sossi, Anna Turco, Sonia Padovan, Pierpaolo Brazzani, Tjaša Gruden.
ŠEMPOLAJ
COŠ S. Gruden
1.	razred: Ivan Gabrovec, Martina Švara, Elena Markuža, Kristjan Rebula, Danijel Šušteršič, Kristina Stubelj, Kristina Škrk.
2.	razred: Alma Vidau, Tjaša Trampuš, Matej Lupine, Vanja Švara.
3.	razred: Sonja Rebula, Omar Braida.
4.	razred: Nataša Cosmina, Alen Carli, Ivana Stubelj, Dejan Šemec, Karin Gabrovec, David Šušteršič.
5.	razred: Tomaž Širca.
ŠKEDENJ
OŠ I. Grbec
1. razred: Martina Carpani, Paolo Vigi-ni, Dejan Furlan, Manuel Ban.
ŠPETER
Dvojezična osnovna šola
1. razred: Antonio Banchig, Mirko Cla-vora, Andrea Blasetig, Majda Člodig, Liv-jana Gariup, Erika Floreancig, Eva Gol-les.
3.	razred: Sara Scouoch, Mirko Crise-tig.
ŠTEVERJAN
OŠ A. Gradnik
5. razred: Denis Mizerit
TIARNO Dl SOTTO
OŠ v Tiarno di Sotto
5. razred: Nada Paulin.
TREBČE
OŠ P. Tomažič
5. razred: Daniela Čebron, Aleš Hreščak.
TRST
OŠ K. Širok
3.	razred: Sara Posar, Mitja Stanič, Da-rio Košuta, Ivana Flego, Candian Corin-na, Eleonora Spacal, Sergio Fabris, Khris-tian Kranjec, Nastja Milič.
ZGONIK
OŠ 1. maj 1945
5. razred: Andrej Škrlj, Goran Obad, Lorenzo Breda, Sara Gabrielli.
Učenci osnovne šole Albert Sirk iz Križa med odmorom	Četrti in peti razred osnovne šole Primož Trubar iz Bazovice
S prešernim nasmehom osvaja Južno Ameriko
Angleški rock zvezdnik Rod Stevvart se ta teden mudi v Južni Ameriki. Tretja »etapa« turneje je bil Santiago de Chile, kjer je v torek nastopal na največjem mestnem stadionu. Koncert je seveda navdušil čilsko mladino, še posebej pa najstnice. V ponedeljek se je plavolasi Rod predstavil tudi na tiskovni konferenci in s prešernim nasmehom odgovarjal novinarjem in njihovim ne vedno nedolžnim vprašanjem.
____________________sklad mitja čuk_____________jelkacveibar
O otrocih po ločitvi staršev
Med šoke, ki morejo bolj ali manj resno in dolgotrajno prizadeti otroke, smemo prav gotovo uvrstiti ločitev staršev. Se pred nedavnim nismo bili navajeni prištevati take otroke h kategoriji tistih, ki so posebno potrebni skrbi, sedaj pa se je marsikaj spremenilo. Zdi se, da se je njihovo število v zadnjem desetletju zelo povečalo. Tako so proučevalci takih situacij prepričani, da bo vsaj tretjina otrok rojenih v osemdesetih letih pred svojo polnoletnostjo izkusila grenkobo ločitve svojih staršev.
Nekateri psihologi so se odločili za posebne raziskave o posledicah ločitve staršev na otroke in mladostnike. Med njimi se je kalifornijska psihologinja dr. Judith Wallerstein odločila za raziskovanje dolgoročnejših posledic ločitve staršev na življenje otrok. Svoje izsledke je napisala v knjigi Druge priložnosti, ki jo bodo v kratkem izdali v ZDA.
V svojem delu avtorica opisuje življenje otrok po ločitvi staršev.
Njena raziskava zajema desetletje po ločitvi in govori o več kot 100 otrocih. Njena temeljna ugotovitev je, da so ti otroci večinoma stopili v odraslo življenje kot zaskrbljeni, neprijazni, sami nad sabo nezadovoljni in jezni osebki. Velikokrat je opazovala, da so otroci takoj po ločitvi dajali drugačen vtis. Zdelo se je, da so vse lepo in brez večjih pretresov prenesli, kasneje pa so prišla na dan neljuba presenečenja. S posebnimi problemi so se morali spopasti kot mladi odrasli, vzroke pa je bilo izkati v travmi ločitve staršev. Po mnenju dr. VVallersteinove so vsi ti otroci morali prezgodaj prevzeti nase prevelike odgovornosti. Ločitev staršev jih je potemtakem prerano oropala otroštva, ko jim je naložila celo vrsto novih zahtev. Med temi zahtevami prednjačijo ekonomski napori. Raziskovalka je namreč opazila, da marsikateri otrok ni imel dovolj denarja za šolnino, čeprav je bil njegov oče ekonomsko dobro situiran. Po raziskoval-
kinem mnenju so bili ti otroci po ločitvi staršev prisiljeni voditi življenje tistega, ki pritiska svoj nosek na šipo in gleda, kako gre življenje mimo njega. To življenje pa bi po pravici moralo biti njegovo.
Psihologinjo je predvsem presenetilo, da so bili, tudi ko je preteklo že deset let od ločitve, prizori iz prejšnjega družinskega življenja še zelo živi v spominu sinov in hčera ločencev. Seveda se vsi psihologi ne strinjajo z izsledki dr. VVallersteinove. Nekaterim se zdi, da bo njena knjiga ločenim staršem naložila še večji občutek krivde. Drugi se ne strinjajo z njeno raziskovalno metodo, češ da je upoštevala preveč enoten model družine z enakimi lastnostmi in krajem izvora. Tretji psihologi so mnenja, da ni le ločitev
(foto Križmančič)
staršev faktor, ki lahko močno vpliva na razvijajočo se osebnost v doraščajo-čih letih. Nekateri pa se bojijo, da bi zaradi idej dr. VVallersteinove starši nesrečno ostali skupaj le »za dobro otrok«.
Sama dr. VVallersteinova zatrjuje, da ločitvi ne nasprotuje. Tudi nikjer ne zatrjuje, da bi bili otroci ločenih staršev nesrečnejši od tistih, ki ločitve niso izkusili. Po njenem so naj večja razlika v počutju otrok skrbni ali manj skrbni starši. Proti ločitvi, meni zdravnica, ni takojšnjega zdravila; vendar bodo otroci tistih ločenih staršev, ki z otroki čutijo, bolj zaupali ljubezni in pozornosti svojih staršev (čeprav ločenih) in bodo iz te življenjske bitke izšli kot preživeli in ne kot žrtve.



današnji televizijski in radijski sporedi
n rai 1
	C RA| 2	RAI3		RTV Ljubljana 1	| flFj TV Koper
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico (1. etapa)
16.45	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
naša
prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddop-pia?
22.50	Dnevnik
23.00	Nadaljevanka: Don Lui-gi Sturzo (zadnji del)
23.40	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0-15 Aktualno: Dopo mezza-
notte * i,
18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga,
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika	o
zdravj 9.00 Film: Ab-basso la ricchezza! (kom., It. 1946, r. G. Rig-helli, i. Anna Magnani, V. De Sica)
10.30	Dok.: Cera una volta
10.55	Risanka, Trentatre
11.05	Mednarodna panorama - Mahler
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
17.30	Medicinska rubrika
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Come stanno bene insieme
22.00	Dnevnik in politična tribuna
22.40	International DOC Club
23.30	Dnevnik
24.00	Film: La fine... della fine (kom., ZDA 1978, r. Burt ReynoIds, i. Burt Rey-nolds)
9.00	Šport: smučarski tek (iz Val Vanegie)
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Beseda in zvok
15.30	Film: Passaggio conteso (dram., ZDA 1939, r. Frank Borzage, i. Dorot-hy Lamour)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualno: Destini per voi
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Samarcanda, nato večerni dnevnik
22.00	Film: Luomo che ama-va le donne (dram., Fr. 1977, r. Francois Truffa-ut, i. Charles Denner, Brigitte Fossey)
23.55	Filmske novosti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slikarske tehnike, 10.40 Slovenski ljudski plesi -Bela krajina
11.10	Aktualna vprašanja: Po sledeh napredka - Demokracija
11.35	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV (pon.)
18.10	Video strani
18.15	Spored za otroke in mlade: kviz Vprašanja iz klobuka
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.00	Nadaljevanka: Umor Mary Phagan (4. in zadnji del)
22.00	Dnevnik
22.10	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Prezimovanje v Jakobsfeldu (vojni, Jug. 1975, r. Branko Bauer, i. Slavko Štimac, Slobodan Petrovič)
0.05 Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Juke Box
14.15	Nogomet: za SP 1990
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST in GORICA — Še nekaj utrinkov ob mednarodnem dnevu žena TRST — O nejasnosti predpisov glede varnostnih pasov v avtomobilih TRST — Vsakoletna razstava sindikata likovnikov
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka
21.30	TVD Novice
21.45	Sportime Magazine
22.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.30	Nočni boks
23.15	Šport spektakel
RTV Ljubljana 2
19.00	Čas, ki živi
19.30	Dnevnik
20.00	Skladbe Stanka Premrla
20.20	Oči kritike
20.50	Košarka: Aris-Jugoplas-tika
22.20	Alpe-Jadran
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (15. del); 15.15 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Domači napevi; 21.00 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
C
CANALE5
!5.00
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - La miniera,
.	9.30 General Hospital
6.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito (vodi Corrado),
13.30	Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti), 14.15 Gioco delle coppie (vodi Marco Predolin) Aktualno: Agenzia maji- trimoniale
•30 Nanizanki: La časa nella Prateria, 16.30 VVebster -
i, Padroni di časa
Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto! Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-1°), 19.45 Tra moglie e roarito (vodi Marco Cč>-
20.25	AU,mbr°)
2o ir, Aktualno: Radio Londra 23 C. Kviz: TeleMike
Variete: Maurizio Co-O35 stanzoshovv 0 4s x brlka: Premiere
Nanizanke: Baretta -^torie di zingari, 1.45 Mannix, 2.45 Ma-S(Juerade
19-00
_____RETE4__________________
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.40	Switch
9.30	Film: II mondo dei mira-coli (kom., It. 1959, r. Lui-gi Capuano, i. Virna Lisi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New v0rk
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA 1980, r. Howard Zieff, i. Goldie Hawn, Eileen Brennan)
23.35	Film: Norma Rae (dram., ZDA 1979, r. Martin Ritt, i. Sally Field)
1.45	Nanizanka: Vegas
ITALIA1	_______
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Harcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Tele Vision
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: Porky's - il giorno
dopo (kom., ZDA 1983, r. Bob Clark, i. Dan Mona-han, Wyatt Knight)
22.25	Kviz: Per la strada
22.55	Variete: Dibattito!
23.15	Dok.: Jonathan
0.15 Rubrika: Premiere 0.25 Nanizanke: Troppo for-te, 0.55 Giudice di notte,
1.25	Kung-fu
OPEON_______________
8.00	Nadaljevanke: Agua viva, 9.00 Good times,
9.30	Marcia nuziale
10.00	Rubrika
10.30	Kviz: La spesa in vacanza in Bill Cosby Show
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Invasion USA (pust., ZDA 1985, r. Joseph Žito, i. Chuck Nor-ris, Richard Lynch)
22.50	Film: Massacro al Central College (dram., ZDA 1976, r. Renče Daalder, i. Robert Carradine)
0.30 Nan.: Un salto nelbuio
TMC_____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini delVArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	TV film: Storie damore (dram., ZDA 1973, r. George Schaefer, i. Jack Cassidy)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Gli avventurieri del pianeta Terra (fant., ZDA 1975, r. Robert Clo-use, i. Yul Brynner, Max von Sydow)
22.15	Glasbena oddaja: Pink Floyd - A Momentary Lapse of Reason
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Šport: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI____________
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke
15.00	Glas. odd.: Musič box
16.50	Nad.: George Sand
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Voglia di cantare
21.30	Dok.: I grandi deserti
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Informativna oddaja
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Dopust v Jugoslaviji; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
TELE 4	___________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
Ob 8. marcu pobuda za drugačne odnose do otrok
Sindikati in Pokrajina za odpravo vsakršnega nasilja nad mladoletniki
Med včerajšnjim sestankom na Pokrajini	(Foto Čubej)
Drevi v avditoriju koncert godcev ciganske glasbe
Med številne prireditve, ki so se včeraj odvijale v naši pokrajini ob priložnosti dneva žena, sodi tudi srečanje na Pokrajini med predstavnicami sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL in pokrajinskim svetom. Na zanimivem srečanju so razpravljali o vprašanju nasilja nad mladoletniki in o potrebi po novi kulturi odnosov do mladoletnikov. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika Pokrajine Gianfranca Criscija, je Giusi Scalia (CGIL) prebrala programsko poročilo zveznih sindikatov na omenjeno temo.
Sindikati izpričujejo bojazen, da bodo sedanje pretirano senzacionalistične vesti, ki jih vsak dan posredujejo sredstva množičnega obveščanja, razvrednotile in oškodovale vse vložene napore. Pogosto se dogaja, da prevelika strast po čimhitrejšem posegu zmanjša sposobnost razumevanja problema. Sindikati nekoliko skeptično ocenjujejo službo "modrega telefona", ki ne more reševati vsakodnevnih problemov mladoletnikov.
V poročilu se ženske predstavnice sprašujejo, kaj namerava pokrajinska uprava storiti v skladu s četrtim členom načrta za socialno oskrbo Dežele FJK. Ta člen namreč določa, da morajo javne ustanove sodelovati za preprečevanje in odpravo vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih pregrad. Istročasno želijo vedeti, kako namerava pokrajinska uprava sodelovati pri združevanju in koordiniranju socialnih in zdravstvenih ustanov s šolskim sistemom.
Kaj predlagajo sindikati? Nima smisla povečati števila raznovrstnih
socialnih ustanov, ki že delujejo na tem področju, ampak potrebno je reorganizirati njihovo delovanje in ga medsebojno uskladiti. Z otroki je treba čimveč komunicirati. Za to morajo poskrbeti tudi celodnevne, zasebne in državne šole. Otroci so vse preveč prepuščeni samim sebi, sedenje pred televizorji jih le odtujuje od sveta. Število otrok, ki se potepajo po ulicah, narašča žal iz dneva v dan. Sindikati s tem v zvezi predlagajo usposobitev in ustanovitev novih mladinskih centrov. Skratka, treba bi bilo analizirati in
preučiti, kako najustrezneje živeti in učiti otroke.
V razpravo so nato posegli nekateri svetovalci. Večina je podprla to programsko poročilo sindikatov. Na koncu je predsednik Crisci poudaril, da se to poročilo zelo približuje ciljem, ki si jih je zastavila pokrajinska uprava. Pokrajinskisvet je prav v torek izglasoval ustanovitev ženske komisije za enake možnosti v zaposlovanju, kar je korak naprej v uresničevanju enakopravnosti med spoloma predvsem pri zaposlovanju.
Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma nastopila ciganska glasbena skupina, ki jo vodi Antal Szalai. Drevišnji koncert prireja goriš-ka občinska uprava v sodelovanju z Inštitutom za kulturna mittelevropska srečanja. Ta skupina, ki jo sestavljajo štirje virtuozi značilne ciganske glasbe, je goriškim ljubiteljem glasbe že znana, saj je decembra nastopila v našem mestu in navdušila poslušalce.
Tokrat se bodo madžarski glasbeniki predstavili v številnejši skupini, saj se jim bo za to priložnost pridružil klarinetist Laszlo Feher. Poleg njega sestavljajo skupino še Antal Szalai (violina), Jeno Farkaš (cimbalon), Gyula Gabora (bas) in Imre Casovics (violina). Madžarski glasbeniki so sicer člani folklorne skupine madžarske vojske Honved Ensemble in so se vsi diplomirali na konservatoriju Bela Bartok. Na drevišnjem koncertu bodo podali kar na pamet in s številnimi improvizacijami več madžarskih ljudskih motivov, nekaj ciganskih skladb, klasičnih skladb in nekaj naj novejših hitov.
Nocoj v Krminu
Predstavitev študij o slovenski in furlanski kulturi
Odborništvo za kulturo Občine Kr-min in Inštitut za družbeno in versko zgodovino v Gorici prirejata danes ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Krminu predstavitev treh zbornikov, ki jih je v zadnjem času založil goriški zgodovinski inštitut. Gre za zbornika o furlanski kulturi na Goriškem in
slovenski kulturi na Primorskem ter prispevke o goriškem nadškofu Attemsu. Publikacije bodo predstavili prof. Ferruccio Tassin, prof. Luigi Ta-vano in pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni B. Panzera.
Ogled sinagoge v Ul. Ascoli
Sinagoga v Ul. Ascoli bo ta mesec odprta obiskovalcem vsak dan od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure. Židovski tempelj, ki zgovorno prikazuje zgodovinsko in kulturno doživljanje v Gorici, so preuredili v center za proučevanje židovske kulture. V zadnjem času so številni Goričani prosili za možnost obiska prostorov bivše sinagoge. Sedaj so jim ugodili, če bo zanimanje precejšnje, bodo odprtje podaljšali.
Manganelli predsednik mladih podjetnikov API
Člani skupine mladih podjetnikov v okviru Združenja malih industrijcev so izvolili 29-letnega Fabrizia Manga-nellija za novega predsednika skupine. Manganelli, mlad vodja slaščičarskega podjetja, je nasledil Enricu Schmuckerju, ki je vodil mlade podjetnike v prejšnji dveletni mandatni dobi.
Novi odbor skupine mladih podjetnikov, ki uspešno sodelujejo z vodstvom Združenja, je že pripravil načrt letošnjega delovanja. Med drugim načrtujejo konkretnejše sodelovanje s predstavniki Šolskega skrbništva, priredili pa bodo tudi ogled tovarne, ki izdeluje elektronske aparature.
Tudi socialisti zahtevajo sklic občinskega sveta
Politično dogajanje v zvezi z iskanjem izhoda iz krize v večinski koaliciji na čelu goriške občinske uprave postaja že podobno televizijski nadaljevanki. Vrstijo se sestanki, bolj ali manj polemične izjave predstavnikov in vodstev večinskih in opozicijskih strank, predlogi za tako ali drugačno rešitev, ki za kak dan dajejo upati na skorajšnjo rešitev, potem pa spet razočaranja in iskanje novih poti. Kot smo poročali, so se na sobotnem sestanku pokrajinskih delegacij večinskih strank najbrž dokončno odrekli možnosti, da bi goriške probleme rešili v okviru širših sprememb, ki naj bi zajele tudi druge krajevne uprave v pokrajini. V ponedeljek je sledilo ponovno srečanje predstavništev večinskih strank, ki pa kot kaže, ni dalo konkretnih pozitivnih sadov.
Socialisti so se zato odločili za drugačno pobudo, ki naj bi premaknila pogajanje s sedanje mrtve točke. Pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig in občinski tajnik Alvaro Deiust sta sklicala občinsko svetovalsko skupino socialistične stranke in poverila njenemu načelniku Brunu Brunellu nalogo naj zahteva od župana Scarano takojšen sklic občinskega sveta. To zahtevo že nekaj časa postavljajo stranke opozicije. Razpravo bi tako prenesli iz sedežev strank v občinski svet. Socialisti
utemeljujejo predlog z zaskrbljenostjo zaradi že dolgotrajnega upravnega mrtvila, medtem ko številni problemi čakajo na rešitev.
Pri tem socialistična stranka odgovarja tudi na očitke v letaku, ki so ga komunistični svetovalci v prejšnjih dneh delili pred goriškim županstvom. Socialisti pojasnjujejo, da niso nikoli postavili grobe in nepremostljive zahteve po povečanju svojega predstavništva v goriškem občinskem odboru. Res je, da se zavzemajo tudi za spremembe v sestavi odbora, ki pa morajo biti po njihovem mnenju predvsem usmerjene v povečanje enotnosti in učinkovitosti tega najvišjega upravnega telesa v Goriški občini.
Kongres sekcije SSk v Štandrežu
Sekcija Slovenske skupnosti v Štandrežu sklicuje nocoj sekcijski kongres, ki bo ob 20.30 v prostorih župnijskega doma v Štandrežu. Po poročilu tajnika Božidarja Tabaja, volitvah novega odbora ter razprave o pokrajinskem in deželnem kongresu stranke, bodo na kongresu razpravljali o problemu upe-peljevalnika.
Na Rafutu prijeli pet oseb z orožjem in dragocenostmi
Italijanska in jugoslovanska policija sta včeraj ponoči ustavili na obeh straneh meje na območju Rafu-ta pet oseb, ki so pri sebi imele precej dragocenih predmetov, denarja in blaga, dve od njih pa sta tudi bili oboroženi.
Policijska posadka v civilu je okrog 22. ure opazila blizu Rafuta sumljiv BMW 732 z nemško registracijo. V avtomobilu je bilo pet oseb. Policisti so pomislili, da utegnejo v njem biti posredniki v ilegalnem prehajanju tuje delovne sile čez mejo. Območje Rafuta je namreč dokaj prikladno za tovrstno prehajanje čez mejo. Agenti so zato sledili avtomobilu, hkrati pa obvestili centralo. Ko je prihitelo drugo policijsko vozilo, je voznik BMW pri mejnem prehodu Rafut sunkvito spremenil smer vožnje. Pri tem sta dva moška s torbama v roki skočila iz avta in stekla čez nekaj desetin metrov oddaljeno mejno črto. Policisti niso mogli preprečiti njunega bega, pač pa so ustavili avto, v katerem so bili ostali trije.
V avtomobilu so bili 35-letni Kazimir Urtič, jugoslovanski državljan vendar z bivališčem v Luzernu v Švici, 23-letna Mara Barukčič in 22-let-na Aida Malič, ki sta italijanski policiji izjavili, da sta iz kraja Odžak v
Jugoslaviji. Trojica je pri sebi imela skoraj tri kilograme raznih, predvsem dragocenih predmetov, kot so zapestnice, ure, zlate verižice in drugo. Imeli so tudi dosti denarja v raznih evropskih valutah, v avtomobilu pa je bilo nekaj krznenih plaščev in usnjenih jopičev.
Policija je o begu dveh moških obvestila jugoslovanske kolege, ki so kasneje prijeli tudi preostala člana peterice. Bila sta oborožena z 9-kali-brsko pištolo SIG in pištolo Smith & VVesson 38 special. Njunih imen še niso javili, pač pa se ve, da sta tudi onadva imela pri sebi precej dragocenih predmetov. Vrednosti vsega blaga še niso ocenili, toda zdi se, da gre za desetine milijonov lir.
Tako goriška kot novogoriška policija skušata sedaj ugotoviti izvor blaga. Razčistiti bodo morali, ali gre za skupino tihotapcev ali je bilo morda blago kje ukradeno ali še kaj drugega. Iz obnašanja peterice in dejstva, da so bili oboroženi, je vsekakor jasno, da prikrivajo nezakonite posle.
Državni pravdnik v Gorici je že včeraj potrdil pripor v Italiji prijete trojice. Urdič sedi v Ul. Barzellini, obe ženski pa v videmskem zaporu za ženske. V Novi Gorici sta priprta preostala člana skupine.
razna obvestila
MO Jezero iz Doberdoba priredi danes ob 19.30 turnir dame. Prijave (čim-prej) pri članih mladinskega odseka.
Duhovnija sv. Ivana priredi danes ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici teološko predavanje dr. Antona Trstenjaka o Psiholoških vidikih prelomnih časov.
KD Jadro vabi jutri ob 20. uri na sedež društva v Romjanu na predavanje dr. Pavla Medveščka o Uporabi zelišč v ljudski medicini in v kulinariki.
KD Sovodnje priredi v nedeljo, 12. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah proslavo ob dnevu žena. Nastopata Dramska skupina zbora Rupa-Peč in ansambel Miramar.
Društvo slovenskih upokojencev Gorica priredi v soboto, 11. marca, ob 19. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu srečanje z gledališkim igralcem Stanetom Raztresenem, ki bo podal šopek pesmi slovenskih pesnikov.
KD Jezero in Ženski odsek iz Doberdoba vabita na proslavo dneva žena v soboto, 11. t. m., ob 20.00 v občinski telovadnici v Doberdobu. Nastopajo ženska skupina Stu ledi iz Trsta, Gledališka skupina iz Gorice, animator Sten Vilar in Krucenal band iz Doberdoba. Prijave pri odbornikih društva in v trgovini pri Mili.
SPD Gorica vabi člane in prijatelje v nedeljo, 12. t.m., na prvi pomladanski pohod na Sveto goro (Skalnico) in še kam... Odhod s trga v Solkanu ob 10. uri. Hrana iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena pohod odpade.
razstave
Okužbe ni mogoče omejiti samo s pobijanjem lisic
Tudi s cepivom v boj proti steklini
Le lažje ranjeni v treh trčenjih
V trčenju pri Šlovrencu, na državni cesti proti Vidmu, se je včeraj nekaj pred 13. uro ponesrečila 41-letna Franca Bertulin iz Gorice, Trg Einaudi 4. Z avtom je nameravala zaviti v levo v Šlovrenc, ko je trčil v njeno vozilo drug avto, ki je vozil za njo. Bertulino-vi so v splošni bolnišnici ugotovili lažje poškodbe na vratu. Okrevala bo v 15 dneh.
Nekaj po 16. uri se je v Gradišču ponesrečila 32-letna Cinzia Sfilli, ki je v 6. mesecu nosečnosti. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili le nekaj odrgnin po glavi. Okrevala bo v nekaj dneh, za bodočega otroka pa ne bo posledic.
Slikovito je bilo trčenje med fiatom duna in giardinetto včeraj dopoldne v Ul. Campobasso. 63-letni Antonio Fa-nelli iz Fare je z duno trčil v giardinetto, ki jo je upravljala 58-Ietna Ar-gia Mazzoli Mocchiutti iz Gorice. Njen avto se je prevrnil na streho, voznica pa se je iz njega izvlekla dokaj preplašena, vendar brez poškodb.
Puščala je kislina
Tovornjak iz Torviscose je včeraj zjutraj povzročil nekaj težav na parkirišču pri mejnem prehodu v Štandrežu. Iz cisterne je začela puščati kislina. Zaradi tega so morali poklicati gasilce, da so izprali asfalt in za silo zamašili luknjo na cisterni. Vozilo prometne policije je nato pospremilo tovornjak do Torviscose, kjer so izpraznili cisterno.
Problem stekline postaja tudi v goriški pokrajini iz dneva v dan bolj pereč in postavlja potrebo po odločnejših posegih proti širjenju nevarne okužbe. Predsednik Pokrajine Crisci, ki načeluje tudi Pokrajinskemu odboru za lov, je na seji pokrajinskega sveta prebral daljše poročilo o tem problemu in posegih, ki naj bi jih izvajali na Goriškem.
Doslej so širjenje stekline skušali omejevati predvsem z odstrelom lisic, ki so glavne nosilke okužbe. Za vsako pobito lisico prejmejo lovci po 60 tisoč lir nagrade. Dodatni ukrepi zadevajo obvezno cepljenje psov ter druge varnostne predpise, ki naj bi preprečili, da bi se steklina razširila tudi med domačimi živalmi in se tako iz gozdne prelevila v mestno okužbo.
Te ukrepe so že večkrat kritizirali naravovarstveniki, ki ugotavljajo, da je vsesplošno pobijanje lisic nesmiselno. Med stotinami v naši deželi ustreljenih lisic je bilo samo nekaj posameznih primerkov okuženih živali. Poleg tega se širjenje stekline kljub vsemu nadaljuje, kar po njihovem mnenju pomeni, da je pobijanje neučinkovito. Zato predlagajo drugačne posege, na primer uporabo s cepivom prepojenih vab, ki naj bi jih namestili po teritoriju. Na te predloge se je navezal tudi pokrajinski svetovalec Cosma, Criscijevo poročilo pa je prav-
zaprav bilo odgovor na njegovo vprašanje.
Res je, da so dosedanji poskusi, da bi zaustavili steklino, bili brezuspešni, je priznal Crisci. Navedel je, da so na primer v Nemčiji poskusili zaustaviti okužbo s tem, da so z vsemi uporabljivimi sredstvi skušali iztrebiti lisice na ozemlju pred fronto bolezni: uporabili so puške, pasti in zastrupljeno hrano, s plinom pobili lisice v brlogih. Vse to pa ni pomagalo, saj so se prebrisane živali izognile še tako organiziranemu pobijanju.
To sicer ne pomeni, da je redčenje števila lisic nesmiselno. Iz študije dr. Irsare, ravnatelja Inštituta za zooprofi-lakso treh Benečij, izhaja ugotovitev, da stekline ni, kjer je prisotnost lisic manjša od 0,3 živali na kvadratni kilometer. Stanje v naši pokrajini potrjuje to oceno, saj stekline niso opazili v nižini, kjer so lisice redkejše, pač pa na gričevnatih območjih in predvsem na Krasu, kjer je teh živali precej več. To pomeni, da je lahko tudi odstrel še vedno koristen, najbrž pa ni dovolj.
Zato so tudi pri nas ustanovili poseben odbor, ki je pripravil eksperimentalni načrt za cepljenje lisic. Pri tem so morali premositi številne ovire (dovoljenje ministrstva za zdravstvo in Višjega zdravstvenega sveta, uvoz cepiva, ki ga v Italiji ne proizvajajo),
upajo pa, da bodo program lahko začeli izvajati že v mesecu aprilu.
Načrt zajema goriško in tržaško pokrajino, točneje 18 občin vzdolž mejnega pasu s skupno površino 155 kv. kilometrov. Na to ozemlje naj bi nastavili 31 tisoč vab s cepivom, v približni razdalji 250 metrov drugo od druge. Cepivo bi nastavili gozdni in lovski čuvaji ter prostovoljci. Cepivo je učinkovito le 14 dni, v tem času pa bi opravili tri preglede, da bi ocenili, koliko vab so zaužile lisice. Mesec kasneje bodo nato morali prijeti vsaj po eno lisico vsakih 10 kilometrov razdalje, da bi ugotovili, ali je cepivo učinkovalo. Gre torej za dokaj zapleten postopek, ki ne izključuje nadaljnjega redčenja števila lisic, je zaključil Crisci, je pa lahko dodatno učinkovito sredstvo, da se zaustavi širjenje okužbe.
Stavka v pristanišču
Tržiški pristaniščniki so včeraj oklicali 24-urno stavko iz solidarnosti do kolegov v Livornu, med katerimi je bilo predvčerajšnjim več ranjenih v spopadu s karabinjerji. Stavka se bo predvidoma zaključila danes ob 6. uri, ko bodo pristaniški delavci pričeli raztovarjati tri ladje, ki so včeraj ves dan čakale v zalivu.
V galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo jutri ob 18. uri razstavo slik Valentina Omana. Umetnika bo predstavil ljubljanski likovni kritik dr. Ivan Sedej. Razstava bo odprta do 25. marca.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Gorilla nella neb-bia«.
VERDI 18.00-22.00 »Un pešce di nome Wanda«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Senza ogni limite«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »La moglie e la bestia«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Pekel v šoli«. ŠEMPETER 18.00-20.00 »Bratje po materi«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443'
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. Rosselli 23 - te*-410340.
__________pogrebi____________J
Danes v Gorici ob 9.30 Joachim St^ ker iz bolnišnice Janeza od Boga n glavno pokopališče, ob 12.30 Anton1^ Ambrosi iz splošne bolnišnice na glavr* pokopališče.
Slovenski prevod mednarodno zasnovane izdaje
Drevi v gledališču Rossetti
Natančen pregled zgodovine Cerkve od začetkov do Gregorja Velikega
Zgodovina Cerkve je obsežna in mednarodno zasnovana izdaja, besedilo je zanjo prispevalo 16 avtorjev, šest zvezkov prinaša preko 3000 strani besedila. V slovenskem prevodu je nedavno izšel prvi zvezek avtorjev Jeana Danieluja in Henrija I. Marrouja, prevod je opravljen po nemški izdaji (Geschichte der Kirche; založba Benziger iz Einsiedelna v Švici). Prvi zvezek obravnava čas od začetkov od papeža Gregorja Velikega (1. do 6. stoletje). Drugi zvezek, ki mu bo sledil, je posvečen srednjemu veku, tretji času reiormacije in protireformacije, četrti pa obdobju razsvetljenstva. Predzadnji zvezek bo prikazal Cerkev v zadnjih stopetdesetih letih, šesti (zadnji) pa bo obravnaval katolicizem v anglosaškem svetu, v Južni Ameriki, v misijonih in katoliško vzhodno Cerkev. Slovenski prevod je izdal list Družina, založniško dejanje je mogoče primerjati Zgodovini človeštva, ki jo je pred leti v 16 zvezkih izdala Državna založba Slovenije.
V preteklih desetletjih je na Slovenskem izšlo nekaj prikazov zgodovine Cerkve, bili so namenjeni najbolj široki publiki ali pa so služili šolskim potrebam. Izdajatelj prevoda, o katerem poročamo, je ugotovil, da Slovenci vsemu navkljub ne premoremo temeljite in sodobno zasnovane cerkvene zgodovine sloneče na izhodišču - Cerkev je božje ljudstvo in da je Cerkev obenem božja in človeška ustanova. Ta dvojnost se seveda zrcali tudi v zgodovini, ali kakor je uvodničar Roger Aubert zapisal: »Ne moremo preučevati in prikazovati zgodovine katerekoli ustanove, če nimamo vsaj približno jasne predstave o njenem bistvu in o sorazmerju pomembnosti raznih vidikov, ki jih vsebuje. Ko gre za ustanove verske narave, kot je Cerkev, pojmi v veliki meri izvirajo iz teologije. To seveda pomeni, da vsako razumevanje zgodovine Cerkve vsebuje, če hočemo ali ne, določene teološke predpostavke.« Cerkev, ki je predmet obravnave, je seveda rimskokatoliška in ne tistih krščanskih skupnosti, ki so nastajale v preteklosti kot posledica verskih razkolov.
Začetek cerkvene zgodovine je seveda povezan z osebnostjo Jezusa Kristusa. Po njegovi smrti, ko so apostoli pričeli oznanjati evangelij, je krščanstvo postopoma dobivalo svojo organizacijsko podobo in se je seveda iz jeruzalemskih krajev širilo v bližnja in oddaljena območja. Prva desetletja krščanstva knjiga podrobno obdeluje, pri tem se
poslužuje kot temeljnega vira dela apostolov in pisem apostola Pavla. Iz Jeruzalema vodi pripoved bralca v Galilejo, Samarijo, Sirijo in nazadnje v Rim, kamor je prišel pred letom 50 sv. Pavel. Prelomnica v razvoju je leta 70 padec Jeruzalema, krščanstvo se je osvobodilo "judovskega mesijanizma", obenem pa je potem za dolgo desetletij iskalo svoj pravi obraz, premagujoč celo vrsto vplivov in vzporednih gibanj (nikolajevci, simonovci, setijevci itd.). Posebno poglavje je namenjeno obravnavi razmerja med Cerkvijo in rimsko državo, sovražni odnos spočetka se je spreminjal, ko se je končno cesar Konstantin (313) odločil za krščanstvo, ali kakor v knjigi piše, se je takrat »zgodila morda najpomembnejša sprememba, kar jih je doživela Cerkev do današnjih dni.« Seveda pa bomo našli podrobne opise o krščanstvu v Aleksandriji, v drugih predelih Afrike in Azije (Kavkaz). Posebna poglavja so namenjena organizaciji Cerkve (katahumenat, krščevanje, uvajanje škofov-stva), osebnostim, teološkim sporom (arianizem, nicejski koncil itd.), mučeništvu, meništvu, "zlati dobi cerkvenih očetov", instituciji papeštva. Ker je krščanstvo tesno vezano na dogodke, ki spremljajo življenje in nato postopni propad rimske države, nas knjiga seznanja z razmerami, ki so delovale na propad te države in z njo vred na propad družbenopolitičnega sistema. Cerkev je seveda propad preživela in takrat ustvarila pogoje za nastanek tistega, kar imenujemo "srednjeveško krščanstvo".
To krščanstvo pričenja po padcu rimske države in ob migracijah, ki jih doživlja Evropa, osvajati zlasti njena severna območja (Irska, britanski polotok). Vladanje papeža Gregorja Velikega (590-604) je eden mejnikov v zgodovini Cerkve (le mimogrede: papež Gregor je okoli 1. 1600 poročal o Slovanih, ki preko Vipavske doline silijo v Italijo) in s prikazom njegovega delovanja prva knjiga Zgodovine Cerkve zaokroži svojo pripoved, zato da bo naslednja obdelala kar devetsto let krščanstva tja do leta 1500.
Urednik slovenske izdaje Zgodovine Cerkve dr. France M. Dolinar je v svojem predgovoru zapisal, da naj bi bilo »delo slovenskemu bralcu resnično v vzpodbudo in duhovno korist«. K temu lahko dodamo, da bo knjiga slovenskemu bralcu dala vpogled v tisti del človekovega znanja, ki ga Slovenci zadnja desetletja nismo ovrednotili kot prepotrebnega soustvarjalca splošne izobraženosti.
BRANKO MARUŠIČ
Pinterjeva »Prevara«
Po »vajah« in predstavah v Tolmeču bo drevi v gledališču Rossetti premiera dela Harolda Pinterja »Prevara«. Gre za postavitev Teatra slabile, ki se s tem vključuje v letošnji monografski prikaz tega pomembnega angleškega dramatika. V teh dneh bo namreč v Trstu več prireditev, posvečenih Pinterju, kot na primer pregled video posnetkov v sodelovanju z Rai in dvodnevni simpozij, na katerem bodo sodelovali kritiki Masolino D'Amico, Guido Almansi, Giorgio Polacco, Dario Calimani itd.
Dre višnja premiera je v rokah ravnatelja in režiserja Teatra slabile Furia Bordona, igrali pa bodo Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli.
Ob razstavi učencev Ciril-Metodove šole v Kulturnem domu
Spomin na slovenskega slikarja Ernesta Seška
Znanci me sprašujejo zakaj ni, kot najavljeno, na razstavi bivših učencev in učiteljev Ciril-Metodove šole, ki je v Kulturnem domu v spomin na stoletnico njene ustanovitve, nobene slike Ernesta Seška. Po nedavni smrti njegove žene je žal večino slik spravil k sebi v Berlin njegov nečak, glasbenik Gregorač
V nadomestilo je zato na razstavi vidno nameščen resnično zgodovinski Unikat, važen za umetniški razvoj naše kulture na Tržaškem, ki priča o Seško-Vem slikarstvu: slovenski katalog, na-
tiskan tudi v italijanščini, razstave v letu 1927, na kateri so sodelovali še Albert Sirk, kipar France Gorše in Milko Bambič. Ta razstava je bila sploh prvi formalno prijavljen javni nastop v Trstu ustvarjajočih umetnikov Slovencev. Pred njo so sicer edino leta 1907 razstavljali naši ljubljanski impresionisti v Narodnem domu. Prav tam pa je leta 1919 prvič razstavljal s Franom Stiplovškom tudi Ernest Sešek, leto kasneje pa še pri šentjakobski Prosveti. Zlasti Seška moramo zato smatrati za pionirja naše razstavne de-
Jutri začetek srečanja gledališč Alpe-Jadran
V novogoriškem Kulturnem domu se bo jutri začelo 5. Srečanje gledališč Alpe-Jadran. Gre za eno največjih kulturnih prireditev v okviru te delovne skupnosti, ki združuje dežele srednjeevropskega loka ne glede na njihovo državnost in politični sistem. Srečanje pa je še toliko bolj pomembno, ker se dogaja v dveh sosednih mestih, Gorici in Novi Gorici, ki skušata tudi na ta način prispevati k udejanjanju misli o sožitju in prepletanju kulturnih dobrin. Glavni selektor srečanja Emil Aberšek je letos izbral kvaliteten spored gostovanj, tako da bo prireditev zares priložnost za vse ljubitelje gledališča, kot tudi za številne teatrologe in kritike iz raznih evropskih središč, da se soočijo z gledališkim izzivom in iskanji »tujih« odrskih delavnic. Zaradi pomembnosti srečanja še enkrat objavljamo celoten spored festi-Vala, ki ga bodo jutri odprli družbenopolitični predstavniki FJK in Slovenije ter obeh obsoških mest.
10. marca ob 20.30
Po slovesni otvoritvi festivala v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma bo na sporedu prva tekmovalna predstava. Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo VOLČJI ČAS LJUBEZNI Rudija Šeliga.
H. marca
Ob 17.30 v novogoriškem Kulturnem domu nastop Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta: Anton P. Čehov STRIČEK VANJA.
Ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici bo skupina La Piccionaia iz Vi-Cenze uprizorila POSLEDNJO KOPEL Roberta Lersicija.
12.	marca
n Ob 20.30 gostovanje Divadla Bratri Mrštiku iz Brna z dramo Nikolaja V. Gogolja REVIZOR.
13.	marca
t. Ob 1730 v mau dvorani novogoriškega Kulturnega doma gostovanje Eayerisches Staatsschauspiel iz Miinchna z ELENO IN ROBERTOM Gundi
j. Ob 20.30 v goriškem gledališču Verdi gostovanje Stalnega gledališča iz °cna s SVINČENIMI LETI Margarethe von Trotta.
14.	marca
Dr dvorani v Solkanu bo ob 17.30 K in K Experimentalstudio iz Celovca Predstavil KONČNI ČAS IN ČASOVNI KONEC Guntherja Andersa.
15.	marca
Hrv ^ ve*rki dvorani novogoriškega Kulturnega doma ob 17.30 gostovanje atskega narodnega kazališta iz Zagreba z MORO Tomislava Bakariča. KrvKrV 20.30 v goriškem Kulturnem domu nastop PDG iz Nove Gorice s uMEDIJANTOM Thomasa Bernharda.
16.	marca
prv 17.30 na želežniški postaji v Novi Gorici (pri stari lokomotivi ob ulici) predstavljata Slovensko mladinsko gledališče in Kozmoki-Oh gIedališče Rdeči pilot ZENIT.
iz ivri 20-30 v goriškem gledališču Verdi predstava Teatra di Porta romana 1 ana " NAJA Angela Longhija.
17- marca
^____20.30 v goriškem gledališču Verdi zaključek festivala.
Albert Sirk, čigar dela so na razstavi v KD
javnosti v Trstu. Bil je tudi prvi nagrajen Slovenec, in sicer na prvi povojni skupni razstavi umetniškega krožka Lonza.
Sešek je dokončal isto strokovno šolo, kot sta jo Sirk in Avgust Černigoj. Tržaška revija Arte ga je obširno predstavila leta 1931 z imenom Sessi, toda v oklepaju tudi Sešek. Kot Sessi je kmalu prenehal javno nastopati. Umrl
je po vojni kot načrtovalec ladijskih kabin.
Med najinim povojnim srečanjem je Sešek na moja slovenska vprašanja odgovarjal le italijansko. Bil je vidno zagrenjen in ni iskal naše družbe. Spomin na to prvo in obenem tudi zadnjo javno razstavo pod fašizmom je ocena v dnevniku Edinost in dve fotografiji v mesečniku Naš glas, kjer se vidi Seškovo platno "Marija" z ženskim aktom.
Zamisel prirediti razstavo se je porodila na Sirkovem domu v Križu, ko smo se tam neke sončne nedelje sestali Karlo Kocijančič, urednik revije Naš glas, Albert Širok, plodni ocenjevalec kulturnega dogajanja na Primorskem, in jaz. Dobra riba in teran sta nas kmalu spravila v živahno razpoloženje, da smo se pričeli hudovati nad oblastniki, ki so vedno huje omejevali javno zbiranje Slovencev. Pa se ti domisli Sirk: kaj, če bi jih prelisičili s prirejanjem slikarskih razstav? Govorica slik je sicer nema, a morejo vseeno uspešno vabiti ljudi k zbiranju. Petega junija leta 1927 se je res taka razstava, ob obilni udeležbi, odprla v šolskem društvu v stavbi pošte pri Sv. Ivanu. A ne za dolgo. Po treh dneh jo je ukazal zapreti tamkajšnji karabinjerski marešalo. Z nekaj desetin metrov oddaljene postaje je pač videval, kako so jo Slovenci nepretrgoma obiskovali od devetih zjutraj do šestih zvečer...
MILKO BAMBIČ
Drevi bo v PDG premiera Machiavellijeve komedije
V solkanski gledališki dvorani bo drevi ob 20. uri ansambel Primorskega dramskega gledališča uprizoril Mandragolo v režiji Georgija Para
Revija Sotočja zajema celoten primorski prostor
Literarni val, ki ga je pred nedavnim vzvalovila kulturna revija Sotočja na Tolminskem, je s tretjo številko pljusknil vse do Koprskega. Medtem ko so se v prvih dveh številkah revije predstavili izključno avtorji s Tolminskega in iz Beneške Slovenije, se je krog sodelavcev revije v zadnji številki razširil tudi na mlade ustvarjalce z Obale. Ta povečan obseg je v spremni besedi poudarila Francka Ši-ljar-Rot. »Ljubitelji domače in zamejske slovenske besedne ustvarjalnosti
se ponovno srečujemo z večino ustvarjalcev iz prejšnjih številk in spoznavamo njihovo zorenje in rast. Njihova zvestoba pomeni, da so zavezani lepoti in ustvarjanju, da morajo pisati, da so mogoče poklicani za umetnike. Vznemirljivo je vedno srečanje z novimi avtorji, domačimi in drugimi. Govori nam o volji ustvarjati in ustvarjalno sodelovati,« je še zapisala Francka Šiljar-Rot.
V tretji številki revije Sotočja, ki jo izdaja Zveza kulturnih organizacij Tolmin, so objavljena pesemska in prozna besedila in dramski odlomek, med eseji pa je objavljen prispevek o umetniški besedi na Tolminskem v preteklosti. Iz Beneške Slovenije so svoje poezije prispevali Adriano No-acco, Andreina Trusgnach in Silvana Paletti.
Na Japonskem na zadnji veleslalomski preizkušnji v tej sezoni za svetovni pokal
Švicarka Vreni Schneider pred Matejo Svet
SHIGA KOGEN — Ženska garnitura belega cirkusa je na Japonskem končala tekmovanja v veleslalomu. Zmaga v zadnji preizkušnji je šla Švicarki Vreni Schneider, velik uspeh pa je dosegla Mateja Svet, ki je osvojila drugo mesto in z njim tudi dokončno drugo mesto na posebni lestvici za to disciplino!
Schneiderjeva je bila premočno prva že po prvi vožnji. Prednost cele sekunde nad Matejo Svet ji je omogočala lagodnejšo in varnejšo vožnjo med drugim spustom. Boljši od nje sta bili v drugi preizkušnji Christine Meier in Francozinja Qu-ittet, ki pa nista mogli spraviti z drugega mesta niti jugoslovanske smučarke.
Zanesljiva prednost Mateje Svet po prvi vožnji je tudi njej narekovala previdnejšo vožnjo, ki se je obrestovala v obliki dveh drugih mest. Drugo mesto na lestvici za veleslalom svetovnega pokala je za Sveto-vo važen uspeh in potrjuje njeno vlogo ene prvih smučark na svetu.
VRSTI RED VELESLALOMA
1. Schneider (Švi.) 2'22"57; 2. Svet (Jug.) 2’23"34; 3. Meier (ZRN) 2'23"89; 4. Walliser (Švi.) 2'24"27; 5. Gerg (ZRN) 2'24"36: 6. Ouittet (Fr.) 2'24"43; 7. Bura (švi.) 2'24"75; 8. Wac-hter (Av.) 2'25"27; 9. McKinney (ZDA) 2'25'62; 10. Chedal (Fr.) 2'26"09.
KONČNA LESTVICA VELESLALOMA ZA SP
1. Schneider 165 točk; 2. Svet 106; 3. Walliser 87; 4. Maier (Av.) 60; 5. VVachter 59; 6. Merle (Fr.) 55; 7. Ouittet 35; 8. Gerg 34; 9. Hacher (ZRN) 32; 10. Salvenmoser (Av.) 31.
Na lestvici za svetovni pokal seveda vodi Schneiderjeva, ki si je prestižno trofejo že predčasno zagotovila. Za njenimi 351 točkami je na drugem mestu rojakinja VValliser, ki jih ima 261. Sledijo Figinijeva (248), Merle (206) in Mateja Svet, ki je na 5. mestu s 154 točkami.
Christine Meier, Vreni Schneider in Mateja Svet (na desni) praznujejo prva mesta na zadnjem veleslalomu SP	(Telefoto AP)
Zimska univerziada v Sofiji
Bergantu zlato v veleslalomu
SOFIJA — Na zimski univerziadi je Jugoslavija osvojila še drugo zlato kolajno po zaslugi Klementa Berganta, ki je bil prvi v veleslalomu. Uspeh Berganta je dopolnil Urban Planišek, ki je bil četrti. Bronasto kolajno je Planišek »zgrešil« za samo 16 stotink sekunde.
Italijan Giorgi je zasedel 7. mesto, njegova zamuda za Bergantom je znašala dobre 3 sekunde.
Na univerziadi, ki predstavlja propagandno akcijo Bolgarije za pridobitev organizacije zimskih OI, so včeraj izvedli tudi smučarski tek na 15 km s klasičnim slogom in biatlonsko preizkušnjo na 20 km.
V obeh primerih so slavili tekmovalci ČSSR. V teku je zmagal Martin Janduček s prednostjo več kot 2 minuti nad rojakom Lisicanom, v biatlonu pa je bil prvi Jan Matušek, ki je premagal bolj znanega sovjetskega predstavnika Recova za dobro minuto.
Glede organizacije OI velja omeniti, da je Sofija startala že na izvedbo za leto 1992, pri odločilnem glasovanju pa se je nekaj glasov nepredvideno razpršilo in Bolgari bodo morali čakati drugo priložnost.
Sinoči v kvalifikacijski skupini 5 za nogometno SP v Italiji
Platinijevi varovanci spet izgubili
Finalna skupina košarkarskega pokala prvakov
Spet polom Scavolinija
Škotska - Francija 2:0 (1:0)
GLASGOW — Francija si je s porazom na Škotskem verjetno dokončno zapravila možnost, da bi prihodnje leto nastopila na SP v Italiji. Dva gola Škota Johnstona (v 28. in 53. min.) sta spravila na kolena moštvo, katero je pred kratkim »prevzel« v varstvo Platini, ki je bil svoj čas glavna osebnost pri sicer kratkem vzponu francoskega nogometa.
Ne glede na SP v Mehiki, je Francija zadnjič zmagala na tujem že daljnega leta 1984 in še to proti več kot skromnemu Luksemburgu.
Preuranjeno je sklepati kakšne posledice bo imel poraz za Platinija, ki bi utegnil brez velikih motivacij morda celo sam zapustiti vodstvo državne reprezentance.
Po sinočnjem srečanju v Glasgo-wu imata sedaj Škotska in Jugoslavija največje možnosti za končno
uvrstitev na prvi dve mesti, ki pelje-								LESTVICA					
ta v Italijo.							Anglija	2	l	i	0	2:0	3
							Švedska	2	1	i	0	2:1	3
	LESTVICA						Poljska	1	l	0	0	1:0	• 2
Škotska	4	3	1	0	8: 4	7	Albanija	3	0	0	3	1:5	0
Jugoslavija	3	2	1	0	8: 3	5							
Francija	4	1	1	2	4: 6	3		SKUPINA 6					
Norveška	3	1	0	2	4: 3	2							0:0
Ciper	4	0	1	3	3:11	1	Madžarska	i - Irska					
SKUPINA 2
Albanija - Anglija 0:2 (0:1)
TIRANA — V svoji drugi kvalifikacijski tekmi za nastop na nogometnem SP je Anglija v Tirani premagala Albanijo in na prvem mestu začasne lestvice dohitela Švedsko. Gola za Angleže sta dosegla Barnes
BUDIMPEŠTA — Na domačem igrišču je Madžarska izgubila lepo priložnost, da bi utrdila svoje drugo mesto na začasni lestvici. Zaradi manjšega števila tekem je še vedno na spisku možnih kvalificiranih ekip, neučinkovitost napada pa skrbi vodstvo ekipe.
LESTVICA
v 16. in Robson v 63. minuti.	Španija	4	4	0	0	10:0	8
Iz te skupine se bo na SP uvrstila	Madžarska	3	1	2	0	3:2	4
prva ekipa, druga pa bo imela mož-	Sev. Irska	5	1	1	3	3:7	3
nost dodatnih kvalifikacijskih te-	Irska	3	0	2	1	0:2	2
kem.	Malta	3	0	1	2	2:7	1
Nashua - Scavolini	94:69
DEN BOSCH — S sinočnjim porazom na Nizozemskem proti domači ekipi Nashue so se italijanski prvaki Scavoli-nija tudi dokončno poslovili od mtin-chenskega finala, na katerem bodo nastopile prve štiri ekipe te finalne skupine.
Drevi pa bo v Solunu domači Aris igral proti splitski Jugoplastiki. Domačini, ki _med drugim uvrščajo slavnega Galisa, so v tem srečanju favoriti.
Lotrič peti na Švedskem
STOCKHOLM — Jugoslovanski skakalec Rajko Lotrič je na včerajšnji tekmi za svetovni pokal na Švedskem osvojil peto mesto, kar je dosedanja najboljša uvrstitev v tej sezoni. Na 70-metrski skakalnici je po pričakovanju zmagal Vzhodni Nemec VVeissflog pred Fincem Nikkolo in Švedom Boklovom, odličen četrti pa je bil Italijan Lunardi.
Pariz - Nica: Bezault prevzel vodstvo
PARIZ — Mladi francoski kolesar Lau-rent Bezault, ki prvo leto nastopa med profesionalci, je prevzel vodstvo na začasni lestvici po tretji etapi dirke od Pariza do Nice.
Finec Letho pri Ferrariju
MARANELLO Avtomobilska hiša Ferrari je najela finskega pilota Jyrkijar-vija Letha za preizkušanje svojih vozil. Letho ima samo 23 let in je že štiri leta med boljšimi hitrostniki na Finskem, v dirkah formule 3 pa je osvojil več zmag tudi v evropskem merilu.
»Plavi« boljši od Italije
ZAGREB — V prijateljski vaterpolski tekmi je v bazenu Mladosti Jugoslavija tesno s 13:12 premagala Italijo. Kljub temu da je bila tekma brez posebnih agonističnih motivacij, sta obe ekipi predvajali lepo igro. Posebno učinkovita sta bila pri Jugoslaviji Milanovih in Bu-kič, ki sta dala vsak po 5 golov. Pri Italijanih je bil najboljši strelec Porzio s 3 goli.
Polfinale jugoslovanskega nogometnega pokala
Domačina s težavo
Na zadnjih smučarskih tekmovanjih
Naši dosegli nekaj odličnih rezultatov
Včeraj so odigrali prvi polfinalni tekmi jugoslovanskega nogometnega pokala in v obeh za las ni prišlo do velikega presenečenja.
V Mostarju je domači Velež premagal le z 1:0 (0:0) Rudarja iz Ljubije, ki nastopa v republiški ligi.
Pred komaj 4.000 gledalci so se morali Veleževi nogometaši krepko namučiti, da so strli odpor gostov, saj so zmagoviti zadetek dosegli le v 82. minuti s Tuce-jem z enajstmetrovke. Čez 14 dni v Ljubiji bo Veleževe nogometaše čakala gotovo težka naloga.
Tudi Partizan iz Beograda bo imel v povratnem srečanju v Sabcu z Mačvo nelahko delo. Včeraj so namreč Partizanovi nogometaši zmagali le z 2:1 (2:1). Oba zadetka za Partizana je dosegel Sče-povič v 20. in 31. minuti, medtem ko je za goste že v 7. minuti povedel z enajstmetrovke Grujič.
Sovjet Belanov bo igral v Italiji
MOSKVA — 29-letni sovjetski nogometaš Dinama iz Kijeva in državne rep-
rezentance Igor Belanov je izjavil, da bo s prihodnjo sezono nastopal v enem od italijanskih prvoligašev.
Danelutti (Triestina) izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v C-l ligi med drugim za eno kolo izključila tudi Dane-luttija (Triestina). V tej ligi pa je bil izključen kar za 6 kol nogometaš Lucche-seja Riccitelli, ki se je nesramno obnašal do občinstva.
V	A ligi so bili izključeni za dve koli Albiero (Como), za eno kolo pa Bergomi (Inter), Enzo (Lecce), Oddi (Roma), Piova-nelli in Cavallo (Piša), Fontolan (Ascoli), Limido in Agostini (Česena), Pari in Ce-rezo (Sampdoria) in Fusi (Napoli).
V	B ligi je dobil prepoved igranja za dve koli Boliš (Monza), za eno kolo pa Baldacci in Tarantino (Licata), Bruniera (Ancona), Cossaro (Bari), Castagnini (Co-senza), Iacobelli (Empoli), Roselli (Sam-benedettese) in Sasso (Reggina).
Slovenski zamejski smučarji in smučarke so dosegli na zadnjih tekmovanjih nekaj odličnih uspehov.
V	Sappadi je bil tridnevni finale za kategorije dečkov in deklic ter naraščajnikov in naraščajnic, ki so se pomerili v superveleslalomu, slalomu in veleslalomu. Uvrstitve so bile zelo dobre ne samo v pokrajinskem, ampak celo v deželnem merilu.
V	moški konkurenci sta najboljši uvrstitvi dosegla Robert Renčelj (Devin), ki je bil v pokrajinskem merilu drugi v superveleslalomu in tretji v veleslalomu ter Marko Šuber (Brdina-MZSTE Hobles), ki je bil tretji v slalomu.
Med dekleti je bila ponovno najboljša Frančiška Rapotec (Breg), ki je bila četrta v veleslalomu in peta v superveleslalomu, medtem ko zaradi nesporazuma z žirijo ni nastopila v drugem spustu slaloma. Dobro so svojo nalogo opravili tudi ostali, ki so skoraj vsi dosegli v vseh treh disciplinah prvo deseterico na pokrajinskih lestvicah in še posebno Kristjan Volpi (Brdina-MZSTE Hobles), ki je bil tretji v slalomu.
V	Forniju di Sopra pa so v velesalo-mu tekmovali baby sprint ter miški in miške z razširjeno konkurenco tudi smučarjev in smučark iz Veneta. Tokrat so bili rezultati nekoliko slabši od tistih, ki smo jih bili doslej navajeni, vendar gre podčrtati, da je temu botrovala smola na progi in pa dejstvo, da so nekatere smučarke nastopile kljub še neozdravelim poškodbam. Najboljšo uvrstitev je tokrat dosegla Martina Kufersin (Brdina-MZSTE Hobles), ki je bila šesta v pokrajinskem merilu. Med prvo deseterico pa sta se uvrstili še Karin Mezgec JSPDT-MZSTE Hobles) in Jasmina Strekelj (Brdina-MZSTE Hobles).
Gornji rezultati kažejo na kvalitetni skok, ki so ga naredili slovenski smučarji in smučarke. Zaradi tega nas verjetno niti toliko ne preseneča, vendar smo nanje ponosni. Velikega priznanja je bil deležen Robert Renčelj (SK Devin), ki je bil uvrščen v deželno reprezentanco, ki bo nastopila na igrah Alpe Jadran.
V	nedeljo pa čaka zamejsko smučanje tržaško prvenstvo, ki bo v Sappadi in od katerega si lahko obetamo marsikatero uvrstitev na zmagovalni oder.
Včeraj na atletskem mitingu v Atenah
Kingdom izenačil svetovni rekord
ATENE — Na atletskem dvoranskem tekmovanju je Američan Roger Kingdom izenačil svetovni rekord v teku na 60 m čez ovire s časom 7 ’36. Pred dnevi je isti atlet zmagal na SP v Budimpešti s časom 7"45.
Kingdom je že dalj časa vodilna osebnost v hitrih tekih čez ovire. Lani je na-primer zmagal tudi na OI v Seulu, med poletjem pa je v visokogorskem športnem središču na Sestriersu kot drugi človek v zgodovini atletike pretekel 110 m čez ovire v manj kot 13 sekundah.
Francis proti »razorožitvi«
TORONTO — Pred kanadsko vladno komisijo se nadaljuje preiskava o dopingu med kanadskimi športniki. Ponovno se je moral »zagovarjati« trener Bena Johnsona Francis, ki ni bil posebno navdušen nad predlogom, da bi se Kanadčani enostransko odpovedali dopingu.
Francis je povedal, da se danes vrhunske rezultate lahko doseže samo z dopin-
gom in da ne vidi razloga, zakaj bi se kanadski športniki ne smeli več boriti za vodilna mesta na svetu.
Po Francisovem mnenju je bila Johnsonova zmaga na OI povsem zaslužena. Prvič, ker je bil prvi v skupini »turbo« atletov in drugič, ker bi z enakim naskokom zmagal, tudi če bi vsi nastopili brez prepovedanih pripomočkov.
Dane Korica brani svoje
BEOGRAD — Zvezni selektor jugoslovanske atletske reprezentance Dane Korica je ostro protestiral proti urednikom televizijskega dnevnika, ki je označil jugoslovanski nastop na dvoranskem SP v Budimpešti kot katastrofalen.
Korica je omenil, da je bil nivo prvenstva sploh slabši in da so tudi mnogi svetovni rekorderji dosegli relativno malo. Skromno jugoslovansko predstavništvo je doseglo dve četrti mesti. Posebno razveseljiv je bil tehnični izkupiček za Biljano Petrovič v skoku v višino.
Aleksander Zacchigna (SK Devin-MZSTE Hobles)
REZULTATI
(V oklepaju deželna uvrstitev. Na žalost manjkajo dokončni rezultati veleslaloma za kategorije deklic ter naraščajnikov in naraščajnic, ker jih organizator do trenutka, ko poročamo, še ni posredoval.
DEKLICE
SUPERVELESLALOM: 7. (24.) Valentina Šuber (Brdina-MZSTE Hobles).
SLALOM: 6. (19.) Valentina Šuber (Brdina-MZSTE Hobles).
NARAŠČAJNICE
SUPERVELESLALOM: 5. (10.) Frančiška Rapotec (Breg); 8. (21.) Klavdija Ferluga (Brdina-MZŠTE Hobles).
SLALOM: 8. (21.) Klavdija Ferluga (Brdina-MZSTE Hobles).
NARAŠČA INIKI
SUPERVELESLALOM: 2. (3.) Robert Renčelj (Devin), 7. (22.) Marko Šuber, 11. (37.) Kristjan Volpi (oba Brdina-MZSTE Hobles), 12. (40.) Erik Tence (Mladina-MZSTE Hobles).
SLALOM: 2. (6.) Marko Šuber, 3. (11.) Kristjan Volpi (oba Brdina-MZSTE Hobles), 5. (25.) Erik Tence (Mladina-MZSTE Hobles).
BABY SPRINT
VELESLALOM: 9. (16.) Karin Mezgec, 11. (19.) Fjona Mezgec (obe SPDT-MZSTE Hobles), 13. (24.) Anja Štrekelj (Brdina-MZSTE Hobles).
MIŠKI
VELESLALOM: 12. (78.) Peter Furlan (SPDT-MZSTE Hobles).
MIŠKE
VELESLALOM: 6. (46.) Martina Kufersin, 7. (48.) Jasmina Štrekelj (obe Brdina-MZSTE Hobles). (K. G.)
Mladinske igre
Nadaljujejo se boji v rokometu
Kot smo že poročali, so se na žensk1? rokometno prvenstvo prijavile le šW ekipe, od katerih tudi Kosovel in C1-ril-Metod.
Svetoivanske dijakinje so po poraz proti Kosovelu včeraj klonile tudi šo Stuparich, 20. t. m. pa se bodo v teku> s šolo Rittmaier borile za tretje mest Q Isti dan bo tudi srečanje za prvo meS med Kosovelom in šolo Stuparich. . STUPARICH - CIRIL METOD , CIRIL METOD: Rojac, Švara, Baibfj Čok, M. in P. Krapeži, Fatman, Gab ni, Jugovac, Legovič, Lorenzi, Fak) Jurkič.
V moški kategoriji pa so, kot poročali, prvo mesto v svoji iz*°U/0-skupini osvojili dijaki openskega h sovela, katere čaka 14. t. m. polhu
4. zimske igre Alpe-Jadran m Gorenjskem
Preko 600 udeležencev
V jadralnem razredu finn
Dobre možnosti Rogatca za SP
Na prvi od dveh selekcijskih regat v Genovi za nastop na jadralnem svetovnem prvenstvu v razredu finn je član Tržaškega pomorskega kluba Sirena Lorenzo Bogateč zasedel po treh preizkušnjah (četrta je odpadla) 18. mesto na absolutni lestvici in sedmo med italijanskimi tekmovalci, kar mu daje dobro izhodišče za nastop v osemčlanski reprezentanci za SP.
Tekmovanje v Genovi je bilo mednarodnega značaja, saj so se ga udeležili tudi jadralci iz Danske, obeh Nem-čij in Avstrije, skupno pa je nastopilo 45 tekmovalcev. Zmagal je Avstrijec Spitza-uer, drugi je bil Zahodni Nemec Schmid, tretji pa Italijan Passoni iz Anzia.
Štiridnevno prireditev so vseskozi označevale težke vremenske razmere, saj je pihal močan veter s hitrostjo tudi do 18 m na sekundo, morje pa je bilo zelo razburkano. Takšne razmere ponavadi ustrezajo predvsem tekmovalcem z večjo telesno maso, kar pa ni primer Bogatca. Tako se je moral naš tekmovalec v posameznih preizkušnjam zadovoljiti z enim 20., 21. in 17. mestom, kar mu je prineslo končno 18. mesto.
Druga, odločilna selekcijska regata za SP bo od 16. do 22. marca na Gardskem jezeru.
Četrte mladinske zimske igre Alpe-Jadran bodo od 11. do 13. marca na Gorenjskem in sicer v Kranjski gori, Planici, na Jesenicah in Bledu. Letošnja udeležba 616 športnic in športnikov kaže, da je ta pobuda naletela na primerno odmevnost v deželah alpskega loka.
Kot so povedali na tiskovni konferenci se bodo četrte izvedbe iger udeležili smučarji, skakalci in hokejisti iz 12 dežel. To so Bavarska, Furlanija-Julij-ska krajina, Gyorn-Sopron, Hrvatska, Koroška, Lombardija, Zgornja Avstrija, Salzburg, Štajerska, Tridentinska-Zgornje Poadižje, Veneto in Slovenija.
Številna prisotnost športnikov obmejnih dežel bo zagotovila tudi kakovost izvedbe iger, ki bodo zaradi pestrosti programa potekale v štirih različnih krajih Gorenjske. Mladi iz dvanajstih dežel bodo namreč tekmovali v slalomu in veleslalomu (in kombinaciji), posamičnih tekih na smučeh in v štafetah, hokeju in smučarskih skokih. Le-ta je disciplina, ki so jo izbrali gostitelji, kakor je to zapisano v pravilniku mladinskih iger Alpe-Jadran. Lani, na primer, ko so se igre odvijale na Piancavallu, so kot dodatno disciplino izbrali zimski biatlon.
O kakovosti teh iger, na katerih bodo nastopili številni obetavni špor-
tniki, pričajo imena nekaterih dosedanjih udeležencev, ki so se že po nekaj letih proslavili na najvišjih ravneh. Med vsemi bi omenili smučarki Ulrike Maier in Katjušo Pušnik, ki danes sodita v sam svetovni vrh alpskega smučanja.
Zimske športne igre Alpe-Jadran so se pred sedmimi leti pričele v Auron-zu, tri leta kasneje so jih organizirali v Beljaku, pred dvema letoma pa so bile na Piancavallu.
SPORED IGER ALPE-JADRAN
V	soboto, 11. marca: 11.30: začetek tekmovanj v hokeju na Jesenicah in Bledu; 20.00: slovesno odprtje iger pri hotelu Larix v Kranjski gori; 21.00: družabno srečanje.
V	nedeljo, 12. marca: 8.00: hokej na Jesenicah in Bledu; 9.00: slalom (1. vožnja) v Podkorenu; 10.00: tek na smučeh v Ratečah; 12.00: slalom (2. vožnja) v Podkorenu; 20.30: družabno srečanje.
V	ponedeljek, 13. marca: 8.00: finalne igre hokejskega turnirja na Jesenicah in Bledu; 9.00: smučarski teki v Ratečah; 10.00: veleslalom v Podkorenu; 11.00: smučarski skoki v Planici; 14.30: slovesna razglasitev rezultatov in zaključek iger. Rum pAVŠIČ
Na rednem kontrolnem tekmovanju gimnastičark ŠD Dom
Priprava za bližnje preizkušnje
Konec prejšnjega tedna so imele pripadnice Domove sekcije za športno ritmično gimnastiko v telovadnici go-riškega Kulturnega doma svoje redno kontrolno tekmovanje.
Najprej so nastopile deklice 2. selekcije (letnik 1977-78-79). Tekmovale so v neobveznih vajah z rekviziti (z žogo, obročem, kolebnico in trakom).
IZIDI: 1. Denise Tomažič (36,55 točk), 2. Michela Korečič (35,75), 3. Katja Ouerin in Xenia Gugliatti (35,60), 5. Marta Komac (23,05).
Naslednjega dne so tekmovale deklice 1. selekcije B skupina (letnik ‘980-81). Tekmovale so v prosti vaji in v obvezni vaji s kolebnico.
. IZIDI: 1. Anja Figelj, Tanja Galizia
Valerija Komac (9.80 točk), 4. Maja Kragelj (9.75), 5. Margherita Bello (p-65), 6. Claudia Manzullo in Katja Stekar (9.60), 8. Margot Tomažič (9.35).
Deklice 1. selekcije A skupina (let-hlk 1982-83) so tekmovale v prosti vaji.
IZIDI: 1. Chiara Cej (9.80 točk), 2. Eleo-nora Castaldo (9.50), 3. Diana Briško in Miky Koren (9.40), 5. Katja Bresciani, Erika Štekar in Giada Princi (9.30).
Žal zaradi bolezni ali drugih obveznosti niso tekmovale vse deklice, ki sodelujejo pri športni ritmični gimnastiki. Naslednje tekmovanje, na katerem bodo nastopila Domova dekleta, bo že 23. marca, ko se bodo pomerila za rdečo-belo kolebnico ŠZ Dom.
V tem času se bodo začela tekmovanja tudi za fante, člane skupine za orodno telovadbo. Prvo tekmovanje bo dvoboj v preskokih s prožnim platnom, ko se bodo pomerili z vrstniki osnovne šole iz Solkana.
(Mija Ušaj-Češčut)
Zadovoljiv zaključek turnirja v biljardu
Te dni se je v Dolini zaključil turnir v športnem biljardu. Turnirja sta se udeležili skupini amaterjev, ki »treni-
rata« na biljardnih mizah v dolinski gostilni Pri studencu in v baru Fabio & Claudio na Ul. Battisti. Na finalni tekmi je Benetti premagal Vodopivca in tako osvojil prvo mesto, tretjo nagrado si delita Cisera in Maggi. Na peto mesto tega notranjega turnirja so se uvrstili Slavec, Conticello, Starec in Carli.
Uspeh novogoriških smučarjev
Prejšnjo nedeljo je potekalo na Soriški planini smučarsko tekmovanje v veleslalomu za pokal Coca cola za mlajše in starejše pionirke in pionirje. Tekmovanja, na katerem nastopajo najboljši mladi smučarji iz Slovenije, so se udeležili tudi predstavniki Smučarskega kluba iz Nove Gorice, ki so dosegli zelo dobre rezultate. Med mlajšimi pionirji je zmagal Tomaž Šuligoj (SK Nova Gorica); v isti kategoriji pa se je njegov klubski tovariš Saša Merljak uvrstil na 12. mesto. V ženski konkurenci je Novogoričanka Mateja Mozetič zasedla 4. mesto. (E. Č.)
Nepazljivost drago stane predvsem igralce Gaje
Kot smo že poročali v sobotni napovedi amaterskih nogometnih tekem je goriška pokrajinska nogometna zveza v svojem zadnjem uradnem sporočilu med drugimi disciplinskimi ukrepi tudi strogo kaznovala enajsterici Brega in Gaje, ki igrata v prvenstvu 3. AL. Kot beremo iz uradnega obvestila št. 25 z dne 1. 3. 1989 je na osnovi obstoječih pravil disciplinska komisija nogometne zveze odvzela Bregu in Gaji vsakemu po eno točko, ker se ekipi 26. februarja nista predstavili na igrišče v Dolini, da bi odigrali zaostalo srečanje. Obenem sta ekipi neodig-rano srečanje izgubili z 0:2.
Kako je do tega ukrepa prišlo smo se pozanimali pri goriški pokrajinski nogometni federaciji, ki je letos pristojna za skupino L 3. lige. Povedali so nam, da sta vodstvi Brega in Gaje pravočasno zaprosili za odložitev derbija 15. kola, na katero je zveza pristala. V uradnem obvestilu št. 21 z dne 1. 2. 89 pa je na strani 2, pod črko C, zveza sporočila, naj bi zaostalo srečanje odigrali 26. 2. 89 ob 15. uri v Dolini. Tega dne pa je v Dolino prišel le sodnik, ki je čakal ekipi (kot predvideva pravilnik) 45 minut. Ker pa igralcev Brega in Gaje ni bilo na spregled je odšel in sestavil zapisnik, na podlagi katerega je v skladu z obstoječim pravilnikom ukrepala disciplinska komisija.
Če nas spomin ne vara je to prvič, da se kaj takega zgodi našim klubom in zato smo se obrnili do predstanvi-kov teh naših društev, da bi zvedeli, kako je lahko prišlo do tako hudega spodrsljaja.
Stani Kalc (predsednik Gaje): »Vsi se verjetno dobro spominjate, da je v mesecu januarju razsajala kitajska gripa, ki ni prizanesla niti našim nogometašem, veliko pa je bilo tudi poškodovanih, tako da nam ni uspelo spraviti na igrišče 11 nogometašev. Z res športno potezo Brega, ki nam je takoj priskočil na pomoč, smo zaprosili nogometno zvezo za odložitev derbija (ta je možna, le če nasprotnik pristane). Zveza je seveda na to pristala in odtlej smo čakali, da nam bo sporočila datum zaostalega srečanja. Priznati sicer moram, da smo popolnoma spregledali uradno obvestilo št. 21, v katerem je zveza določila datum zaostalega derbija. Možnosti, da bi zveza preklicala ukrep, je malo, vseeno pa mislimo proti tej odločitvi narediti priziv. Gre namreč kar za tri izgubljene točke in ker smo do pred tem ukrepom bili še v boju za napredovanje, je to precej prizadelo ekipo. Že v nedeljo proti
Vermeglianu je Gaja igrala zmedeno in nemotivirano.«
Igor Čuk (odbornik Brega): »Čeprav uradnega obvestila nisem še_ prebral smo si ta ukrep pričakovali. Že na dan, ko bi morali igrati zaostalo tekmo, smo zvedeli, da nas je na igrišču čakal sodnik. Povedati sicer moram, da uradnega obvestila št. 21 na žalost nismo dobili. Po vsej verjetnosti se je zataknilo nekje na pošti ali pa je izginilo neznano kam. Seveda to ni utemeljen izgovor, kajti nogometna pravila so jasna: glede disciplinskih kot vseh ostalih ukrepov velja uradno obvestilo, ki je razobešeno na oglasni deski v uradih nogometne federacije. Ko smo bili odvisni od tržaške federacije, je bilo to bolj enostavno. Zvezi nimam kaj očitati, saj smo sami krivi tega. Zato bomo na prvem sestanku odločili, ali sploh narediti priziv. Sicer pa naš položaj na lestvici letos ni rožnat in z eno točko (ostali bi si morali šele priboriti na igrišču) bi se v bistvu tudi ne izboljšal.
Kot je razvidno gre torej za dokaj nenavaden primer, da sta obe ekipi hkrati spregledali uradno obvestilo nogometne federacije. Kako se bo vse to končalo, je težko napovedati. Društvi imata možnost, da v teku 10 dni vložita priziv na Disciplinski odbor, nato pa še na Prizivno sodišče CAF.
B. RUPEL
obvestila
TPK SIRENA
vabi člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 11. t.m., v pomorskem sedežu (Miramarski drevored 32) ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju. Dnevi red: nagrajevanje in priznanja; poročila odbora; razprava in razno; poročilo nadzornega odbora in razrešnica odboru; volitve.
SK BRDINA
obvešča, da bo v nedeljo, 12. t. m., ob tržaškem prvenstvu izlet v Sappado. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 131.
SK DEVIN
priredi 12. marca smučarski izlet v Sappado. Informacije in vpisovanja na sedežu društva še danes od 20. ure dalje v osnovni šoli v Cerovljah ali na tel. št. 200236.
ŠZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 12. marca, na 15. zimski vzpon na Snežnik, ki ga organizira pobrateno planinsko društvo Snežnik. Prevoz zagotovljen s kombijem. Za informacije Viktor Stopar, tel. 226283 ali Bruno Škerk, tel. 200236.
Lokostrelstvo v Tolmeču
Zmagi Baradela in Ferlatove
Franko Baradel
dn,Aanice in člani lokostrelskega z Va Naš prapor Sirion nadaljujejo telPehi. V nedeljo so na dvoranskem ču ™°Vanju na razdalji 18 m v Tolme-skju , rdili, da prednjačijo v mladin-» kategorijah.
485 t začetniki je Franko Baradel s Žotti , kami zasedel 1. mesto, Ivan dinj/ (389) pa je bil drugi. Med mla-Perj arni se je tokrat izkazala Zdenka sv0jj V Ki je s 536 točkami zmagala v stili .Kategoriji, na 2. mesto se je uvr-V6s ^onja Makuc (461), 3. pa je bila vna Lutman (458).
Nra§ eKipni mladinski konkurenci je Kutm?raP.or Sirion v postavi Ferlat, stopnj-K in Makuc zasedel najvišjo cKo na zmagovalnem odru.
v°v °dbor društva Silenzioso
^ržaJj^šnjih dneh je bil na sedežu Klachi6 ustanove gluhonemih v Ul. hov , avelli 15. redni občni zbor čla-Trsta ^or*;ne9a društva "Silenzioso" iz Uji 0^..na katerem so obnovili doseda-rU So.J °dbor društva. V novem odbo-dolfp j^ario Zimolo (predsednik), Ro-Kraipa^rini (podpredsednik), Andrea 3ajničarp ain'K). Irene Petrovčič (bla-
j(0VaieaijKa), Patrizio Deancovich (sve iii
6 Sluhonemih.
t ariniril ln arhitekt Angelo Guido tahoVp ,or predstavnik državne us-
w
Pred dnevi se je v štandreškem Domu Andreja Budala odvijal namiznoteniški turnir, ki ga je organiziral rekreacijski odsek KD Oton Zupančič. Več kot 40 udeležencev iz raznih krajev Goriške in Nove Gorice je potrdilo priljubljenost te športne panoge, posebno med šolsko mladino, ki se je polnoštevilno odzvala pobudi.
V moški konkurenci je končno zmago slavil domačin David Mučič, ki je v odločilnem dvoboju premagal Marka Lutmana, tretji je bil Boris Nanut. Med ženskami pa je zmagala Franka Mikluš z Oslavja, ki je premagala Marto Koren, tretja pa je bila Loreta Mikluš.
Po dvobojih za zeleno mizo je bilo nagrajevanje, med katerim so prireditelji najavili še turnir dvojic, ki se bo pričel danes, 9. marca, ob 19. uri, prav tako v Domu Andreja Budala. Kdor se želi udeležiti pobude štandreških rekreativcev, naj se zglasi pri Valterju Nanutu (tel. 21-852), Davidu Mučiču (83-271) ali Bojanu Makucu (20-734).
Skupina deklet, ki se je udeležila štandreškega turnirja
Med dvema ognjema ŠŠT
Znane uvrstitve od 5. do 9. mesta
V Borovem športnem centru so v soboto odigrali štiri srečanja v igri med dvema ognjema, ki so veljala za osnovnošolsko olimpiado. Srečanja so odločala o končni uvrstitvi od petega do zadnjega mesta in o določitvi finalistov.
Ker bosta šoli Finžgar in Ribičič svoje srečanje opravili kasneje, lestvica še ni popolna. Vsekakor se bo združena ekipa Kette-Grbec borila za prvo mesto, Gregorič-Stepančič za tretje, nato pa imajo: 5^ mesto Milje, 6. Bazoviški junaki, 7. Župančič, 8. Milčinski in 9. Širok.
Sobotni izidi so bili taki: Milčinski -Širok 2:0, Župančič - Širok 2:0, Milje -Bazoviški junaki 2:1, Kette-Grbec -Gregorič-Stepančič 2:0.
Mali finale bo na sporedu po atletskem troboju, veliki pa na dan nagra-
	nase j	jore /	n ljudje - nase gore m ljudje - nase (i	love	m	ljudje				
Jutri občni zbor tržaških planincev
Jutri ob 20. uri (ob 19. v prvem sklicanju) bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 35. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva Trst, ki slavi prav letos 85-letnico ustanovitve. Predsednik Lojze Abram in drugi odborniki ter načelniki raznih odsekov bodo podali poročila o opravljenem delu, ki je bilo v zadnjem letu še posebno bogato, pa tudi načrte za novo sezono, za katero je bil že izdelan intenziven program izletov. Občnega zbora se bodo udeležili tudi predstavniki številnih drugih planinskih društev iz sosednje Jugoslavije, s katerimi SPDT vzdržuje tesne odnose prijateljskega sodelovanja. Skupščina tržaških planincev se bo seveda zaključila z izvolitvijo novega odbora, ki ga letos prav zaradi zelo
bogatega delovanja nameravajo nekoliko razširiti.
Zimski pohod na Snežnik
Tudi člani SPDT se bodo udeležili že tradicionalnega zimskega pohoda na Snežnik, ki ga vsako leto priredi PD Ilirska Bistrica. Tržaški planinci se bodo zbrali v nedeljo, 12. t. m., ob 6.45 na Trgu Ulpiano pred sodiščem, četrt ure kasneje pa pred spomenikom v Bazovici, od koder bodo z osebnimi avtomobili krenili do Ilirske Bistrice, od tam pa z avtobusi do Sviščakov. Izlet vodi Mario Milič, ki je na razpolago za morebitne informacije (tel. 229258). Čeprav je vreme pri nas že spomladansko, je na Snežniku še precej snega, zato se priporoča zimska oprema.
Prejšnjo nedeljo pa so bili člani SPDT ob krasnem vremenu na Vremščici, medtem ko se je druga, manjša
skupina udeležila zimskega pohoda po Vojkovi poti na Nanos. Ob tej priložnosti je član SPDT Peter Milič prejel bronasto priznanje za trikratno udeležbo na tem pohodu.
Zimske športne igre bodo 19. marca
Za ljubitelje smučanja bo letošnja sezona ostala bolj slabo zapisana, saj so morali smuči skoraj vso zimo pustiti kar doma. Sedaj , ko je končno snega dovolj (vprašanje pa je, koliko bo trajal, glede na že spomladanske temperature), seveda vsi skušajo nadoknaditi zamujeno. Najbolj zadovoljni so pri smučarskem odseku SPDT, ki so se že resno bali, da bodo morali letošnje športne igre odpovedati.
Kot smo že poročali, bodo torej Zimske športne igre v nedeljo, 19. t.
m., na Zoncolanu v Ravasclettu, kjer so snežne razmere dokaj ugodne. Vpisovanja, tako za tekmovanja kot tudi za avtobusni izlet, so že v polnem teku, zaključila pa se bodo v četrtek, 16. t. m. Kdor se torej želi vpisati, naj se po telefonu javi Devanu Cesarju (tel. 911433) ali Pavlu Fachinu (742488). Naj že zdaj najavimo, da bo odhod avtobusa predvidoma ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano.
Roman Robas o odpravi na Tibet
Predavateljska sezona SPDT se bo nadaljevala v četrtek, 16. t. m., ko bo v Gregorčičevi dvorani gost znani slovenski alpinist Roman Robas, ki bo predaval o prvi slovenski odpravi v Tibet in vzponu na osemtisočak Čo Oju. Predavanje bo seveda opremljeno z diapozitivi. Začetek ob 20.30.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
■H;
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
9. marca 1989
Po uvedbi izrednega stanja se je položaj v Tibetu umiril
Za red skrbijo vojaške patrulje Vsi tujci morajo oditi iz Lhase
PEKING — Po treh dneh spopadov, ki so bili naj hujši v zadnjih treh desetletjih, in uvedbi izrednega stanja se je položaj v tibetski prestolnici počasi umiril. Toda mir je v bistvu le navidezen. Ljudje so se umaknili v hiše, po cestah pa patruljirajo do zob oboroženi kitajski vojaki. Kot je znano, je v spopadih po uradnih trditvah umrlo 11 oseb ( med temi 1 policaj), zahodni turisti pa trdijo, da je bilo mrtvih mnogo več in naj bi se njihovo število gibalo med 30 in 40.
Te podatke je posredovala uradna tiskovna agencija Nova Kitajska, ki poroča tudi o torkovih spopadih, v katerih pa po uradnih trditvah ni bilo žrtev. Po pisanju Nove Kitajske naj bi
se nekaj sto demonstrantov tudi predvčerajšnjim spravilo nad hiše in trgovine Kitajcev v Lhasi ter pozivalo ostale prebivalce, da se jim pridružijo v njihovih zahtevah po odcepitvi Tibeta. Tiskovna agencija tudi trdi, da so bili demonstranti oboroženi, orožje pa naj bi prišlo iz tujine.
Dnevnik China Daily je o dogodkih v Lhasi objavil tudi daljši komentar, v katerem trdi, da so bili demonstranti organizirani, incidente pa naj bi povzročilo »slepo sovraštvo separatistov«, ki tudi preprečuje po trditvah komentatorja kakršenkoli razumen dialog o rešitvi tibetskega vprašanja. Časopis v celoti zagovarja uvedbo voj-
nega stanja, saj naj bi šlo le za odgovor na provokacije demonstrantov, obenem pa tudi izraža željo, da gre le za začasen ukrep, ki ne bo kmalu več potreben.
Dan po uvedbi vojnega stanja pa so vsi tujci v Lhasi dobili obvestilo kitajskih oblasti, da morajo najkasneje do današnjega dne zapustiti tibetsko prestolnico. Kitajska policija je včeraj ponoči tudi dalj časa zasliševala dva zahodna dopisnika, ki sta v Lhaso prispela ob začetku spopadov. Gre za dopisnika agencije Reuter Guya Dinmo-reja in dopisnika londonskega Guardiana Jasperja Beckerja, ki drugače poročata iz Pekinga.
Zebra iz Lego kock
Bryce in Chris si služita kruh z gradnjo živali iz Lego kock. Zebra je res lepa, služba pa prav tako	(AP)
Crotone središče trgovanja z mamili
CROTONE — Po uradnih podatkih ima Crotone, mesto v Kalabriji, žalosten rekord glede razširjenosti uživanja mamil v Italiji. Promet z mamili doseže letno vrednost deset milijard lir, uradno znanih uživalcev mamil, ki se že zdravijo, je 180, toda po trditvah državnega tožilca iz Crotoneja Elia Coste se še najmanj 700 mladih dnevno drogira s heroinom.
V zvezi s to zaskrbljujočo situacijo se je oglasil tudi tamkajšnji župan Giuseppe Vrenna, ki trdi, da se Crotone iz dneva v dan vedno bolj spreminja v pravo mednarodno križišče trgovine z mamili, kar zahteva po njegovem mnenju nujne ukrepe osrednje vlade v Rimu.
Tu je Vrenna mislil predvsem na večjo prisotnost državnega aparata v mestu, ki naj bi dobilo svojo prefekturo in kvesturo s pospešitvijo postopka, da bi Crotoneju priznali status pokrajine. Le na ta način se bo mogoče po njegovem mnenju uspešno boriti proti temu zlu.
Danes je edino Cerkev tista, ki kolikor toliko skrbi za pomoč in zdravljenje narkomanov. Ob izredni razširjenosti uživanja mamil pa se Crotone otepa tudi z najvišjo stopnjo nezaposlenosti v Evropski skupnosti. Ta stopnja znaša kar 34,2 odstotka, kar je več kot trikrat toliko kot znaša državno poprečje (11,2 %), nezaposlenost pa je tudi mnogo večja kot na samem jugu Italije in na Kalabriji, kjer znaša 20 oziroma 26 odstotkov.
Huda afriška lakota
Izmučena mati in hirajoči otrok sta žal simbol hude lakote, ki pesti afriško državo Mozambik, kjer se 12 let civilne vojne pozna na koži sestradanega prebivalstva	(Telefoto AP)
Hibe videoterminalov Nove bolezni v uradu
RIM - Videoterminali (VDT) bodo v prihodnjih letih dokončno osvojili tudi Italijo. Za sedaj jih deluje približno pol milijona, v kratkem pa bi morali preseči milijon enot. Odkar so VDT postali najpomembnejši del pohištva v marsikaterem uradu, se je bistveno spremenilo tudi življenje oseb, ki so zamenjale običajne pisalne stroje z računalnikom.
Organizaciji dela so VDT nedvomno v veliko korist, na slabšem pa so ljudje, ki ves delovni dan buljijo v ekrane nad svojimi elektronskimi tipkovnicami. Zdravniki so ugotovili, da so se z videoterminali pritihotapile v urade tudi neprijetne »bolezni«, ki povzročajo uslužbencem nemalo težav. Gre namreč za sitne in stalne glavobole, pe-šanje vida, mišične bolečine, stres in celo za kožne alergije.
Prav zaradi tega bi morali delodajalci radikalno spremeniti tudi delovne prostore, v katerih bo zagospodoval VDT. Gre namreč za lokacijo luči, za nakup primerne opreme, poleg tega pa še za načrtovanje prostorov, v katerih bosta lahko človek in VDT živela v primerni simbiozi.
Zdravniki bi morali imeti pri tem še posebno pomembno vlogo, saj bi morali preprečiti »šibkim« subjektom delo z videoterminali. Ekranov VDT bi se morali izogibati nosilci očesnih bolezni, od katarakte do glavkoma, strabizem in daltonizem pa sta prav tako nepremostljivi oviri za osebo, ki bi morala sedeti nekaj ur pred video-terminalom. Pri tem pa ne gre pozabiti na živčno izčrpanost, ki se prav tako loteva osebja pred terminalom. Stresu pa menda za zdaj še ni pomoči.
Požar v Franciji terjal 11 žrtev
BELFORT — Močan požar, ki je izbruhnil v neki stari stanovanjski hiši v Belfortu, francoskem mestecu na meji z Nemčijo, je terjal življenje 11 oseb, deset pa jih je bilo hudo ranjenih. Vzroki požara so še nejasni, očitno pa je ogenj presenetil stanovalce, ki so skušali zbežati plamenom tudi tako, da so skočili skozi okno.
Prav skok v prazno je zahteval življenje štirih oseb, ostale pa so umrle zaradi zadušitve. Gasilci so se morali krepko potruditi, da so pogasili požar, ki je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah. Preiskovalci ne izključujejo nobene možnosti, od kratkega stika do eksplozije plinske jeklenke, vendar trdijo, da je bilo poslopje staro in grajeno z materiali, ki so prava vaba za ognjene zublje.
Na sliki (telefoto AP): bolničarja odnašata truplo ene od žrtev silnega požara, ki je včeraj zjutraj izbruhnil v francoskem mestu Belfort
Lani v Mehiki umrlo 30.876 ljudi zaradi okužene vode
CIUDAD DE MEKICO - Zaradi pitja onesnažene vode je lani v Mehiki umrlo 30.876 ljudi. To je sporočilo mehiško ministrstvo za zdravstvo, ki je obenem navedlo, da ta številka odgovarja 10 odstotkom vseh smrti v letu 1988.
Položaj je že tako kritičen, da morajo celo prebivalci mehiškega glavnega mesta prekuhati vodo, če jo hočejo rabiti za prehrano. Zaradi oporečne vode je lani zbolelo skoraj tri milijone ljudi. Od teh je dva milijona dobilo blažje črevesne bolezni, kar 847 tisoč ljudi pa so prizadele razne okužbe z amebami, tifusom in salmonelo. Uradni podatki navajajo, da kar 25 odstotkov mehiškega prebivalstva ne oskrbujejo vodovodi in so torej primorani rabiti okuženo vodo. Resnici na ljubo je voda oporečna tudi v vodovodih. Mehika plačuje torej težak človeški davek zaradi svojega nesmotrnega in prenaglega razvoja, ki ni upošteval kakovost življenja.
Na kopnem je prevroče
Mi se res nimamo kaj pritoževati, v Avstraliji pa je vročina že krepko pritisnila, tako da je skok v valove dobrodošel	(AP)
Zaradi intenzivnega poljedelstva in živinoreje
Erozija pesti Avstralijo
SYDNEY — Beli kolonizatorji so v 200 letih z intenzivno živinorejo in nesmotrnim obdelovanjem obsežnih površin povzročili prekomerno odnašanje plodne prsti, tako da grozi avstralskemu kmetijstvu prava ekološka katastrofa. Dovolj zgovoren je podatek, da odnese erozija za vsak hleb avstralskega kruha 7 kilogramov prsti.
Urad za zaščito tal je objavil podatke za Južni Novi Wales, iz katerih neizpodbitno izhaja, da se bo na desetine milijonov hektarov orne in pašne zemlje v prihodnjih petdesetih letih spremenilo v nerodovitno pustinjo. Že sedaj je položaj kritičen, saj je erozija »načela« kar 38 odstotkov kmetijske zemlje, od teh je 17 odstotkov površin »težje prizadetih«, 48 odstotkov »srednje prizadetih«, 35 odstotkov pa »lažje«.
Zaradi manjšega pridelka in prireje znaša letna škoda 200 milijonov dolarjev (približno 240 milijard lir). Glavna krivca sta pretirana sečnja gozdov in nesmotrna industrializacija v kmetijstvu in živinoreji v zadnjih petdesetih letih. Nasprotno od ruskih step, severnoameriških prerij in južnoameriških pamp je v Avstraliji plast rodovitne prsti precej tanjša in torej podvržena zelo hitri eroziji. Avstralski kontinent sestavljajo namreč najstarejše kristalne kamenine, na katerih je nastala tanka plast hu-
musa, ki je zelo rodoviten, a neobstojen tako kol tropski laterit.
Avstralska zvezna ministra, za primarne dobrJ' ne Micheal Cook in za primarno industrijo John Kerin, sta priznala, da je položaj »pošasten«, sa< vso Avstralijo v bistvu pesti erozija, tako da so s* že ogromne do včeraj plodne površine spremen) v puščavo, kjer ne raste niti najbornejša trava. lovili so se tudi vsi napori osrednjih oblasti, do o zasebniki z zaščitnimi gozdnimi pasovi omilili ou' našanje rodovitne zemlje. Taki pasovi bi namreč s skrčili obdelovalno zemljo, kljub zveznim Pr‘sPe»0 kom pa so stroški za pogozdovanje ogromni, ta« da so pozivi osrednjih oblasti naleteli na glun ušesa.	....
Po podatkih Urada za zaščito tal je na 11 odst kih obdelovalnih površin monokulturno poljeae stvo strukturalno spremenilo nekdaj rahlo PJsl xa trdo in za vodo nepropustno zemljo. Veter odna zemljo z 10,6 odstotka obdelovalnih in pašnih po« šin, 3,4 odstotka površin pesti prevelika kislost z radi prekomerne rabe umetnih gnojil, voda odna v globino rodovitno prst zaradi nesmotrnega P°.‘Lg delstva na 5,5 odstotka ornih površin (tu nafaJ so neobičajne udornine), da pa bi bila mera Poina'v. se kar na 4,4 odstotka pašnikov razbohotile ne tohtone rastline, ki niso primerne za pašo, a du krmno travo.