Ameriška Domovi ima . 'Olg" ravh _________ *ro0khW°oc! *ne ^ yn> tv.k im »«rii- /i-zvijE .•‘j JL NO. 40 ILAM«ilA«f ©H®® Manonal and iatemadonal CircalatkiB CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. FEBRUARY 26, 1970 HOWAfSAW suriiMiMi© mm****®' STEV. LXVHI — VOI,. LXVIII Nemška socialistična stranka ima težave Marksisti čno levo krilo stranke pripravlja načrte za dosego strankinega vod-stva. m BONN, Nem. — “Težko je držati na vajetih več kot 200 kongresnikov,” je rekel pokojni govornik pred stavniškega doma kong. Sam Rayburn. Podobne težave ima tudi sedanji zahod-nonemski kancler W. Brandt. Težav mu ne dela le parlamentarna opozicija, življenje mu greni tudi levičarska opozicija v lastni socialistični stranki. Izvirajo še iz dobe pred letom 1959. Socialisti so namreč na svojem takratnem kongresu zavrgli celo vrsto Marksovih naukov in po programu postali navadna meščanska stranka. To seveda ni prav starim socialistom, ki ne morejo pozabiti Marksa in njegovih naukov, še zmeraj upajo na tihem, da se bo stranka vrnila ideološko k Mar-ksu, o čemer po socialistična sredina in socialistična desnica nočeta nič slišati. Tako tli spor naprej, pride pa tupatam tudi na dan. Brandtovi levičarji bi na primer radi dali več k o n c esij komunističnemu režimu tovariša Ulbrichta, c tem pa nočejo nič vedeti vsi drugi socialistični voditelji. Voditelji socialistične levice so sedaj sestavili načrt, kako bi se v nekaj letih polastili vodstva Najprej bi spravili iz glavnega odbora vse glavne zaupnike in sodelavce kanclerja Brandta, potem pa še Brandta samega. Načrt je lep, toda bodočnosti mu pa zaenkrat ne prerokuje nihče. Obstoja namreč nevarnost, da bodo notranji spori med socialisti tako oslabili stranko, da bo oslabila ali celo zgubila Večino, ki jo ima v sedanjem parlamentu skupaj z liberalci. Gallup ocenjuje predsedniške kandidate PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je spraševal po deželi, kaj mislijo ljudje o verjetnih kandidatih za predsedniške volitve v 1. 1972. Dognal je: med republikanci ni zaenkrat nobene vidne želje po kandidiranju, izvzeti je seveda treba Nixona. Bivši guverner Wallace tudi nima tekmeca, ako bo kandidiral Na demokratski strani so sedaj v ospredju 4 vodilni pristaši: Kennedy, Muskie, Humphrey, m McCarthy. Vprašani so jih presodili takole: Nixon ima nekako 50% Volivcev za seboj, Wallace je obdržal svojih 13%;, ostanek (dobra tretjina) odpade na Muskie-ja in Kennedy j a po 35%, Hum-phreyja 33 %> in McCarthyja 23%, vsi drugi so neodločeni. To pozvedovanje se prilično dobro krije s presojo v naših domačih političnih krogih. Novi grobovi Peter Lubanovich Po dolgi bolezni je preminul v Suburban bolnici včpraj 79 let stari Peter G. Lubanov/ch z 22817 Miles Rd., Warrensville Hts., kjer je živel nad 35 let. Pokojni je bil rojen v vasi Kalje v Žumberku na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1 1907. Bil je zaposlen pri Erie železnici do 1. 1956, ko je stopil v pokoj, žena Lucy, roj. Mrakusic, mu je umrla lani v aprilu, zapustil je sinove Franka, Petra, Johna J., Edwarda in Davida ter vnuke. Bil je član HBZ. Pogreb bo v soboto ob 9.15 iz Ferfoliu pogreb. zavoda v cerkev sv. Jude na Richmond Rd. ob 10., nato na pokopališče. Helen Lewanski Včeraj je umrla na svojem domu na 1060 E. 71 St. Helen Lewanski, roj. Osterowski, žena Anthonyja, mati Edwarda (Monteville, O.) in Davida (Calif.), sestra Anthonyja, Josepha, Frances Weseli, Stan-'evja, Vere Pang, Irene Stephen, Theodora, Betty Parry, Henry-ja, Daniela, Mary Ann Oster, Salley Lemley in Johna. Z možem sta vodila Tony’s Delicatessen 23 let. Mož je v odboru Perry Home Owners Association. Pogreb pokojne bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 3t. Clair Avenue v soboto ob 3., v cerkev sv. Kazimira ob 9., nato na pokopališče. Nič jim ne morejo? WASHINGTON, D.C. — Potovanje 600 mladih Amerikan-sev na Kubo pomagat Castru Peiping dolži Moskvo semnja proti Maoju Kitajska poročevalska služba je obdolžila Sovjetsko zvezo, da hujska proti Kitajski, posebno še proti idejam Mao-Tsetunga. HONG KONG. — Uradna poročevalska služba Kitajske je objavila članke, v katerih dolži Sovjetsko zvezo, da v svojih listih Pravda in Izvestia ter preko Tassa od januarja stalno ščuva proti Kitajski. Članek trdi, da glasila “sovjetskih revizionistov” napadajo kitajsko ljudstvo, ker izvršuje navodila načelnika Kitajske komunistične partije Mao-Tsetunga glede priprav na vojno. V zvezo s temi napadi v sovjetskih glasilih spravlja kitajski članek tudi napad na Kitajsko v praškem listu Rude Pravo. V dolgem članku razčlenjuje kitajska poročevalska služba sedanji položaj na Češkoslovaškem, “koloniji sovjetskega revizionističnega s o c i a lističnega imperializma in fašizma”, v koloniji, katere “gospodarstvo so oplenili in uničili okupatorji in njihovi zavezniki”. Gustava Hu-saka in njegove sodelavce označuje kitajski članek za sužnje, ki. “smešno lepo opisuje veselje suženjstva in ki prehajajo v zamaknjenost nad dobroto in prijaznostjo svojega gospodarja.. Ko se tako Moskva in Peiping medsebojno obtožujeta, se v Peipingu še vedno razgočarjata o ureditvi mejnih sporov. Kako razgovori prav za prav poteka- lospravljat sladkorni trs in poslušat njegovo komunistično j"^^j nič Točnega* znano, oropagando ter ščuvanje ’ proti ZDA je vznemirilo javnost, pa udi Kongres. Nekateri kongresniki so se o->rnili na državno tajništvo in vprašali, kaj more storiti proti Bojkot na letališču Londona končan Iz slov. naselbin MV OBTOŽENEC V ZVEZI Z UMOROM YABLONSKEGA ST. CATHARINES, Ont. — Na svojem domu je umrl zadet od srčne kapi 68 let stari rojak Jernej Ponikvar doma z Gola pri Igu, od koder se je naselil leta 1926 v Timminsu v severnem delu Ontaria, kjer je bil zaposlen v tamkajšnjem zlatem rudniku. Pred tremi leti se je z družino naselil v St. Catharines, Ont., kjer je užival zasluženi' pokoj z ženo Lucijo, roj. Tiringer, doma iz Stražišča pri Kranju, sinovi Jerryjem, Johnom in Fredijem, hčerko Mary, tremi vnuki in snaho Lilly. Pokojni je zapustil tudi več sorodnikov v Sloveniji. Pogreb je danes ob desetih dopoldne v cerkev sv. Alfreda, od tam pa na domače pokopališče. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in veren katoličan, tako je vzgojil tudi svoje otroke. Ponikvarjevi so zavedna slovenska in katoliška družina, zato uživajo spoštovanje med sosedi in rojaki. ‘:emu in kako kaznovati te “po- preteklo nedeljo o d p o v edalo Uradniki ZN iz rdečih držav imajo nad sabo kar po dva gospodarja ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Združeni narodi z a p o s 1 ujejo 3,600 uradnikov. Ker ima vsaka država članica svojo “kvoto”, je tam zaposlenih tudi dosti komunistov. Po statutu in pravilih morajo vsi. uradniki videtii v generalnem tajniku Thantu svojega gospodarja in samo njega ubogati. Tako stoji napisano na papirju. Ni dvoma, da bi. se vsi uradniki radi držali teh načel. Kar jih je iz svobodnih držav, nimajo pri tem težav, drugače je pa z uradniki, ki so prišli iz komuni-LONDON, Vel. Brit. — Osob- stičnih. Nanje skušajo po svoje je na letališču Londona, ki je vplivati tudi delegacije ZN iz njihovih domovin. To je bilo že Zvezna porota je včeraj sprejela obtožbo proti Silousu Huddlestonu, 61 let staremu očetu Mrs. Annette Gil-ly, predsedniku krajevne organizacije Unije premo-garjev v državi Tennessee. Obtožen je upravljanja “molilnega sklada” in pripravljanja načrtov za umor. CLEVELAND, O. — Včeraj je zvezna porota sprejela obtožbo proti očetu Mrs. Paul E. Gilly, da je upravljal “morilski sklad” in pripravljal skupaj s svojo hčerko in zetom umor J. Yab-Icnskega, vodnika premogarjev, ki se je dvignil proti vodstvu u-nije in sam kandidiral za njenega glavnega predsednika. Yab-lonski je pri volitvah propadel, pa se pritožil zaradi volivnih goljufij. Predno je mogel pričati, je bil v noči na Novo leto umorjen v svojem domu skupaj s svojo ženo in hčerko Trojni umor je zaprepastil ne le bližnjo okolico in rudarje, Ki so podpirali Yablonskega, ampak vso deželo. Skupnemu naporu krajevnih, državnih in zveznih oblasti se je posrečilo umor sam pojasniti, sedaj hočejo le še razkriti, kdo je dal denar za pripravo umora in za plačilo morilcem. Oblasti so sledile morilcem v Cleveland in tu prijele v zvezi z umorom Paula E. Gilly, Au-brana W. Martina in Claude E. Vealey. Vsi trije so prišli sem z juga, kjer imajo svoje sorodnike. Vsi trije so bili obtoženi in porota je obtožbo sprejela. Kei niso mogli položiti visokih jamščin, so v ječi, eden v Clevelandu, drugi v Cantonu in oo trnke”. Nič! Dobili Velika izbira NEW YORK, N.Y. — V ZDA davno znano, uradno je pa bilo odkrito šele sedaj. Pripetilo se je namreč, da uprava ZN ne- Sporočajte domače vesti! GOLD WAVE Delno oblačno in mrzlo. Da-hes zjutraj ob sedmih je kazal toplomer 5 F., čez dan bo naj-višja temperatura okoli 23. so odgovor: vsako postrežbo letalom arabskih letalskih in izraelske letalske družbe, je to včeraj obnovilo. Njegov zastopnik je izjavil, | kemu uradniku ni obnovila na da so dobili potrebna zagotovila pritisk češkoslovaške delegacije je okoli 250 raznih krščanskih]za osebno varnost v zvezi z o- službene pogodbe, ki je potekla, n drugih verskih skupin in skrbovanjem arabskih in izrael- Radi tega je uradnik prišel v sekt. Iških letal. ČUDNA POTA STOLETNICE LENINOVEGA ROJSTVA MOSKVA, ZSSR. — Človek komunistom v vseh strankah po bi mislil, da se bodo komunisti vsaj toliko prenašali med seboj, da se bodo ob velikih jubilejih objemali, ali vsaj prijateljsko >bnašali. Pa so v Kremlju drugih misli. Na Božični večer so namreč objavili svojo razlago leninizma v želji, da ponovno zahteva-;o, da imajo samo oni pravico do oravilnega pojmovanja in razlaganja leninizma. Ta njihova zadnja razlaga leninizma je hudo polemična. Napada vse struje v komunizmu, ki mislijo o leninizmu drugače kot v Kremlju. Zato v razlagi odrežejo slabo ne samo Leninovi nasprotniki, kot spor s delegacijo CSR pri ZN. V sporu je prišlo na dan, da je delegacija CSR zahtevala od svojega rojaka, naj del svoje plače — $14,000 na leto — odstopi v fend delegacije, da bo tako njegov dohodek izenačen z krožile vesti, da je bila prestavitev odrejena, ker so odkrili, da je bil pripravljan umor P. Gillyja pri poskusnem begu iz ječe. Gilly naj bi namreč vedel, od kod je prišel denar za umor. S. Huddleston je predsednik krajevne organizacije Unije premogarjev v državi Tennessee. Četudi je imel zvezo z “morilskim skladom”, kot trdi obtožnica, s tem še ni rečeno, da je imela z umorom kako zvezo sama Unija. Glavno vodstvo je ponovno izjavilo, da z umorom nima nobene zveze in je razpisalo celo nagrado $50,000 za razjasnitev umora in za kaznovanje krivcev. Iz Clevelanda in okolice Zadušnice— V soboto ob osmih zjutraj bo' v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Madisonu, O., sv. maša za pok. Mihaela Cassermana ob 7. obletnici smrti. Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Pirnat ob 10. oWetnici njene smrti. V ponedeljek, 2. marca, bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 3.15 sv. maša za pok. maj. Johna A. Petriča ob 1. obletnici njegove smrti. Osumljen kraje, ustreljen v trgovini— Včeraj je bil ustreljen 27 let stari P. Groomster z 7216 Del-lenbaugh Ave., ko se je začel ruvati s stražnikom v Revco D. C. Inc. drogeriji na 16639 Chagrin Blvd., Shaker Heights. Mrtvi je bil preje dvakrat prijet in obtožen, pa nikdar obsojen. Njegov svak D. Johnson je dejal: “To je strašno biti ustreljen Organizacija ameriških držav day nova pravila WASHINGTON, D.C. — Or-j3am° kraje v trgovini, ganizacija ameriških **„.0^ J* d. P- O-mttr m (GAD) e stara 22 let, pravila p.,** >'“■1 * ^-bo, orožja m res ima še zmeraj ista od ustanovit-j‘«6» P" njem tudi niso našli, ve. Praksa je pokazala, da je treba sistem uprave deloma spremeniti. Najprvo bodo v novih pravilih dodali letni občni zbor, ki ga do sedaj ni bilo. Funkcijska doba glavnega tajnika bo trajala le 5 let in ne 10, kot do sedaj. Občni zbor se bo vršil vsako leto drugje. Sprememba pravil je bila do- A, „ , govorjena že 1. 1965, toda for- Akronu. Prvim trem je sled la 1,^ j ,asovana šele na kon. obtožba se Mrs. Paul E. Gilly, ' fcrenci , 1%, v Buenos Ajrcsu ki naj bi bila skupaj z možem in svojim očetom upravljala denarni sklad, iz katerega so krili stroške za izdelavo načr+ov za umor in za njihovo izvedbo ter za nagrado morilcem. Obtožnica proti S. Huddlestonu trdi, da mu je hčerka ponovno telefonirala in ga vpraševala za nasvete v zvezi s pripravami umora. On naj bi bil Potem je sledila ratifikacija, ki se je zelo zavlekla. 24 članic bi moralo spremembe ratificirati, pa je to delo opravilo do sedaj le 13 članic, med njimi tudi naša dežela. Sedaj se je kar 5 članic splašilo, da bodo opravile ratifikacijo še ta teden. Prvi redni občni zbor po novih pravilih se bo vršil v juniju v Santo Domingu. E k v a d o rski diploma; svetu. Stoletnico rojstva bodo slo- dohodki češkoslovaških uradni-vesno praznovali tudi v Jugosla- kov na tujem. Mož se je temu viji. Sam Tito stoji na čelu pripravljalnega odbora. Gotovo bo sam tudi prvi slavnostni govornik. Težko mu bo, da ne bi vsaj takrat odgovoril na sedanji napad na njegov komunizem, ki je prišel iz Kremlja. Sovjetska komunistična partija je titovcem napravila še drugo packarijo: v zadnji izdaji u-radne zgodovine ruske komunistične stranke obravnavajo tudi povojno dobo po 1. 1945. V tisto dobo spada tudi začetek spora med »Moskvo in Beogra- ie na primer Trocki, še manj je dom, ko je Stalin vrgel Tita iz vpoštevan Mao, da ne govorimo1 rdeče bratovščine. Danes ve že o Titu. Seveda ni v izjavi nihče ves svet, da se je Tito takrat osebno z imenom napaden, toda obnašal napram Moskvi korekt-iz besedila se da hitro spoznati, no, packast je bil le Stalin. Ven-kam letijo puščice. ' dar zadnja izdaja sovjetske zgo- V Beogradu se gotovo niso dovine molči o vsem tem, kar veselili, ko so brali, kako se za napravi vtis, da hočejo v Moskvi revizionizmom, n a c ionalizmom, vse skupaj pognati v pozabo, da uprl in zadeva je prišla pred odbor tajništva za osebne zadeve. Odbor ni dosegel nobenega sklepa, kajti z uradnikom so potegnili tisti člani odbora, ki so prišli iz svobodnih držav, dočim so proti uradniku nastopili vsi rdeči in “levičarski” odborovi člani. Posledica spora se je končno izrazila v posebni resoluciji ZN, ki prepoveduje delegatom ZN, da bi vplivali na uradnike, u-radnikom pa prepoveduje, da bi prejemali ali iskali “navodila” pri delegatih njihove narodnosti. Dobrinin pojde domov WASHINGTON, D.C. — Ana-tol Dobrinin zastopa Sovjetsko zvezo v ZDA že osem let. Trdijo, da bo sedaj nemara v nekaj tednih odpoklican domov, na tudi pomagal pri nabavi revol- Galo p]a2a bo osta, verja m karabinke, ki so ju morilci rabili pri umoru Ko so sredi meseca prestavili tri obtožence iz Clevelanda, so tajnik do 1. 1978. Priporočajte A.D. tem, ki in še nimajo! NIXON PREDLOŽIL DODATNA OPORIŠČA ABM WASHINGTON, D.C. — Zače- naval lani predlog zvezne vlade, lo se je takole: Moskva je poka- da postavimo Safeguard sistem zala na vojaški paradi svojo okoli dveh oporišč Minuteman SS-9 medcelinsko raketo, ki lah- raket v državah North Dakote kaka zveza, je zveza med ameri- FeJsrckš u lew Yorku NEW YORK, N.Y. — Mr. in Mrs. William Kienast iz Far Hills, N.J., so se rodili v torek zvečer petorčki, 3 deklice in dva fantiča. Vsi so živi, četudi so bili rojeni 6 tednov prezgodaj. Mati je stara 27 let in je u-živala sredstva za pospeševanje rodovitnosti. Poleg peterčkov je rodila že preje hčerko in sina. Prva je stara 4 leta, sin pa leto in pol. To so drugi petorčki v ZDA, prvi so bili rojeni 14. septembra 1964 Mr. in Mrs. Andrew J. Fischer v Aberdeenu, S.D., in žive sami za sebe na 800-akrov obsegajoči farmi. Mati jim ne pusti, da bi nastopali v javnosti, ker je mnenja, da bi to motilo njihov redni in prirodni razvoj. Ideja o “evropskem dolarju” prezgodnja CLEVELAND, O. — Verjetno je nanesel gol slučaj, da so v Parizu začeli govoriti o “evropskem dolarju” ravno tisti teden, ko je predsednik Pompidou v Ameriki na obisku. Med sestankom finančnih ministrov EGS v Parizu in Pompidoujevo potjo ni nobene vzročne zveze. Ako je ko doseže vsako ameriško raket- in Montana. Po hudi debati je no oporišče in je močnešja kot predlog federacije zmagal s naše največje. Obenem je okoli 50:51. Pri tem je na senatorje glavnega mesta postavila cel o- precej vplivala izjava vlade, d? broč raketnih lovcev (ABM), da na tem področju ne bo novih in-bi prestregli ameriške medcelin- vesticij, dokler Pentagon ne raz-ske rakete, če bi to bilo kdaj tre- čisti vseh tistih vprašanj, poseb-ba. no glede stroškov, ki so ostala Naša narodna obramba je na- '^0 ^Po- pravila svoj program za obram- Pa se je zgodilo, da je tajni- bo pred sovjetskimi medcelin- štv° za na™dno obrambo sta^llc skimi raketami. ABM Safeguard fdaj pr"dlog: bazama v S' Da-sistem naj bi varoval pred- boti in Tdontani naJ se doda se vsem oporišča naših Minuteman baza V drzavi Missouri’ v P™’ raket, pa tudi naše največje ob- gram naj se tudi vkl^uči se pel ljudene kraje. njegovo mesto pa bodo poslali oportunizmom itd. skriva prav- bi mogli ob prvi priliki zvaliti drugega. zaprav Titov “samoupravni so- (odgovornost za dogodke v letu Skušenega A. F. Dobrinina cializem”. Za nameček so še do- 1848 zopet na Tita. Beograd po- potrebujejo baje v Moskvi, ko bili naslov “desni odpadniki”, zna svoje tovariše v Moskvi, za-:pripravljajo pogajanja z Zdru-Izjava se izogiba vsakemu suro- to je že naprej protestiral proti ženimi državami o omejitvi o-vemu in neotesanemu napadu, taki verjetni moskovski naka- boroževanja in tudi o drugih Najbrže zato, ker je namenjena ni. I sporih in trenjih. Sistem obrambe proti medce- novih baz, predvidoma v državah Washington, Wyoming, nekje v “Novi Angliji”, na meji linskim raketam je teoretično med Michiganom in Ohiom ter dober, ni pa dovolj preskušen. pri Washingtonu, D.C. Obramb-V njem torej tiči precej loterije; ni tajnik Laird ceni stroške za morda se bo v praksi obnesel, skupno 12 baz na $11.9 bilijonov, morda pa tudi ne. Podobno je s Kongres bi moral odobriti po-poglavjem o stroških; teoretično trebne zneske v prračunu za leso naračunani, toda nihče ne ve, to 1972, V tem slučaju bi bili za kolikorkrat utegnejo biti prvi dve bazi dogotovljeni leta večji. Vse te okoliščine so igrale 1975, ostale pa proti koncu tega svojo vlogo, ko je senat obrav-j desetletja. škim bojem proti inflaciji in posledicami, ki se bodo pojavile v evropskih gospodarstvih. Take posledice bodo neizogibne, kajti Evropa je preveč povezana z Ameriko na gospodarskem polju, da ne bi čutila vsake važne spremembe v ameriškem gospodarjenju. Blagovni promet med Evropo in Ameriko je še zmeraj velik, pretakanje kapitala v obeh smereh ni nič popustilo, ameriške investicije rastejo v Evropi in se ne ozirajo na vijugaste smeri ameriške gospodarske politike. Ni samo Amerika upnica Evro-oe, je tudi Evropa upnica Amerike, morda še veliko večja, kot si predstavljamo, kajti večina kapitala, ki se hoče umakniti iz Evrope, najde svojo pot naravnost ali posredno v Ameriko. O vsem tem so se razgovarjali EGS finančni ministri kot gost-;e francoskega finančnega ministra, ne pa o evropskem dolarju. Ameriška Domovina . gi A i a n t di wr EEgj^YTF^nBSSSSFjr dl 17 Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation »Mblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: «i-» Združene države: $16.00 na leto; (8.00 za pol leta; $5.00 za $ mezeče Z* Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Cnlted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 40 Thursday, Feb. 26, 1970 Ostali so, kakor so bili! Pretekli ponedeljek je neki “Zravko Zoričič” s Pena Av.” vrgel v poštno režo pri uradu lista pismo, ki se v slovenskem prevodu glasi: Cesto čitam Vaš list, pa sem se zelo začudil, ko sem prebral Vaš članek od 19. t. m., da Vi kot katoliški časopis, predno se dobro poučite, pišete neresnične stvari. Jaz sem rojen Hrvat, pravoslavec, pa so mi dobro znane stvari, kako je bilo v času vojne. Ni bilo atentata na pokojnega prevzv. Stepinca po ustaših, ampak po četnikih in komunistih, ki so ustaše pobili in se oblekli v njihove uniforme in tako na račun ustaštva vršili veliko nasilja nad ljudstvom. Mojega očeta so tudi ubili preoblečeni četniki na pragu naše hiše, ker z njimi nisva hotela v gozd. Ni res, da je bila nasilna vlada, ampak je bila ves čas katoliška, ki je toliko Slovencev sprejela, jim dala kruha, ter zaščitila toliko duhovnikov. Če bi bila nasilna, jih pokojni prevzv. Stepinac ne bi mogel sprejeti. Kdo je vršil nasilje, če ne četniki in komunisti, ki so leta 1941 vse klali po Bosni in Hercegovini? Kaj so iskali v Hrvatski? Nikdar di noga hrvaškega vojaka prestopila srbske meje. No, hvala Bogu, da jih imate zdaj tudi v Vaši deželi, ker pri Vas ni mogel nihče uspevati, ki je bil žid ali tujec. Da je bilo tako, kot Vi pišete, potem ne bi pok. prevzv. Stepinac rekel pred komunističnim sodiščem, da bi bil pra va ničla, če ne bi čutil biti narodove. # “Pravoslavnih” Hrvatov običajno v Jugoslaviji nismo srečevali, slišali srna samo o katoliških in le še o “muslimanskih” Hrvatih, tako mora biti tale “Zravko Zoričič” res redek ptič. Zanimivo je, da se tako vneto zavzema z? ustaše in se jezi na naš list, ki da piše “neresnične stvari”. No, mi nismo zapisali nič neresničnega, navedli smo le članek slovenskega tednika “Katoliški glas”, ki ga izdajajo slovenski duhovniki na Goriškem in Tržaškem. Ti po naši sodbi vedo, kaj delajo ... V članku je navedeno to, kar je pokojni kardinal A. Stepinac sam pripovedoval avstrijskemu časnikarju, ko ga je ta obiskal v Krašiču. Ne vemo, čemu naj bi avstrijski časnikar lagal, ko navaja svoj razgovor s pokojnim kardinalom, saj je bil vendar tujec, ki ni bil osebno vmešan v hrvaške razmere. Vsekakor moramo smatrati za boljšo in verodostojnejšo pričo o teh stvareh tega avstrijskega časnikarja, ki nastopa odkrito in s polnim imenom, kot pa “pravoslavnega Hrvata Zravka Zoričiča”, ki ne upa stopiti na dan s svojim naslovom in pravim imenom in s samim svojim pismom daje kai dobro podobo svoje duševne sposobnosti in razvitosti. * Nimamo namena razpravljati o medvojnih razmerah v Jugoslaviji, ne raziskavati in ugotavljati delovanje ustaštva, četništva in partizanstva. Od te dobe je minilo 25 let in dober del dokumentov o njej je objavljen, objavljenih je bilo o tem razdobju jugoslovanske zgodovine že tudi kar lepo število razprav domačinov in tujcev. Zadnji so v presoji te dobe, v kolikor so se naslanjali na vire obeh strani, stvarnejši in zanesljivejši od domačih piscev. Domačini sc z dogajanjem one dobe čustveno povezani in komaj sposobni za stvarno, nepristransko presojo. Raziskovalci one dobe, domači in tuji, so izbrskali kar precej dobro resnico in jo objavili. Vsakomur, ki le hoče. je na razpolago. Ponavljanje propagande iz vojnih let je torej nesmiselno in prazno delo. Nikogar več ne more ganiti kaže le neresnost in nezrelost tistih, ki to propagando ponavljajo sedaj, četrt stoletja po tem, ko je vse, kar je bilo z njo zvezano, propadlo in se izkazalo za jalovo. ❖ Žal je ljudi, kot je tale ubogi “Zravko Zoričič”, precej ne le med Hrvati, ampak tudi med drugimi narodi v Jugoslaviji. Vsak trdo vztraja na svojem, vsak hoče sebe in svoje prikazati kot čiste in nedolžne angelčke, vsi drugi pa so črni vragi, če ne celo kaj več. Pri takem stanju, ko so vsi “ostali, kot so bili”, ni mogoče doseči sporazuma o skupnem programu dela niti pri posameznih narodih Jugoslavije, kaj šele med njimi. Vsak tišči v svojo smer, vsak se zaklinja na svojo rešitev in na svoj program. Kdor tega ne sprejme, je že skoraj izdajalec narodne stvari. Tako stanje je precej splošno med vsemi jugoslovanskimi narodnostnimi skupinami v tujini. Pomislimo samo na verski boj v srbski pravoslavni cerkvi, na Macedonce, ki hočejo hoditi svojo pot, in na one, ki gledajo proti Sofiji ali celo Beogradu . . pomislimo na Hrvate HSS in one, ki vidijo vzor v pokojnem dr. Antu Paveliču! In med nami Slovenci - Ali ni tudi med nami precej takih, ki “so ostali, kot so bili” leta 1945, ki niso sposobni trezno presoditi vsega, kar se jr tedaj zgodilo, razčleniti svoje in nasprotnikov delovanje, ugotoviti, kaj je bilo prav, In Savani so »am — skorajda kaj modro, kaj dopustno in kaj nespametno in nedopustno. — naskrivaj pripravili dve stva-Pametni ljudje se iz svojih napak kaj nauče, nespametni ri: Prva bo v soboto zvečer, 28. jih ne morejo niti ugotoviti. Ne pozabimo, da ni nihče brez napak, da ni nikogar, ki bi imel vedno in v vsaki stvari prav. Tudi Amerikanci, ki se taki radi postavljamo s svojo človečnostjo in pravico, moramo sedaj preiskovati, kaj se je godilo v My Lai v marcu 1968. Ko mineva 25 let od onih strašnih dni v Sloveniji, bi bilo prav, da bi vse, kar se je tedaj godilo, proučili, dognali resnico, trezno in stvarno, ter jo objavili brez jeze in nejevolje. Mladi rod med nami v izseljeništvu, pa še bolj doma, si te resnice želi, propagande in prikrojene zgodovine onih dni je sit, se ji smeji, ker ji ne verjame več. BESEDA IZ NARODA ..—t frrrTnwrriiimT^rrmr^ Eo letošnja srenjska pomlad še v zimi? NEW YORK, N.Y. — Tako sem se vprašal, ko sem danes s pošto prejel nekak koledar srenj skega življenja in v mislih prelistal do zdaj že izvršenega dela. Ravno v drugo polovico prvega četrtletja 1970 stopamo. Letošnjo Veliko noč je prva pomladanska luna komaj iztrgala iz prstov zime, in vprav zategadelj bo v naslednjih zimskih tednih — tja do pomladnega dne — v našem srenjskem središču živahno, vprav vsako mar-čevo nedeljo. In pri tem dnevu hočeš začeti to svoje srenj sko pripovedovanje, ker se bodo društva KSKJ zbirala na svoje velikonočne obhajilne sestanke in pomenke. Vendar prvo nedeljo v marcu bo ostala mesečna prva nedelja Društva Najsvetejšega Imena. Vsi srenjčani, ki ste dobili seznam dogajanj na “Osmi”, morate ravno za te obhajilne nedelje vnesti nekaj popravkov, napake so nastale zaradi pomanjkljivega javljanja; sicer pa mislim, da moramo biti tajniku a-kademskega društva SAVA Jaku Okornu hvaležni za delo, ki ga je izvršil. Še nikdar nismo imeli v rokah kaj temu podobnega. Morda smo le pristopili k prvi smotrnosti našega dela in vsaj malo začrtanega življenja. Zdaj berite, si zapišite in si zapomnite: Na drugo marčevo nedeljo se bodo zbrale članice in člani Društva sv. Ane. To bo 8. marca. Naslednjo nedeljo, 15. marca, bodo na “Osmi” zbrani pripadniki Društva sv. Jožefa. To je na Tiho nedeljo. Naslednja je Cvetna nedelja, že nekaj let nedelja naših mladih in najmlajših, to je nedelja naših slovenskih butaric. Letos bo Bab-nikova družina, ki te butarice napravi, morda v zadregi, ker "up state” je še kar pokrit s snegom in mraz sproti delo že toplih sončnih žarkov uničuje. Pa vendar — “fige držimo” in Boga prosimo — pa vse bo prav in naša Cvetna nedelja bo spet lepa in vesela. In na to nedeljo, 22. marca, se bodo zbrale v naši cerkvici Sv. Cirila članice Društva Marije Pomagaj. 26. marca bo Veliki četrtek. V domačo cerkev bomo mnogi prišli, kakor tudi na Veliki petek!grafiji. zvečer, ko bodo pri molitvah pe- 8. februarja — ker je bila H tudi “Fantje z Osme”. Na Ve- pustna nedelja — je slovenska liko soboto zvečer pridemo po šola s sodelovanjem Savanov domači navadi prav radi k vsta- pripravila maškaradno popol- o tem zapisala naša lastna spričevala. Pogled v seznam našega delovanja mi pokaže po Veliki noči, na 19. aprila, ki je tretja nedelja v mesecu — po pravoslavnem koledarju, letos Ivanova (Cvet na) nedelja — bodo imeli naši “Fantje z Osme” svoj pomladni koncert, katerega dobiček bo šel ves za dobro naše cerkvice sv. Cirila. V nedeljo, 17. maja, bo naša slovenska šola imela svoj Materinski dan, na katerega vabijo vse njujorške slovenske srenj-čane. Tudi ta datum si že podčrtajmo v svojem koledarju in rezervirajmo ga za obisk ‘Osme’, da damo učiteljicama in dr. Delaku, ki jih uči petje, priznanje za njihov nesebični trud in mladim vzpodbudo in podžig za materinsko besedo in pesem. Od nedelje do nedelje sem stopal v tem pripovedovanju in tako sem prestopil nekaj pomembnih dnevov, ki so bili, ali ki bedo v našem srenjskem življenju. 1. februarja smo ob priliki spominske maše za pokojnega Andreja Glušiča imeli prvo ekumensko srečanje. Bilo je lepo in močno doživetje. Isti dan smo imeli prvi krst v letošnjem letu. Kmalu po ekumenskem srečanju. še pred poldvanajsto mašo, je p. Richard krstil sinka mladega slovenskega para Martinčič. Sinku sta mati in oče izbrala ime Silvester. P. Richard je to ime s krstnim oljem in krstno vodo potrdil in Bog daj, da bi bilo to mlado bitje tudi Silvester naše srenje. Sicer tudi njegov očka ima značilno ime. Kličemo ga Miklavž. In tako ima Miklavž Martinčič srce za našo srenjo — čeprav se je komajda vključil vanjo — in tako nam je za “Valentine Day” pripravil prvo srenjsko srečanje domačih foto amaterjev. Sam prizna, da, ker je še tuj v srenji — ni stvar uspela tako, kot bi sicer morala. Vendar začetek je bil dober, ker je dal nefco novo vzpodbudo za tovrstno udej-stovanje. Prvotno je bilo zamišljeno neko tekmovanje v fotografiji me d Savani samimi. Baje je bilo šest udeležencev in ocenjevali so nekako 90 fotografij. Vsa stvar se je razvila ne toliko v tekmovanje kot v kolegi-jalno podajanje mnenj in sodb o umetnostih poskusih v foto- februarja. To bo ad hoc napravljena kulturna akademija, na kateri bodo sodelovali tudi To-rontčani. Komur je do lepote slovenske besede, bo ta večer prišel na “Osmo”. Drugi dan, v nedeljo, 1. marca, popoldne pa se bodo Savani in njihovi prijatelji spet premerili v veščini namiznega tenisa. Seznam našega srenj skega na tezanja za ohranjevanje slovenske narodne skupnosti v New Yorku je poln vpisov: “Fantje z Osme”. Nič čudnega ni v tem. Saj se zbero vsak petek in skupno pojo in se vadijo, da bi lepše zapeli nam — srenj čanom. Oni so se zares zbrali že prvič z enim samim namenom: Da bodo še in še skupaj prišli, da bodo vselej še in še peli, samo, da bi se mi še in še zbirali in še in še našo pesem poslušali, da bi tako svoji materi, svoji rodni zemlji in svoji lepi besedi zvesti ostali. Samo na prve petke ne pojo, ker je na večer običajno predavanje SKAS-a in SAVE. V petek, 6. marca, pa bo srečno naključje. Pevovodja “fantov” dr. Franjo Delak bo za SKAS govoril o slovenski narodni pesmi. In na ta petkov večer — 6. marca — bodo prišli tudi vsi “Fantje z Osme” in bodo po predavanju zapeli nekaj narodnih pesmi, katere bo določil g. Delak in s tem bo to zares večer narodne pesmi v besedni razlagi in v peti pesmi. Vsak srenjčan, kdor le more, naj pride 6. marca zvečer ob 8. uri na Osmo. Ne bo mu žal za lep narodni navdih. Tone Osovnik jenju. Cerkvica naj bo zasedena dne. Kar je bilo na odru, je bilo in drugi dan, 29. marca, na Ve-'skrbno pripravljeno. Vendar liko nedeljo, naj bo napolnjena do zmogljivosti. Ravno cb takih srečanjih lah- pravega razživet]a ni bilo, kot ga je na Slovenskem poznal starejši rod cb pustni priliki. Vsem ne ko ožive doživetja mladostnih so običaji že obledeli in kdor let in to oživetje nam daje ukaz, pogleda v knjigo Nika Kureta: da zfenemo govoriti in pripove- ‘Praznično leto Slovencev’, ki jo dovati mlajšim o naših narodnih je izdala celjska Mohorjeva navadah in običajih, ki so bili, družba, se mu te navade in obi-tako lepi in pomembni za naš! čaji, ko živi na tujem in v ča-rod v preteklosti, ko je znal su, razjedajočem vse preteklo-imeti ob vsej splošnosti — še nrav svojo narodno Veliko noč. Misijonar Majcen se je oglasil PATERSON, N.J. — Misijonar Andrej Majcen, SDB., ki je bil lani hudo bolan, se je zopet o-glasil iz Vietnama. Takole piše: “Lepo se Vam zahvalim za sv. maše, ki ste nam jih poslali. Močno ste nam z njimi ustregli. Jih že opravljamo, saj sicer bi maševali kar za “cerkveni zaklad”, ko mašnih intenci] sploh nimamo nobenih. Lansko leto so mam še nekam po malem kapljale, letos jih pa kar noče biti od nikoder. Zato boste razumeli, kako zelo smo bili Vaših, oziroma Vaših dobrotnikov veseli. Saj vem, da je krivda tudi na meni. Moral bi kaj več pisati vaznim m i s ijonskim dobrotni-kem, pa kar ne zmorem. Najprej me je bolezen par mesecev priklenila na posteljo, potem me je stalo dosti truda, da sem zaostalo delo ponaredil, pa tudi zdaj si težko vzamem čas za pisanje. Imam 33 novincev. Vi veste, kako mora danes predstojnik paziti na vsako besedo, ki jo reče, ker mladina je zelo kritična. Treba je zmerom brati nove kn.Hge, potem pa skrbno paziti, da človek ne zabrede v kakšne novotarije, ki so nevarne veri in duhu naše Družbe. Zelo Vam bomo hvaležni, če nam boste še mogli poslati kakšne mašne intencije. Vašim dobrotnikom povejte, da naši novinci vsak dan molijo za nje. Misijonske pozdrave vsem. Rev. Andrej Majcen, SDB.” Rev. dr. F. Blatnik, SDB. Malo zares, malo za šalo CICERO, 111. — Morda se Vam ne bom zameril, ker pošiljam naročnino par tednov preje, kot mi poteče. Prilagam denarno nakaznico za enoletno naročnino in 2 dolarja v podporo listu, Pa ta mu je dajala upanje in In zares, mi zdomci bi morali sti, dobre in slabe, potem mu se s katerim sem zelo zadovoljen, vse bolj obledijo in se mu gufje. Oba z ženo ga rada bereva. Že- moč ter ohranil se je prav do današnjih dni. Ohranjevati svoj nared nam je od Boga in naših staršev zaupana dolžnost. Ali bomo vredni tega zaupanja? Naša hotenja in dejanja nam bodo življa ti vse posebnosti, ki jih je nekdaj naš dom poznal. Le z lastno posebnostjo se lahko v množici in mešanici ohranimo. Ali ste kdaj po mlačvi fižola tudi odbirali ga?! iiva Vam v tem letu veliko napredka in novih naročnikov. Pri nas v Cicero se še kar dobro držimo. Tudi “Ijubljanča-nom” še ni uspelo, da bi se bili tukaj naselili, čeprav so to že večkrat poskušali. Zaposlenih je \kulturna kronika S. M. Valtruda Levec: Moji pogovori z Bogom Zbirka pesmi, drobnih utrinkov življenja šolske sestre, ki živi in deluje v Argentini: na- božna lirika, kot jo že težko najdemo v današnjem zmateri-jaliziranem svetu, izpovedi duše, ki se je z ljubeznijo predala službi Bogu. To so res pogovori z Bogom, molitev, ki prehaja v hvalnico za vse te božje stvari, ki so delo Njegovih rok. Zbirka je razdeljena v pet delov. Prvi del nosi naslov: Za ve-zilo ob stoletnici. Pesmi, ki so prigodne, so posvečene Sveti Cerkvi, samostanu, Mariji, lepoti redovnega življenja in rajnim sestram. Pesnica je srečna, ko je kakor Sulamit prosila Gospoda, naj ji pokaže ... kje je dom Njegov, kjer bom Njegova, / da ne bom hodila zapuščena / po peščenih potih med pastirji... V drugem delu se v treh pe- smih dotakne svojih odnosov do Boga, njene prošnje se prelivajo v hvalnico: “Pesem moje- ga življenja, / melodija mojih dni; / tipke bele in vesele, / črne tipke žalosti: / srčne strune, / spev razuma, / vriski volje, / vse naj Te, Gospod, slavi!” Med božjimi stvarmi — je naslov tretjemu delu, v katerem se pesnica nekako sprosti in čeprav imajo pesmi še vedno prigodno noto, so čustveno močnejše, so Velika hvalnica življenju, ki je lepi dar božjih rok: “Ko po tvoji strmi gorski poti / pnem se danes kakor Mojzes / na Horeb / vse više, / glas Očetov vse tiše / mi zveni v samoti.” V četrtem delu pesnica razmišlja o skrivnosti življenja, večnosti, večni sreči, ki je že od * v krsta posvečena Bogu in maziljena za večnost. To hrepenenje po večni sreči jo vodi preko rasti iz zemlje, preko teme in iskanja v rast božje svobode. Kot raketa na zemljo prikovana, čaka, da bo odposlana v vesolje. Medtem se mora duša prebijati skozi noč, skušnjave in duhovno negotovost. V upanju, da bo po Velikem tednu prišla tudi Velika nedelja, zori preko Golgote v velikonočno pričakovanje: “Na vsak korak / srečujem vstalega Gospoda. / Na poti v Emavs, ko trpim, / na bregu, / ko se vso noč zanj borim, / ali na gori milosti.” V zadnjem ciklu — Ob misli na sestro smrt — izpoveduje lepo krščansko pričakovanje, ko se duša vrne v roke svojega Stvarnika. V naravi, misli na domovino, se ji spleta njen rožni venec življenja, ko bo na koncu smela odmoliti svoj častitljivi del, ko bo na gori sladkosti zapela svoj vpčni amen. Toliko o vsebini te pesniške zbirke. Nemogoče je ujeti vse misli, ki se pletejo proti enemu samemu cilju: sreči v onostranstvu. Mi, ki se pehamo za srečo na tem svetu, težko razumemo hrepenenje te duše; v neprestani vihri življenja, borbi za obstoj, ob vsem pehanju in grabljenju za zemskimi dobrinami pozabljamo, da je v nas še drugi svet položen v nas iz Stvarnikovih rok; ko bi vsa naša deja uravnavali ob misli na tisti v ni cilj, bi verjetno bili srečnejši in zadovoljnejši. Pesmi je izdalo vrhovno pred-stojnlštvo šolskih sester v Rimu. Slikovne priloge so delo akademskega slikarja Lojzeta Perka, oprema arhitekta Scagnetti, tisk Tiskarne Jože Moškrič v Ljubljani. Cena s poštnino $1.10. Knjigo naročajte na naslovu: Sister M. Lavoslava, 515 Ohio Avenue Kansas City, Kans. 66101 Milena šoukalova v Cicero veliko črnih vsepovsod, v tovarnah, trgovinah, na gaso-linskih postajah in drugod. Pretekli teden se je zopet zgodila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Dva mlada zakonca sta se peljala z avtom na o-bisk k staršem. Ko sta videla, da jih neki avto zasleduje, sta postala pazljiva. Mož, ki je šofiral, je nameraval zaviti na policijo, pa je bilo prepozno. Zasledujoči avto ga je dohitel in nekdo je štirikrat ustrelil skozi okno. Mlad mož je dobil samo en strel v tilnik in je bil takoj mrtev. Žena je hitro prijela za volan in ustavila avto. Ker je bila močno noseča, je že naslednji dan rodila otroka. Tako niti na pogreb svojega moža ni mogla. Malo pred božičem je bil pri nas ubit neki moški, ki je bil zaposlen pri občini, nekaj dni preje so pa našli mrtvo mlado dekle. Tudi gasilci so precej zaposleni. Največkrat pogori kaka stara gostilna, trgovina ali gasolin-ska postaja, ki nima prometa, petem pa na pogorišču zraste lepa moderna stavba, ki je v olepšavo mestu. Tako, kot je pri nas v Gorjah na Gorenjskem rekel neki kroparski mesar, kateremu je pogorela mesnica: “Nič ne de, če je pogorela, postavili bomo novo. vso v steklu, to bo cir za hišo!” V Cicero živi še vedno več Slovencev. Imamo se ponavadi, le bolezen nas preveč rada obiskuje. Nekatere tare manj, druge bolj, nekaj pa se jih je moralo podati po pomoč v bolnico. No sedaj, ko to pišem, se skoro vsi že boljše počutimo. Je pa tako: zdravniki morajo tudi živeti. Kaj pa bi bilo z njimi, če ne bi bil nihče bolan? Sedaj pa še eno, dve za smeh! Ali veste, kako je Bohinc napravil testament? Ko so prišli štirje možje za priče, jim je on narekoval, eden je pa pisal: “Krava v pismu stoji, hiša pade na otroke, Špela ima pa luknjo (stanovanje) do smrti!” Ko je prišel Kropar k nam v Gorje, se je hvalil, kaj vse je imel doma. Rekel je, da je cela Kropa jokala za njim. ko je odšel od tam, pa ne zato, ker ga je tako rada imela, ampak zato, ker je bil celi Kropi dolžan. Pa še eno uganko, če bereš naprej, je lepo ime gozdnega ptiča, če bereš nazaj, je pristna jed kmetiča. Kaj je to? (Kos — Sok.) Sedaj sem Vam malo napisal, malo zares, malo za šalo ... Pa prav lepe pozdrave vsem. Tone Gorjanski ------o------ Javna zahvala LEMONT, 111. — Iskrena hvala vsem darovalcem, kateri so darovali za dobre namene v spomin pokojne in blage žene HELENE DOLENC v skupnem znesku $275. Ker je soprog Mr. Jože Dolenc poslal ves ta denar, namreč $275 nam v prid novemu Domu za o-starele — se na tem mestu javno zahvalimo vsem darovalcem. To je lep in plemenit način spominjati se naše drage pokojne. Bog plačaj vsem darovalcem, posebno pa Mr. Jožetu Dolencu. Pckojna Helena naj počiva v miru! V molitvi se jo bomo spominjale. Vedno Vam hvaležne sestre Sr. Mary Rose, Provincial Mount Assisi Convent ------o------ Las je raztegljiv Človeški las je mogoče raztegniti za nekako eno četrtino, ne da bi se utrgal, če je moker, je še bolj raztegljiv. KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar “2e zmerom sem mislil. Kaj pa bi tukaj? Dolgčas je... Mislim, da se mi nikoli več ne bo zaželelo po domu .. “Tam je seveda boljši zaslužek?” “Tudi... ampak človek živi povsod!... Le veselja je treba!” Umolknili so vsi, Tone je vstal. “Kdaj se napraviš?” “Prav kmalu; morda že jutri, morda čez teden dni, ne vem še prav...” Nasmehnil se je čudno in se je ozrl postrani na Hanco. “Kakor bo vreme naneslo! V slabem vremenu bi se ne poslovil rad. Človek je jezen, če je dež in blato, kadar sede na voz!” “No, da, kakor je božja volja!” je zavzdihnila mati. V veži je prijel Hanco za roko. “Saj greš lahko malo z mano ... ta poslednji večer ...” “Kaj res že odhajaš, Tone?” Pogledal jo je zlovoljno. “Kaj naj ostanem tukaj? Ali bi mi ti rekla, da naj ostanem?” “Pojdi!” “Zato pojdem . . ampak s lako težkim srcem Hanca, da ne vem, kako bom dospel do konca . ..” Nalahko se mu je tresel glas. “Pa že pojde kakorkoli! Zara-tega ne poginem .. . delati bo treba! ... Svet je velik in lep in človek nazadnje še na mater pozabi! Samo da bi pozabil hitro, prespal kakor pijanost, pa bi bilo dobro! ...” Prijel jo je krepkeje ?a roko in se je sklonil niže k njej. “Veš, Hanca, povedati ti pa le moram; nocoj ti lahko povem— nič se ti ni treba bati, saj tako pojdem in me ne boš videla nikoli več!... To ti moram povedati, Hanca, da te imam rad, kakor nobenega človeka na svetu; še svoje matere nisem imel tako rad .. .” Nekaj toplega ji je leglo v srce in ni si upala vzdigniti glave ter mu pogledati v lice. ~“Če bi kdaj na vse pozabil, kar sem doživel hudega in lepe- V blag spomin SEDME OBLETNICE ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL OČE, STARI OČE IN BRAT Frank Zigman Izdihni! je svojo plemenito dušo dne 26. februarja 1963 Sladka nam je misel na Te in na ljubki Tvoj nasmeh. Na besede ljubeznive, ki si imel jih do vseh. Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, kjer je zdaj Tvoj dom hladan. Kako bi pozabili to gomilo, kjer Tvoje blago srce spi, ki nam je vedno vdano bilo, vse do konca Tvojih dni. žalujoči: DRUŽINA ZIGMAN, BRATJE IN OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 26. februarja 1970 ga... na tisto uro ne pozabim, ko sem te nosil v svojih rokah preko hriba. Lahka si bila in zaspala si mi na rami kakor otrok ... No, pa zdaj je vse minilo ... Takrat sem še mislil — Bog vedi, neumne so bile tiste misli — da bi se lahko izpreme-nilo, da bi bila midva sčasoma še prijatelja ... Tako nespametno sem upal, kadar sva stala na pragu in sva se pogovarjala... mislil sem že na majhno, prijetno hišico, na vrt... no, kaj bi!” Jezno je zamahnil z roko in je pogledal v stran. “Z veseljem se bom spominjala nate!” “Spominjaj se rajši z usmiljenjem! ... Precej časa bo treba, da se otresem, pretegnem — pozneje se bom morda tudi jaz z veseljem spominjal... in vseh dni še ni konec!” Pogledal jo je prijazneje in nasmehnil sč' je napol. “Hvaležen sem ti, Hanca, veliko dobroto si mi napravila! Samo zato, ker si na svetu in ker imaš tako lepe oči in tako dobro srce! Živina sem bil prej, klada, pijanec! Ampak samo pogleda te človek in govori s teboj, pa mu je tako pri srcu kakor da je prišel od izpovedi in nikoli več ne pozabi nate!...” Hanca je molčala; prijetno in blago se ji je zdlo, kar je govoril in vendar ji ni bilo lahko pri srcu. “Pa še nekaj bi te rad vprašal!” je nadaljeval s tišjim glasom in beseda se mu je zatikala. “Pravijo, da živi slabo... no, da nima prijatelja ... ali veš njegov naslov?’* “Vem.” “No ... ni potreba, da bi umiral tam od vsega hudega ... vsaj toliko bi moral imeti, da bi se vrnil pošteno... Če je fant za kaj, ne bo poginil, tudi ne, če je umetnik; samo da je vesel in pogumen, pa se izkoplje, če bi se bil pogreznil sto klafter globoko . ..” Pomislil je, pogledal je nanjo in je stres.el z glavo. “Rajši ne — bom že sam opravil ... Samo pozdravi ga v mojem imenu, kadar se vrne ... Zdaj boš ti poleg njega in dobro se mu bo godilo ...” Postala sta ob cerkvi. “Kaj si mislil še povedati?” “Nič drugega ... Zdaj pa zbogom. Hanca! Samo poglej me še, ker se tako ne vidiva nikoli več, zato da se boš lahko malo laže spomnila name ...” Vzdignila je glavo in se mu je začudila; pegast je bil njegov obraz, samo na kosteh pod očmi je še ostala rdečica in ustnice so se bile zategnile v čuden nasmeh. “Ne zameri... saj je slovo!” Sam se je sklonil, prijel jo je z obema močnima rokama in jo je vzdignil; na ustnicah na licih, na čelu so jo zapekle njegove suhe vroče ustnice. Izpustil jo je, stal je pred njo globoko upognjen in se je tresel. “Adijo, Hanca!” Glasu mu ni več poznala, njegov pogled je bil tuj, svetal in nemiren. Hitro ji je podal roko, stisnil jo je, da jo je zabolelo in je odšel po klancu z urnimi koraki ... Zgodaj se je zmračilo; svetloba belega neba je bila slabotna in se je umikala hitro in plačljivo gostim večernim sencam. Amerikanec je hitel po hribu; kc je stal na vrhu, se je ozrl v globel, odkril se je, pogladil se j c z roko preko čela in se je oddahnil globoko. “Ni smelo biti. .. Adijo, Han- Nixon želi ratifikacijo pogodbe o rodomoru WASHINGTON, D.C. — Pogodbo ZN o rodomoru preganja čudna usoda vsaj v naši deželi. Predlog o pogodbi je spravila pred Kongres že Trumanova administracija, ki je pri sestavljanju pogodbe zelo aktivno sodelovala. Ko je pogodba prišla pred senatni odbor za zunanjo politiko, je tam 1. 1951 obtičala. Pogodbi so se načelno upirali južni politiki, .ker so trdili, da ni v skladu z našo federalno zakonodajo, pa tudi ne z državnimi zakoni. Spor se je končal tako, da je načrt obležal v odboru, kjer počiva že 20 let. Med tem je že zadostno število članic ZN pogodbo ratificiralo in je pogodba obvezna za vse države, ki so jo ratificirale. Ko je Anglija dala pretekli teden ratificirali pogodbo, je naša administracija porabila to priliko, da predlaga senatu, naj se vendar zgane. V senatu so še zmeraj vidni južni politiki proti pogodbi. Zato bi pri glasovanju skupina zagovornikov verjetno zmagala le z malo večino, ako bi se Bela hiša zavzela za zadevo. Tam imajo trenutno druge skrbi. Zato ni čisto zanesljivo, ali bo naša dežela po 20 letih vendarle ratificirala pogodbo, ki je pri njej ravno naša diplomacija tako aktivno sodelovala. ODPRTO V MESTU: OD 9:30 DOP. DO 5.45 POP. — MI DA JEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Veliki volivni stroški WASHINGTON, D.C. — Stroški volivnega boja za važne državne in zvezne urade rastejo iz leta v leto. Ponekod presegajo milijone in noben kandidat jih ne more nositi sam. Nelson A. Rockefeller računa, da bo potreboval za svojo voliv-no borbo, ko bo ponovno, četrtič kandidiral za guvernerja države New York, od 6 do 7 milijonov. Adlai E. Stevenson, ki se poteguje za mesto zveznega senatorja Illinoisa, računa, da bo njegova izvolitev stala od 2 do 4 milijone. Celo na Aljaski, kjer je število volivcev sorazmerno majhno, računata obe stranki s pol milijonom stroškov v volivnem boju letošnjo jesen. dobijo delo SND išče snažilki Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave. išče dve snažilki za delni čas. Oglasite se osebno v tajnikovi pisarni. (41) DELO DOBIJO Delo za par Iščemo zakonski par za oskrbo poslopja, ki ima 30 stanovanj, na vzhodni strani, dobra plača. Kličite 251-2950. --(43) MALI OGLAS/ (Dalje prihodnjič! -------o------ — Povprečni potniški železniški voz je dolg 73 čevljev. Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje zgoraj, plinski ogrev, kopalnica, na novo dekorirano, oddajo na Bonna Avenue. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite 442-2009 po 6. zvečer. (41) Hiša naprodaj Naj najemnina plača za 2-družinsko hišo v fari Marije Vnebovzete ali sv. Jerome. Se lahko takoj vselite, je prazno. Cena $17,900. Kličite Millie 261-1182. WM. T. BYRNE REAL ESTATE 261-5100 (41) Naprodaj Zidan bungalow v Euclid na Naumann Ave. med E. 185 in E. 200 St. dve spalni sobi, ena zgoraj, zidana garaža za dva avta. Se mora prodati. Cena v sredi dvajsetih. LAURICH REALTY 481-1313 4!Mi 200 st- Specul Prackase! Sram a Hm Teias Specialty : Clothier Tkat Canto Cae oi the Mori Bespected Brands at Hen’s Clothing in the Coantry! Nationally I'amous Makers' w MAY’S BUDŽHNA TRGOVINA SAMO V MESTU! Primerjajte po $85 do $100 Prihranite od $35 do $50 pri vsaki obleki! • Lep poliester-volneni worsted • 100% volneni domači in importirani blagovi • Najboljše zmesi od 90% volne — 10% svile • Modre • Sive • Olivne « Rjave • Črne • Kariraste • Enobarvni toni • Črtaste MERE: 37-4« regularne 37-42 kratke 39-46 dolge NIČ RAČUNA ZA POPRAVILA ZAVIHKOV. MALO DODATNO PLAČILO ZA DRUGA POPRAVILA Joj! Kako prikladen način obleči vašega moža za Veliko noč (in za vašo denarnico)! Oglejte si našo veliko izbiro najmodernejših krojev, na dva ali tri gumbe, naravna ramena, fina ročna izdelava. Veliko oblek ima trajno zlikane hlače. Dodali smo več zaloge, da bo izbira barv in velikosti res kompletna. To so naj finejše moške obleke, ki smo jih imeli v več LETIH! Pridite zgodaj — ne sprejemamo nobenih pismenih ali telefoničnih naročil. Škrtal je z zobmi, saj bi Ma-landeža spodil, pa bi se mu ljudje smejali. Strašno se je jel bati ljudi, najbolj bi ga bilo pa sram pred Adamovcem. Miloščino bi mu očital in ljudje bi križem zvedeli, kako in kaj je s Konškarjevo novo streho. Tudi za Nežo ni mogel najti izgovora, da bi jo vsaj za nekaj dni poslal k materi. Vsi bi rekli: “Največ dela ima, tesarji mu tešejo, gospodinjo od hiše podi!” Sam sebi CHICAGO, ILL. FEMALE HELP 2 TYPISTS GLENCOE Full time, 9 to 5. Varied duties. Addressograph, Mimeo, and other general office duties. COMPANY BENEFITS Contact MRS. HANDLEY for interview 835-4124 724 Vernon Glencoe, 111. 60022 (40) GENERAL OFFICE STENOGRAPHY HELPFUL Excellent Working Conditions and Liberal Benefits John Hancock Insurance Company 3207 N. Milwaukee Ave. PE 6-5302 An Equal Opportunity Employer (43) KEYPUNCH OPERATOR Large chemical firm needs exp. operator with minimum of 1 yr. exp. on 029 & 059. Excellent benefits, including prpfit sharing loop location. Nr. NW & Union Stations. CE 6-6998 (41) MALE HELP Experienced WAREHOUSE MAN For large company. Excellent benefits and working conditions. APPLY MR. COPA bi se zasmejal, tako neumna so se mu zdela vsa ta ugibanja, ki vendar nimajo ne pravega začetka, ne vzroka in tudi ne smisla. Konškarjev Tone vendar ni dvajset let star. Vojake je služil ... in gruntu pljuča, jetra in ledvice zastrupil, se je utrgalo v njem. Spet je vzel rovnico in se pognal v reber. “Ta pa ne sliši, kje ga delo kliče!” je sikal Malandež in hitel, kar se je dalo, in oba pomočnika sta rekla, da že dolgo ni bil tako siten. “Kamor pride, se hitro naveliča!” je menil starejši, ki je vsaj skozi deset let delal po štiri mesece z njim. “Meni se pa zdi, da ima Kon-škarja v želodcu.” “Pač! S starim Konškarjem se je Malandež nekaj toževal, pa je mojster tožbo zgubil. Mlad je bil še takrat, mlad.” “Hm, hm!” se je muzal mlajši in pazil, da bi ga Malandež ne videl, kaj šele slišal. Spet bi zarentačil in nobena smreka bi mu ne bila pravšna. Neža je bila vsak dan bolj zaskrbljena. Vsak večer se je z utrujeno glavo vlegala spat, zjutraj pa je vstala z docela novimi skrbmi, ki jim pa ni prepoznala ne oči in ne obraza, podnevi se pa bala večera. Vsak dan ji je bil prekratek. Zdelo se ji je nekoč, kot da je v bližini nekaj neznanega, morda, morda ... nesreča za petami ... Reklo ji je že nekaj: “Pojdi!” in jo vabilo: “Ogni se pekla ...” Mamilo jo je in ji še pri delu nagajalo. Zdelo se ji je, da jo izza vsakega vogala nekdo gleda, na sebi pa je čutila zmerom čudno krvave in prodirajoče Tonetove oči. “Zdivja naj mi!” jo je streslo in zdaj je šele razumela grozo; ki jo je davila noči in dneve. “Da, če mi zdivja!” Z očmi in z rokami je objela Tončka in ga stisnila k sebi. “Varovala te bom!” mu je šepetala in Tonček je toliko že razumel, da je v njenih očeh spoznal strah, ki se je tisti hip zganil tudi v njem. “Mama, kaj?” je zavekal brež solz. dar je za silo ometal tudi zunanje okrušene, do čistega zidovja oglodane stene in zdaj, ko se še streha rdeče posmeje hribovcem in ravancem, zdaj bo hiša kot gradič in on grajski gospod in Neža grajska gospa. Pa se je udaril po čelu, rovnico pa kar v celo zasekal, da je v kamenju čudno zastokala: “Ali se ti blede!” In se je zakrohotal v dolino, da so se ptiči splašili v mejah in se poskrili na Konškar-jevih posekah. Malandež je že late pribijal za opeko. Sonce je žgalo, da je mojster zdaj pa zdaj zaklel, ker mu je borove in jelove late sproti krivilo. Malandež je bil pa natančen, dvakrat je pogledal, če j je prav, preden je odmaknil mero. Kot bi bil star dvajset let, se je sukal po gredah, se upognil, kot bi bilo njegovo telo iz vrbja, in se pognal k slemenu, kot da je na vzmeteh. “Bog pomagaj, Malandež, če padete!” je Neža, ki mu je morala podajati — oba pomočnika j sta morala drugam — zdaj pa zdaj vsa prestrašena kriknila. Če bi se Tone spravil na grede, že zdavnaj bi bil polomljen ali pa že ubit. j “Ne boj se zame! V Loki in v Crngrobu sem na zvoniku pri jabolku stal, pa nič se nisem držal. Ali misliš, da se mi je v glavi zvrtelo? Kaj še!” se je junačil starec in se ji smejal, pa se nalašč spotaknil in se delal, kot da bo zdaj pa zdaj zgrmel z j vrha slemena čez grede. “Joj! Joj!” Neži je lata padla iz rok, Malandež se ji je pa smejal na gredi in pribijal. “To ste pa res!” je bila Neža huda, Tonček se pa za to še zmenil ni, pobral je kratke, lepo voglate odžaganjke, ki mu jih je mojster sproti metal. Spet je postavljal hišo, zdaj je imel že celo vas. “Kako se pa pravi tej vasi?” ga je dražil. “Saj sem že rekel: Puštal,” se je jezil Tonček in še in še postavljal. “Pustal bo pa prevelik! Kje imaš Marjdnčnikovo hišo?”' “Tale je!” je pokazal Tonček, tam je bila krčma in z očetom je bil že večkrat notri. “P^ Kovačkova?” “Ta — ki je bolj na samoti!” Še tri, štiri hiše je moral pokazati, potem se je pa že naveličal. “Takoj! Zdaj pa že vem, pu-štalsko Hudičevo brv delaš, zato-si tako tiho! Na sv. Janeza ne pozabi!” “Hm!” je samo prikimal, odgovoriti ni utegnil, kar naprej je postavljal in podiral. FORT DEARBORN PAPER Co. 376-0355 (44) HOUSEHOLD HELP 2 Priest Rectory in Grayslake Live-in. Paid Blue Cross-Blue Shield and Pension. Call 223-4731 (41) HEAL ESTATE FOR SALE RESORT — 11 acres, 700 ft. lake frntg. 6-4 rm. apts. 4 studios. Snack bar, lounge, all year residence. Plus extras. All year operation. Round Lake. Asking $250,000, Owner. KI 6-3814 (42) BUSINESS OPPORTUNITY GIFT STORE — Art glass, Jewelry, Records, Record Players, Tapes. North side. 4 rm. apt. in rear. Call owner 929-3720 (41) Complete new DRY CLEANING PLANT. 1 hr. “Martinizing”. Loc. shopping center S. West side. $16,000 down bal. financed. Must sell. 425-7744 after 7:30 p.m. (41) TAVERN Good going business. N. side. Factory district. Short hrs. No Sundays. Call owner 588-6569 ; > , (43) “Nič, nič! Le priden bodi!” ga je zavrnila, njegovo vprašanje ji je bilo tisti trenutek pretežko. Sicer je bil pa vajen, da mu na večino vprašanj sploh ni odgovorila. No, ko mu je pa rekla nič, nič, potem ne bo nič. “Kdaj bo streha rdeča za moje hlače?” Ni se nadejala tega, sama je že pozabila na njegove hlače in na svojo novo obleko, vse druge skrbi so jo mučile in ji pile kri. “Kmalu! Še opeko pripeljejo!” je kar na hitrico dejala, čeprav šc pomislila ni, da je Tonček ne bo razumel. Kaj je opeka in kakšna je opeka za streho, se mu še sanjalo ni. V mestu je sicer videl rdeče strehe, toda to so bile strehe, ni pa videl opeke same. Da bi mu rekla škopnik— o, to, pa že! Pa je pograbil za besedo — kmalu — všeč mu je bila, saj se to pravi, da hlač ne bo dolgo čakal. Tone se je ubijal po melinah in kar nič mu ni bilo prav. da se je lotil strehe. Naj bi ostalo pri starem. Nič ga ni mamila belina tramov in dišeča čista smola, ki se je cedila na tla. Zi- “Od kod boš pa Soro napeljal? Brez Sore pa Puštal ni nič!” mu je nagajal in Tonček je res jel misliti na Soro. Nenadoma je poskočil, izginil za skednjem in že prinesel golido vode. Ker mu drugega ni prišlo pod roke, je izdrl otiko iz drevesa, ki se ga je držala še ilovica. Tudi plug je oče pozabil zavleči pod kozolčev plašč. Mati ga je od strani gledala, ni ga marala motiti. Srečna je bila, da je bil tako zaverovan v igranje in da ga ni begalo v srcu, kaj in kako bo z rdečo streho in kaj bo z očetom, ki je vse te dni tako čuden. Opazila je tudi, da se z Malandežem bolj razumeta kot pa z njim, in zaskrbelo jo je, če ni morda tega Tone opazil. Najbrž bi mu ne bilo prav, morda bi ga še dolžil, da otroka hujska. “Tu je pa Sora, tu jez in precej tukaj Podičarjeva hiša, potem pa Dobravčeve deske!’” Tonček se je razkoračil in se postavil pred svoj “Puštal” prav tako, kot se je Malandež postavljal pred križaste tramove, križnike, opornike in veznike. :iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMUi!iiiiiMiimnimiimimiiiii:iiiiim^ ft JOS. ŽELE IN SINOVI I POGREBNI ZAVOD = «502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 = COLLINWOODSKI URAD } = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 . = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago ■ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ^iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiv rrr oocietjT %US4 ONE FAIRLANE DRIVE 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholai ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President ..................... Joseph J. Konrad First Vice-President .........Louis R. Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director............... Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. > iDEDUCT 3 Death Benefits ..................................... 13,700.00 4 Matured endowments 500.00 5 Disability nonefits 1,450.00 0 Surrender benefits ................................. 8,083.27 7 Accident and health benefits .... ... 1,202,431.06 8 Increase in aggregate reserve for certificates and contracts with life contingencies ............. 74,248.00 9 Increase in aggregate reserves for accident and health certificates........................... -15,452.43 10 Commissions on premiums and annuity considerations 750,646.19 11 General insurance expenses and fraternal payments 385,789.99 12 Taxes, licenses and fees ............................ 8,622.73 13 Increase in loading on and cost of collection in excess ot loading on deferred and uncollected premiums 24,014.55 TOTAL ...................................... 2,454,033.36 14 Net gain from operations before refunds to members and excluding capital gains and losses -2,783.49 15 Net gain from operations after refunds to members and excluding capital gains and losses -2,783.49 ANNUAL STATEMENT -1969 OF THE HOLY FAMILY SOCIETY USA ASSETS 1 Bonds ........................!.......... 2 Stocks ..............................-*. 3 Investment real estate ................ 4 Certificate loans and liens ........4... 5 Cash and bank deposits ......................... 244,918.94 6 Life insurance premiums and annuity considerations deferred and uncollected ....................... 34.419.33 7 Accident and health premiums due and unpaid .... 45,866.38 8 Investment income due and accrued .............. 9.355.79 $ 635,597.49 .... 152,584.00 .... 132,083.34 9,757.07 TOTAL .......................................$1,265,082.34 LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS Aggregate reserve for life certificates and contracts ...................... $ 456,985.00 Aggregate reserve for accidend and health certificates ........................... 355,113.57 Certificate and contract claims: 3.1 Life ............................................ 1,750.00 3.2 Accident and Health ........................... 145.063.00 Premiums and annuity considerations received in advance including accident and health premiums 82,388.76 Liability for premium deposit funds ................. 3,179.20 Commissions to field workers due or accrued: Life and Annuity .......................$10,543.92 Accident arM Health .................... 10,178.00 TOTAL ...................................... 11 12 20,721.92 9,551.15 3,428.27 1,668.21 .00 General expenses due or accrued ................. Taxes, licenc"« and fees due or accrued ......... Amounts withheld or retained by Society as agents or trustee ............................ Amounts held for fieldworkers account (including fieldworkers credit balances) ........ Mandatory securities valuation reserve ............ 10,468.41 Reserve for checks written-off ..................... 1,971.35 Total Liabilities .............................. 1,092,288.84 Unassigned Funds ................................. 172,793.50 TOTAL ...................................... 1,265,082.34 SUMMARY OF OPERATIONS — (ACCRUAL BASIS) Premiums and annuity considerations: 1.1 Life ........................................$ 255',256.43 1.2 Accident and Health ........................ 2,150,493.06 Net investment income ...................■....... 45,500.38 TOTAL 2,451,249.87 UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT Unassigned funds December 31, previous year . $ 220.952.93 Net gain from operations ..................... -2,783.49 Net gain from non-admitted and related items Decrease in mandatory security valuation reserve .......................... Total ................................. Net capital losses .......... ................ 82,776.29 Unassigned funds December 31, of current year ............................ Total ............................... 617.50 36,782.85 255,569.79 172,793.50 255,569.79 Onišlvo sv. Janeza šf, 13 DSD N. RIVERSIDE, 111. — Dru-( Radi bi videli, da se priredit-štvo sv. Janeza Krstnika št. 13 ve udeleže vsi člani društva. DSD v Chicagu vabi v nedeljo, 8. marca, na družabno zabavo in kegljanje v Town Hall Bowl na 5025 W. 25th St., Cicero. Začetek bo ob 3. popoldne. Vabljeni so vsi člani in njihove družine. Posebno kegljanje bo tudi za otroke in za mešane skupine mladostnikov in odraslih. Vsak član lahko pripelje s seboj po enega gosta. Vstopnina za osebo $3 bo porabljena za stroške kegljanja in za nagrade. Prepričani smo, da bo prijetno in zabavno za vse in za vsakogar, tudi za tiste, ki ne bodo kegljali. Rezervacije in povprečke kegljanja (za te. ki žele tekmovati) je treba sporočiti podpisani do 1. marca. Na svidenje! Charlotte Tomazin 2234 South 15th Ave. N. Riverside, 111, 60546 tel. 442-8645 SEALY SLEEP TIGHT SALE You could Dav$20 more for a mattress as firm as this Sealy Health Guard Limited time only $59f twin or full •a. pc. You just don't expect firmness like this for under $79! Hundreds of extra heavy gauge coils plus special high resiliency foundation in the matched set. Compare the comfort, too, of deep-quilted Dura-Lux* 'S cushioning-topped by a rich satin twill cover. Such luxury! Such a SI great buy during our once-a-year sale! QUEEN SIZE 60x80" 2-pc. set $169.95. KING SIZE 76x80" 3-pc. set $249.95. *