Poštnina platana v gotovini
Štev. 143.
V Ljubljani, sobota 24. junija 1939.
Loto IV
Anglija organizira tudi gospodarsko obrambno fronto:
Veliko angleško posojilo za izpopolnitev romunske državne obrambe
London, 24. junija, o. Uradno poročajo, da *o se včeraj končala pogajanja med angleško in romunsko vlado za finančno pomoč Anglije Romuniji. Po njih je bil sklenjen sporazum, s katerim dobiva angleško poroštvo za Romunijo in njene meje šele pravo veljavo. Po tem sporazumu bo Anglija takoj dala Romuniji pet in
Sodba francoskega generala:
Poljska vojska je na višku popolnosti
Pariz, 24. jun. m. Francoski general Louis faury, ki se je dalj časa mudil v Varšavi, kjer je kot gost predaval na poljski vojni akademiji, se je zdaj vrnil v Pariz. Za svojega bivanja na Poljskem se je dobro seznanil s položajem in močjo poljske vojske in o tem piše v francoskih litsih poleg drugega, da je poljska armada dosegla najvišjo stopnjo izpopolnitve. Po svoji moči prihaja poljska vojska takoj za italijansko. Njen razvoj po svetovni vojni se lahko imenuje največje vojaško čudo. Pred 20 leti so se Poljaki borili z zasilno armado, danes pa razpolagajo z zadostnim številom častnikov, podčastnikov in. vojaštva, ki je na odlični stopnji. Oprava poljske vojske je tako moderna, kakor si more človek samo želeti. Spričo armade s takšnimi lastnostmi in spričo poljske odločnosti za obrambo nobenemu sovražniku ne bo lahko premagati Poljske.
Vsebina dveh pogodb pomembnih za obrambo miru v Evropi
Pariz, 24, jrn. o. Sporazum o vzajemni pomoči med Francijo in Turčijo, podpisan včeraj v Parizu, se glasi:
1. Francoska in turška vlada sta se začeli posvetovati in sta ugotovili enakost v naziranjih.
2. Dosegli sta soglasje o tem, da skleneta dolgoročni dogovor, ki bo obsegal vzajemne obveznosti za njuno varnost.
3. Dokler ne bo sklenjen končni dogovor, izjavljata francoska in turška vlada, da bosta, če bi prišlo do napada, ki bi rodil vojno v Sredozemlju, sodelovali in si medsebojno pomagali ter se podpirali v vsem, kar je v njuni moči.
4. Ta izjava in pripravljajoči se dogovor nista naperjena proti nikomur, temveč jima je namen, da Franciji in Turčiji zagotovita vzajemno pomoč in podporo, če bi jo potrebovali.
5. Francija in Turčija vidita, da bodo razna vprašanja, med njimi tudi točnejša določitev pogojev, pod katerimi bi nastopile vzajemne obveznosti, terjala globlje preučevanje, preden bo sklenjen končni dogovor. To preučevanje je že v teku.
6. Obe vladi vidita, da je prav tako potrebno zagotoviti varnost na Balkanskem polotoku in se zato posvetujeta, da bi bil čimprej dosežen ta cilj.
7. Navedena določila ne branijo nobeni ’>eh vlad, da ne bi mogli skleniti za io utrditev miru podobnih dogovorov
z niugimi državami.
Besedilo pogodbe o Izročitvi aleksan-dretske pokrajine Turčiji ni bilo objavljeno, vsebuje pa naslednja določila:
1. Francija odstopa Turčiji pokrajino Aleksandretto, ki bo postala sestavni del turškega ozemlja, razen mesta Antiohije.
2. Turčija se obvezuje, da bo spoštovala francosko imetje in francoske koristi, zlasti francoske kulturne in verske ustanove v pokrajini Aleksandretti.
3. Turčija se odreče vsem zahtevam do Sirije, na katero meji aleksandretska pokrajina in se obvezuje, da ne bo širila, ne Podpirala nobene protifrancoske propagande v tej deželi.
... • sPorazumno bo izvedena nova razme-JjteY_m®d Sirijo in Turčijo in sicer tako, da bo Siriji pripadlo gorovje Djebel Akra, kar j© potrebno zaradi varnosti io obram-be sirskega ozemlja.
Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Nemški tisk poroča:
pol milij. funtov šterlingov (1 milijardo 400 milijonov dinarjev) posojila po 5% obresti, ki ga bo Romunija vrnila v 20 letih predvsem z dobavo svojih pridelkov za Anglijo. Romunija bo posojilo porabila za nakup vojnega materiala, zlasti letal v Angliji. Anglija bo Romuniji nudila tudi nadalje vso potrebno finančno pomoč za izpopolnitev obrambe in romunskega gospodarstva.
Sporazum med Romunijo in Anglijo se nanaša tudi na nakup romunskega žita za Anglijo. Anglija se obvezuje, da bo vzela od Romunije letos 300.000 ton pšenice, količino za naslednja leta pa bodo določali sproti.
V angleških vladnih krogih poudarjajo, da pomeni gospodarski sporazum med Romunijo in Anglijo novo stopnjo v izpopolnitvi angleške obrambne fronte. Angleški ugled in veljava
bosta po tem sporazumu močno narasli, zlasti na Balkanu, kjer so do zdaj razne države bile prepričane, da Angležem ni do dejanj in da so njihova poroštva le besede.
Organizacija angleške obrambne fronte se je zdaj prenesla tudi na gospodarsko področje, ki ni nič manj važno in pomembno, kakor politično; šele dejanska gospodarska pomoč bo pridobila Angliji zaupanje malih, gospodarsko šibkih držav, ki so doslej morale svoje gospodarsko in politično vedenje uravnavati po zahtevah tistih, ki so jim v tej ali oni obliki nudili gospodarsko pomoč.
Današnji londonski tisk poudarja pomen angleško-romunskega gospodarskega sporazuma in pravi, da se bo višina nadaljnje denarne pomoči za Romunijo ravnata po vošini posoiil, ki jih bo dobila od Anglije Poljska.
Podpis francosko-turškega sporazuma o vzhodnem Sredozemlju in o Balkanu
Pariz, 24. junija,, o. Francija in Turčija sta včeraj podpisali dve izredno pomembni pogodbi: Dogovor o vzajemni pomoči za ohranitev sedanjega stanja v vzhodnem Sredozemskem morju in na Balkanu ter sporazum o odstopitvi pokrajine Aleksandrette, katero je do zdaj upravljala po naročilu Zveze narodov Francija, Turčiji.
Obe pogodbi začneta veljati takoj. Francoske čete bodo aleksandretsko ozemlje izpraznile najpozneje do 22. julija, ko bo izvedena tudi nova razmejitev med francosko Sirijo in med turškim ozemljem.
Razen tega sta Francija in Turčija podpisali ie posebno izjavo glede Sirije, v kateri Francija poudarja, da se svojim pravicam do te pokrajine
Boj za rusko zavezništvo
ne misli odreči, Turčija ji te pravice priznava in se obvezuje, da se bo uprla vsakemu poskusu, ki naj bi Sirijo spravil pod oblast kake tretje države.
Po podpisu pogodb je francoski zunanji minister Bonnet govoril v radiu in dejal, da je fran-cosko-turški sporazum posnet natančno po angleško-turški zvezi ter kaže složno voljo za ohranitev miru. Obe državi priznavata a to pogodbo, da je nujno potrebno zagotoviti varnost tudi na Balkanskem polotoku.
Turška narodna skupščina je včeraj imela 6ejo, na kateri je soglasno odobrila obe pogodbi.
Po seji je predsednik turške vlade Refik Sai-dam govoril o pomenu teh pogodb ter izjavil, da bo turška vojska do kraja izpolnila dolžnosti, katere ji nalaga zveza s Francijo.
Novi, popuščajoči angleški predlogi za nadaljevanje pogajanj
London, 24. junija, m. Snoči je bilo izdano poluradno obvestilo, ki pravi, da je angleško zunanje ministrstvo obvestilo iz Moskve, da Sovjetska Rusija ne smatra angleških in francoskih predlogov za zadovoljivo. Sovjetska vlada vztraja pri svojem stališču in zahteva brezpogojno, da Anglija in Francija sprejmeta vse njene zahteve glede obrambnih poroštev baltiškim državam. Angleška vlada je že prej, preden je dobila odklonilen odgovor iz Moskve, dala svojemu odposlancu Strangu nova navodila za nadaljevanje pogajanj. V teh navodilih je angleška vlada naročila svojemu zastopniku
v Moskvi, naj sprejme vse sovjetske zahteve, toda z nekaterimi pridržki.
Zadnji odgovor sovjetske vlade je v London prinesel tajnik angleškega poslaništva v Moskvi Roberts. Rusija v tem odgovoru zahteva od An-glije^ in Francije brezpogojno poroštvo za vse baltiške države, tudi za Finsko. Te države morajo biti v bodoči pogodbi točno imenovane, da ne bi ob nevarnosti bilo nikomur mogoče izmakniti se obveznosti.
Posvetovanja v Moskvi se bodo nadaljevala takoj, ko bo sovjetsko zunanje ministrstvo dobilo nove, popuščajoče predloge od angleške vlade.
Angleške in francoske priprave zaradi japonskega nastopanja na Kitajskem:
Enotno poveljstvo angleških in francoskih bojnih sil na Daljnem vzhodu
pa sprejela razne druge ostre gospr-' politične in vojaške ukrepe.
Da je temu res tako, pričajo p .ni posveti generalnih štabov angleških in irancoskih vojnih sil v Singapooru. Pri teh posvetih so včeraj sprejeli sklep, da bosta vojski, vojni brodovji in letalstvi obeh držav na Daljnem vzhodu v vsakem resnem primeru imeli enotno poveljstvo. Vrhovni poveljnik obeh vojska bo vsakokratni poveljnik angleškega brodovja na Daljnem vzhodu. Izhodišče ▼seh vojnih operacij bo Singapoor, ki leži sredi angleške in francoske posesti v Aziji in je tudi zadosti utrjen.
Če Japonci ne bodo zadostili angleškim zahtevam, je treba pričakovati ža v kratkem enotnega francosko angleškega vojaškega nastopa v kitajskih vodah. Francoski in angleški vojski se bo pridružilo ob vsakem resnem primeru tudi ameriško brodovje.
London, 24. junija, o. Angleški zunanji minister Halifax je včeraj imel dvajset minutni sestanek z japonskim poslanikom Šigemicom In mu je ponovil v imenu angleške vlade protest proti ravnanju japonskih vojaških oblasti z angleškimi državljani v Tientsinu. Halifax je zahteval od japonskega poslanika pojasnil, kaj namerava Japonska v Tiencinu.
Poslanik teh pojasnil ni mogel dati, čei da nima še točnih navodil iz Tokia.
Včerajšnji sestanek je pokazal, da hočejo Japonci tiencinsko zadevo zavlačevati, da bi vzdrževali videz o tem, kako je Anglija na Daljnem vzhodu brez moči in si ne upa nastopiti proti nikomur.
Angleška vlada bo, kakor pravijo vladni ljudje, še nekaj časa čakala, da se pokaže ali misli Japonska spor glede tujih mestnih predelov omejiti samo na Tiencinu, s čimer bi vsa zadeva ohranila značaj neznatnega krajevnega dogodka ali pa misli podobno nastopiti proti angleškim in sploh evropskim pravicam tudi po drugih, večjih kitajskih mestih, zlasti v Šanghaju, Pekingu itd. Do jasnosti mora priti v nekaj dneh. Če se bo pokazalo, da hoče Japonska začeti s splošnim napadom proti pravicam velesil na Kitajskem, bo Anglija najprej odpovedala trgovsko pogodbo z Japonsko, za tem
Velike pošiljatve francoskega orožja za Poljsko
Berim, 24. jun. m. Snofno nemško Časopisje objavlja pnrnfj|a jg Gdanska, da so v poljsko pristanišče <>ainJ0 prispele številne angleške in francoske ladje, natovorjene % vojaškim materialom, namenjenim za Poljsko. »Angriff« piše med drugim: »Medtem ko s„ Ia|,(MjnP demokratične dria-preskrbovalo Po|j„k0 * orožjem do zdaj le v skromnih mejah, se »<iaj kažejo uspehi sporaau-roa o obkoljeranju. Dobava orožja, zlasti topniškega streliva in angleških tankov, raste iz dne-’ dan. Vojaški material iitovarjajo v (»dinji (amo ponoči.«
Druga nemška poročila zatrjujejo, da je poljska ladja >Ljuhljin< te dni tudi iztovarjala strelivo in orožje, ki ga je pripeljala iz Anglije. Tudi neka ameriška ladja se zdaj mudi v Gdinji in je pripeljala tja tanke, letala in letalske motorje. Nemško časopisje je iyvedelo, da se bo prihodnje tedne dobava orožja za Poljsko še pospešila in pomnožila. Nemško časopisje meni, da preskrha Poljske a orožjem če* Nemčijo in baltiške države ne bo mogoča. Zato bo orožje prihajalo na Poljsko čez Turčijo. Poleg tega pa bo Poljska dobivala orožje tudi po vodni poti če* Romunijo in to iz Turčije ali pa is sovjetskih pristanih
Madžarski Nemci se dvigajo
Budimpešta, 24. jun. m. Zadnji dve seji madžarske poslanske zbornice sta bili izredno viharni. Prva zaradi interpelacije narodnosociali-stičnih »Pušičastih križarjev«, včerajšnja seja pa zaradi prepirov, ki so izbruhnili med stranko malih posestnikov in zastopnikom nemške narodne manjšine dr. Myhlom. Dr. Myhl je na včerajšnji seji ostro napadel madžarsko vlado tor ji očital, da zatira nemško manjšino, ki da tudi sicer ne uživa na Madžarskem nobenfh pravic. Predsednik poslanske zbornice je govornika odločno pozval k redu z besedami, da se v madžarski poslanski zbornici ne sme reči, da. se Nemcem prizadevajo krvave rane. Toda kljub temu opominu je nemški zastopnik dr. Myhl svoj govor nadaljeval ter trdi, da Madžarska nekorektno postopa z nemško manjšino. Končno je zahteval, da se izda zakon o varstvu nemške manjšine na Madžarskem.
Ves čas, kar je govoril zastopnik nemške manjšine, so odločno protestirali vsi ostali poslanci v madžarski zborniei, razen poslancev, ki so pristaši »Pušičastih kolarjev«. Za to stranko je znano, da je v tesnih zvezah z nekaterimi tujimi državami in po njihovem navodilu prinrav-lja državni prevrat na Madžarske***
Kralj Peter II. pokrovitelj Mladinskega tabora v Mariboru
Belgrad, 24. junija, m. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad mladinskim taborom, ki ga prirejata podzvezi fantovskih odsekov in zvezi dekliških krožkov v Mariboru in Celju od 29. junija do 2. julija v Mariboru.
Za mladinski tabor v Mariboru vlada tudi tukaj veliko zanimanje, ker se ga bo udeležilo poleg zastopnikov narodne skupščine in senata več članov kraljevske vlade.
Vesti 24. junija
Največjo zastavo na svetu bo dobil Pariz 12. julija, ko bodo ob ISO letnici francoske zastale 'potegnili na drog pred mestno hišo francosko tribarvni«), dolgo 20 in široko 14 metrov. Za zastavo bo potrebnih 300 kv. metrov blaga.
Vrhovni nadzornik francoske domače vojske general Kirke se že dalje časa mudi na Finskem, in se je zadnje dni udeležil vaj finske vojske.
Italijanska vlada pripravlja nove stroge odredbe proti vsem tistim, ki bi se pregrešili aiad določili o izvozu domačega in tujega denarja iz Italije. Verjetno je, da bodo za posebne hude primere določili smrtno kazen kakor je to storila Nemčija.
Zena ameriškega trgovinskega ministra Stanleva je dopotovala v našo državo in bo po raznih večjih mestih imela več predavanj.
Amerika in Anglija sta včeraj podpisali važen sporazum^ o dobavi ameriškega bombaža za Anglijo in angleškega bakra za ameriško vojno industrijo. Dobavljeno blago bosta obe država povečini spravili v skladišča za primer vojne.
Izključno dovoljenje ta dvig vseh ladij, ki eo se potopile v španskih vodah med državljansko voljno, je dobila neka italijanska družba iz Genove. Na potopljenih ladjah je 150.000 ton Taznsga orožja in kovinskih izdelkov. Angleški kralj se je včeraj udeležil kosila, ki mu ga _je priredila londonska občina in je pri kosilu imel . govor o pomenu Svojega potovanja f Kanado Ih Ameriko. Dejal je, da zavest o vaajemnoeti človeškega rodu ni nikjer tako razvita kakor na ameriški celini. Skupnost med Anglijo in Ameriko temelji poleg vsega drugega tudi na skupni angleški pa-meiti, morali pravici.
V Londonu so ustanovili odbor za pripravo federacije evropskih držav. Predsednik odbora je mornariški minister Duff Cooper.
Uredbo o začasni upravi Karpatske Ukrajine je izdala madžarska vlada, ki za pozneje obljublja teij pokrajini avtonomijo. Kot uradni jezik je pripuščena v načelu poleg madžarščine še ukrajinščina.
Hudo agitacijo proti Angležem so začeli Japonci zadnje dni v vseh večjih kitajskih mestih in I organizirali demonstracije pred angleškimi mestnimi predeli.
Nemčija mora dobiti nadomesti’'' -»a afriške kolonije, ki jih je izgubila v	ti vojni. Pravico do kolonij je treba i	—	je	govoril
včeraj vojni minister južno a,.	republike R-
rov na nekem zborovanju.
Naš poslanik v Sofiji Jurešič je ob razstavi jugoslovanske knjige preredil čajanko, katere aq se udeležili razni odlični zastopniki bolgarskega političnega gospodarskega in kulturnega življenja.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je davi dospel v Berchtesgaden, da poroča kanclerju Hitlerju o zadnjih dogodkih v mednarodni p<v litiki. Ker niso angleško-sovjeteki posveti v Moskvi rodili nobenega jasnega uspeha, je kancler Hitler opustil misel, da bi v, nedeljo imel večji politični gov<*r pred zastopniki italijanskih vojakov, katere bo sprejel v Berch* tesgadeau.
Dr. Gavrilovič, novi predsednik srbske zemlloradnlške stranke
Belgrad, 24. jun. m. Včeraj so V Belgrad]) zborovali uglednejši veljaki bivše zemljoradniške stranke s poslanci te politične skupine. Na sestau-ku so razpravljali o novem predsedniku btvše zemljoradniške stranke. To mesto je prazno aaradi sinrti Joče Jovanoviča. Vsi člani vodstva zemljo-radnd&ke stranke so za to, da namesto pokojnega Jovanoviča postane predsednik dr. Milan Gavrilovič, eden Jovanovičevih najboljših sodelavcev. Poslanci bivše zemljoradniške stranke, ki »o popoldne imeli v skupščini sejo, so po seji izdali obvestilo, v katerem pravijo, da je poslanski klnb bivše zemljoradniške stranke zvest oporoki nepozabnega voditelja srbskega kmetskega gibanja. Na včerajšnji seji jo klub sklenil nadaljevati svoje delo med ljudstvom z novim predsednikom stranke Milanom Gavrilovičem, ki po smrti Jovanoviča 6topa na čelo zemljoradniškega gibanja.
Novi predsednik bivše zemljoradniške stranke dr. Milan Gavrilovič se je rodil 23. junija 1882 v. Belmadu. Ljudsko šolo, gimnazijo in pravne študije je končal tudi v Belgradu. Za tem je odšel v Pariz, kjer je naredil doktorat. Po končanih študijah je vstopil v diplomatsko službo ter bil najprej v zunanjem ministrstva v Belgradu, za tem pa na poslanstvih v Londonu, Atenah, V Berlinu in Rimu. Kot poslaniški svetnik je stopil v pokoj. Po upokojitvi se je pričel baviti s političnimi vprašanji v bivši zemljoradniški stranki, kjer je kmalu postal tajnik glavnega odbora Zveze srbskih kmetov. Med političnim delovanjem se je dr. Gavrilovič bavil tudi s časnikarstvom ter je bil do leta 1929 glavni urednik belgrajske »Politike*
Vlom v Sapu pri Šmarju pojasnjen?
Mariborska policija prijala dva sumljivca, ki sta na debelo
zapravljala denar
i*ia*,lbor, 23. junija.
Včeraj je bil izvršen v Sapu pri Šmarju v ljubljanski okolici velik vlom. Posestniku Antonu Kračmanu so vlomilci odnesli 20.500 din gotovine ter izginili brez sledu. O tem vlomu je bila qbve-ščena tudi tnariboroka policija, ki se ja seveda zanimala, če niso morda vlomilci pobegnili v Maribor. Res 6e je ugotovilo, da je danes dopoldne nakupoval neki mlad fant po mariborskih trgovinah boljšo obleko in perilo. Potem pa si je najel avtotaksi ter 6e je odpeljal z njim proti Celju. Policija je ugotovila, da je ta mladenič prenočil v neki gostilni pri kolodvoru. Napravila j* tam preiskavo ter je odkrila v sobi, v kateri je osumljenec prenočeval, še njegovega tovariša 30 letnega krojaškega pomočnika Franca Karlovška iz Trbovelj. V njegovi sobi so našli še dva čiste* nova kovčka, v katerih eo bile same nove obleke in perilo. Karlovšek je priznal, da je samo en del tega njegova last, drugo pa je la6t 18 letnega avtomehanika Dragotina Sipova iz Okučanav na Hrvatskem. Ta da je že zjutraj izginil ter ga potem ni več videl. Karlovška so aretirali, policija
pa je obvestila celjsko policijo, naj Šipova aretira. To ee je tudi zgodilo. Čim se je Sipov pripeljal z avtomobilom v Celje, so ga sprejeli policisti ter ga aretirali. Poslali so ga v Maribor. Pri njem 60 našli v listnici 4000 din. Fant je pripovedoval zapleteno in mala verjetno zgodbo, na kakšen način je prišel do tega denarja. Pravil je, da 6C je peljal na obisk k svojemu bratu v Sunjo, potem pa je na povratku ukradel v brzovlaku nekemu trgovcu listnico, v kateri je bilo 6000 din. Pravi, da se je 6 tem denarjem preživljal že nekaj časa. Stvar pa je kaj malo verjetna, ker je samo obleka in perilo, ki jo je Šipov danes dopoldne nakupil v Mariboru, vredna nad. 4000 din. Povrhu je še priznal, da 6ta se s Karlovškom snoči mudila v mariborskih nočnih lokalih ter sta v družbi lepih deklet zapravila 1200 din. Vsekakor je potem sumljivo, da bi vse te izdatke pokril z onimi 6000 din, ki jih je ukradel v vlaku, pa bi mu povrhu še ostalo 4000 din. Bolj verjetno je, da sta Šipov in Karlovšek zapletena v razne večje vlome in tatvine, ki 60 bili zadnje čase izvršeni in da sta morda v zvezi tudi z vlomom v Sapu Šmarju.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 34. junija.
Zadnji dnevi so bili precej vroči. Dnevna temperatura je dosegla do '25 stop. C. Povsod, kjer niso vode popolnoma uničile poprej lepe in bujno rastoče trave, je te vroče dneve zavladalo veselo življenje koscev. Ljubljanska okolica hiti z vsemi napori s košnjo. Kmetje si skoraj ne privoščijo pravega počitka. Od rane zore pa tja pozno v noč pospravljajo seno, ki se drugače dobro suši. Po mnogih krajih na Dolenjskem, tako v škoeijanski občini so travniki zaradi treh velikih povodnji popolnoma uničeni. Tam ee sedaj razvija hud smrad.
Snoči pa je bilo drugače veselo kresovanje.
Goreli so kresovi...
Prižiganje kresov je star slovenski običaj, izvirajoč, kot znano, še izza turških časov. Ta običaj skušajo sedaj ponekod izrabljati tudi drugi narodi v proslavo gotovih osebnosti.
Letošnji kresni večer je bil povsod nad vse sijajen. Zlasti so se poleg drugih postavili naši vrli Trnovčani, ki so organizirali bajen kresni večer. Agilno Prosvetno društvo Trnovo je priredilo prav lep večer. Okoli cerkve in ob bregovih Gradaščice so se strnile goste množice trnovskega prebivalstva. Od 20 tja do 22 je bil koncert godbe »Sloge« na prostem. Koncert je bil pred cerkvijo, okoli katere so promenirale množice občinstva. Lepo je tudi bilo, da so bili starejšim ljudem — možem in ženicam — dani na razpolago stoli, kjer so lahko brez težav in nemoteno sledili razvoju kresnega večera. In nizka Gradaščica? Kaj vee je bilo na njej! Razvijalo s© jo pravcato rajanje. Gorel je na vodi kres! Čudovito lepa slika! Trnovčani so se vozili po Gradaščici, veselo pevajoč in vriskajoč. Krasno je bila razsvetljena cerkev sv. Janeza Krstnika in prav tako njegov kip na mostu. Trnovčani so dalje organizirali krasen umetni ogenj, streljali so s topiči in spuSčali visoko v zrak rakete. Tudi mnogi zasebniki so živahno sodelovali. Bilo je do 6000 ljudi.
Tudi na Gradu je gorel lep kres, ki so ga napravili na planoti grajski prebivalci. Po ravnini v okolici so na mnogih krajih goreli kresovi. Po hribih so prav tako zagoreli veliki kresovi, ki so jih napravili naši kmečki fantje. Tudi na periferiji mesta smo opazili več kresov. Veselo rajanje je bilo na Rožniku, kamor se je valila zvečer velika reka mladine.
Lepo vreme je omogočilo, da je kresovanje popolnoma uspelo.
Razne nesreče
Reševalna postaja je bila včeraj opoldne poklicana na Koroško cesto pred hišo št. 54. Tam je neki drveči kolesar povozil pekovskega pomočnika Josipa Zajca, ki je starček pri 68 letih. Kolesar je oddrvel naprej. Starčka, ki je dobil hude notranje poškodbe in zunaj razne odrgnine po telesu, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico na kirurgični oddelek. Zvečer okoli 18 je oddrvel reševalni avto na Vodovodno ceste. Tam se je pri •gostilni Fortuna hudo ponesrečil neki delavec, ki je na mestu obležal popolnoma nezavesten. Nanj
je zvrnila truga gramoza. Delavec je bil zaposlen pri prevozniku Bizjaku.
Splošna bolnišnica je do davi sprejela na azne oddelke letos že 16.780 bolnikov.
Zastonjkarice na živilskem • trgu
Današnji živilski trg je zaradi lepega vreme-ta prav živahen. Ogromne množine češenj eo na
prodaj. Mnoge branjevke, kmetice in druge prodajalke se zadnji čas zelo pritožujejo nad odličnimi in bogatimi damami, gospodinjami, ki imajo to grdo navado, da segajo v vsak jerbas in košaro po češnje. Mnogi redni obiskovalci trga in opazovalci tožnega vrvenja so si zapomnili že več odličnih dam, kako se zastonj najedo sladkih češenj, naposled pa gredo, ne da bi kaj kupile. Neki šaljivec je omenil, da bo skrivaj fotografiral te dobre gospodinje in jih bo dal v poseben album. Izredno mnogo je bilo danes domačih češenj, tako dolenjskih, štajerskih in iz okolice občine Dobrunje. Češnje so sedaj v splošnem od 3 do 7 din kg. Na trgu je sedaj tudi že mnogo stročjega fižola in kumar. Dvignil se je zadnji čas dovoz marelic in breskev. Breskve in marelice so po 16 do 24 din kg. Danes je bilo večje povpraševanje po dolenjskih hrusta^kah, ki so primerne za vlaganje.
Živega jastreba so ujeli
Včeraj popoldne so se mudili v Iškem Vintgarju trije ljubljanski akademiki. Bosi so stali v Iški, ko je v smeri proti njim priletel jastreb. Eden je imel slučajno v roki palico, e katero je jastreba v poletu mahnil po glavi. Ptič je padel v vodo in korenjaki so bili že pri njem. Najprej so ga nekoliko »potunkali«, potem pa so ga prijeli in mu zvezali noge. Hudo je pihal jastreb in kljuval okrog sebe, ko je spet prišel do moči. Pri ognju so ga posušili, nato pa so ga zaprli v aktovko in odnesli v mesto. Dobro so se postavili, kajti le redko kdo se lahko pohvali, da je ujel živega jastreba.
Ali ie to dovolfeno!
Ljubljana, 23. junija.
Pri nas v Rožni dolini, tam okrog ceste XIII in XV, je neko stavbeno podjetje, ki ima čudne
vrste avtomobil. Preden se namreč ta avtomobil »vžge«, ga je treba nekam čudno navijati in to navijanje ee sliši, kot bi tulila sirena.
Danes zjutraj na. pr. so ga začeli »navijati« že ob pol petih zjutraj in so ga »navijali« 20 min., tako da je okrog petih šel zmagoslavno na delo. — Zdaj poleti, ko je vročina in imamo okna odprta, ee to tuljenje in ropotanje tako zgodaj zjutraj malo preveč čudno sliši. — S tem nimamo namena škodovati podjetju, upošteva naj pa le vsaj malo zgodnjo uro. — Prebivalci Rožne doline.
Tihotapci ustavili tovorni vlak v oredoru
Jaribor, 23. junija. Tovorni vlak, ki prihaja ponoči iz Nemčije v Maribor, je zadela v nocojšnji noči v predoru v Košakih nenavadna nezgoda. Sredi tunela se ije vlak naenkrat pretrgal, polovica vagonov je ostala na tiru v tunelu, z drugo polovico pa je lokomotiva od sopi hala v Maribor, kjer eo nc kolodvoru ugotovili, da manjka pol vlaka. Lokomotiva se je potem vrnila v predor po ostalo polovico ter jo je priklonila in odpeljala » seboj. Pri tem eo je ugotovilo, da ee je A-lak pretrgal zaradi lega, ker je bilo nekaj zadnjih vagonov vlaka <rdno zavrtih. Domevajo, da ije nekdo nalašč zavrl vagone ob vhodu v tunel, da bi vlak počasnetje vozil. Pri tem pa ee je na sredini med vagoni pretrgal spoj ter je polovica vlaka obtičala v predoru. Najbrže so bili drzni tihotapci, ki so se vozili a tovornim vlakom iz Nemčije ter so na ta način lahko mirno w,ložili v temnem tunelu svoje blago ter ga spravili na varno.
Plenarna sefa celjskega mestnega sveta
Danes ob 6 zvečer je bila v posvetovalnici mestnega poglavarstva redna seja celjskega mestnega sveta. Župan g. dr. Voršič je poročal, da eo bili vsi sklepi zadnje seja izvršeni ali pa so v izvršitvi. Nato je pojasnil, da zahteva okrajni cestni odbor, da obnovi studenec na Polulah uprava regulacije. Za čiščenje jarkov na področju celjske mestne občine bi mestno poglavarstvo najelo 20 brezposelnil za 20 dni. Za to je potrebnih 15 do 20.000 din.
Za finančno - gospodarski odbor je poročal mestni svetnik in referent gosp. ravn. Černelič. Celjska občina bo zgradila na lastne stroške sadno sušilnico v Medlogu pri Celju, stavbna dela pa ne smejo presegati stroškov 12.000 din, ki so že odobreni. Predlagano je bilo, da se dovoli uporaba sadne sušilnice vsem sadjarjem in ne samo članom društva, kar je prišlo na glasovanje. Proti temu predlogu je glasoval le en član mestnega sveta, ki je mnenja, da naj bi postali vsi sadjarji člani društva. Za ojačenje stropov zaradi novega prizidka meščanske šole se odobri 50.000 din. Nabava mobilij za vložišče in sejno dvorano 6e odda tvrdki Golob Karol za 17.000 din. Mestni svet je odklonil prošnjo za podporo, ki jo je vložila Obrtna razstava v Ljubljani. Proti temu je glasoval le mestni svetnik g. Hohnjec. Mestni svet je sklenil, da ne more načrtno finansirati izvajanja turistične petletke Olepševalnega društva, ker daje že v rednem proračunu za olepšavo mesta velike vsote. Tvrdki A. NVesten se dovoli prepust preko industrijskega tira. Že lansko leto je bilo sklenjeno, da bo mestna občina nabavila drugi prepotrebni škropilni avtomobil, nadalje tovorni avtomobil za potrebe tehničnega oddelka in nov stroj za katraniziranje. Škropiini avtomobil se je nabavil^ za 222.377 din, stroj za katraniziranje, ki je bil že razstavljen na velesejmu v Ljubljani, pa stane 30.000 din. Oskar Muller je ponovno vložil ponudbo, da bi kupil mestno hišo v Vrvarski ulici 1. Mestni svet je soglasno sklenil, da hiše ne proda.
Poročilo gospodarskega odbora je podal mestni svetnik g. inž. Dolinar. Za ureditev ceste proti Lopati se odobri znesek 1550 din. Odajala so se stanovanja v novi delavski hišici v Novi vasi. Stanarina velja za dve stranki po 70 din mesečno, za drugi dve pa 100 din. Gradu se dovoli otvoritev kopališča »Diana«. Nato je bil sprejet proračun za orijentacijska znamenja na križiščih celjske mestne občine.
Dobava vodovodnih cevi se odda najcenejšemu ponudniku železarni v Štorah za 18.980 din. Zamenjava zemljišč ob Voglajni nad železnim mostom se dovoli Cinkarni. Dobava premoga za bodočo zimo se odda TPD, družbi Bohemiji in Mestni plinarni.
G. Gologranc Konrad je poročal za mestna podjetja, plinarno, elektrarno in pokopališča. Odobri ee pogodba dobave električnega toka edi-nicam celjske garnizije. Prav tako se dovoli elektrifikacija Polni, Košnice in Tremeriij, če prispevajo interesenti din 45.000. Tok bi dajala Falska elektrarna, ki pa ni obračunavala po pogodbi direktno z KDE, mestna elektrarna pa bi plačevala KDE. Da bi se uporaba plina v Celju povečala, je bil sprejet poseben cenik: Od 30 do 250 kub m uporabe plina din 2.75, od 20 do 500 m» din 2.o0, do tisob m’ dim 2.25, nad tisoč m3 pa din 1.50 do 1.70. A. Westnu so dovoli napeljava vodovoda na Miklavžev hrib. Pred cerkvijo 60 bo napravil poseben javni iztok. Nato je mestni svet sprejel pravilnika za službo vrtnarja in grobarja na pokopališčih. Ta pravilnika tudi predvidevata tarife za ureditev grobov, krašenja itd.
Poročilo gradbenega odbora je podal referent g. Fazarinc Anton. Z regulacijo Savinje se pojavljajo vedno nove težkoče zlasti zaradi spremembe prvotne terase in zadnjih povodenj. S preložitvijo terase zaradi naprave visokovodnega nasipa na levem bregu Savinje, bi se porabilo na levem bregu več sveta kakor je bilo razlaščeno. Banska uprava je zahtevala, da se za naknadno razlastitev razpiše nova vodovodna razprava in razlastitveno postopanje, kef pomeni preložitev 'terase bistveno izpremembo prvotnega projekta. Kei- bi ta vodovodna razprava padla prav v sredi glavne eezome, bi se dovršitev del v 4. efapi zavlekla. Predlagano je bilo občini; da bi se opustil visokovodni nasip na levem obrežju ter bi se Savinja regulirala samo do navadne visoke vode. To bi imelo prednost, da ee za potrebe regulacije Savinje ne bi porabilo več zemljišča, kakor je predvideno v razlastitveni odločbi. Razven tega ni dovolj materiala za nasipanje na razpolago in bi ee moral material za visokovodni na-eip separatno dohiti, kar bi pa stalo približno pol milijona din. Mestni svert je mnenja, da bi bilo sicer idealno regulirati Savinjo tako, da bi bil teren med vieokovodnim nasipom in železnico zaščiten vsaj pred tekočo vodo ter da bi cesta ležala na visokovodnem nasipu iti bi bila vsaj na njenih glavnih dolih zavarovana ob povodnji; z ozirom na zelo velike etroške pa pristane na rešitev, ki jo je predlagal nadzornik inž. Mursa.
Obstoječa cesta Celje—Gabrovka—Apnenik se mora na stroške regulacijske uprave preložiti vzdolž reguliranega levega brega na vseh onih
mestih, kjer bo sedanji teren uporabljen za bodoče korito Savinje. Pred začetkom del se bo na terenu točno določilo meje svoječasno razlaščenega ozemlja, na kraju samem pa bo dosečen končni sporazum z lastnikom Dornom. Sklenjeno je bilo, da se dovrši s krediti v proračunskem letu četrta etapa, za katero je potrebno še 800.000 din. Preostali krediti naj se uporabijo za dela v 5. etapi, ki se naj razpiše v celoti, četudi ni kritja za to etapo, računajoč z eventuelnimi naknadnimi krediti. Te kredite naj se skuša čimprej doseči.
Prav tako važno je bilo poročilo mestnega svetnika g. Fazarinca o gradnji malih delavskih stanovanj, ki so v Celju res najslabša in relativno najdražja. Zato je nujno potrebno, da celjska mestna občina pokrene čimprej akcijo za gradnjo delavske stanovanjske kolonije. Potrebno je zi- 1 danje večje kolonije do 50 družinskih hišic na bližnji mestni periferiji. Ta stanovanjska akcija bi se dala najlaže izvesti z ustanovitvijo gradbene zadruge po mestni občini, s sodelovanjem večje ndustrije in socialnih ustanov. Za kolonijo s 50 stanovanjskimi hišicami bi rabila mestna občina najmanj 2 mili j. din. Vsaka hišica bi prišla na pribljžno 44.000 din. Pri povpr. 6 K obrestovanju in 25 letni^ amortizaciji bi znašala mesečn^ anuiteta približno 285 din, kar bi bilo zmogljivo le za boljše plačane delavce profesioniste ,in za nižje zasebne in javne nameščence. Istočasno je potrebna zgraditev druge kolonije, kjer objekti ne bi dosegali absolutnega minima enodružinskega stanovanja, ki pa bi vendar omogočila najrevnejšim delavskim slojem vsaj prebivanje na suhem, zdravem prostoru. Ta kolonija s 50 hišicami bi stala približno 1 in pol milijona, en objekt 30.000 din. Mesečna anuiteta bi znašala 185 din, kar je za delavca težaka še vedno mnogo. Pri tem pa bi imel delavec up, da^ bo na stara leta vsaj lastnik skromne hišice, Načelno je bilo sklenjeno, da bo pokrenila celjska mestna občina obširnejšo stanovanjsko akcijo. Tzvoljen je bil poseben odbor, da poišče primerne komplekse za stavbišča.
Obilen plen celjske poHcfej
Celje, 24. junija.
Celjska policija je zadnje dni stalno v službi. Vsakogar, ki se ji zazdi le količkaj sumljiv, zasleduje in prime. Včeraj je prijela vlomilsko družbo, v kateri so bili sami mladoletni dečki, katerih najstarejši ima komaj 15 let. Otroci so vlamljali v stanovanja, cerkve ter kradli zlasti dragocenosti. Pri njih so našli še precej nakradenega blaga.
Danes je bilo policiji prijavljeno, da je skušal neki delavec storiti silo svoji 15-letni hčerki. Policija je delavca J. K. že prijela.
Danes zjutraj je policija prijela nekega neznanca 30 letih, ki je vozil s seboj kolo z ljubljansko evidenčno številko. Aretirani je svoje ime pri zasliševanju stalno menjaval in pravil, da je prišel v Celje naravnost iz kaznilnice v Stari Gradiški. Pridržali so ga v zaporu.
Stražnik Gašperič pa je prijel krošnjarja Kne-ževiča, ki je kupoval dragocenosti zlasti srebrnino, od dečkov, ki jih je policija prijela včeraj. Dečki so bili namreč krošnjarja natančno popisali, nakar ga je stražnik danes zjutraj prijel. Pri soočenju so dečki povedali, da jih je Kneževič celo nagovarjrfl, nnj kradejo kar naprej ter vse dragocenosti prihranijo zanj. Policija bo Kneže-vica po končani preiskavi izročila sodišču.
Neresnične vesti o dvojnem umoru
Celje, 24. junija.
Po Savinjski dolini krožijo fatnastične govorice o dvojnem umoru, ki naj bi bil izvršen \ St. Andražu pri Št. Pavlu. Prebivalstvo celo govori, da je bil umor izvršen na enak način kakoi umor v Medlogu. Da ne bo nepotrebnega razburjenja, sporočamo, da je bilo uradno ugotovljena da v imenovanem kraju ni bil izvršen noben ro parski umor, temveč je res Ie to, da so neznani roparji ustrelili pri nekem posestniku psa, nate pa pobegnili. Gre torej le za poskus roparskem napada.
Šport v zadnji minuti
Nemška lahkoatletska državna ekipa, ki si
bo dne 2. julija v Miinchenu pomerila s franco sko državno lahkoatletsko ekipo, bo takale: tel na 100 m: Neckermann, Hornberger, tek na 200 m Scheuring, Neckermann, tek na 400 m: Helm, Ha mann, tek na 800 m: Harbig, Giesen, tek na 1500 m Jakob, Keinden, tek na 5000 m: Eberhardt, Eber lein, tek na 110 m čez zapreke: Kumpmannn, Poli mann, skok v višino: Weinkoetz, Gehmert, skol v daljavo: Dr. Long, Gotschalk, skok ob palici Haunzwickel, Sutter, met krogle: Trippe, met di ska: Lampert, Scbroeder, met kopja: Busse, Ger des, štafeta 4X400 m: Scheuring, Helm, Hamann Harbig. Francozi pravijo, da je nemška reprezen tanca izredno močna in da |*e, kar povrhu nastop še na domačih tleh, velik favorit v tem tekmovanju.
Skrivnost smrtne megle
>Morris — pa neumen? Sijajna šala! Morris je najbolj bistroumen od vsoh vaših uradnikov. Zanesite se na to! Ce dobi Morris prav isto nalogo kot jaz, potem se ji jaz odpovem.«
»Kaj se bojite tekme z njim? Neverjetno!«
>Tekme z njim se ne bojim«, je odvrnil lahno smeje. »Nik-dar ne bo Morris z menoj stopil v tekmo — čeprav bi to gotovo mogel.«
>Ne verjamem toga več!« V zadregi je strmel ravnatelj policije v detektiva.
0evorny je skočil pokonci z enim samim sunkom.
»Dajte Morrisa takoj prijeti,« je dejal preudarno. »Zaprite ga in ne pustite nikogar k njemu, dokler — dokler jaz s stvarjo nisem opravil.«
»Zakaj? Zakaj?«
»Zato, ker spada Morris k nasprotni strun ;  „0te
sedaj,?«
Lenglen se jo zdvomljen prijel za glavo.
»Toda odkod bi mogli vi to vedeti? Imate dokaze?«
»Dokaze? Ne. Samo vem. Zadostuje. Zaprite tega človeka in ga čuvajte kakor punčico svojega očesa.« Nekaj sekund je detektiv molčal, nato pa jo resno pristavil in preudarno začel: »V isti uri, v kateri so Morrisu posreči pobegniti, je nad menoj izrečena smrtna obsodba.«
Ravnatelj policije je zazijal.
»Zakaj? Kako? Tak, pojasnite mi vendar!«
Devornyjevi prsti so se nemirno igračkali po mizi.
»Poslušajte: ko ste Morrisu naložili delo, se je prestrašil To je čisto naravno, kajti on je vendar akte že prej bral. Za majhen košček sekunde, kasneje pa se je v njegovih očoh posvetilo nekaj radostnega. Zakaj — sem se vprašal. Kaj se je morda razveselil priliko, da se bo pri zasledovanju tega slučaja izkazal? Potem pa bi vendar ne imel nobenega razloga, da bi se delal, kakor da sprejema nevarno nalogo zgolj zaradi pritiska. Moja sumnja se je le enkrat omajala in že sem računal na to, da bi Morrisu izdal svojo vlogo. Ce bi se varal In če bi bil Morris zvest in priden uradnik, potem bi to nič ne škodovalo. Če bi pa spadal dejansko k zločincem, potem ... Torej, vi gotovo niste opazili; Morris me jo zgrabil s svojim pogledom kot s kleščami, me krepko držal ter me fotografiral s svojimi očmi. Lahko ste prepričani — to poznam —: Morris mo bo v vsaki maski, v vsaki preobleki in v vsaki okoliščini takoj spoznal. In to pomeni _ smrt s plinom. Vi vendar veste.«
Na Lenglenovih licih so se zrcalili nasprotujoči si občutki
»Skoraj neverjetno«, je tiho spregovoril, kakor da bi besedo namenil samemu sebi?, >pn vendar, če premislim... Morris je bil šele pred nekaj tedni semkaj premeščen iz Chicaga ... Hm... In sicer z najboljšimi priporočili... Seveda so lahko ponarejena. Se bo dalo kmalu ugotoviti... Pri nas se prav za prav ni nič izkazal. To je bil tisti razlog, zaradi katerega sem hotel prav njemu poveriti to navidezno nalogo ...«
»Oprostite«, ga je naglo prekinil Devorny. »Kaj mislite, da človek, ki je iz mojih kratkih besedi v trenutku razbral dejansko vsebino stvari, ne more torej neverjetno hitro misliti in računati; kaj zares mislite, da bi utegnil ta človek biti prav neznaten policijski uradnik, če jo mogel le nokaj tednov delali
pri vas, ne da bi obrnil v tem času vašo pozornost nase in ni svoje sposobnosti?«
Policijski ravnatelj ni spregovoril niti besedice Zamišljei se je grizel v zgornjo ustnico. Nato je prijel za telefonsko slu šalko. Naglo drug za drugim so se vrstili ukazi, vprašanja h spet ukazi.
Pet minut kasneje je Morris zapustil policijsko ravnatelj stvo. Na dvorišču je stal ob njeni, kot bi se izdrl iz zemlje dobro rejen policijski uradnik.
»Nič se ne upirajte, Morris,< je dejal nekako prijazn<*
Morris se je bliskovito okrcnil: za njim ob steni so slonof nje stražnik, z mrzlimi, brezizraznimi obrazi. Samokresi » bili naperjeni.
»Dobro, kapitan,« jo odvrnil Morris smeje in sam od seb> pomolu svoji roki.
Kratko šklepetanje okrog zapestij, — in s tem je bil ti
del dogodka končan.
Tri dni je Devorny porabil za to, da je ugotovil, da ce
!™hLnVTSrledT ali pa °Pazuie- Tu ugotovitev jo bila po-eDna. telefonski {»ogovor z ravnatoljom policijo je potrdil upravičenost njegovo sumuje: Morrisove listino so bile dejansko ponarejene, torej je šlo za prisluškovalca bogve katero dobro organizirane zločinske tolpe. Sicer jo sedel Morris ta trenutek varno za zapahi, toda ostal je pet minut dolgo potem, ko je videl Devornyja pri Lenglenu, brez nadzorstva. Kaj ni’ morda v teh potih minutah obvestil o svojem odkritju kakega svojega pajdaša, ki je bil prav tako v službi pri policiji? To jo bilo odločilno vprašanje, na katero je detektiv šele po treh dneh lahko zanikalno odgovoril, kakor si jo mislil.
Od tu in tam
V velikem številu so predvčerajšnjim zvečer Belgrajčani spremili do groba umrlega voditelja skrbske zemljoradniške stranke Joco Jovanoviča. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki dvora, vlade, senata, narodne skupščine, vojske, zastopniki združene opozicije in univerze. Med govorniki, ki so slavili pokojnikovo narodno delo, je bil v imenu vlade tudi zunanji min. dr. Cincar-Markovič.
V imenu dr. Mačka je govoril poslanec dr. Čaj-kovac, ki je poudarjal pokojnikovo pošteno delo za sporazum med srbskim in hrvatskim narodom. Prav to delo so naglašali tudi številni drugi govorniki iz vrst prvakov združene opozicije. Pogrebne svečanosti so bile končane šele pozno zvečer. Pokojni Jovanovič je bil pokopan z vojaškimi častmi.
Na belgrajskem letališču jo bil v četrtek izvršen krst devet novih jadralnih letal, ki pripadajo Akademskemu klubu jadralcev. Pri svečanosti so bili navzoči zastopniki dvora, vojske, mesta in univerze. Letalskega športa se je akademska mladina oprijela z velikim navdušenjem ter računajo, da se bo na devet novih jadralnih letalih izvežbalo v teku letošnjega leta okrog 300 novih letalcev.
Pridelek sadja, ilasti pa sliv, hrušk in grozdja bo letos v naši državi po vsej verjetnosti rekorden. Ker je obilna letina priSla po več zapovrstnih slabih letinah, so se med sadjarji pojavile tudi skrbi, kam s 6adjem. Težko bo namreč spraviti v denar ne samo sveže blago, temveč tudi suho sadje. Zato so izvozniki sadja zbrali nekaj predlogov, kako naj se to pereče vprašanje uredi, ter poslali svojo spomenico na merodajna mesta.
V prvi vrsti bi si bilo treba zagotoviti nemški trg. Vlacja naj bi poskrbela, da bi se določila posebna postavka za okrog 15 milij. nemških mark za izvoz sadja. V neklirinške države pa naj se izvoz zagotovi na osnovi terjatev tako imenovanih vezanih dinarjev, a cene naj še vnaprej nadzira Privilegirana izvozna družba Glavno skrb pa je treba posvetiti posebnim vagonom za prevoz svežega sadja po .železnici, kakor jih imajo Bolgari, kajti le na ta način se da dostaviti sveže in nepokvarjeno sadje na trge v Evropi. Kar tiče suho sadje, pa naj država poskrbi, da se cene ne bodo preveč dvignile, ker bi draginja imela za posledico, da bi sadje ostalo doma. Zanimivo je, da se že sedaj oglašajo kupci za sadje iz Švedske, Holandije in ostalih baltiških držav.
Zaradi uredbe, s katero se oproščajo vseh državnih in samoupravnih pristojbin davkov in dajatev tovarniški objekti »Jugoslovanskega jekla d. d. v Zenici«, je bila hudo prizadeta občina v Zenici. Uredba ji namreč odvzema dohodek za okrog 1,200.000 din na pristojbinah letno. Ker občina ne more kriti tolikega primanjkljaja, je sklenila poslati vladi posebno spomenico, v kateri bo zahtevala nadomestilo za odvzete dohodke.
Zapeljana množica je predvčerajšnjim v Bel-gradu linčala po nedolžnem delavca Kruna Diniča. Mladi delavec si je pošteno služil vsakdanji kruh kot navaden zidarski delavec. Ko pa je njegov mojster pred kratkim končal stavbo, je Dinič izgubil delo. Po dolgem iskanju je slednjič našel za nekaj dni dela pri trgovcu Geniču. Ko je hotel začeti beliti skladišče, je zapazil, da mu je zmanjkalo nekaj potrebnega orodja. Stopil je k bližnji stavbi, z<i njim pa je steklo tudi malo dekletce, 6-letna Geničeva hčerka. Ko jo je delavec videl že sredi pota, da mu sledi, jo je prijel za roko in popeljal s seboj. Ko je dobil orodje, je peljal otroka spet nazaj proti domu. Medtem časom pa je Geničeva žena iskala otroka in ga ni našla. Izvedela je, da je dekletce odšlo z delavcem. Na mah se je pojavila strašna slutnja matere, da ji je >človek-zver< ukradel otroka. Na njene krike so prihiteli sosedje in začeli i6kati ugrabitelja. Takrat se je hiši približal Dinič. Razburjeni ljudje so ga začeli takoj psovati, a ko je videl, v kakšni nevarnosti se nahaja, je pustil dekle in pobegnil. Tedaj pa je okrog 60 ljudi planilo za njim, med njimi pa tud' Genič z nožem v roki. Razdivjana tolpa je dohitela Diniča na cesti in ga začela na-usmiljeno pretepati in mrcvariti. Vsega krvavega in potolčenega je delavca rešil orožnik. Takoj po tem se je pokazalo, da je bil delavec linčan po nedolžnem. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa bo svojim težkim poškodbam po vsej verjetnosti podlegel.
Čiščenje v JRZ se povsod nadaljuje i uspehom. Predvčerajšnjim je imela ol>čni zbor okrajna organizacija JRZ za okraj Osjek. Izvokjen je bil nov odbor, ki je poslal pozdravno brzojavko predsedniku vlade Dragisu Cvetkoviču, obenem pa obsodil prejšnjega predsednika organizacije poslanca Jovana Vukoviča, ki je podpisal znano interpelacijo dr. Milana Stojadinoviča proti delu vlade za sporazum s Hrvati.
Ceno novi pšenici jo včeraj določil na svoji seji, ki jo je vodil finančni minister Vojin Djuri-čič, gospodarski odbor ministrov. Cena je bila določena na 165 dinarjev za meterski stot pariteta Tisa. Videti je, da je cena nekako v sredi med zahtevami izvoznikov in med zahtevami potrošnikov, ki so že vnaprej protestirali proti previsokim cenam. Dalje je odbor ministrov sprejel tudi uredbo o odkupu opija.
Spomenik pokojnemu zagrebškemn nadškofu ™r- Anteja Bauerju bodo postavili v Zagrebu. Izdelava spomenika jo bila poverjena kiparju rrange&u, ki se zavzema za to, ds bi stal spomenik prod zagrebško katedralo Spet djugi pa so mnenja, da bi spomenik postavili v parku blizu s konjskih posestev v mestu. Bržkone pa bo obvelja! predlog Frangeša, ki predlaga, naj hi se pred stolnico uredil trg tako, da bi mogli pozneje postaviti spomenike So vseh drugih znamenitih zagrebških škofov in nadškofov.
Iz strahu pro<l operacijo je skočil s prvega nadstropja kirurškega oddelka zagrebške bolnišnice kmet Stjepan Hariš iz Dugepa !<ela. Pred tednom je piše! v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rane v črevesju in želodcu. Zato bi se moral podvreči operaciji, llariš pa se je zbal bolečin ter jo v trenutku, ko v sobi ni bilo nobenega strežnika, skočil skozi okno prvega nadstropja na ce«to. Razbil si jo glavo in obležal na mestu mrtev.
Sezonske delavce za poljska dela v Franciji 1® Prte«) nabirat poseben odposlanec kmetskih f^^^tnikov v Franciji. Komaj je bilo nabiranje razglase^, ^ je £0 prijavilo 400 delavcev. Francoski zantopi,ik jih je odbral dvesto, kateri bodo v kratkem odpotovali v Francijo. Dnevna mezda za delavce je določena na 28 do 32 frankov.
Neviht* i,, na|jv| povzročajo velike poplave tudi v Baranji. Mnla rečica Korašica je po predvčerajšnji "Udi nevihti narastla za 35 centimetrov višje kakor pa pre<| ,|VOma lotoma, ko jo bila Katastrofalna iK>piuVa. Oblasti so poklicale takoj JI1 ponioč vojaštvo, ki jo skušalo preprečiti, da n rečica predrla nasipa Kljub temu pa jo Ko-rasica na 10 mestih predrla zaščitni nasip in se razlila |m> polji1.
Družno, strumno tukaj stojmo in veselo si zapojmo:
Naj bo staro, naj bo mlado vse ima prisrčno rado slastno Mirim čokolado.
/Wl Rl^A. -khcUficaajfioiada.
Počitnice in dopusti so pred vrati
Bliža se konec meseca. Po nekaterih šolah so že prenehali s poukom, zdaj le še pojo nižji in višji tečajni izpiti, pa tudi izpiti za vstop v srednjo šolo. Hude skrbi tarejo mladi rod, zlasti tista dekleta in fante, ki morajo polagati pravo, veliko maturo. Ure pridnosti in dela so že za njimi; ves maj in vse do zdaj v juniju so vstajati zgodaj ob štirih, ob petih, hiteli najrajši ven, tja pod Tivoli, na Rožnik, na Grad, proti Posavju med polja, na Golovec iu v druga zatišja, kjer jih pri učenju ni motil hrup. Do poldne so se pridno učili, nato so odšli domov, v naglici pojedli, potem pa so se spet odpravili na iste kraje ali pa so se učili do večera kar doma. Pridni so bili, saj je le boljše, če človek napravi izpit kar prvič, kakor pa, če bi se moral učiti vse počitnice in bi imel tako pokvarjeno vse veselje. Nato je prišel slovesni dan, ki so se ga tako bali. Izvedeli so, da so po rezultatu pismenih nalog pripuščeni k ustnemu izpitu. Zdaj so Se nekoliko bolj >pritisnilk z učenjem. S strahom so sedli na določeni dan v usodno klop. Ko pa so prišli na vrsto in so videli, da jim gre vse lepo gladko, so se pomirili. In kmalu so izvedeli, da so opravili dobro, položili so maturo in s tem napravili prvi korak iz gimnazijskih klopi v večje življenje, v večjo svobodo, ki pa jim bo prinesla tudi večje odgovornosti in večje napore. Lep je občutek, da je človek napravil veliko maturo, težko je popisati veselje. Toda kmalu bo poezija teh prijetnih trenutkov izginila, obledele bodo vesele ure in življenje bo šlo spet v starem toku, le nekoliko nagleje in pot bo nekoliko preglednejša.
Toda, kaj! Kdo bi že zdaj mislil na novo delo v jeseni! Pridnost zasluži nagrado in nagrada bodo lepe velike počitnice — prav tja do oktobra meseca. To bodo vesele počitnice! Človek ve, da je opravil svojo nalogo v redu, zdaj pa bo požel zasluženo plačilo in si privoščil poštenega razvedrila. Neke šole prirejajo skupna potovanja, najrajši krožno potovanje po Jugoslaviji, drugod pa to spet ni v navadi. Vsak gre kam na svojo pest. Nekateri jo mahnejo na morje, kjer je sonca in vode dovolj, drugi gredo na gore, kjer je zrak najboljši. Vesele dneve preživi takale mladost, vsaka stvar jim je nova, okrog vsakega predmeta v prirodi še gledajo poetično pisano mavrico, vse je privlačno in sveže in mikavno. Človek bi jih kar zavidal.
Nekatere šole in neki razredi zaključujejo pouk te dni. Zdaj se po razredih že čuti kar ne-
kakšno olajšanje. Minula je napetost, minul strah.
V šoli postaja prijetnejše. Čuti se, da gre pouk h kraju in da bodo zdaj zdaj pričele počitnice, dolge počitnice, polne vsega prijetnega, novega, zabavnega, svobodnega, vesele počitnice, dnevi kopanja, dnevi izletov. Kmečki sinovi pa v duhu že gledajo domača polja in travnike. Tam jih zdaj čaka iz dneva v dan naporno, pa zdravo in priljubljeno delo, pri katerem jim bo čas do jeseni minul še prenaglo. Tudi ti se vesele dneva, ko bodo spet pri svojih domačih in ko bodo začeli v vasi ali pa v nedeljo pri fari kazati nanje, tole je onegavi študent. Imenitno se jim bo zdelo, počutili se bodo kakor pravi učenjaki in vsevedeži.
Poleti si jemlje čas za počitnice, tudi večina naših meščanov, ki so zaposleni *po raznih službah v uradih, po tovarnah in privatno. Vsak preživi dopust po svoje, vendar le redko kdo tudi čas dopusta preživi v mestu. Zadnje čase je prišlo že kar v nekakšno tradicijo, da je, treba dopust preživeti pri morju. Kadar ima družinski oče dopust, se navadno odpravi na počitnice z njim tudi vsa družina. To je beganja takrat po hiši, pospravljanja, zamotavanja, prekladanja in razkladanja, nakupovanja in pripravljanja! Pa se še rado zgodi, da se človek marsikakšne stvari, ki bi jo bilo treba pred odhodom urediti, spomni šele, ko sedi v vlaku. Na kolodvoru pride ob odhodu prav | tako kakor pri prihodu navadno do ganljivega po- j slavljanja, pri katerem ee zbere vsa žlahta malo manj kakor tja do devetega kolena. Objemajo se, si segajo v roke in natovorjeni odhajajo na peron, kjer je še zadnje slovo. Potem pa se odpravijo v vagon. Ko vlak potegne, mahajo roke z belimi robci, pogosto se razlegne tudi pesem. In že hiti sopihajoči vlak ven, ven na deželo, v veselo sinjo daljino, veselim, prijetnim dnem nasproti...
Marsikdo pa čas svojega dopusta izrabi tudi v gorah. Neki gredo z denarjem, ki so ga bili privarčevali čez zmo, na tuje, drugi pa ostanejo kar pri domačih gorah. Ta in oni obrede po vrsti vse znane, priljubljene vrhove po Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah, drugi pa si izbere pripravno letoviško kočo, kjer si v svežem zraku z daljšimi sprehodi in izleti čvrsti telo ter umiri živce. Ko je dopust v kraju, se vračajo vsi zadovoljni na svoje domove, žal jim je le, da bo zdaj treba na dopust čakati spet do prihodnjega poletja. Pomalem se v službah vrste za dopuste vsi, od ravnatelja do sluge; prav tja globoko v oktober se zavleče sezona dopustov po raznih podjetjih.
Vremensko poročile »Slovenskega doma«
K ra	B arome tersko stanje	Temperatura v O		Relativna 1 vlaga v |	'a. o s «5*-*	Veter (smer. Ju kosti	Pada- vine	
		i °3 ?i a ►	03 i *r' '3g a « e				B S	•3 6:
Ljubljana	/541	27-6	16-2	77	7	NE,		i—
Mariboi	7536	28-1	13-.	oO	5	0	—	—
Zagreb	75r9	27-0	15-0	81	5	E,	—	—
Belgrad	756-1	<!7-0	100	8i	0	SW,	—	—
Sarajevo	758-5	26‘U	13"l	7ti	10	y			—
Vis	758-1	23.	16-0	60	0	NW,			—
Split	757-7	23-0	18 i	7u	l	0			—
Kumboi	750-	to 4-* C	1^	70	6	SE,	—	—
Rab	?5S\	25-0	161	&0	3	0	—	—
Ouuponnit	75d-1	24-0	17*t	8J	7	SE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno in toplo vreme. Nagnenje k nevihtam.
Pod udarom kazenskega paragrafa
Zupanove manipulacije z občinskim denarjem - Ukraden zvon
Ljubljana, 24. junija.
Valentin Ko«, možakar pri 60 letih, doma na Kresniškem vrhu je bil od 1. 1929. tja da 1933. župan občine Kresnice. Z župansko funkcijo je združil tudi funkcijo občinskega blagajnika in je občinski denar kar s seboj nosil. Rad 6© je pobahal. Mnogi vaščani so ga hvalili na preteg in Valentin Ko«, župan, je po gostilnah rad dajal za pijača in jedačo. Vodil je tudi lesne kupčije, nakupoval je zlasti kostanjev les, kajti Kresnice z okolico 60 znane, da tam raste najlepše plemeniti kostanj. Kupčije so mu šle še dokaj dobro. V svoje zasebne lesne kupčije pa je uporabljal tudi občinski denar. Naposled je prišla uradna revizija občinskega gospodarstva od strani banske uprave. Dognali so, da si je bivši župan Valentin Kos prilastil odnosno, da je v svoje lesne špekulacijo vporabil nad 73.000 din občinskega dejjarja. Ovadili eo ga sodišču.
Državno tožiktvo je proti Valentinu Kosu dvignilo obtožbo zaradi zločina uradne poneverbe po § 319 k. z. in zaradi prestopka zlorabe uradne oblasti po § 397 k. z. Pred malim kazenskim senatom je trajala razprava proti njemu dobre 4 ure. Sam se je zagovarjal, da ni kriv poneverbe občinskega denarja, imel je le namen uporabiti denar za 6voje lesne kupčije in je bil pripravljen denar pozneje v občinsko blagajno vložiti. Pri kupčijah pa je imel nesrečo. Razne priče so povedale, kako je posloval župan Kos in kakšne kupčije je sklepal s kmeti za lc6. Valentin Kos je zaradi lesnih kupčij prišel naposled na boben in mu je bilo na okoli 55.000 din cenjeno njegovo posestvo prodano na javni sodni dražbi. Občina je iz te dražbe prejela v kritje 6vojih zahtevkov 15.000 din.
Mali kazenski senat se je postavil na stališče, da v Kosovem primeru ne gre za zločin uradne poneverbe občinskega denarja, marveč samo za prestopek zlorabe županske oblasti in je Ko6a obsodilo na 8 mesecev strogega zapora, nepogojno. *
Po Gorenjskem je v začetku maja vzbujala veliko senzacijo tatvina 150 kg težkega cerkvenega zvona, ki so ga trije tatovi 2, maja ponoči sneli z zvonika in ga nemoteno na ukradenem vozičku odpeljali iz Cerkelj na Gorenjskem v smeri proti Ljubljani. Zvon je bil vreden 5000 din in je prava starina, kajti nosi letnico 1770. Domači orožniki so takoj naslednje jutro obvestili o tatvini zvona vse bližnje orožniške postaje. Orož1 niki v St. Vidu nad Ljubljano so 10. maja zaupno doznali, da skušajo 3 mladi ljudje prodati neki livarni v St. Vidu cerkveni zvon. Z livarno so se Že dogovorili, da bo bron plačala po 12 din kg. S to ceno so bili tatovi zadovoljni. Orožniki pa so jih prej prijeli, preden so dobili kupnino izplačano na roke. V ljubljanske zapore so nato odgnali dimnikarskega pomočnika Božidarja Horvata in brezposelnega rudarja Mal«6a Krča. Tretji jo je orožnikom popihal. Pred malim kazenskim senatom sta se oba včeraj zagovarjala zaradi te tatvine. Božidar Horvat pa je skupno z Lojzetom Korošcem 10. maja ukradel stavbnemu podjetju inž. Dedek bakreno žico v vrednosti 2700 din.
Vsi obtoženci so očitane jim tatinske posle prostodušno priznali in pripovedovali, kako so cerkveni zvon skrivaj vozili iz Cerkelj proti Ljubljani. Skrivali so ga po samotah.
Bili so obsojeni: Božidar Horvat zaradi tatvine zvona in žice na 7 mesecev strogega zapora, Lojze Korošec zaradi tatvine žice na 5 mesecev strogega zapora in Maks Krč, ki je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, pa zaradi tatvine cerkvenega zvona na 8 mesecev strogega zapora. Vsi trije pa v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Obtoženci so kazen mirno sprejeli.
športne vesti
Teniški turnir v AVimbledonu. V ponedeljek 26. junija se začne 58. mednarodni teniški turnir v VVimbledonu. Turnir v Wimbledonu je vsako leto najelitnejša teniška prireditev na svetu in velja hkrati tudi za uradno svetovno teniško prvenstvo. Tudi letos so se za wimbledonski teniški turnir prijavili vsi najboljši teniški igralci. Ob tej priliki je veliki francoski športni časopis »L’Auto« napraivl prognozo, kako bo ta turnir verjetno potekal. Na čelu najboljših igralcev-udelečencev 'vimbledonskega turnirja je postatvil naslednje igralce: Austin (Anglija). Riggs, Mac Nevlle (oba Amerika), Punčee (Jugoslavija) Herkel (Nemčija), Cooke (Amerika), Menzel (Nemčija) in Tloczinski (Poljska). Po mnenju tega lista bodo v polfinalu igrali Austin-Mac Neylle in Menzel-Riggs, v si-nalu pa Austin in Riggs.
Ligaško moštvo SK Ljubljane gostuje danes in jutri v Mariboru. SK Ljubl jana nastopi danes proti SKRapidu, jutri pa proti ISSK Mariboru. Obe tekmi bosta na igrišču SK Rapida in se začno vsakokrat ob 18.
Atletsko prvenstvo jnniorjev v Zagrebu je prineslo naslednje rezultate: Naraščaj razreda B: tek na 100 m Gajič (C) 12.1; tek na 300 m Šimu-novič (H) 40 sek; tek na 1000 m Dormočič (C) 2:58.1; skok v višino Samujlovič (M) 158cm; skok v daljavo Vrbič (M) 632 cm; met diska Samujlovič (M) 35.47m; štafeta 4	100m Coneordia 49.6. —
Naraščaj razreda C: tek na 200 m Vrbič (M) 24.5; tek na 400 m Luširky (M) 57.1; tek na 1500 m Ko-kotoviČ (T) 4:46.2; skok v višino Abramovič (H) 168cm; skok v daljavo Vrbič (M) 584cm; met diska Dolenc 47.43 m; met krogle Fister (H) I4.<i8n\; met kopja Fister (II) 40.95 m; Štafeta 4X100 m Maratlion 47.3.
V skupni oceni ima Maratlion 118 točk, Con-cordia 83.5, Hašk 74, Železničar 70.5, Makabi 36 in Tekstilae 6 točk.
»Svctogorska Mati božja«, je naslov romantič-
I nemu igrokazu s petjem, ki ga bo Rokodelski
; oder vprizoril jutri ob 8 zvečer na vrtu Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. Ob neugodnem vremenu bo predstava v dvorani. Predpro-
j daja vstopnic bo jutri od 10 do 12 in zveče od 6 do 8- v Rokodelskem domu.
Koledar
Danes, sobota, 24. junija: Janez Krstnik.
Nedelja, 25. junija: Viljem.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr, Gartus, Moste — Zaloška cesta.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od 6obote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova ulica št. 34-1, telefon št. 41-52.
Maturanti realne gimnazije na Poljanah, ki so maturirali leta 1929, se zberejo 28. junija ob 8 zvečer pred jEvropoc od koder se odpeljemo v Št. Vid k »Mrežarjuc, da proslavimo 10-letnico mature.
Zadnja produkcija našega konservatorija bo
v ponedeljek, 26. t. m. Poleg nekaterih gojencev klavirskega odelka, bosta izvajala pretežni del sporeda dva letošnja absolventa visoke šole in sicer gdč. Ivančič Sonja (sopran — šola prof. Foe-dranspergove) in Marin Ladislav (violina — šola prof. Šlaisa). Oba sta dovršila visoko šolo drž konservatorija z odličnim uspehom. Opozarjamo na to produkcijo za katero se dobi podrobni spored v knjigami Glasbene Matice. Produkcije sama pa bo v veliki dvorani Filharmonične družbe Začetek ob četrt na 7 zvečer.
Gasilska četa Ljubi iana-Vič javlja, da se tombola, določena za nedeljo 25. junija 1989, zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek preloži na nedeljo, 9. julija t. 1. ob 15 pred gasilskim domom na Viču.
O ljubljanskem železniškem problemu, zlasti pa o dosedaj znanih predlogih, bo podal kratek pregled inž. Drago Leskovšek v ponedeljek dne 26. junija ob 20 v predavalnici Združenja jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov — sekcijo Ljubljana na Kom grešnem trgu 1/U (poslopje Ka zine). Glede na polemiko o tesm vprašanju, ki se je pojavila v zadnjem času po časopisju, bo referatu sledila debata. Vstop imajo izključno samo inženjerji in pa tisti, ki se bodo izkazali e posebnim vabilom.
Razstava otroških izdelkov na bežigrajski poskusni ljudski šoli je odprta še danes dopoldne in popoldne (od 9—12 in od 15—15) ter jutri dopoldne (od 9—13). Vse, ki se zanimajo za reformno delo na ljudski šoli, vabimo, da si raastavo ogledajo. Vstop prost
Sentvidčane in okoličane opozarjamo in prosimo, da si kupijo vstopnice za koncert pevskega zbora Glasbene Matico ljubljanske že v predprodaji, da ne bo pri večerni blagajni navala Koncert bo v nedeljo dne 25. junija točno ob 20 v dvorani Prosvetnega doma. Nastopil bo celotni pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča in bo isvajal najlep&e umetne in narodne pesmi. Vstopnice so v predprodaji v trafiki Kaut-
Za Prešernovo rojstna hišo v Vrbi so darovali: predsednik senata dr. Anton Korošec 1000 dinarjev, župan dr Adležič 1000 din, uredništvo Hranilnice dravske banovino 740 din, obč. Kranj 500 din, g. prosv. insp. J. Wester železni mlinček za kavo z izrezljano letnico 1804, delo domačega obrtnika, g. Ivan Rozina je daroval mavec za modeliranje peči po vzorcih iz narodnega muzeja. — Odbor opozarja na tole; Obiskovalci hiše plačajo vstopnino, in sicer odrasli po 2 din, dijaki in učenci po i din. Vsi revni učenci jn učenke, dijaki in dijakinje so vstopnine oproščeni. Naj bi vsak, ki vodi kako 6kupino, oskrbniku povedal, koliko je zares revnih. Važno je tudi, da bi vsak voditelj mladine prej prebral ali vsaj v hiši bral. kaj pomenijo stvari, ki so v hiši. Denar, nabran po vstopnicah in dohodek od tiskovin, 8e bo vpo rahljal za vzdrževanje hiže in izpopolnitev hiš nega inventarja.
Mubllansko gledališče
Opera: Začetek ob 2(L
Sobota, 24. jun.: Zaprto. (Gostovanj v Trstu Ero z onega sveta.)
Nedelja, 25, junija: zaprto.
Ponedeljek, 26. junija: »Wcther«, Gostuj* Josip Gostič. Red Sreda.
Torek, 27. junija: »Traviata«. Gostujeta Cri-sti Solari in Zlata Gjungjenac. Dobrodelna predstava v korist Mestnega prehodnega otroškega doma Izven,
Sreda, 28. junija:	»Boris	Godunov«.	Izven.
Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne.
Četrtek, 29. junija: zaprto
Ameriško javno mnenje o Evropi
»Nismo pripravljeni začenjati nove križarske vojne samo zato, da bi reševali svetovno demokracijo"
Kako bi ravnale ameriške Združene države ob morebitni evropski vojni? Kaj mislijo o njej Američani? Kaj se jim zdi o dogodkih v Evropi? Vse to so vprašanja, ki vse bolj živo zanimajo ves svet.
Nihče ne more na ta, zlasti za Evropo važna vprašanja odgovoriti bolje in pristojneje kakor dr. Gallup, ustanovitelj in voditelj slovitega Ameriškega zavoda za javno mnenje, eden najzanimivejših in najbolj duhovitih ustanov današnjega sveta. Bistroumna, da ne rečemo genialna organizacija tega zavoda omogoča zvedeti kadarkoli, kaj in kateremkoli vprašanju misli ameriško ljudstvo, in sicer vse njegove plasti in stanovi. Zavod ima po vsej Ameriki 6voje zaupnike, ki so pripravljeni vsako uro iti med množico ter jim nepričakovano in preprosto zastaviti vprašanje, za katero se ravno svet, ali pa samo zavod, zanima.
Dr. Gallup je te dni prišel v Evropo, da bi podružnico svoje ustanove osnoval najprej v Franciji, potem pa še v drugih evropskih državah, vsaj v tistih, kjer politični red take poskuse • javnim mnenjem omogoča. Z ničesar bi ne mogel namena, pomena in dela svoje ustanove ponazoriti bolj© kakor s tem, da je napisal nekaj člankov, v katerih navaja izide svojih zadnjih poskusov v ameriškem javnem mnenju. Ti poskusi so se nanašali na vprašanja, navedena na začetku tega kramljanja. Dr. Gallup piše o teh zadnjih preiskavah — da tako rečemo — v ameriškem javnem mnenju, takole:.
Ameriško ljudstvo se ne bi hotelo več vojskovati
Raziskavanja, M jih je zadnja štiri leta naš zavod izvedel po vsej Ameriki, kažejo, da se je čustvovanje in mišljenje ameriškega ljudstva glede vojne in glede ameriškega sodelovanja v evropski vojni spremenilo. To, v začetku počasno spremembo je pospešil nasilni in nenadni razvoj dogodkov v Evropi. Naša raziskavanja javnega mnenja so 6e obračala na vse družabne sloje v Združenih državah: od kmetov, pristaniških delavcev, profesorjev, mehanikov, trgovcev in gospodinj v Minnesoti do cowboyev v Teksasu in mornarjev v San Diegu. Uspeh našega dela sta bili dve ugotovitvi:
1. da hoče ameriško ljudstvo oetati izven vojne,
2. da je ob morebitni vojni treba dati vso možno pomoč Angliji in Franciji, ne da bi Amerika pri tem sama dejansko stopila v vojno.
Ameriško ljudstvo je po premirju leta 1918 vodila ena sama misel: Združene države ne smejo nikdar več sodelovati v kaki evropski vojni. Zadnja leta se po Ameriki močno kaže prepričanje, da bi Združene države ne bile nikdar smele sodelovati v svetovni vojni. Pred dvema letoma je naš zavod ob 20 letnici, kar je predsednik Wilson napovedal Avstriji in Nemčiji vojno, ugotovil, da 70 odstotkov Američanov meni, da so Združene države zagrešile hudo napako, ko so začele voj-
no. To prepričanje utemeljuje našo voljo do nevtralnosti ter naš odpor, da bi še kdaj dajali na razpolago denar za vojno kjerkoli.
Toda dogodki lanskega in letošnjega leta so v Američanih vzbudili
strah pred novo vojno v Evropi
Zmagoviti uspehi nove Nemčije v Srednji Evropi so bili glavni razlog za to. Leta 1937, med vojnama v Španiji in na Kitajskem, je bilo po naših ugotovitvah samo 16 odstotkov Američanov prepričanih, da bo še tisto leto izbruhnila vojna večjega obsega. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji prav tistega leta je dobilo to prepričanje hud udarec. Dogodki v lanskem septembru v Sudetih so ameriško javno mnenje znova zamajali in preusmerili.
Ameriško ljudstvo ni nikdar imelo tiste dobre vere, kakor jo je imel predsednik angleške vlade glede varnosti, določene na sestanku v Miinchenu. Vendar so naša raziskavanja dokazala, da ima Amerika še vedno rajši kakršnokoli mirno poravnavo kakor pa vojno. Po razpadu češkoslovaške so se simpatije za Anglijo, »rešiteljico miru«, malo ohladila, toda še vedno zavzema ta država prvo mesto v čustvovanju ameriškega ljudstva, kakor se je prepričal naš zavod večkrat. Spomladanski dogodki v Srednji Evropi so omajali odpor Američanov do tega, da bi Amerika dajala nekdanjim zaveznikom iz svetovne vojne surovine in živež. Ugotovili smo, da je spomladi, takoj po razglasitvi protektorata nad Češko, bilo 82 odstotkov našega ljudstva za to, da bi ob vojni Amerika dobavljala Angliji in Franciji živež, 57 odstotkov pa za to, da bi jima prodajala celo orožje.
Pri raznih naših ugotavljanjih 6mo dognali, kako
silno zanimanje po vsej Ameriki za evropska vprašanja
Po najbolj oddaljenih pokrajinah naše države, po tistih, ki jih vojna ali mir že zaradi lege dosti ne brigata, je bilo od desetih ljudi šest za tvamo pomoč Amerike Angliji in Franciji.
Za tedanje razpoloženje sta značilna dva vzgleda. Prvi je mnenje ljudskošolskega učitelja v Virginiji, ki pravi:
»Sem za pošiljanje živeža in za dobavljanje vojnega materiala Angliji in Franciji. Ne vidim, kako naj bi sicer demokratične države zmagale, če jih ne bi mi vsaj malo podpirali. Če bi izgubile one, bi kmalu bili obkoljeni tudi mi.<
Drugi primer tega spremenjenega razpoloženja v Ameriki prihaja od trgovca, bivšega bojevnika iz Wieconsina, ki meni:
»Moiarteum« (po slovitem skladatelju Moiartu) v Salzburgu so spremenili v višjo glasbeno šolo.
uSsT&r
• ^ •
Filmske igralke iz Hollywooda store vse, samo da bi ljudje o njih govorili. Tako se je igralka Joan Manners dala zapreti, ker je kljub prepovedi nosila po ulicah prepovedane plakate, na katerih je bilo napisano, kakšen revež je bil njen mož, preden sta se vzela. Potem ga je 5 let podpirala, ko pa je dobil službo, je ženo zapustil in vzel s seboj še celo otroka, ker je tako sodišče odločilo. — Na sliki vidimo to »maščevalno ženo«, kako demonstrira pred hišo, v kateri je bil zaposlen njen nekdanji mož.
»Želim, da bi Združene države ostale nevtralne, toda besen bi bil, če bi videl, da sta Anglija in Francija doživeli poraz. Konec koncev predstavljata oni naše stališče.«
Zanimivo je, da so moški in ženske, ki so preživeli tako ali tako strahote svetovne vojne, ponavadi odločnejši in brezobzirnejši v prepričanju o tem, da je treba Evropi pomagati, kakor pa mladi ljudje, ki so jim vse vojne reči tuje.
Lastna obramba — »dal", pomoč drugim — „ne!"
Kadar gre za ojačenje ameriške vojne moči ali za to, ali naj Amerika ostane izven evropske vojne, ni skoraj nobene razlike med mladimi in starejšimi AmeričanL Ko so v Waehingtonu pred nedavnim razpravljali o povečanju proračuna za vse vrste naše obrambe, je na vsake tri Američane, ki so bili za povečanje, prišel komaj eden, ki j© bil proti, kakor kažejo izidi naših tipanj v javnem mnenju. Pač pa je drugačno razmerje glasov glede tega, 411 ri&j Amerika pošlje ob vojni svoje čete v Evropo ali ne: Sest proti iin komaj eden za to,
Svojevrstna organizacija našega zavoda, katere ne bom opisoval, ker nam za zdaj še ne kaže, nam omogoča, da smo vsak trenutek na jasnem, kakšno je razpoloženi© Amerike do tega ali onega važnega vprašanja. Ta organizacija nam je omogočila, da vemo tole:
Amerika je na možnost vojn v Evropi opozorjena, leta 1914 pa ni bila. Ameriško ljudstvo je zdaj pripravljeno pomagati svojima zaveznicama iz svetovne vojne, če bi prišlo do spopada. Pred letom dni česa takega ni bilo moči napovedati. Amerika je pripravljena spremeniti svoj zakon o nevtralnosti, v katero sdo do zdaj polagali vse svoje upanje. Pač pa zelo želi, da bi ostala izven vojnega meteža. Nismo pa pripravljeni^ začenjati nove križarske vojne samo zato, da bi reševala svetovno demokracijo.«
Sodnik: »Vi se pišete Dobemik, Luka Vam je ime, stari ste že 70 let, lahko bi se že spametovali ter ne hodili več na divji lov. Vi 6te pravcati »raubšic«. Zdaj ste obtoženi, da ste streljali fazane.«
Dobemik: »Gospod sodnik, jaz še nikoli nisem streljal na druzega ptiča, kot enkrat na enega zajca in celo tega sem le s palico potolkel.«
Drobne vesti
V Akri na Zlati obali in nekaterih drugih mestih so čutili zelo hud potres preteklo noč in davi zarana. 60 ljudi je mrtvih. Med njimi ni nobenega Evropejca.
*
Kot prejšnja leta, bo tudi letos institut za vzdrževanje kulturnih vezi z inozemstvom priredil nekaj tečajev italijanskega jezika in književnosti za tujce. Takšni tečaji bodo v Rimu, Sieni, Firenci, Benetkah in Peruggi. Razen tega bo prirejen v Florenci tudi tečaj za zgodovino in tehniko, v Neaplju in Sieni pa nekaj predavanj o zgodovini italijanske vlade. Udeleženci teh tečajev bodo uživali velike ugodnosti in -e rJs*-šave na železnici in ladjah.
s
Po vsej Abesiniji so začeli popravljati ceste in graditi tudi nove ceste, ki jih bo 400 km.
*
Zdaj pripravljajo v Italiji zakonski osnutek, po katerem se bodo vsi oni, ki bi se pregrešili nad deviznimi predpisi, morali zagovarjati pred posebnim sodiščem za zaščito države. Za posebno težke primere bodo uvedli smrtno kazen.
Predsednik USA Roosevelt se je izrazil, da bo vlada zaradi zaposlitve dosedanjih brezposelnih dala nove kredite velikim in malim industrijskim podjetjem, predvsem pa kredite za kmetijska dela, za graditev cest in za elektrifikacijo. Ti krediti znašajo 3860 milijonov dolarjev.
*
Danes so prispeli v_ Koblenz jugoslovanski avtomobilisti, ki se udeležujejo vožnje skozi Nemčijo. V Koblenz so prispeli preko Stuttgarta, Heidelberga in Frankfurta.
TurSki minister za javna dela je povabil angleške strokovnjake, naj pregledajo carigrajsko pristanišče ter določijo prostor za gradnjo novega pristanišča.	^
Avstralski minister za narodno obrambo jo izjavil, da bo že sprejeti načrt za povečanje državne varnosti podprt še z novimi krediti t skupnem znesku 63 milij. funtov šterlingov. Od to vsote bo 30 milij. uporabljenih še v teku tega proračunskega leta. 21. milij. funtov šterlingov izdatkov bodo pokrili z davki, ostanek pa z notranjimi posojili.
*
Po zadnjih poročilih le® podmornica VPbft-nix< v globini 105 m pod morsko gladino.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sobota, u. junija: 13 Vesela godba krajša čas. ta venček plošč igra xa vas. — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Vesela godba krajša čas ta venček plošč igra za vas — 14 Napovedi — 17 Otroška ura; a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgereon popotoval z divjimi gosmi, — Povest v nadaljevanjih, b) Ribičič: V kresni noči, mladinska zvočna igra. Izvaja podmladek Jadr. straže na I. dri. mešani ljudski šoli v Ljubljani — 17.40 Pregled sporeda — 16 Ra delopust, igra Radijski orkester —. 18.40 Pogovori s poslušalci
— 19 Napovedi, poročila — 19740 Nae. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambč — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.80 Slovenski krasni večer. Pisana vrsta naših staTožitnosti. Izvajajo člani rad. igr. druž. Sodelujejo fantje na vasi in Radijski orkester.
Nedelja, 25. junija: 8 Ruski sekstet — t Napove-di, poročila — 10.16 Verski govor (nragr. Viktor Ste, ska) — 10.30 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 12 Za dober tek Igrajo gg. B. Adamič, VI. Golob, S. Hubad in R. Pešl — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Pi-lihovi harmonikarji — 17 Kmet. ura: Podedovanje spoda pri tvalih inž. Padar Jože) — 17.30 Cimermanov kavrtot in zbor Narodne čitalnice iz šiške — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Varstvo narodnih običajev, nošenj in arhitektur pospešuje turizem in narodno blagostanje dr. Miloslav Stojadinovlč, publ.)
— 2 Večer romantične glasbe: gdč. Sonja Ivančič in g. Demšar Zlatko, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek a Spored priljubljenih skladb Radijski orkester) — 22N povedi, poročila 22.15 Za ples in dobro voljo (plošče).
Drugi programi
Sobota, 24. junija: Belgrad: 20 Banatski večer — 21 Operne arije — Zagreb: 20 Klavir — 20.30 Vok. konc. — 21 Pihala — Praga: 20 Pisan večer — a.20 Plesna glasba — 22.10 Jazz — Bratislava: 20.30 Lahka gl. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — 20 Violina — a Lahka gl. — Variava: a Maltnovskega opereta »Praprotni cvet« — Budimpešta■ 19.40 Igra — 22 Vok. komo. — 22.25 Plesna gl. — Trst-Milan: 21 Verdijeva opera »Trubadur« — Rim-Bari: 20 Plesna gl. — 21.50 Simf. konc. — Konigsberg-Lipsko: 20.16 Koračnioe — Ham-hurg: 20.15 Vojaška godba — Vratlslava: 20.15 Zab. konc. — Frankfurt: 30J0 Lortzingova opera -Oroiar« — Stuttgart:	20.16	Operna gl. » Strassbourg:	20.30
Simf. koncert.
39
Courtney je letel, <la sam izpolni svor poslednjo zapoved ...
Ko je sinoči premišljal, kaj naj »tori, jo nenadno odločil, da pojde sam nad ulet. Hotel je prizanesti prijatelju, ki jo že bratova smrt dovolj udarila. Otta je bilo bolj škoda kakor njega, si dopovedoval, kadar ga je hotelo presti kesanje zaradi sklepa. Bil je dal-n, da atori po vsem tem hudem in idkem, kar mu je te čase svojega po-iljstva moral prizadejati, nekaj, s či-»r se bo staremu dobremu Scotty-ju Idolžil za dneve žalosti in mraku.
Ko se je	odločil,	da	ba to	storil, je
>bro vedel,	da je	to	njegov	poslednji
ilet, izpolnitev poslednje zapovedi. Na-šč, vede in hote je bil dal sinoči Scot-več piti. Vedel je, da bo Scott zaradi ,ga zjutraj zaspal tako, da ga nobena la ne bo mogla prebuditi. Treba bi ga lo postaviti pod vodo, da bi se zdra-il, kakor je vedel Courtney iz drugih isov in primerov.
Tako se je tudi zgodilo. Scott je spal »kor ubit.	Courtney	je sam potihem
»tal ter sam sedel	v	letalo,	da bi iz-
olnil nalogo, katero mu je bil sporočil rejšnji dan major Brand.
Ko je sedel v letalu in se vil višje in
višje pod nebo, je premišljal o vseh lepih in hudih časih, katere je preživel s Scottom tam doli na letališču in prej od prve mladosti do vojne. Zdelo se mu je da gleda od nekje daleč v pravljično deželo, kjer so vse podobe in postave zavite v bajno, oddaljeno meglo, ki jih dela nedosegljive, neresnične. Vse je bilo podobno sanjam o lepi zgodbi dveh prijateljev, ki sta se za vselej ločila ...
Motor je enakomerno pel in letalo se je dvigalo kar 6amo od sebe. Courtney ni nič pazil na gibe, vse mu je šlo kar samo od rok, ne da bi bil zraven kaj mislil —
Nenadno ga je prešinilo:
»Saj — se bom morda vrnili Nikjer ni zapisano, da ne bi smel več nazaj. Čemu bi se poslavljal kakor zaljubljeno dekle I« A takoj nato mu je upajočo misel pregnala ravnodušna vdanost, podobna j obupu. Bilo je kaj malo upanja, da se bo vrnil...
Pustil je misli ter se razgledal, kje je. Letalo je bilo že visoko nad jutranjimi oblačnimi meglami. Tu gori je bilo svet-leje. Začenjalo se je daniti, ni bilo več daleč trenutek, ko bodo prvi sončni žarki obliznili kovinasti trup letala m ga bojevito pozlatili.
Zdaj, ko je bilo kolikor toliko videti, je moral Courtney obrniti vso svojo pozornost na pot, ki ga bo privedla do cilja. V začetku se ni mogel prav znajti. Sinoči je bil sicer na zemljevidu natančno vse poiskal in preučil, toda zdaj ni mogel hitro najti smeri proti Souletu.
Zaradi tega se je spustil čisto nizko, tako da so ga ha eni strani varovali proti nemškim pogledom grebeni nizkega hribovja. Bil je že precej onstran nemških bojnih črt. Fronio je bil preletel visoko, nad oblaki, da ga Nemci ni60 zapazili. Vsaj tako ie sklepal, ker se ni oglasil nikjer noben strel in je na vsem bojišču vladal tih mir.
Čez nekaj minut opazovanja in razgledovanja je zagledal železniško progo in na glas vzkliknil:
»Tamle jel«
Krenil je po progi in se spustil še niž-bli
je. Naglo se je bližal cilju in upal že precej trdno, da bo Nemce presenetil in morda srečno izpolnil ne le naloga marveč tudi srečno obrnil in odletel nazaj Toda zmotil se je, Nemci na fronji ga res niso videli, pač pa so straže z lovilci glasov ujele brnenje njegovega motorja in ugotovile smer, v katero je tuje letalo drvelo. Takoj so zapeli telefoni po vsem dolgem bojišču>in sporočali vsem oddelkom novico:
»Sovražno letalo na poti proti zaledju. Pozor! Pripravite obramba na vseh oddelkih in na vseh oporiščih.«
V nekaj minutah je bilo vse nemško bojišče alarmirano. Nemce je malo zadržalo samo dejstvo, da letala ni bil nihče videl in so ga morali še iskati. Zato so
spravili na noge vsa letališča vzdolž fronte. Vsi lovci so dobili povelje, naj se dvignejo in gredo iskat Angleža.
Po letališčih je vse oživelo in zmrgo-lelo. Piloti so tekali sem in tja ter se pripravljali na lov. Mehaniki so vlačili stroje iz hangarjev ter jih z vso naglico pripravljali za polet. Vse je samo čakalo povelja, naj se dvignejo v pogon za tem čudnim letalom, ki jih je na vse zgodaj spravila pokoncu in se mu je kdovekako posrečilo ostati skritemu vse do tega trenutka.
Se preden je bil Courlney nad Soule-tom, so Nemci na osamljeni postojanki v zaledju odkrili, kam namerava ter obvestili letališče Soulet, naj ec pripraiv na napad. Tam je bilo takoj vse pokoncu m je vladala precejšnja zmeda. Soulet je bil tako daleč od fronte, da si Angleži do-zdaj niso še nikdar upali izvesti napada. Zato v Souletu niso vedeli dosti o bombardiranju in o strahotah angleških letalskih napadov. Telefoni »o tam zaradi lega še bolj razburjeno vreščali in vpili novico, da se bliža Anglež.
Medtem je Courtney drvel bližje in bližje proti Souletu. Pred njim je vstal ‘koničast, strm vrh, katerega je kar preskočil. Na oni »trani je zdaj zagledal cilj svojega leta. Prepoznal je Soulet po visokih tovarniških dimnikih, ki so mrtvi in ugasli moleli pod nebo.
Courtney se je naglo sklonil iz letala. Za trenutek je pogledal na eno stran, za trenutek na drugo, da je ugotovil, kam naj se obme in kaj je tam 6podaj. Na železniškem križišču je zapazil vlak, ki je 'obračal proti fronti in je zatrdno vozil
tja strelivo. Tako je sklepal G odprtih tovornih voz, ki »o bili skrbno pokriti
s plahtami.	.	,	.
Vzel je na muho najprej ta vlak. Obrnil je letalo skoraj navpično ter švignil nad progo. Spustil se je tako nizka da se je zdelo, da bo treščil na progo in na vlak. Toda ravno v trenutku, ko bi bil moral udariti navidez ob tla, je stroj vzravnal. Tisti hip sc je od njega odlepila bamba kakor zrelo jajce od žuželke ter se čez desetino sekunde razpočila ob vlaku. Zatem je začelo zamolklo grmeti, kakor da strelja nekje daleč deselorica baterij. Bomba je vnela vlak, da so vagoni začeli drug za drugim eksplodirati. V nekaj trenutkih ni bilo od vlaka nič več drugega, kakor kup gorečih, kadečih se ostankov, podoben kači, ki se evra na razbeljenem ognjišču ...
Courtney je krožil nad gorečim peklom pod sabo in gledal. Ko je bilo konec, so se mu usta nabrala V droben smeh. Pritisnil je na vzvod in se pognal dalje.
Sirene v mestnih tovarnah so rjovele kakor obupani otroci ter brezupno klicale na pomoč. Začele »o se oglašati protiletalske baterije in skušale dabiti na muho letalo, ki je begalo 6cm in tja kakor »plašen komar, ne da bt bilo tudi za kratek trenutek nudilo topovom trdno tarčo. Strojnice so šklepetale kakor nore.
Courtney se zanje m zmenil. Zakrožil je dvakrat, trikrat nad mestom ter ss nenadno znašel nad glavnim poslopjem v skupini velikih tovarn. Visoki dimniki so plesali malo pod njim, kakor da ms-rijo «voja črna žrela vanj.
Naročajta »Slovenski dom« I
»Slovanski d.n>< Ish.la mk delavnik ob 12. Mesečna naročnin. 12 din. ro fno.em.tv. 25 din.	do	4005	Uor*T‘!	Kop,Url”*	«•
Za Jugoslovansko ciskarno v Ljubljani: J«ie Kramarič. - Udajateli inl Jože 8odja. Uredniki Mirke Javornik