Dopisi. lz Maribora, 2. avgusta. (Razne novosti — bedarija SI. Naroda). Lani so tukaj podrli steber 8 podobo sv. Florijana. Nekateri so pii tej priliki pokazali svoje surovo neverstvo. Nespodobno so na podobo pluvali ter rekli, da je sv. Florijan pijan. Vendar čudno je, da imamo poslednji čas vedno bolj pogoste požare. Tako je 8. avgusta po noči pogorelo vats poslopje, postavljeno na mestu nekdajnega gradu v Melji tik Maribora. Uničilo se je ogromno veliko sena in zrnja, med tem 300 vagauov ajde. Te dni se je mudil v Mariboru naš cesarski namestnik baron Kubek. Obiskal je pri tej priliki tudi dekliško šolo pii šolskib sest.ab , katero je pre zelo bvalil. Omenimo še bedarije Sl. Naroda, ki v svoji fanatični jezi ne samo siten, temnč že srnešen prihaja. Sčurarski list razsaja in se togoti uad tem, da snio tukaj obče spoštevanega grofa Biaudisa napravili za predsednika centralnemu voliluemu odboru pravne stranke v Mariboru. Stoiili smo pa to, ker je vrli mož predsednik tukajšnega kat. političnega društva. Vrh tega je on eden začetnikov kat. tiskovnega društva. Bil je temu zavodu začasni predsednik. Ou je splob iz med tukajšnjih Nemcev vselej pravičen zagovornik Slovencev bil. To pa zato, ker je s vso svojo slavno rodbino veren katoličan. Sicer pa se čudirno nad drzovitostjo ali vsaj pozabljivostjo Sl. Naroda. Kajti grof Brandis je bil vselej podpisau ua uaših volilnili oklicib tudi tedaj, kedar smo Slovencem za poslance priporočevalj: dr. Domiukuša, dr. Radaja, dr. Srnca, piof. Šumana in dr. Vošnjaka. No zakaj pa slovenski liberalci tedaj niste svojib nosov vihali, zakaj pa tedaj uiste zoper nemš k e g a grofa Braudisa ugovarjali, da ue rečemo : ropotali. To je prav grda politična binavščiua in nekrščansko sčuvanje in hujskanje narodov. Na to pot Slovenci ne pojdemo. Mi terjamo pravice, ki grejo našej naiodnosti pred Bogom iu cesarjem, toda s svojimi netnškimi sosedi želimo liitiej ko inogoče mir, porazumljenje in vzajerano pravičuost. Ker pa vemo, da je to mogoče ediuo le po porazumu z vernimi katoliškimi Nemci, zato so uam možje, kakoršni so grof Biaudis, g. Herman iu drugi prav ljubi in blagi. Naposled pa omenimo, da nam iraajo naso dotiko z pravičnimi iu katoliškimi Nemci najmeuj očitati Narodovci, o katerib zdaj po vscm slovenskem svetu debela sumnja letijo, da so se pre z nemškimi liberalci in ustavaki, očitnhui nasprotniki našega ljudstva, pogodili iu da celo iz dispozicionsfonda denarje zobljejo, da bi tcm bolj Sloveuce razdražili, razcepili in oslabeli. Narodovcem pa želimo, da se menj srdijo iu več mislijo — na nasledke svojega postopanja. Od sv. Jurja na Šavnlci. Zbor kat. polit. društva je bil v nedeljo 3. t. m. mnogobiojno obiskan, kakor še dozdaj uikdar, ker se je reklo, da se bodo važue reči razpravljale. Pričel je zbov g. predsednik z dolgim pa telitnim govorom o prihodnih volitvab. Pokazal je, zakaj so se vpeljale, in kaj storiti, da bodo plodauosne za kat. cerkev, državo, posamesue dežele iu njili piebivalce. Treba je — tako je djal — da so volilci znaeajni, zanesljivi, tidni iu neomaliljivi. Ti raožje pa naj volijo za poslanca, kat. moža, kteri se drži pravne stranke. Razložil je, kaj je ]>ravna avstr. stranka? in kako, da je ujeni program — vsem piavičen. Pokazal je nasledke, kam bomo v Avstriji prišli, ako bomo liberalce volili vse poprek, kakoršna sta bila Brandsteter, Seidel in vnovejsem času dr. Vošujak. Bog nas tacih varuj ! Torej Slovenci! vera in dom ljnbijoči, volite si kat. moža za poslairca, ki se bode potegoval za vero, dom iu cesarja — in ta naj bode m nogozasluženi g. Herman! Živijoklici so zagromeli, ko se je izreklo blagega moža slavno iine. V kvatkem je omeuil slavnega moža delovanje v deželjnem zboru Gračkem, ter konečuo Slavo izklical sv. Očetu, presvitlemu cesarju in uiili domoviui, kar je bilo z radostjo odzdiavljeno. Po govoin piiporoča pričujočiin sledečesklepe: I. Kat. polit. društvo pri sv. Jnrji na Šavnici se popolnoma slaga s prograiuom avst. pravne strauke. II. Obžaluje odpad mladosloveucev od kat. feder. stranke v tein važuem trenutku. III. Nasprotnje vsakemu vsiljenju mladoslovenskega kandidata. IV. Sprejme in proglaša g. Hermana kot kandidata za državni zbor. (Elnoglasno sprejeto.) Sedaj stopi Fr. Križau, kmečki faut na oder, ter v gladki besedi o knietovanju [govori tak izvrstno in pogumno, da smo ga le občudovali. Za tem je zaaui rodoljub A. Košar opomnil ude in vse prieujoče na dolžnosti poštenega Slovenca. Koncčno pa g. A. K. spregovori ncktere besede o izicji otrok. Z veliko bvaio in veseljem so bili govori sprejeti. Društvo šteje sedaj 140 udov, ima 16 iztisov ,,Sloveaskega Gospodarja" iu nektere Brenceljnove. Ljudstvo kaj vado prebira časopise iu knjige. Le tako naprej! Od št. Jurja pri Celji, 12. avgusta. Tudi po krajinah tihe Voglajne lioče Ijubeznjivi ljubljanski ,,Tednik" se vseliti in svojo stiupno seme sejati. Kakor po drugod, poslal je tudi našim županom šopke po 12 iztisov, češ, da uaj se bolj izobraženi posestniki ž iijimi obdarujejo; a za gotovo vem, da se nobenemu ue ljubi, za dalj časa naročati se na lažnjivi iu obrekovalui list, kajti preočitno je pokazal tirkl; kam tace moli. — Kar letino zadene, smemo zadovoljni biti v primeri drugih krajev, akoravno pšenica raenj pleuje, kakor lani. Toča je samo Rihniško goro nekaj zadela, druge okoliee so dosilinial še sreeuo odišle protivni vjimi. Grom in tresk sta večkrati strašila nas, in je strela preteklo sredo 20 let starega delalca ubila, ravno v tem, koje v Cerov- ski bosti les nalagal. Kazglasiti morain še ju- naško gjčnost ueke vrle žene v Svetjurski župniji. Dne 1. avgusta popoldan «b pol treh igral je blizo kolodvora Svetjurskega na tiavniku tik Voglajne 5 let stari dečko, sinek mladega posestnika v Bezovji. Ko pride kraj Voglajne, gleda v vodo iu se raduje videti, kako se male vibice igrajo. Zagleda pri kraji tudi raka in zljubi se mu raka ali ktero ribico vjeti. Vendar ko boče do vode priti mu zdrkne in čaf! pade v globoko Voglajno. Tikoma vode je platno belila Franeika Rataj, po domaee »Sikovsca, vrla sopiuga obče spoštovanega moža in premožnega posestnika. Ko zasliši pad, urno skoči b kraju Voglajne, gledat kaj da je ? in o groza! dečka vidi ravno pogrezati se. Brez pomislika oblečena skoči v vodo, zgrabi z eno roko ftinta, z drugoj se vrbiue drži, a vun ne more, kajti deček se ji vratu oklene, obleka se čedalje bolj vode napija in jo vleče v blatuo glo- bačo. Pomagati si skoraj že več ne tnore; torej upije na glas in kliče pomoč. A predeu kdo pride, še enkrat vse svoje inoči zdrnži iu srečuo splazi na korenine vrbja, in ko se že uekoliko oddahne, poiine dečka na subo, iu z veliko težavo splazi sama na travnik. Toliko vece bvale vredna je juuaška rešiteljica, ker ni sama pri sebi, ampak že več meseeev noseča. Bog jej plati! Slava jej. Iz Konjic 12. avgusta. (Judovska koža.)Konec julija je znani tat iz Sent-Jernejske fare usnjarju v Konjicab volovsko kožo nkradel. Vesel jo nese v Loče usnjarju prodajat. Ta ga vpraša, kje da jo je dobil? Tat oiu odgovovi, da je moral dorna po nesreči vola zaklati. Usnjar tata nekoliko moti, dokler da možje ne pridejo, katerili je dal na tihem poklicati. Ko možja pridejo, usnjar uad tatora zakriči: Ti si kožo ukradel, le glej kožo, da nima viata. To je -judovska koža", iiamreč koža od vola, kateremu so judje po svoji šegi glavo odrezali. Zgrabijo takoj tiča, ter ga v občiusko jefio potisnejo. Tat je imel ceker, v kterega pa nobeden ni pogledal, kaj da v ujeru uosi. Imel je pa v ujem dleto, kladvo, sekiro itd. S to pripravo si je kmalu pot na solnce odpreti vedel. Toda zdaj so ga že zopet vlovili; ter v Sl. Bistrico sodniji izročili. Splob semisli, da je taisti ropar, kateri je na sv. Ignacija večer v cerkev Matere Božje ua Prihovi vlomil, in še tisto uoč ondi bližnjega krčmarja lmdo okradel. Iz Pišec. (S1 o v e u c i p o z o r! K m e t j e okoli Brežic, dvakrat pozor!) Preljubi Slovenci! kteriru je še kaj mar za svoje duie iu za svoje izveličanje, varujte se ,,Sloveuskega Teduika", kterega vam ponujajo brezverniki (Hberalci). Kdor hoče vero obraniti, naj ga nikdar ne bere. Za g. dr. Vosujaka pa imam dober svet; nanireč ta le: Da boste zarad pobujšanja, kterega trosite in delate med ljudstvoru zoper duhovaike in sv. cerkev s svojiaii biuav.skimi časopisi, imeli mirnejo vest in ložej spali, pošiljajte vsc izstise slov. Tednika vam dobro znaiieniu liberalcu v Biežce, in sicer s teru naiočilom, uaj on vse iztise med Pisečaue razdeli, kcr tukaj se -Tednik" pridno češe in požiga, ker tako jib ne bote veliko pobujšali in tako boste na priliodnji sodbi vsaj ta izgovor imeli, da ste svoj pohujšljivi ,,Teduik" tje pošiljali, kjer so ga še zvesti kristjaui prav pvidno požigali.