St. 233 Mtiiea roafulna (lasti cirmtcmla mM Ust izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesee L 8—, « mesece L 22—, pol leta L 38.—, cek> leto L 75.—, v Inozemstvo mesečne L 650 več. — Posamezne številke 30 stot. — (Viasnina za 1 mm prostori v tirokosti 1 kolone (72mm): za trgovske in obrtne oglase 75 stot, zj smrtnice, zahvale, poslana, \rtila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.-Mali oglasi: mj stot za besedo, najmanj L & — M v Trstu, v Četrtek, 30. septembra 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik Ll Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Franceaco d'Asslsl 30. Ts-Ufon U-57. Dopisi nai se petiljajo izključno uredništvu, oglasi, r«kla* maciie in denar pa opravaiitvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne spre emajo. — Last* založba in tisk TIskarne „Edinost" Pod uredništvo v Gorici: nllca Glosue Oarduccl 5t 7, I. n. — Telet »t 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. UnHuJoia sila povodnjl v Gorah in po vipavski dolini P r i p . ured.: Priobčujemo Šele danes podrobnosti o poplavni katastrofi na Goriškem. Poročila, ki so bila namenjena že za včerajšnjo številko, so nam prišla šele Včeraj popoldne radi velikih zamud, ki so jih imeli te dni vlaki, kakor tudi radi poškodb na telefonski progi. Nadaljne podrobnosti o tej ogromni nesreči, ki je zadela naše kraje, priobčimo v jutrišnji Številki. Hitro izpolni ena želja in potreba Komaj se je pojavila po parteden-skem prelepem jesenskem vremenu potreba po poljih po novem dežju, že se je od sobote na nedeljo pooblačilo nebo ter pričelo v nedeljo popoldne ter posebno v noči od nedelje na pondeljek ter od pondeljka na torek deževati z vso pilo. Neprestani bliski so osvetljevali temnosive sence nizkega oblačnega morja ter svetlečo gosto mrežo padajočega dežja. Že v pondeljek zjutraj, posebno pa v torrk so prihajale novice o vsestranskih poplavah po deželi, o težkih urah bedenja in strahu,, ki so jih prestali gotovi kraji pred bučečo naraščajočo nevarnostjo motno-sivih valov reke Idrijce in Vipave. Izliv vodnih mas Vrhunec poplave, škode, razdejanja in nevarnosti je prestala idrijska dolina v pondeljek. Neke vrste prelom oblakov, ki je postal vznemirljivo pogost v teh povojnih letih v obraščenih cerkljanskih in pa idrijskih hribih, je usul silne množine vode po rižah, plazovih, senožetih in rebrih v dolino, kjer je zajezila in prestopila bregove, poplavila bližnje travnike, vstopala v hi-^e, valila s seboj silne množine grušča, odnašala žage, brvi, mostove, se lotila celo pokopališča. A kako je bilo pravzaprav v gornjem koncu idrijske doline ni Še mogoče natanko izvedeti, ker je bil stik s Sv. Lucijo pretrgan, cesta poplavljena. Del neurja je zadel Še celo videmskega prefekta, ki se je mudil na svojem uradnem obisku v Kobaridu in potem v Idriji. Le s težavo so ga spravili nazaj v Videm. Težke ure Kjer vstopi Idrijca v svojo ozko skalnato globel pod svetoluciisko postajo, ni mogla več ozka soteska požirati vode, voda se je zajezila in cela ravnina do Slapa se je spremenila naenkrat v motno valujoče jezero, iz katerega so štrleli gornji deli hiš, drevja, telefonskih drogov itd. Voda je začela žuboreti čez pragove, napolnjevala počasi hleve, se pomikala počasi pa nevzdržema ob zidu navzgor, začela prenašati po hiši predmete, dosegala že okna, jih počasi preplavljala više in više. Možje in matere so brodili po tej vodi, se umikali po stopnjicah v prva nadstropja, reševali razne predmete. Živina je mukala v hlevu, voda ji je segala okoli nog, vrata so se udajala, hrestnila, odprla. Visoki oplanjki so odnesli nekaterim posestnikom živino, katero niso mogli rešiti. Ob osvetljevanju bliskov so se videli plavati po Idrijci ter pozneje po Soči tramovi, deli pohištva, slam-njaki, posteljnina. Voli, kuretnina na tramovih ter poteštat v motnih valovih Soča in Vipava sta valili po svoji strugi najrazličnejše predmete. Strastni lovci na od plavljeni les vzdolž soške doline, so opazili v valovih par volov, na tramovih so v sivi jutranji svetlobi slišali žalostno kikirikati peteline. Človeških žrtev do sedaj ni bilo, oziroma ni o tem še nobenega poročila. Le koj-ščanski poteštat Franc Obljubek se je srečno izkopal pod Gradiščem iz vode, kamor se je prekucnil radi vode na cesti voz, v katerem se je vozil. Bati se je bilo tudi, da ne odnesejo valovi katerega izmed; mlajših lovcev, ki so se stegovali iz vseh bregov po plavajočem lesovju. V Prvačini, Dornbergu in po drugih vinorodnih krajih vipavske doline je narasla voda odnesla vse polno bednjev in kadi. Izginila je seveda cela vrsta brvi. Neurje in poplava sta pritisnila v vipavski dolini šele v noči na torek, potem ko so oblaki nekoliko že zginjali v cerkljanskem in idrijskem okraju. Kmalu so bile ceste in spodnji prostori v trgu Vipavi pod vodo, v Ajdovščini je tudi tekla voda, povsod. Silno so trpeli mlini ter deli vasi tik ob Vipavi, kjer dela Vipava svoje znane vijuge. Izginila je brv pri železniškem mostu iz Dornberga na prvaško postajo. Jutranji vlaki med Rihemberkom in Prva-čino so Že našli pot zaprto po usadih. Orožniki so hitro nabrali delavcev in začelo se je takoj čiščenje proge. Polja okoli Prvačine, ZaloŠč, Renč in Bilj so pod vodo. Žalostno pomahujejo vršički koruze iz vode. Škode dosedaj še ni mogoče preceniti. Je pa v celoti ogromna, posebno f voda zaloge lesa nakopičene ob vodi, tako na pr. podjetju Marchi v Idriji ob BaČi za baje 70.000 lir, dalje domačinu Humarju 20.000 lir itd. V kolikor so nam došla ta prva poročila, ni po vodenj napravila škode v gornji soški dolini in tudi ne v baški dolini. Silno je trpela idrijska dolina do izliva Bače ter cela vipavska dolina zlasti pa med Mirnom In Zaloščami. V Brdih je bila cela prevaljaka ravnina pod Vipolžami pod vodo. Potoki so preplavili cesto, ki pelje iz Brd v Mošo. Prizadeto ljudstvo pričakuje, da mu -vlada v tej elementarni nezgodi priskoči na pomoč s krepkimi podporami. Nemile v Gorici Gorica ima hvala Bogu tako lsgo, da radi povodnji ne trpi dosti škode. Gorica trpi v takih trenotkih k večjemu le na radovednosti Njenemu edinemu po-točiču Kornu bi pa le bilo Želeti vsako toliko časa kako povodenj, da si izčisti strugo, ker mu jo magistrat pušča v tako zanemarjenem stanju. Nima Gorica nobenih posebnih bregov, da bi iz njih v nižje ležeče mestne oddelke drla voda. Najobčutnejša škoda v slabem vremenu je le ker izostane običajna vsakodnevna jutranja poplava goriških trgovin, pisarn in ambulatorijev po okoli čanskem prebivalstvu. To pot je " > nekoliko huje, ker so izostale tudi mle-karice. Ajdovščina pod vodo Noči od nedelje na pondeljek je sledilo še hujše. V pondeljek okoli 8. ure in ped. zvečer zaslišimo trombo požarne brambe, znak, da je voda zopet prestopila bregove in pridere vsak čas po ulicah. Vse je zbežalo iz hiš in že je prihrumela preko travnikov in stranskih ulic in Ajdovščina je bila namah pod vodo. Ni bilo ulice, da bi ne drvela voda po njej. Najhuje so prizadete poti iz LavriČevega trga proti strugi Lo-kavščka in Hublja in pa na dolnjem koncu, t. j. proti Ustju. Te poti je popolnoma razgreblo in tuintam je kaka kotanja. Ves prostor od zidu in še dalje _pri živinskem trgu do hiš je bil eno samo jezero. Nekomu pa je le padla- srečna misel v glavo, da so prevrtali na treh krajih zid, kateri se vleče ob poti na Ustje, in voda je udrla skozi odprtine preko nižje ležečih travnikov proti strugi Hublja. Pravim proti strugi, saj se sploh ni poznalo, kje se nahaja, bilo je na obeh straneh pod vodo. Ljudstvo je preplašeno begalo semintja, kajti voda jim je ogrožala stanovanja, a na več krajih je udrla v prostore in napravila precej škode. Tudi živino so reševali iz hlevov, ki se je nahajala docela v vodi. Tako je udrla v strojarnico Fajgel, kjer je bilo vode nad 1 m visoko; tu so tudi prevrtali zid, da je imela odprto pot. Pa ne samo v strojarnici, temveč vse bližje stoječe hiše so bile več ali manj pod vodo. Lavričev trg je bil poplavljen in voda je drla dalje. Kanali so Mi vsi polni, tako da je voda udarjala1 celo iz kanalov. Vse nižje ležeče vhode so ljudje mašili, kakor so znali. Ko je Hubelj vedno bolj in bolj naraščal in tako zastavil pot vodi, ki je drvela po glavni ulici, je postajal tudi položaj na dolnjem koncu precej kritičen. Takrat je udrla voda v trgovino in skladišče Rušt & Furlan in napravila precejšnjo škodo. Da je poplavilo tudi druge hiše, je samoobsebi umevno. K sreči voda ni naraščala in je obstala vedno v enaki višini. Na šolskem dvorišfcu in krog župnišča je segala voda do oken. Na dvorišču šole je naneslo tramove, drva, zaprlo železna vrata, katera peljejo na glavno ulico, toda pritisk vode je bil tako silen, da so se ulomila vrata in voda je .drla z vso silo naprej in ubirala isto pot kakor prejšnjo noč, le s to razliko, da je drla tudi preko ljudskega vrta na živinski trg ter poplavila ves del tja do tovarniških hiš, kar sem že omenil. Kaj zanimiv je bil pogled na to jezero ob svetlikanju bliska. Tupa tam so nihale luči brodečih požarni kov. Skozi več hiš je drla voda pri oknu skozi pritličje in našla izhod pri vratih. Tako so v neki hiši postavili za vrata mrežo, da ne bi voda kaj odnesla iz stanovanja. Hme-lakov most, ki se nahaja izven Ajdovščine, je popolnoma podrlo kakor tudi vojaški most pri papirnici, katerega je prejšnjo noč le deloma odneslo. Ta most je precej zadrževal vodo, da ni mogla dalje, kajti nahajal se je zelo nizko nad vodo. Najbolj se je izkazala požarna bramba, orožniki in finančni stražniki, kateri so pridno znašali hlode in tako napravili vodi strugo le po glavni ulici proti Hublju, seveda v ko-ikor se jim je to posrečilo. Škoda je do danes še neocenjena, bo pa velika. Dve človeški žrtvi v idrijskem okraja V idrijskem okraju je zahtevala po- drobnosti o tej nesreči nam še manjkajo. V Slapu, TrebuŠi, Stopniku, na Že-linju, pri Rovinčarjih in pri Spodnji Idriji je odneslo mostove. Pot od Želinj 4o Idrije je neuporabna radi številnih usadov. V dolini TribuŠe je odneslo tri hiše in tri hleve. V Gornji TribuŠi je odneslo g. Podgorniku jez in Žago, dalje žago g. Hvala. Cesta proti Cepovanu je za- TnV«rcI°niurk^r. vS Manje ministrskem sveto kraju se je zadavila v vodi ena krava, Pravosodni minister prt on. Mussolinijii ena junica in trije prašiči. j RIM, 29. Jutri predpoldne se sestane V Cepovanu je napravilo pustošenje v palači Viminale ministrski svet pod vode nad 100.000 lir škode. [predsedstvom on. Mussolinija. Verjetno Pri Straži na Cerkljanskem je usadjje, da bo ministrski svet imel v tem uničil dva hleva. Druge podrobnosti o tej katastrofi na Goriškem objavimo v jutrišnji številki. - Neurje v Sloveniji hudournikov — Številu« hita LJUBLJANA, 29. (Izv.) Sele danes, ko je dež nekoliko ponehal, je mogoče ustvariti si vsaj deloma jasno sliko o obsegu zadnjih poplav. Voda je popla- — Pustožanje — In matar snaga v planinah Nettunsk* konvencije in agrarni zakon za Dalmacijo ____^ ^______^ BEOGRAD, 29. (Izv.) Italijanski po- vila^ogromne komplekse, porušila hiše slanik Bodrero, ki se je po daljši od-in nasipe, odnesla mostove in brvi. sotnosti povrnil v Beograd, je danes Skoda ogromna, pa se Se ne ' »re- posetil pomočnika zunanjega ministra ceniti 'Jovana Markovića, da se informira o;Zvišanje kreditov za zasedanju več sej. Vladni načelnik je imel medtem celo vrsto važnih razgovorov s svojimi sotrudniki glede vprašanj, s katerimi se bo bavil ministrski svet. Pravosodni minister on. Rocco je obrazložil prvemu ministru vsebino zakonskega načrta za uvedbo smrtne kazni v Italiji. Nekateri listi zatrjujejo, da ta načrt predvideva ustanovitev posebnih sodišč, ki bodo sodila zločine, za katere je določena smrtna kazen. Danes predpoldne je notranji minister Federzoni podal vladnemu načelniku obširno poročilo o notranjem položaju v državi. Reforma Italijanske policije policijske zbore Prvi ffrozeči val je odtekel v ponde- raznih političnih zadevah, predvsem pa! rim, 29. Med vladnim načelnikom, liekdoooldne Kmalu na je sledil drugi ° vprašanju ratifikacijo n, inskih j finančnim in notranjim ministrom so že huiši naval, ki je poplavil cele do^ konvencij. Glede tega se vrše med obe- Se vršili številni razgovori glede ojače-line in uničil vse kar je naSel na svoji ma vladnima strankama razgovori, da:nja policijskih zborov, da bodo popol-Doti Tudi včeraj' je vodovje uničevalo bi »e brez posebnih težav sprejele te-noma odgovarjali danim razmeram v mnoga polja in Se danes je radi plazov k<>" venci je in tudi agrarni zakon za Italiji. Tozadevni načrt bo notranji mi-nevarnost zelo velika Najhujše priza- Dalmacijo. Agrarni zakon bi se imel|nister Federzoni predložil ministrske-deti kraii so Žiri Poijanska dolina in! izglasovati neposredno pred ratifikaci- j mu svetu v odobritev na predstoječem ljubljanska okolica. Pa tudi v kamni-;}0 nettunskih konvencij V političnih zasedanju ministrskega sveta. Obenem ški okolici je voda napravila precej' krognh zatrjujejo, da večja italijanska škode j posestva ne bodo prišla pod agrarni za- ^ kon, in da si tudi Vatikan prizadeva, Savinja je včeraj dopoldne zopet na- da bi ^ ugodnost veljala tudi za cer-rastla in je kmalu poplavila vso celj- kvena posestva v Dalmaciji, sko okolico, vendar pa poplava se ni Jadranska Železnica Važnost Železniško proge Beograd -Split SPLIT, 29. (Izv.) Gospodarski krogi južne Italije delajo veliko propagando tako huda, kot je bila ona pred dvema mesecema. Tudi Dravinja naglo narašča in se razliva preko njiv in travnikov. Dočim je promet z avtomobili in vozovi v ljubljanski okolici na mnogih krajih nemogoč, je železniški promet j za zgraditev železniške proge Beograd-do sedaj že popolnoma normalen. Za- Split, ker so prepričani, da bi od te mude, ki Jih imajo vlaki, so sicer pre- proge imele veliko korist tudi italijan-cejšnje, a večjih ovir ni Ič^e luke, predvsem pa italijanske pa- Danes zjutraj so začeli pritoki Ljub- roplovne družbe. Prepričani so, da bi ljanice na levem bregu padati. Tudi Tr-;z zgraditvijo te proge Split potegnil na-žaška cesta je sedaj prosta vode. Stro- se vso izvozno in uvozno trgovino ob-kovni inženirji hidrotehničnega oddel-1 Širnega zaledja. Proga, ki bi šla preko ka pri velikem županu so bili včeraj Beograda v Split, bi predstavljala na j-ves dan na raen!l| poplavljenih krajih J krajšo pot iz Rusije v Severno Ameriko snfe škode še ni moeo-in v Severno Afriko. Pot bi bila krajša, sta minister Volpi in Federzoni proučila možnosti za zvišanje proračunskih postavk v svrho vzdrževanja pomnožene policije. _ Cenitev povzročeni škode Se ni mogoča. Računajo pa, da znaša škoda samo v ljubljanski okolici nad 1 milijon dinarjev. Iz Polhovega Gradca poročajo, da je 27. t. m. ob 6. uri zjutraj Gradaščica s svojimi dotoki že bila normalna; radi nego so proge Hamburga. preko Bordeauxa in Delovanja Jngoalevenskega finančnega odbora BEOGRAD, 29. Finančni odbor je v nedeljo in pondeljek obiskal tovarno 1Z; za vojaško municijo in vojaške potrebščine v Kragxijevcu. Upravnik general Zivojin Tresibašić je na licu mesta podal jasno sliko o vsem ogromnem apa- premenili v strašne hudournike, ki so med silnim grmenjem stalno naraščali. Kmalu je voda prestopila bregove in je z veliko silovitostjo podirala vse, kar je našla na poti. Hudourniki so začeli prinašati ogromne množine lesa, kamenja in gramoza. Med 10. in 11. uro je voda tako narastla, da so se ljudje komaj rešilL Njihovo imetje" pa so kmalu pogoltnili valovi. Ružili so hiše, odnašali žage in ruvali drevesa. Divjanje vode je bilo tako silno, da je bila vsaka reševalna akcija izključena. Ker je poplava nastopila po dnevu, so se ljudje zamogli rešiti, tako da, k sreči, ni zaznamovati človeških žrtev. Ljudje se s strahom vprašujejo, kaj bi nastalo, ko bi bila voda pridrvela ponoči. Pri Zavrabcu je nekdo utonil. Identitete Še piso dognali. LJUBLJANA, 29. (Izv.) Po vesteh iz Žirij je voda porušila 13 hiš. Na cestah, v kolikor jih voda ni popolnoma razdejala, so povsod do 1 meter in pol globoke jame. Skoda znaša več milijonov dinarjev. Tudi iz Gorjula poročajo, da je Gor-julščica strašno divjala in napravila mnogo škode. Pokrajinska cesta je hudo razorana. Položaj v Poljanski dolini je v glavnem neizpremenj en. Več mlinov ob Po-ljanščici je popolnoma porušenih. V ne- ratu ter sedanjem delu in načrtih za bodoče. Člani odbora so si oglelali v nedeljo vse stavbe, v pondeljek pa jim je general razkazal, kako se v tovarni izdelujejo predmeti. Tovarna in pirotehnični oddelek sta v polnem obratu. V nedeljo popoldne so si pod generalovim vodstvom ogledali člani odbora priprave za aeroplanske tovarne v Kraljevem. V tovarniških prostorih sta se vršili dve seji, na katerih so člani finančnega odbora razpravljali o kreditih za to tovarno. Iz podrobnih upravnikovih pojasnil so mogli člani uvideti, da se v ktem zavodu dela zelo intenzivno. V zavodu je zaposlenih 3000 delavcev. Ko se bo otvoril obrat v novih stavbah, se bo zaposlilo do 5000 delavcev. Jugoslovanski kralj se vrača na Bled BEOGRAD, 29. (Izv.) Glasom poročil se kralj vrača iz Pariza na Bled, kjer bo ostal nekaj časa na lovu. Prve dni oktobra se bo povrnil v Beograd. ona v idrijski dolini. Kot po navadi so j vodenj tudi dve Človeški žrtvi. In sicer povodenj tudi sedaj najbolj občutili Ista utonili med Idrijo in Marofem dve razni lesni trgovci, katerim ie odnesla dekleti, ena 22, druga 24 let stara. Po- Poplave na Toskanskem Tlijo mrtvi — Ogromna škoda FIRENZE, 29. Na Toskanskem raz-katerih krajih stoji voda 8 metrov nad'gaja velika nevihta. V Casentinu se je normalo. Elektrarna, ki je oskrbovala utrgal oblak in radi močnih nalivov je poljansko okolico z razsvetljavo, je de- .reka Arno v nekaj urah narastla. Voda, loma rešena. fje poplavila vse ceste ter prodrla v V Medvodah je voda začela padati, j mesto.- Zalila je več stanovanj in indu-Skodo cenijo na več kot 1 milijon di- strijskih obratov. Ogroženim prebival-narjev. ;cem so prihiteli na pomoč gasilci. Na V torek so divjali po planinah strašni i poljih je povzročila debela toča veli-snežni meteži. V viših krajih je zapadlo, kansko škodo. Tudi v Romagni so vode, 1 m snega. Ni znano, kaj se je zgo-, narastie radi neprestanega deževanja. i Jje.r' dilo z velikimi čredami ovac in koz, ki - - -so se takrat pasle na planinah. Planinske ture za letošnjo sezono so najbrž že končane. Prod sklicanjem narodno skapščine BEOGRAD, 29. (Izv.) Glede sklicanja narodne skupščine niso bile do sedaj Iz Galeate poročajo, da je voda poplavila več kolonskih naselbin ter uničila številne mostove. Nekateri mlini so bili porušeni Voda je nadalje odnašala velike množine lesa, živino in živež. V Cusercoli je povodenj zahtevala človeške žrtve. Tri osebe, ki jih je ne- javljene nikaike spremembe. Politični, ^^ zalotila na prostem, so utonile, krogi so napovedovali, da bo St. Radič. prebivalci pravijo, da ne pomnijo take še pred sklicanjem narodne skupščine nevihte v Romagni. načel spet vprašanje dr. Nikića. V ta-., kem slučaju bi vlada prišla v precej kritičen položaj. Uzunovič skuša vplivati na Radića, da bi tega vprašanja sedaj ne načenjal, in pravijo celo, da je bil glede tega že sklenjen sporazum, tako da Radič do sklicanja skupščine ne bo delal ministrskemu predsedniku nlkajtih preglavic. Vihar mm Japonskem TOKIO, 29. Hud vihar, ki je povzročil mnogo škode na otoku Passarlva, je razsajal pozneje tudi v severo-zapadnih vodah Japonske. Osem japonskih par-narodne • njkov se je potopilo. Mladoletni otroci ne smejo na ulico v poznih večernih urah MILAN, 29. Iz Saronna poročajo: Tukajšnji župan je izdal na občinstvo proglas, v katerem opozarja stariše oziroma varuhe otrok, da mladostniki ne smejo v poznih večernih urah brez primernega spremstva na ulico. StariŠi, ki ne bi upoštevali tega opozorila, bodo na podlagi čl. 23. pravilnika mestne policija naznanjeni sodni oblasti. Bolgarski zunanji minister obišče on« Mussolinija RIM, 29. Uradni krogi zatrjujejo, da bo bolgarski zunanji minister Burov med 5. in 8. oktobra prišel v Rim, da obišče načelnika italijanske vlade on. Mussolinija. _ V Albaniji vlada mir MILAN, 29. «Popolo d'Italia« poroča iz Rima: Vesti o velikih nemirih v Albaniji so brez vsake podlage. V Albaniji je mir in vlada Ahmeda Zogu-a popolnoma obvladuje položaj. Pigtitia men Rusija in liMo podpisana v Moskvi MOSKVA, 29. Slejevicius, litvanski ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve, je te dni prispel v Moskvo, da se oddolži Čičerinu za njegov obisk v Kovnu. Ob tej priliki je bila tudi podpisana nevtralitetna pogodba, sklenjena med Rusijo in Litvan-sko. Pogodbo sta podpisala čičerin in Aleksandrovski za ZSSR, Slejevicius in Baltrouchitis pa za Litvansko. MOSKVA, 29. Pogodba med Rusijo in Litvansko, ki je bila včeraj podpisana v Mo3kvi, velja za pet let in določa, da ostane še v veljavi pogodba, ki je bila sklenjena med obema državama leta 1920. Obe državi se obvezujeta, da se med sabo ne bosta napadali. Prav tako ne bosta na noben način pomagali kaki tretji državi, ki bi napadla eno izmed obeh pogodbenih strank. Pogodba določa, da se morajo vsi spori med obema državama reševati mirnim potom. O priliki sklenitve pogodbe so bile izmenjane med sovjetsko in med litvansko vlado posebne note. Sovjetska vlada izjavlja v svoji noti, da vztraja pri svojem dosedanjem stališču glede Vilne, litvanska vlada pa omenja, da ni z novo pogodbo kršila obveznosti, ki jih ima napram Družbi narodov. Solidarnost med Francijo In Belgijo pri reševanju gospodarskih in finančnih problemov PARIZ, 29. List «Le Soir» javlja: Gospod Franqui, belgijski finančni mini-se je včeraj ob 16. zglasil pri Poincarćju, ki ga je takoj sprejel. Razgovor med obema ministroma je trajal dve uri. Po tej konferenci ni hotel gospod Franqui dati novinarjem nikake-ga pojasnila. O isti stvari piše «Temps»: Radi solidarnosti belgijskega franka s francoskim frankom in radi gospodarskih in duševnih vezi, ki družijo oba naroda, hočejo belgijski vodilni krogi poznati direktive francoske vlade in sporočiti obenem Poincarćju načrte belgijske vlade. Strašna letalska nesreča CHARTRES, 29. Tekom vežbanja, ki se je vršilo po noči, se je vnelo neko vojaško letalo 22. polka. Neki častnik, dva podčastnika in dva vojaka, ki so: se nahajali v letalu, so živi zgoreli n clUlA UST* V Trsta, dne 39. septembra 1929. Polet ligmloiinMt Poljsko PRAGA, 7». Jugoslavenska letalska eskactrila, ki je morala radi nesreče ▼ Pragi nadaljevanje svojega poleta po državah Male antante odložiti, jo dobila ukaz, da pot nadaljuje. Štiri letala so odletela T smeri proti Vartavl BOULOGNE 29. Morje je vrgla na breg truplo Španskega piavača Lare, ki Je skušal brez spremstva preplavati Ro-kavski preliv. Mesto Veča Cruz aniCemo? PARIZ, Listom poročajo is Mek sike, dft je strašen orkan uničil mesto Vera Crua. Vse zveze so pretrgane. Povratak (Od našega rimskega dopisnika) Rim, koncem septembra. Nisem zaman vrgelr ko sem se v juli ju poslavljaj od Rima, v fontano Trevi svojega poslednjega groša in prav nič se nisem varal, ko se mi je zdelo, da se mi je v tistem trenutku nasmebljal resni in zamišljeni Neptun, kakor bi hotel reči: na svidenje v septembru! Zakaj september je tu, a jaz sem zopet v Kimu. A glej spako! Tako sem si želel v tu-liju svojega zopetnega povratka, ali ko sem pred dnevi zopet izstopil zjutraj iz postaje TeTmini ter vstopil v vežo rimskega mesta, na Piazzo Eaedra, ga nisem bil prav nič vesel. Zdelo se mi je, da me fontana Najad na trgu nič več ne pozdravlja tako veselo in razigrano, kakor me je ob prvem mojem prihodu. Pa tudi večno mesto se mi je zdelo nekam tuje, pusto in dolgočasno, tako da mi je postalo naravnost tesno pri srcu. Ko sva se s svojim zvestim tovarišem kovčegom, ki bi se mi bil kmalu izneveril na potu, utaborila v majhni in pusti hotelski sobi, sem se zleknil ves gruden na posteljo, ali dolgo nisem mogel zaspati. Polastilo se me je sladko-otožno domotežie in z njim vred neko Čudno malodu&je. Priznati moram namreč, da sern. se takrat precej težko ločil od domačih krajev. Je lep Rim in lepa je ostala Italija. Toda tudi naši kraji imajo svoje lepote, od katerih se le težko odtrgaš. In posebno težko čutiš to ob uri slovesa. Kaj vraga se potepaš okoli po svetu, sem vpraševal samega sebe, kakor kak Ahasver. Pomisli fant,, da nisi več mlad! Poiskal bi si bil kako varno zavetje, kjer bi ti teklo življenje ravno Jn umerjeno pot kot ura. pa ne da se klatiš bv"- miru in brez doma okoli po svetu! ^ Gorici bi bil ostal! S časom bi se morda osamosvojil, ako bi to dovolili trdi in neizprosni zakoni. Utaboril bi se tedaj za stalno bodisi v Gorici ali pa v kakem prija^no-dolgočasnem trgu lepe goriške dežele. Čez dan bi koval iz pravd sicer že ne več rumenjakov, no pa vsai bakrenja-ke, zvečer pa bi zahajal k ^lnu ali pa v kako drugro prijazno gostilno, za katere ni lepa goriška dežela ravno v zadregi, ter tamkaj izpraznil en gleflek al' pa dva in poigral v brlškolo ali treset ali pa celo kvadriljo. Mer bi ne bilo to lepo življenje?! In ko bi prišla po trudapolnem tednu zopet nedelja, bi se Šetal zjutraj ves ponosen po goriškem frorzu ter bi poški<-lj&val ze brhkimi goriškimi dekleti, ko se vračajo od opoldanske maše. Popoldne pa bi krenil tovari?! v Kronberg na rake, ali v Štandrež na pičulaie, ali k Titi v Renče ali pa v Oslavie na briško rebulo. Ali pa bi si morda že navsezgodaj prepada! nahrbtnik ter se podal z zakrivljeno palico v roki v lepe goriške planine, odkoder bi zvečer ves srečen in vesel pripel in privriskal zopet v Gorico. Mar bi ne bilo to krasno življenje?! S Časom pa bi se morda tako daleč spozabil, da bi se naposled celo oženil, za kar bi bil sicer skrajni čas. Tedaj bi imel morda tudi ti tako lepo ženico ter tako prijazno in udobno stanovanje, kakor ima že to neki srečnejši in celo mlajši nekdanji tovariš. Po trudapolnem dnevu bi našel mir in srečo za domačim ognjiščem, čez leto in dan pa bi morda v prostih urah vozil, najprej v vozičku, pomije pa, za roko, na sprehod male bil gotovo odbornik ali morda celo predsednik raznih društev, bi se ti tu-patam pa le posrečilo izbežati 9trofremu pn^Torahri] Kniiii« r>o!ovice ter švigniti pod pretvezo, da greš na sejo, v gostil-nx< na gl&žek vina. Mar bi ne bilo to srečno in zadovoljno življenje?! Take in enake misli so mi rojile po glavi in mi niso dale dolgo zaspati. Pa še v spanju sem sanjal o prijaznem domu in o tihi sreči. Ko sem se prebudil, se je dan že nagibal k zatonu. Zato sem se hitro oblekel in napotil v mesto, da pozdravim svoje prijatelje in znance po poklicu. Ko sem zopet stopal po rimskem korzu, me je čimdalje bolj objemal val življenja velikega mesta, iz duše sta mi vedno bolj ginili dom o t ožje in malo-dušje, dokler nisem postal v tem velikem valovanju sam val. Kar je še o-e tal o v duši domotožja in malodušja, Ju je izprala zvečer «acqua di Trevi», ki izvira v knjižnici Valle, kjer smo slavili moj povratek. Ker se bo morda zdelo čitateljem »Jedinosti«, da se delam iz njih norca, ko pišem ob svojem povratku o «acqua di Travi*, ki izvira kar v knJOaicf, ko pa sem ob svojem slovesu pisal o fontani Trevi m njeni devičjS vodi, mamin dodati kratko pojasnilo. Med vaiiko Stavilo rimskih knjižnic spada todi znamenita knjižnica Valle, ki Je najbolj marljivo obiskovana knjižnica v Rimu. Nakaja ae v podzemskih prostorih v bližini gledališča Valle, po katerem nosi tudi svoje ime. Najbolj obiskana Je ta knjižnica v poznih večernih in zgodnjih jutranjik urah. Ali od ostalih knjižnic se razlikuje v toliko, da se v njenih omarah nahajajo mesto tisočev učenih in prašnih knjig tisoči zaprašenih steklenic, napolnjenih z najslajšimi vini iz FrsacatU. Eno iz teh vin se imenuje «acqua di Trevi» in ne po nemarnem. Zakaj če je voda iz fontane Trevi res prava devičja voda, je tudi to vino zares pravo devižko vino. Ko sem se vračal onega dne pozno zvečer oziroma naslednjega dne zgodaj zjutraj ves učen iz knjižnice t svojo pasto hotelsko sobo, sem si na glas citiral znani Župančičev motto: predaj se valom, naj gre kamor hoče... Ali tu sta mi nenadoma zastali misel in beseda in pred menoj je nenadoma vstalo v ko bo na$vitJf dan, izmerit daljo in nebeško j mmft -veličini vprašanje: ali boi Krajine, kofi su svršili pučku školu i do- 100, buče 200—240, malancane 180—200, ~ * * " ~ " ' «*- -- - - krompir 50—65, zelje belo 80—120, vrsot* 70—100, karfijoli 80—100, fižol nov 240— 280, čebula 40—80, česen 250. Sadje: CeSplje 40—80, breskve 180—1801 fi&e 70—100, grozdje —„ kruške 120— 400, jabolka 80—180, limone 30—40 L t*, zaboj. S tem kratkim pismom ae poslavljam od Čitatelje v kot dopisnik »Edinosti*, zakaj za Saša svoje rimske odsotnosti sem avanciral is dopisnika v poročevalca «Edinoeti». In s tem napredovanjem — katerega nisem prav nič vesel, ker sena si z njim naprtil težko breme — se je tudi znatno spremenil moj delokrog: Odsedaj naprej bo brnel dnevno pozno zvečer, ko bo večina čitateljev «Edi-nostb> Že spala spanje pravičnega, moj glas po telefonsltt progi RLm-Trst. Naslednjega. dne, ko se čitatelji prehude, pa bodo čitali na prvi strani «Edinosti« o tem, kar sem prejšnjega dne videl in sliial, i z tuhtal ta «izžnufai», kratko-malo o vsem onem, kar se godi v pre-stolici in državi, kateri pripadamo, in al$ manj o onem, kar se godi po tirnem svetu. Torej nič več pisem, ki so prepočasna za nalo moderno dobo in ki so bila morda tudi predofgnčasna za čitatelje'ovoj godini; «Edinosti»! DNEVNE VESTI NaSim društvom Prejeli smo in priobčujemo sledeče Planinska društva, kjer ta fte obstojajo, naj hi tudi premislila, ali hi tudi ona ne imela v tej stvari Širokega po- vrstice s toplim priporočilom v resno ij^ Meni se zdi, da bi za ta naša dru-rzmišljanje: litva ne manjkala dela, pač pa bi mo- Pred nedavnim časom je neki ropi*- rala, ravno ta, prednjačiti v prizadeva-nik «£dinosti» omenil važnost tujskega nju za povzdig tujskega prometa v na-. v j x ^ ših krajih. Napisal sem zgornje vrstice v premišljevanje in a upanje— ia ieljo, da se vsi ti natrtt Izpranem v dejanje* __D. P. fctoff Nfeflvf! t stomMH oMinl gHHBfitansfce pod* prometa za naš< gospodarstvo in priporočal društvom, da bi propagirala to gospodarsko udejstvovanje. Koliko imamo še dela na tem polju, so nam pokazala nekatera poročila o neenotnem postopanju naših ljudi napram leto viščarjem. Zraven ljudi, ki so zahtevali zmerne cene za mleko, jajca, sveže maslo in druge potrebščine, so se dobili taki, ki so hoteli kar čez noč obo-gateti in so navili cene prao po judovsko. Poslednji so se gotovo zmotili: poleg grdega vtisa, ki so ga napravili na tujce, so lahko gotovi, da jih v prihodnji sezoni ne bo nihče obiskal. Bovec, Soda, Cmrffc — Gorgoli Josip; Log — Cader Anton; Trenta — 2orž Josip; tega — DomevSček Andrej; Sfepvnica — Loga** Andrej; Kobarid, Krad, Dreženea, Idssko, Obračam se do naših društev, ker od ao7f — Petelin Dominik- Ti- te h, pričakujem, da se bodo končno za-vedala, da niso ustanovljena samo za eno letno prireditev in v ostalem letu za spanje, ampak, da so nam šola, da nam postanejo s časom prave ljudske univerze, ki bodo posegale v vse javno udejstvovanje v vasi. Nastopa čas, ko naša društva prično spet z obsežnejšim delovanjem. Nekaj zimskih večerov morajo posvetiti tudi tujskemu prometu v svoji vasi in oko-lifiu. Ne bom povedal nič novega, in tudi LJubuinfe — Berginc Ivan; Lfvek, Soveduj« — Feletfć Josip; Rreghaj, Sedlo — Lazar Josip; It. Viška gora — Prva nje Ivan; fcebreij«, PoaHcrs— Rejec Anton; čekovašk, Dola — Premersteu Stafan; Ge&ovič, Oral vvfe — Počenel Franc; Spodnja Idrija, fiaJfcs — Galzigna cav, Doimo; VafsBco — VcmČfna Peter; Bilfasza, Medna — QodeiIi Bar. Anton; Kežbaaa — Fergacich Ivan. Popravek: V amdnjem sezaaaau sta bili občini Podkraj in Col skupaj, a ima vsaka posebnega poteštata. Za Podkraj je marsikateri izmed onih, ki bodo ta čla- j ie omenjeni Kobal Andrej; za Col pa vršili 16. (fesaaestu) godinu života. Isto vrijedi zrn izvanjske gojence, za sluSatelje 1 praktikante. Svi mladići, fije obitelji nijeeu iz Par zna, moraju stanovati u zavodu. Oni, koji stanuju kod roditelja, podvrženi su glede Školske obuke, rađa i učenja istoj disciplini kao i oni, koji stanuju u zavodu. Za unutarnje nfenike ima raspoloživih 30 mjesta, i toz a) 12 besplatnih, b) 18, koji plaćaju (120 Ura mjesečno unaprijed). Oni, koji se Žele upisati, moraju podnijeti molbu Sto prije, a nikako poslije 31. oktobra t. g. (radi sve to većeg broja molbi savjetuje se, da ih Sto prije podnesu) u preporučenom pismu na «Ravna-teljstvo praktične poljodjelske škole u Pazinu (Pismo) - Istri a. Molba mora biti potpisana od načelnika vlastite općine te mora imati slijedeće priloge: 1) Svjedodžbu otpustnicu iz pučke škole; 2) svjedodžbu pripadnosti kojoj općini ulijske Krajine; 3) krsni Kst, iz kojega proizlazi, da je molite 1 j navrSio 16. godina; 4) svjedodžbu o zdravom tjelesnom raz* Vitku, ispostavljenu pred malo vremena u nek Čitali, je morda že o tem premišljeval. Pred kratkim mi je prfSei v roke načrt za tečaje za tujski promet orga-Bieiraae v okrilju «Touring Club Ita-liano». Mislim, da ne bo škodilo-, če ta načrt na kratko pojasnim. Tečaj, ki naj traja 45 dni, deluje kot hotel, v katerem bi se en del udeležencev prakttts* vadil v vseh potrebnih opravkih, drugi pa bi prr j predmeta opće izobrazbe, učitelji praktičkih radnja i svećenik za vjerouauk. TELESNA VZGOJA ŠPORTNO UDRUŽENJE Pokrajinski odbor ▼ Gorici. P. O, t Gorici rabi vse svoj« odbornika ia tehnične komisarje k seji širšega P. O., ki ae b« vršil v petek dne 1. oktobra ob 8.30 zve*er * društvenem prostoru uL S. Giovanni Jf. 7. Radf važnosti dnevnega reda naj nihče ne manjka. Predsednik P. O. M. D. Sv. Iran prosi katerokoli bratsko društvo, da se ootom •Edinosti« zglasi,, če bi igralo v nedeljo 10. olij prijateljsko nogometno tekmo. — Odgovor poa rubriko «Sport», Športni ldnb «Spert*» v Gorici. V četrtek zvečer naj se snidejo v društvenih prostorih ob 8. uri sledeči igralci: Radinja, Špa-capan, Kodelja, Vojnovič, Goi-tan, Gorjup, Ličen, Šket, Molar, Leban, Roland, Klančič, Grsgerič, Medvešček, Mozetič Ivan in Boris, Keriovmai, Sket Janko, Trpin Albert in Mahorčič Alojz. Vsak omenjeni član se mora sestanka zagotovo udeležiti. — Tehn. vodja. S. D. «Adria». Hazena danes izredno važen sestanek. Naj manjkajo tudi rezerve? Gotovoff Iz tržaškega iivlicnia težko dostopna, ker vodi gori le kozja i ^i«8^ ratarako zdravstvo, tJilMOi uzgoj stezica. Pa naj organizira družtvo to- ' boto in na) napravi tako pot, da bo i vjeronauk. Praktično poučavanje i radnje obav-. .... _ ^ iljaju se u jMMuijednevnim satovima sviju dovoljila najmehkuinejšo mestno danT^o^prilikama godiSnjih »podično. Kaj bi našteval: uvidevnost Članov bo sama iztaknila stvari, ki so; potrebne njihove pažnje in dela 1 doba Primaju se u Školu na temelju prijam-Ina? isoita samo seliački sinovi Juliiske ZAD9TJA POVOMNJ IN TOLETON Telefonska družba za Bene&ije nam sporoča: «Radi zadnjega orkana je pretrpela tudi telefonska mreža težke poškodbe. Štiri podzemske napeljave in ena zračna »o bile prekinjene, kar je povzročilo preki-njenja službe za one naročnike, ki stanujejo v uL S. Francesco, Kandler, Giulia, Rossetti in na trgu Nicold Tommaaso. Poprave se že vršijo in telefonska družba je ukrenila vse potrebno, da se služfea obnovi že v par dneh.» ZOLMJLE VXSTZ Odpustno p -janj^ je uvedeno proti učiteljici Kol i-topoldi, ki je službovala, zadnji čas na Vojskem pri Idriji. Didakt. ravnatelj ni bil gotov, ali sme imenovana poučevati tudi v času odpustnega posto-stopanja, zato ji je dovolil desetdnevni dopust, — Odpustno postopanje je uvedel prosvetni mini&ter tudi proti gdč. Tuzulin Zori, učiteljici v Lokovcu, Štrniši Emi, učiteljici na Trnovem, Tovstovršnik Ljudmili, učiteljici na Trnovem, in g. Kofolu Cirilu, učitelju v Čepovanu. OTVORITEV SLOVENSKIH ZASEBNIH OTBOftILIH VRTCEV Ki- slovenskih zasebnih, otroških vrtcih v Rocolu in na Vrdelci prične redni pouk danes 30. t. m. Stariši, kateri so vpisali otroke v te zavode, naj jih prijeljejo oh 9. uri. _ Pričetek pevka na takajinji srbski šoli. \a tukajšnji srbski Soli prične redni pouk jutri, v petek, ob 9. uri predpoldne. ZAHVALA Da je prireditev, ki se je vršila v Bo-ljuncu dne 9. t. m. v dobrodelen namen, izpadla v ostalem pogledu tako sijajno, gre v prvi vrsti zahvala vrlim godbam — bonim?ki, dolinski, borštanski in magda-lcnski, ki so z izredno požrtvovalnostjo pokazale, da se zavedajo vzviSenega nar mena, za katerega se je prireditev vršila. Zahvaljujemo se nadalje cenjenim darovalcem Številnih darov za srečkanje in vsem drugim, ki so na katerikoli način sodelovali. — Čisti dobiček bo razdeljen med občinske reveže. V imenu vseh teh nesrečnežev se najtopleje zahvaljuje —* Prireditveni odbor. Jok. Kraljič, predsednik. Zapretje ljudskih kopališč Mestni magistrat poroča: S 30. septembra so bodo zaprla kopališča pri svetilniku, Sv. Andreju, Sv. Soboti in v Bar kov lj ah. TRŽAŠKI BLAOOVm TRO 2». 9. 1926. Skoro ni mogoče pisati o njem. Toda nekaj ga je, in kar je čudno — v csnah je ostal približno isti. Nalivi niso bili tako hudi v Istri — s tem bi se dalo razjasniti to stalifiče, kajti na trgu je zastopana skoro izključno Istra. Prevladuje sadje, ki izgleda vlažno. Ni budo obtolčeno. Trpelo je v večji meri grozdje. DanaSnje cene: Zelenfava: Radič 120—140, pesa rdeča 80—100 Desa bela 80—100, korenje 80— Velika tatvina v ara dih tvrdke Truden. 43.IM lir izginilo na skrivno« tea Ved uradnikov anttvuik Pri tvrdki Mihael Truden, ki ima svoje prostore v ulici XX Settembre je bila že več let nameščena kot blagajničarka Viktorija Bradaschia. V torek zvečer po uradnih urah je Bradaschia — vsaj tako pravi ona — zaprla kot po navadi veliko železno blagajno, v kateri se je nahajala lepa vsotica 4&.000 lir, ter se nato podala domov. Ko se je drugo jutro vrnila v pisarno in hotela odpreti blagajno, je v svoje veliko začudenje ugotovila, da je odprta. Še bolj se je pa začudila, ko je pogle&ala noter in videla, da je prazna. Ona pravi, da se prav dobro spominja, da je blagajna zaklenila in ae zeio čudi, kako je mog^l denar izginiti. O dogodku je bila tako]4 obveščena policija, ki je uvedla preiskavo. Do sedaj se ne ve Še gotovo, kdo je pravi krivec. Domneva se pa, da je orga-i i;-.iralo tatvino par Trudnovib nameščencev - uradnikov. Po mnenju policije je baje vpletena v zadevo tudi Bradasckijt va, kajti oca sama je imala v rokah klju4e blagajne in zato je izključeno, da bi bil i -šel kak tujec do duplikata, Če ne z ;io pomočjo. Na podlagi sedanje dt>-f ive o načinu tatvine se predpostavljata ti ve zmožnosti. Prva bi bila, da je £»Isl-gajniČarka v svoj lastni dobiček komu posodilr ali pustila ponarediti ključ, tako da je dotični ob gotovem Ča*u lahko prl blagajno in se polastil denarja, ne X' bi bila ona vsaj navidezno kompromitirana; drugra mežnost, morda malo b*>ij verjetna, pa bi bila, da je blagajničarka za hip pozabila ključ na kakem prostoru. To priliko bi bil izrabil kak uslužbenec, ki je prežal na to, da bi brl otlsr.il ključ na milo in ga ponartHiil. V /v^zi še s tretjimi osebami bi oetal po zapretju uradov skrit noUr in potem »amoteuo prišel do denarja. Kakor smo že zgoraj omenili, se ne ve še, kdo »o pravzaprav pravi krivci. Vendar se je pa zdelo policiji potrebno, da je daEa aretirati več uradnikov, med njimi tudi blagajnfSarf , ker so na sumu, da so bili soudeleženi p i tatvini. Preiskave ae nadaljujejo in ;jt a se, c!a se bo kmalu ugotovilo, v kakšnih okolščinah se je izvršila ta velika tatvina. Prva žrtev.« barje. Po zadnjih nalivih je nastopila včeraj za nameček v našem mestu 8e prs.vj huda, mrzla burja. Ljudje so se jo malo prestrašili ter brž oblekli sukn-e. Kot po navadi vsaki krat, tako je zahtevala tudi včerajšnja burja svojo žrtev. ?.0-letni delavec Karel Ar??eTvto, stanujoč v ulici Ugo FoscoTo St. I0r je popravljal v škedenjskih plavžih neko streho, katero je polomilo zadnje neurje. Tedaj io nenadoma zapihala močna burja ter ga vrtda dol, tako da si je zlomil roko in dobil še razne druge bolj lahke poškodbe. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Aretacija radi tatvine. Včeraj zjutraj so policijski agenti aretirali neko Celestino Peganis, brez stalnega bivališča, ker je bila na sumu, da je vtihotapila v stanovanje Gabrijel? ra-ranco ter odnesla nekaj perila in zlate-nine v vrednosti 4G0 lir. Tatovi v stanovanju. Peter Boccini je včeraj zjutraj kot po navadi zaprl svoje stanovanje v ulici Cotn-merciale £t. 339 ter se napotil v službo. Ko se je pa opoldne vrnil, je ugotovil, da so med tem Časom vdrli v stanovanje neznani dolgoprstni gostje in odnesli s seboj nekaj zlatenine v vrednosti nad 2000 lir. Ni mu kazalo drugega nego iti na policijo in naznaniti dogodek. Tržaško sodišče TRŽA&KO SODIŠČE 42.069 lir za obljubljen zakon. Včeraj se je obravnaval pred tukajinjim, sodiščem slučaj, morda edini svoje vrste v tržaški sodni kroniki. Na zatožni klopi sedi Veloce Feliks ia Corato (Bari). Obtožnica ga obremenja i goljufijo in tatvino na škodo Filomene del Medico, vdove iz Triggiano (Bari). Izvabil Ji je denar z obljubo zakona. To sa| sufcta dejstva navedena v obtožnici. Razprava pa je dala zadevi zanimiv in čuder okvir, nenavaden za naše kraje. Zaslišanje obtoženca že vrže obtožnic* iz navedenega tira in jo potisne v prece hujšega. Goljufija se ni dogodila v enetc' dnevu — obtoženec, ki je v februarju teko Cega leta prišel z vdovo v Trst, je tu 1 njeno vednostjo kupil dve kočiji, dva ko^ nja in koleseJJ za L 10.000. Od tu je na-posled odSel brez ene kočije in eneg? konja, ki mu je crknil, v Bari ter pusti- / T Trsta« die Mi septembra 1929. (UMHOSTa HL Pel Medico ▼ Trstu t drugem stanu. Obtoženec je original — to dokazujejo ta tpraSanja: Prede.: Kako ste mogli obljubiti Fllo-meei zakon, ko ete vendar bili oženjeni? Ve loče: Sem pozabil, da sem oženjen, pripominjam, da sem obsedel le velik? umobolnic kraljevine. Kot tožeča stranka je zasliSana Fllo-mena Del Medico. Zdi se, da je prava osebnost romana. Pripoveduje, da je njen oče radi premoženja umoril njenega mcHta, svojega zeta. Ta borba se je nadaljevala ge potem, ko je oče prišel iz ječe, le da se je očetu pridružila še mati in Filo-mena je bila prisiljena, da reši sebe in denar, da prlbeti v Trst. Spravlja V zvezo a svojim begom ljubavno razmerje z Ve-locijem, kateremu je v Trstu zaupala evoje premoženje. Zavrača trditev, 3a jf je Veloce vrnil 15.000 lir in izjavlja, da Je prejela le znesek L 2500 od njega. vprašanje, ali je vedela, da je Veloce poročen, zanika Del Medico in pravi tudi, da ne ve, da je imel Veloce rasmerje t njeno sestro, ki mu je tudi povila otroka. Istotako da ne ve ničesar o poskušenem Bamomoru sestre, ko je izvedela o begu ljubimca 7. njo. Vedela pa je, da Živi Veloce v Trstu z neko Gilberto Oberstan, in je šla celo stanovat v njeno bližino. Tu ji vzame besedo obtožeaec, ki kriče izjavlja, da je ona vedela za razmerje med njim in sestro, ker sta obe stanovali v hišah, ki sta si stali nasproti. Odvetnik tožeče stranke pa pove, da je on napravil v&e korake sa dosego potrebnih dokumentov ca poroko pri odv. Lope z iz Barija. Priča Rizsi Anunsiata ve povedati, da je pričel neke&a dne Veloce k njej, naj mu prwkrW stanovanje, čel, da je dobil vdovo, ki ima 40.000 lir. Semeraro Franc mu je prodal omenjena voeila in konja — drugega konja je kupil od Ugo Bossija. Ta mu je crknil. Izpovedbe prič so tu pa tam prekinjene z vprafianji odvetnikov. Posebna vprašanja stavi odvetnik Zennaro, branitelj obtoženca. Predsednik da besedo zastopniku tožeče stranke odvetniku Zino Bertonu, ki predlaga zaslišanje sestre Filomene Terezije Del Medico in Antona Pecci Iz Rimi ni. Rranitelj odv. Zennaro se ne protivi tfmu, prosi pa, da se pozovejo tudi priča Angela Del Medico, ženska, ki je hotela umreti radi obtoženca. Istočasno naj se preskrbe listine umobolnic, kjer se je Veloce zdravil. Sodišče zavrne- oba predloga in da besedo zastopniku tožeče stranke, ki zahteva obsodbo, ne glede na člen zakonika, ter poudarja zločinski namen ob-toženčev. Predloži sodniji tudi civilno tožbo za povračilo stroškov. Državni pravdnik zahteva za obtoženca eno leto in deset mesecev zapora in 1500 lir globe. Odvetnik Zennaro se koj oprime moralnega momenta obravnave in poudar-'a posebnost slučaja. Po njegovih izvajanjih pade vsaka tragična lepota teh ljubavnih razmerij in ostaja na površju nesimpatična figura tožeče stranke, ki je, sledeč svoj ten fcivalskim instinktom, ugrabila sestri ljubijenega, četudi Že poročenega mladega moža, ter mu skuSa onemogočiti da ee vrne k njej. Vsa stvar da ni nič drugega kot oeebtio maščevanje, katerega orožje pa nikakor ne sme biti sodnija. Sodišče je Veloceja obsodilo na osem mesecev ječe, od katerih tri je že odsedel, in na 800 lir globe. Branitelj je vložil priziv. Z&sfrnpij«E}8 s cijasLOvim plinom. Včeraj se je nadaljevala razprava proti Mariju D'Osmo, Belai-u in Linhartu, obtoženim rada smrti kapitana Astengo s cijanovim plinom povodom razkuževanja kuhinje hotela «Savoia». Sodišče je s protiukrepom zavrnilo zahtevo braniteljev, da se citira k razpravi prof. dr. Sabatini. Zato je koj povzel besedo državni pravdnik, ki je zahteval za D'Osrna tri leta zapora in 10.000 lir kazni, za Belai-a in Linharta po dve leti zapora. Nato so obširno govorili branitelji. Kom. Gazzetti je imel svojega zagovornika" v odvetniku Melone, ki je imel precej lahko delo. Belaia je branil odvetnik Poillucci, Linharta pa odvetnik Jona. Najtežjo nalogo je imel odvetnik dr. Padova, ki je v dolgem in pretežno tehničnem govoru lepo rešil svojo nehvaležno nalogo. Skušal je namreč potom citiranja raznih mnenj učenjakov dokazati, da Astengo ni umrl radi zastrupljenja s cijanovim plinom — temu podrejeno je govoril dolgo o teoriji odgovornosti v podobnih slučajih, ki zavisijo od vsega mogočega, nepredvidenega v poslovnih pravilnikih enakih tvrdk, kot na pr. atmosferični položaj, o katerem ravno govori izpoved tehničnih izvedencev v tem slučaju. Ti so namreč izjavili, da zamore biti krivo kapitanove smrti dejstvo, da je bil zrak tistega dne radi vlage izredno težak in je prisilil plin izjemoma, da pade in dobi vstopa v sobo umrlega. Sodišče je naposled proglasilo sledečo razsodbo: Gazzetti oproščen, istotako Be-lai in Linhart, D'Osmo 2 leti zapora in 2000 lir globe, poravnane z amnestijo. vedeti Družine Marušlč, Kogoj Marmolia ne morejo lz svojih hiš nikamor, voda obdaja njihove hiše od vseh strani. V mnogih hišah je bila voda nad en meter visoko. Pri MarušiČu in Marmoljl je celo vsa klet pod vodo. Urflič Jožefa etaifuje v baraki, ki je v nevarnosti, da jo voda odnese; lz mnogih hiš so gledali ljudje lz podstre.*?. in čakali, da voda upade. Takega neurja ne pomnimo. BUKOVO Minuli teden ae je ponesrečil a rasetre-livom »Mavrič» iz Sela Njegov tovariš se je igral z nekim razstrelivom, ki je eksplodiralo in poškodovalo imenovanega posestnika Mavriča na levem očesu tako, da so mu ga morali izrezati. Uesti s doriikega Goriške mestne vesti Poslovilni večer ■_ častitamo in pojemo zdravice, ^ , da srečo Vam prinesejo družice 1 So prosta - vaša zdaj dekleta Vam kličemo: na mnoga leta! (nevestama) Iz lejdih stana peljejo zdaj ceete vesele, brhke vas neveste, gospodične Lojaika, Merčeda: Zbogom» naša je beseda! Naš spomenik preprostih rok je fantovski ta slavolok, a za spomin ic.aj Vam oetaae, da ne pozabite Mcd&ae! (ženinoma in utevestama) A predao dragi ženini, neveste skoz slavolok že prosti greste, povzdignimo te polne čaše na srečo in na zdravje VaM Tako! Življenju aovem naproti sedaj odprta Vam je pot! (fantje se odmaknejo). Na ta lepi govor se jim poročene! zahvalijo z najprijaznejšimi besedami in poklonijo fantom lepo odkupnino. Pred odhodom novoporočencev jim je eden izmed tovarišev napil sledečo zdravico: «Nisem jaz nikak poet, Da v slavo bi Vam znal zapet. Slavni naši poročenki dobro to vedd, Enako, upam, cela družba i tak6. Ker vem, da slaba moja rima, Prav docela nič ne štima. Pa v prozi, novoporočeni — Proslavit hočem teh imeni: Ko preživljata (Uieve, ki so Vama še dani skupno na oni ravani — vso naokolo z gorami obdani; tam, kjer bistra hči planin Tolminki roko podaja — ko preživljata dneve, ki so Vam še dani, skupno na oni ravani — Livada imenovani — naj Vama tudi tedaj sreča vedno bode mila in tudi tedaj vesel.ia naj Vajrva bode obila. In sedaj, ko s težkim srcem zapuščate svojo rodno vasico, lepa in vedno cvetoča Brda, v kojlh Vam je tekla zibel, v kojih je slavno «Trobno» zraslo, kjer smo se večkrat veselili in pri polni pogrnjeni mizi pili — naj Vama bode v tolažbo in v ne težko ločitev to, da je Ženi potrebno se združiti s človekom, čigar sveta dolžnost je skrbeti zanjo, jo braniti ter ji stati vedno ob strani na tej težki in strmi poti, katera je za ženo edina, ki vodi do cilja. Mnogo je onih, ki krenejo na to pot, a žal do cilja jih dospe le neznatno število. Vi, polni kreposti in značajnosti, upam in želim, da bi na tej poti nikdar ne podlegli in niti opešali in noseč v srcu one zlate besede našega goriškega slavčka: Življenje ni praznik — življenje je delaven dan!... pogumno v sreči in ljubezni dospeli do pravega cilja.» — Končno je medanski kvartet zapel oni večnomladi Hladnikov «Pozdrav», ki je marsikomu izmed prisotnih izvabil vsaj skrivno solzo otožnosti, radosti in upa na bodočnost... Medano je objel zadnji žarek medenega solnčka... ZAHVALA. Ob priliki hudega udarca, ki nas je tako nepričakovano zadel ob ugubi naše preljubijene MILENE smo prejeH toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da se ne moremo vsem oddolžiti. Zato se zahvaljujemo tem potom prisrčno vodstvu zasebne slovenske šole pri Sv. Jakobu, učiteljskemu zboru, učencem in učenkam, zastopstvu šolskega društva in vsem ostalim, ki so v tolikem številu spremili blago pokoj-nico na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za prekrasne vence in cvetke. Posebno zahvalo smo še dolžni preč. donu Guštinu, ki je pokojnico tolažil v težkih urah, in vsem onim, ki so ji lajšali trpljenje in ji stali ob strani. Bog plačaj vsemi Družini Sancin in Perhavc. 1009 S potrtim srcei yrij«U!j«n ia •in, brat in svak da je na! nadvse lfuM)«* EDVAfiD KJDDEB t najlopti dobi Pogreb dra#»* pokajnika aa bo vrftil dne t. m., ob 3t nrf, iz MSa Jfcalos*, Iv. Ivan -Nova oesta it. M. SV. IVAN, 3& septrmbra 19*. jkhfote dnriftaat IMe. Ki Vi SOBA se odda gospodu. Via Boccaecao 18, L, deano. 1513 KOVAŠKI pomo *nik, doba » moć, aa iMe. Anton! Mfiavec, Preetra nefc 16. 1514 j| MAU OGLASI Via Fabfo Pftri 23, pouk in prevodi v vseh jezikih. (1400 TOĆAJ, a kavcijo, aa dobro goetflno v Rojanu, s« iiča takoj; evaoluniao se da tudi gostilna v nam. Ponudbe ped «Gos*tfea» na aprav-MKvo. 1510 Maattfaktuma trgovina MERY KI8SCHNER Campo S. Giacotno 7 in začasno v VIA DELL A SCUOLA NUO¥AŠT.17 naznanja cenjenim odjemalcem, da je kupila v velikih skladiščih OHLER partijo vslcd naliva COLA aa kcefemfa, tmrmmfm, večala in izdelovanje klobukov se odpne s S. oktobra. Trat, vi* Lavaioio S, Booda - KlampUrer. 1511 ki ga prodaja po neverjetno niskih cenah Posamezni primeri: MOMA takoBca z deklico ift&eta prazno sobo z uporabo kahinis aH pa stanovanja. Ponudbe s ceno pod «S. Lnaija* na upmaittio. 1512 Ženske rokavice, imitacija usnja.....L 2.50 Bele srajce . . . . L 18.— Cacherols. svileni Možki dežniki . K&I ČISTILNI ČAJ. Nafta dat«»»o aradatvo za oiactšti in oevcJHI kn; priporočljivo zlasti spo-mladi ni v jeseni. Zavoj vaabvje 6 zavojčkov, vsak aavofček siaii za priprava ekuhljafa, ki se vzame pred zajtrkom. Lekarna A. Gkmiia, 'Postojna. 1515 p«ipora£l£v proti krasižsanu kašlju in bronbijalšiic aiekrijni«. Staklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobava se saaao v lekarni Caatelanoviek, Trst. Via GMiam 43. 1481 „JACK YLE GLTKOL je pravi dobrotnik vaeh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobohi, pomanjkanju slasti. G!ykol je sploiea m energičen obnovitelj. Prodaja se ▼ lekarni Castaiianavicb, Trat Via Gki-liani 42. 1465 ABSOLVENTKA mariborske trgovske iole, vel ča slovenskega, srbohrvatskefa, italijanskega in zadostno nemikega jezika, stenografije in strojepisja iftče primerne službe. Ponudbe pod »Absolventka« na upravniStvo »Edinosti*. 1505 DAROVI S. R. daruje za revne otroke zasebne šole pri Sv. Jakobu L 20. G. Jernej Perhauc in g. Ivo StepančiC darujeta vsak po 25 lir za šolsko društvo mesto cvetja na grob prerano umrle gospe Milene Sancin - Perhavčeve. Gosp. Jakob Perhauc daruje v spomin predrage hčerke Milene za Šolsko društvo, katero je ona tako ljubila, L 300. Pokojnici blag spomin, darovalcem srčna hvala! Spominjajte se ešolskega društva* I Naročajte in Sirite „EDINOST" KROJAŠKI pomočnik, z diplomo, dobro iz-učen, išče službe. Naslov pove upravni-itvo. ' (1509) ELIZZR CHUfA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovick, Via Giuliani 42. 1466 VIA SILVIO PSLLICO 6 (Plcoelova palača) Privatne in skupne lekcije - - Dnevni in večerni tečaji angleščine VASICA, avteriziraaa, diplorairina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podajana Ginnastica}, lastna vila, tel. 20-64. 1428 VIA G. D' CT2fit«3£STg&) Privatne in skupne lekcije - - Dnevni in večerni tečaji Pojasnila In vpisovanja dnevno od 9 do 2t. BAKCA, avtorizirana, sprejema noseće. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1467 PODLISTEK JUL.ES VKRNE: (!'25> Skrivnostni otok Kaj je bilo v tem oziru napraviti, so si hoteli šele premisliti; zdaj se jim je zdelo najnujnejše, pri kaminih nagomilane skrinje in zavoje stražiti čez noč. Noč pa je pretla, ne da bi ubegli kaznjenci po&kušali kakšen napad. Mojster Jup in Top, ki sta stražila ob vznožju granitne hiše, bi bila brez dyoma najavila njihovo bližan je. Tri naslednje dni, 19, 20. in 21. oktobra so uporabili za to, da bo rešili vse ostanke ladje, opreme in naklade, ki so se jim zdele količkaj vredne. Med oseko so praznili ladijske prostore, o plimi pa so prepelje vali predmete domov. Sneli so tudi velik del bakrenega oboja s trupa ladje, ki se je vedno bolj pogrezala v pesek. Se predno je utegnil pesek požreti težke predmete, Id eo ležali na dnu, eta Ayrton in PencroZf večkrat splavala na dno preliva in spravila na dan verige tn mačka, mnogo železnih palic od pritežka in tudi Stlrl topove, katere so prepeljali na suho pomočjo praznih sodov. Toliko delavnice kakor tudi granitna hl£a naseljencev eo dobile na ta način velik prirastek. Pencroff, ki je imel vselej velike načrte, je govoril o topovski bateriji, ki bo zapirala vhod v preliv tn ustje reke. S ftirimi topovi se je zavezal pre- ——»t »i ■ prečiti prihod v vode otoka Lincolna «še tako mogočni mornarici«. Med tem delom, ko ni ostalo od ladje nič drugega kakor brezkoristno ogrodje, je nastopilo slabo vreme, ki je dokončalo razde jalno delo. Cir Smith je sicer nameraval razstreliti ladijske razvaline, da bi še ostali les splavili na suho, toda moćan severozapadni veter, ki je silno razburkal morje, mu je prihranil smodnik, katerega je mislil v ta namen uporabiti. In resnično, v noči od 23. na 24. oktobra, je ladjo popolnoma razbilo in del razbit-kov je splavalo k bregu. Pač ni treba omeniti, da ni Cir Smith našel nikakih listin na ladji vkljub skrbnemu iskanju. Gotovo so kaznjenci vse uničili, kar bi utegnilo pričati o kapitanu ali brodolastniku Speedy-ja. Niti imen£ pristanišča, ki je navadno napisano na zadnjem delu, niso našli, zato je bilo nemogoče določiti narodno pripadnost ladje. Iz oblik sprednjega dela sta Ayrton in Pencroff sklepala, da je delo angleškega izvora. Osem dni po katastrofi ali pravzaprav po srečni, toda nerazumljivi izpremembi obupnega položaja, kateri je naselbina dolgovala reSitev, ni bilo videti o ladji nič več, niti ob nizki vodi. Zadnje ruševine so se raztekle na vse vetrove in granitna hiSa je posedovala skoraj vse, kar je bilo v ladll. Skrivnost Čudnega razdejanja ladje bi ne bila priffla nikoli na dan, če ne bi bil Nab 30. novembra naSel na obrežju ostanke močnega železnega cilindra, ki je imel na sebi vidne znake eksplozije. Ci- linder je bil zvit in na robovih raztrgan, kakor da ga je raznesla eksplozivna snov. Nab je prinesel ta ostanek svojemu go-j spodu, ki je bil s tovariši ravnokar zapo-j slen v delavnici v kaminih. Pozorno si je Cir Smith ogledal cilinder in se nato obrnil k Pencroffu. «No, prijatelj, vi ste še vedno mnenja, da se ni Speedy potopil zaradi trčenja? — Seveda, gospod Cir, je odgovoril mornar. Vi ravno tako dobro veste kakor jaz, da v prelivu ni skal. — Kaj pa Če bi bil zadel na ta kos železa? je vprašal inženir in pokazal na razstreljeni cilinder. — Kaj, na ta kos cevi? je vzkliknil Pencroff z nevernim glasom. — Ali se spominjate, prijatelji, je nadaljeval Cir Smith, da je ladjo dvignila v zrak vodna gora, predno se je potopila? — Da, gospod Cir, je odgovoril Har-bert. — No torej, če hočete vedeti, kaj je dvignilo v zrak vodo, poglejte si tole reč, je rekel inženir ter pokazal na razbiti cilinder. — Ta kos železa? je rekel Pencroff. — Tako je! Ta cilinder je ostanek torpeda. — Torpeda! so vzkliknili začudeno in-ženirjevi tovariši. — Kdo pa ga je tja položil? je vpra&al Pencroff, ki se ni hotel še udati. — Samo to morem reči, da nisem bil jaz tisti! je odgovoril Cir Smith, tam pa je bil in o njegovi siloviti moči ste se mogli prepričati na lastne oči.» «žaJiiHUbT» V Trstu, dne 30. stirtei^bra 1220. Gospodarstvo julijske Krajine v letu 1926. V drugem članku pod tem naslovom smo podali podatke za gospodarstvo sredstva, ki bi znala pomagati našemu kmetu, toda dvomimo, da bi bila samo pulske pokrajine in smo pri tem poseb- ,v teh sredstvih rešitev našega Človeka no poudarjali naravnost neverjetno raz-kosanost zemljiške posesti, ki ima seve- pred gospodarskim polomom. da najhujše posledice za socijalno in SfruT Jo^iffE gospodarsko stenje dežele. Omenilismo,; ^at kovan" da, so razmere enake tudi v reški pokra- A "L „K jini. V nekoliko milejši, toda Se vedno navedli že v zadnjem Članku. Danw ob-dovolj izraziti obliki sledimo pa javljamo preglednico za kulturno po-lahko temu pojavu po vsej Julijski jj^ vrsino m za živmorejo v te, pokrajmi. nečiji. Prof. Livi zahteva nujno rešitev j Reška pokrajina je majhna in obse-tega pvrašanja in kot primerna sred- ga komaj 591 kvadratni kilometer. Av-•stva predlaga: pouk kmetovalca, zbolj- tor jo deli glede gospodarskega stanja šanje cest, pogozdovanje, direktne in in- v dva dela, v obmorski pas od Bršeča direktne odredbe, ki naj omogočijo do Reke, in v reški pas (takoimenovan združitev sedaj docela ločenih parcel v po reki Reki, ki jo v najnovejšem času enotno zaokroženo posestvo, in razšir- nazivi jejo Alto Timavo) okoli Ilirske jenje agrarnega kredita. Gotovo so to Bistrice. Vrsta kulture Obmorski pas Reški pas Celotna pokrajina hektarjev 7. hektarjev '/o hektarjev Njive, na.vadne in z drevesi 1.517 5.3 3.410 11.2 4.927 8.3 Travniki in pašniki 10.648 37.2 21.439 70.4 32.087 54.3 Kulture s posebnimi - drevesi 931 3.2 319 1.0 1.250 2.1 Gozdovi 14.531 50.7 4.837 15.9 19.368 32.8 Nerodovitna tla 1.023 3.6 458 1.5 1.481 2.5 Vkupno . . . 28.G50 100.0 30.463 100.0 59.113 Podatki niso tako specializirani ka- komaj 8.3%, za obmorski pas celo samo kor za tržaško in pulsko pokrajino, toda že iz tega izhaja dovolj jasno, da je reška pokrajina s kmetskega stališča veliko bolj revna od tržaške, da celo od pulske pokrajine, saj znaša odstotek, ki odpade na njive, za vso pokrajino Vrsta kulture Obmejni pas ha celotna Njive, navadne in z drevesi 5.000 Travniki in pašniki 3.000 Kult ure s posebnimi drevesi 8.000 Gozdovi 2.000 Vkupno . . 5.3'% .Travniki in pašniki zavzamejo v vsej pokrajini 54.3% površine, v reškem pasu celih 70.4%. Vrednost zemljišča izhaja iz sledeče tabele: Reški pas '/„ ha celotna Celotna pokrajina 7. 7,585.000 31,944.000 7,448.000 31.96S.000 78,945.000 100.0 9.6 3.500 40.5 2.500 9.4 40.5 5.000 1.800 11,935.000 53,598.000 1,595.000 8,707.000 15.7 70.7 2.1 11.5 cclotna 19,520.000 85,542.000 9,043.000 40,675.000 75,835.000 100.0 154,780.000 12.5 55.3 5.8 26.4 100.0 soč zelja, 150.000 krme, 12.400 grozdja, 7.440 vina, 1.300 maslin, 150 olja, 11.5 svi-lodov, 35.000 mesnatega sadja, 8.400 suhih smokev in sliv in 4.000 kostanja. Tudi živinoreja je bila razmeroma ze), 15.740 koruze, 22.770 fižola, 1.330 i skromna, o čemur pričajo sledeča šte-drugih stročnic, 80.500 krompirja, 35 ti-1 vila: , . Povprečna vrednost enega hektarja znaša potemtakem 2.686 lir. Leta 1925. je pridelala reška pokrajina 16.544 centov žita (statistika ne navaja posameznih vrst žita razun koru-T Vrsta Goveda konji ovce prašiči Število glav na kv. km 17.5 0.5 10.2 14.2 vrednost v lirah ce'otno povprečna celotna 10,363 1.800 18,653.000 29 S 2.000 596.000 6.032 250 1,508.000 8.414 800 6,731.000 Vkupna vrednost . . . 27,488.000 Za morebitne druge zaključke, ki si jih dela čitatelj sam, navedemo še število prebivalstva, ki je znašalo po zadnjem ljudskem štetju 84.686. Za zadrško pokrajino, ki je najmanjša med vsemi, ker obsega samo dve občini: Zadar in Lastovo, in ima 110^ kvadratnih kilometrov površine in 18.623 prebivalce, navaja knjiga sledeče podatke: Vrsta kulture površina vrednost vkupna ha 1 ha vkupna 7. Njive in vrtovi 3.545 35.1 3.500 12,408.000 36.4 Maslinjaki združeni z dru- gimi kulturami 2.49 24.6 5.000 12,450.000 - 36.5 Vinogradi 858 , 8.5 31.8 7.000 6,006.000 17.6 Gozdovi 3.214 1.000 3,214.000 9.5 Vkupno . . . 10.107 1 00.0 34,078.000 100.0 V zadnjem letu je Zadrška pokrajina pridelala: 3.629 centov pšenice, 216 iži, 1.778 ječmena, 510 ovsa, 8.50 koruze, 288 fižola, 182 drugih stročnic, 1.488 krompirja, 796 raznih vrst zelja, 1.768 paradižnikov, 25.568 krme, 25.740 grozdja,, 20.500 vina, 6.225 maslin, 996 olja, 1.200 murvovega listja, 51 svilodov, 214 mesnatega sadja, 1.122 mandljev 638 orehov in lešnikov. Glede živinoreje navaja knjiga sledeča števila: 628 goved, 1.013 konj, 5.541 >vca in 640 prašičev. Izraz «konj» moramo tukaj raztolmačiti vsekakor v širšem smislu, tako da zapopade tudi osle, kajti neverjetno je, da bi Zadrška pokrajina imela razmeroma tako visoko število konj v ožjem pomenu. Ker je povprečna vrednost, ki jo navaja avtor za konje vse Julijske Krajine vsekakor previsoka za pokrajino, kjer je število oslov večje od števila konjev in ker nimamo podatkov, po katerih bi lahko sklepali na odstotek, ki odpade na eno in drugo vrsto, nismo za to pokrajino izračunili vrednosti vse živine. Za ostale vrste si čitatelj lahko sam določi vrednosti upoštevajoč povprečne vrednosti, ki smo jih že ponovno navedli, glede «konjev» naj si po lastni sodbi povprečno vrednost primerno zniža. Enako bi se morala bržkone primerno znižati tudi vrednost «konjev» za pulsko pokrajino, toda tukaj manjkajo potrebni podatki. Vsekakor pa bi ne bila ta razlika tako velika kakor za zadrško pokrajino. Znanost in umetnost Med novejšimi jugoslovanskimi dramatiki Gledališki kritik Ivo Lahman pravi, da je v jugoslovanski dramatiki nastala kriza. Starejši pisatelji pišejo zelo malo ali nič, mlajši pa producirajo same blede reči. Starejši pisatelji so sicer dobri poznavalci narodne duše, ampak slabi odrski tehniki, mlajši pa ravno narobe: boljše poznajo tehniko kot psiho naroda. Vsekakor pa je opažati, posebno med Hrvati, iskanje lastnega odrskega izraza (Muradbegović: bijesno pseto, Kalundžić: Škorpion). Da pa na dra-matskem polju ne produciramo preveč, je vzrok predvsem ta, da se dandanes ne izplača pisati, vsaj pri nas ne. In sicer iz veČ razlogov. Predvsem: Domača gledališča vse premalo podpirajo lastne umetnike. Ravnotako publika. Pri nas je še zmeraj vkoreninjena tista nelepa navada, da preradi letamo za tujimi stvarmi in imamo do njih nekam večje spoštovanje kot do domaČih. To je znak hlapčevstva in je ostal ( hrvaški pisatelj Srgjeu Tučić, ki se mudi še iz dobe našega suženjstva. Vzemimo si i sedaj v Ameriki, je spisal dramo z enakim za primer, recimo Francoze. Pariz igra sko- ! naslovom, ki pa tretira čisto drugačno te-raj izključno samo francoske avtorje. Red- i mo, namreč hrepenenje mladega meniha kokdaj in z velikimi težavami se vrine kak po življenju izven sampstana in po Ijubez-tujec. Potem pa grenko spoznanje vsakega i ni žene. Spoznavši to življenje in prišedži našega umetnika, da je Član majhnega j z njim v hud konflikt, se razočaran in naroda, ki mu nudi tako ozek krog obože-1 duševno bolan zopet povrne h Kristu. Dra-valcev. Posebno pri nas Slovencih je to ma je bila igrana tudi v Trstu v predvoj- zelo občutljivo. Romanopisca tiska komaj 2000 izvodov! Kaj je to v primeri z ruskimi, francoskimi ali nemškimi kolegi, ki imajo od 20.000 do 50.000 izvodov naklade. Razlika je ogromna. Pomisli, človek kakšna je šele v honorarju. Medtem ko si njihov umetnik lahko privošči udobno življenje, se mora naš — lačen in strgan — boriti za obstanek. Večina naših ima službe in zato tudi ne utegnejo posvetiti vse svoje moči le umetnosti. Kljub temu se je zadnjih par let precej napisalo in nekaj prav dobrih stvari. Med Srbi se je začelo po vojni prav živahno delo. Oni so že prej spoštovali svoje prijatelje bolj kot mi, sedaj jih pa tudi bolj podpirajo. Njihovi starejši danes še živeči dramatiki: Bora Stanković (Koštana) Ilija Stanojević (Dorćolska posla) in najplodnejši med njimi ter najpopularnejši, ki je znan od Triglava do črnega morja Braaft-slav Nnilć (njegova gledališka dela so: Pučina, tako je moralo biti Tanaida, Narodni poslanec, Protekcija, Danak u krvi, knez Ivo od Semberije, Svet, Potovanje okoli sveta, Navaden človek, Sumljiva oseba in brez števila enodejank, soloscen, prizorov i. t. d.) So zadnja leta utihnili. Javljajo se novi, mlajši. Med temi zavzema odlično mesto Milan Pređić s svojo «GoIgoto» (tudi nem slovenskem gledališču.), dramo iz beograškega meščanskega življenja ter z zadnjo noviteto «Polkovnikom Jeličem», kjer obravnava življenjsko tragedijo„ vojnega invalida. Drama se je igrala lansko sezono v beograjskem narodnem gledališču z dobrim uspehom. Gledališče v Zagrebu je uprizorilo tehnično skoraj najtežjo dramo od Mirka Korolije. Letos jo uprizori beograjsko gledališče. Poleg Pred&a je bil uprizorjen lansko leto na beograjskih deskah DaSan Nikolajevi* a svojimi «Mno-gaja ljeta*. Sam pravi, da je drami cilj da d& realistično sliko naše današnje družbe, ki prehaja naglo iz patrijarhalnih form v forme moderne kapitalistične družbe. Na eni strani egoizem, razgret, razvnet in ciničen, na drugi pa: neka vrsta anarhistične destruktivnosti, ki se oprijemlje tistih, ki so socijalno spodaj. Ni3w>lajevič je žurna-list in do sedaj ni pisal dram. Po vojni pa je začel tudi književno delovati. Pišo eseja. Z «Mnogaja ljeta» pa se je afirmiral tudi kot izvrsten dramatik. Med mladimi Srbi, ki se poskušajo v dramatiki in ki so tudi Že bili uprizorjeni, je vredno omeniti še Ranka Mtadaaovlća z «Daćo» Mito Dimi-trijevića s «Pirovanjem» in igralca Nikolaja Jovanovica, ki je spisal izborno komedijo «Gjorgje Taslidžanao). Prvotno je komediji bil naslov «Giorgje Tašlihanac», pa so sarajevski gosposki muslimani protestirali, ker so se čutili užaljene. Beseda Ta-šlilian je namreč v z vezi z muslimanskim plemstvom, kar vsebina komedije tudi tretira. Avtor je ofo priliki uprizoritve komedije na sarajevskem odru zamenjal naslov s Taslidžancem, po nekem mestu v Sanža-ku. Gornji pisatelji so bili vsi uprizorjeni na kakem narodnem gledališču, po večini na beograjskem. Je še dosti mladih srh«kih dramatikov, ki so se poizkusili v dramski književnosti, pa niso imeli sreče, da bi prišli na deske. Nekaj jih je c«3o med igralci, ki pišejo primerne igre za narod in se njihove stvari igrajo v potujočih trupah. Seveda literarne vrednosti nimajo take drame in zato se tudi nikjer ae omenjajo. Eden največjih in tudi najboljših med njimi je Er.-ui? CvetkovU, znani vodja beograjskega veselega gledališča. Med njegove najboljše resne stvari se lahko šteje «Istra», med najbolj komične pa parodija opere «Caval-lerie rusticane® zgrajena i* samih srbskih narodnih pesmi in krtčena za aArtilerijo rusticano.» Mladi Srbi so torej na vsak način manj pridni kot stari, ki so producirali mnogo več. Gotovo pa je to samo prehodna doba, posledica povojnih razmer. Hrvati so dosti bolj napredni v dramatiki kakor Srbi. Tudi podpira hrvaško narodno gledališče mlade pisatelje ter jim daje več priložnosti, da se pokažejo na deskah. Veliko zaslugo ima zato bivši ravnatelj zagrebške drame, režiser dr. Branka Oavella, ki je sedaj premeščen v Beograd, kjer bo "gotovo blagodejno vplival na mlade srbske pisatelje, da bodo z večjo vnemo začeli delati. On je spravil na oder novo hrvatsko umetnost, odprl vrata vsem mladim. Sadovi se kažejo obilno. Danes »ali jutri bodo mladi hrvatski pisatelji — dramatiki prekoračili mejo domovine in šli na deske v veliki avet. To je vsekakor velik uspeh. Med te srečneže se danes štejejo že: Begović s svojim «Pustolov-cem pred vrati«, z «Božjim človekom«, z «Amerikansko ladjo v splitski luki» (poslednjo ravnokar dovršuje). Prvi dve sta se igrali z velikim uspehom skoraj v vseh naših narodnih in oblastnih gledališčih, poslednja pa se bo letos uprizorila v Zagrebu. MIlan Baforti je prejel preko nrot Srečka Aibinlfa, zastopnika jugoslovenskih avtorjev, obvestilo, da se bodo njegove drame letos igrale v nekaterih ameriških gledališčih, in pa marcčllo, naj spiše še nnkaj dram za oder in za ameriški film. Drugi hrvatski mladi dramatik, ki žanje doma velike uspehe ln ki bo letos sprejet n:; neke nemške odre, je tajnik zagrebškega narodnega gledaliiča Josip Kulumdžić, ki je spisal izvrstne moderne stvari: «Polnoč» (že uprizorjeno v Zagrebu in Osijeku; in «Škorpiona», ki se ravnokar pripravlja v Zagrebu in Beogradu. Najboljši med hrvatskimi dramatiki je vsekakor Miroslav Krleža« takoimenovani hrvatski Cankar, ki je s svojimi deli zbudil splošno pozor-.ost. Njegovi «Golgota» «Vučjak» «MicheI Angelo Buonarotti® spadajo med najboljša gledališka dela, ki so bila pri nas napisana po vojni. Sedaj dovršuje novo tragikrme-dijo, ki bo še letos uprizorjena. Med mlade hrvatske dramatike, ki so sprejeti v inozemska gledališča je šteti tudi Ka Mesn ica z njegovimi cckozmičnimi 2ongleri». Dalje cela vrsta najmlajših: Tite Strozzi (sin znane zagrebške tragedkinje Marije Ru-žičke baronesse Strozzi, sedaj režiser narodnega gledališča v Zagrebu) je spisal «Juda iz Kariota» in «Ecce homo.» Strozzi je morda najboljši tehnik med mladimi dramatiki. Potem Vrtar z delom «Majka zemlja«. Dalje simpatični in povsod priljubljeni — ne več tako mlad — ter na deskah jugoslovenskih odrov poleg Nušića največ igrani Pecija Patrović (nova njegova stvar je «zemlja», najnovejše piše sedaj in bo komedija ter sc bo Se v začetku sezone igrala). Bosanec Ahmed Muradbegović, ki je doživel letos, meseca julija krstno predstavo svojega «Bijesnega pseta«, spada med mlade dramatike ob bok Kulundžiću, Mesaricu itd., ki iščejo naš resni, domači, nacionalni izraz v umetnosti. Pa Josa Ivaklć (z «Majstorico Rižo»), Josip Kosov (aPoŽar strasti«, «Mutec», »Pomirenje«), Božo Lovrtć («Kralj in umetnik«), Niko Bartnlovit («Bijedna Mara«), prerano umrli Uldorlko Dona dini («Brez-dno«), najmlajfti med njimi, čigar simbolično enodejanko «crna komora« je letos sprejelo narodno gledališče v Zagrebu v uprizarjanje, PomlMć, in pa stari sicer po letih ali vedno mladi in sveži v duši, mojster j ugoslovenskega odra knez Ivo VoJnoviĆ njegovo najnovejše delo je: (Prolog nenapisane drame poleg starih in najboljših jugoslovenskih dramskih del «Smrt majke Jugovićev«, »Dubrovačka trilogija«, «Gospa s solnčnico», «Psyche», «Ekvinokcija», «La-zarevo vaskrsenje«, cMaškarate ispod kup-lja« itd.), že prej omenjeni Srgfan Tuctf (poleg prej omenjene »Golgote« ima še »Povratak« in »Osvoboditelje«), pred kratkim preminuli MHan OgrizomiS (»Prokletstvo«, «Hasanaginica«, »Smrt Imaig age Čengiji-ča» itd.) ter pred par dnevi na splitskem odru prvič uprizorjena »Momak - djevojka« Dinka llaauftta. Hrvati imajo med Jugosloveni največ dramskih pisateljev in največ dramske literature. Seveda nisem tukaj vseh naštel. ( Tiste, ki so že umrli, sem izpustil, tudi' manj pomembnih nisem omenil, ker ne spadajo v literaturo. Tako n. pr. imajo Hrvati Devlća, Prejca itd., ki so pisali in še .pišejo enodejanke ali večdejanke, komedije in veseloigre brez nikakih zahtev samo za zabavne diletantske odre. Vendar so se nekatera'Ujihova dela igrala tudi na večjih odrih. Priznati pa je treba, da se med Hrvati širijo vrste novih mladih dramskih pisateljev, ki so uspeli izpodriniti s hrvaškega odra staromodno solzavo romantično epigonstvo starih ter p' avili čvrst temelj nove rasne hrvatske dramske umetnosti. Mi Slovenci smo tudi začetniki v dramski literaturi, vendar ne tako slabi kot bi se morda na prvi pogled mislilo. Ivan Cankar je pri nas visok svetilnik, ki daleč naokoli sveti in smo na njegovo svetlobo lahko ponosni. Še vedno je tudi med dramatiki prvi. In šele danes po tolikih poskusih mlajših smo ga začeli ceniti in prišli do spoznanja, da bo še dolgo, dolgo ostal med prvimi. Ob boku Cankarju stoji kot enakovreden dramski pisatelj Alcjz Kraigher («Školjka»). Najnovejše delo Otona Župančiča «Veronika Deseniška« je pokazala, da je Zupančič večji pesnik nego dramatik. Poleg teh treh imamo Slovenci že celo vrsto starejših in mlajših do najmlajših dramatikov, ki so več ali manj uspeli. Med njimi zavzemajo vidna mesta:Ivan Pregelj («Azazel»), Hanko Majcen («Kasija»), Anton NovaCan («Veleja»), Milčinski («Mogočni prstan«), Pavel Golia «Peterčkove sanje«) S. Finžgar («Veriga«, «Razvaline življenja«), Ksaver Me&ko («Pri Hrastovih«, »Mati« Fr. Ctovekar («Mrakovi»), Jernej Stan tč («Mlada Breda«), Miran jarc («Klic iz grobnice«) Angelo Carkvenik («Greh», «V vrtincu«), Alojzij Remec («Magda», »Učiteljica Paola») Cvetko Golar («Vdova Roš-linka«, «Zapeljivka»), Janez Jelen («Dom», «Srenja»), France Bevk («Kajn») in kakor čujem te dni je tudi Karlo Kocjančič gotov s svojo novo dramo. Vse zgoraj navedene stvari so bile uprizorjene ali na ljubljanskem ali na mariborskem odru, nekatere pa celo v bivšem tržaškem slovenskem gledališču. Tudi v beograjskem, zagrebškem, splitskem in oaiješkem gledališču so igrali naše stvari. Torej gibljemo se, gibljemo se tudi mi in upati je, da v kratkem Č3FU dosežemo pot, po kateri nam je iti, da najdemo našo dramo. Rada Pragarc. BORZNA POFOČSTI«A Trst, dne 29. septembra 1926. Amsterdam 1040, Belgija 70.25, Fran-ciir 74, I.onrion 126.75, New York 2G.10, Španija 380, Švica 504, Atene 31, Berlin 615, BukareSt 13, Praga 77.50, Ogrska 0.0365, Dunaj 370, Zagreb 46.25. Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na čebelo in za driiflne Vlal« XX tatlam-fere #4 (prej Arqisedntto) na drobno in za družine Via Giuliani 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 985 Fft« STRANCA*. Zdravnik (9>*) Dr. IGOR mj*mo fbsi*lven». dunajske klinike ordinira v Ilir. Bistrici, v torek ln potek pa v Knež?ku pri g. Ćesniku od 9. do 12. ure. c. ure. • Mehka baržunesta koža dobite z rabo novejia neprekosljivega mila »o 1 laamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu Škrob, boraks Banfi je najbojše za i kanje perila. i 277 y Zobozdrarttik Dr. Sardoč D. crdfnlra v TRSTU Ute K. U. hr&riani 15,1. (prči Via L ttmmi) "[MM i Od 9-12 in od 3-7 a S8.S BRILiANTE bisere, zlato, srebro, platin, staro zobovje kupujem po najvišjih cenah. Dajem brezplačne predujme za dvig zastavnih predmetov pri mestni zastavljalnici. R. PIACENTINI, Corso V. Em. III št. 45/1. od 8 do 12H in od 14 do 19. 964 KRONE I KROIMEI Banke, menjalnice kakor tudi zasebniki ki imajo zakladne liste avstro-ogrskih kron, stavljene v zameno po santgerman-ski pogodbi 22. marca 1922, so naprošeni, da se zglasijo čim prej pri R. Placenti.;i-Ju, Corso Vltt. Em. III, 45 -1., od 8 do 12 M in od 14. do 19. <»63 Gorica, Via Somlnario St. 8. (pri slaščičarni) GIOVANHSFEKZJl&Cž Trst, Via Coroneo 5. — Tel. 16-13 Zaloga in delavnica majoličnfh ln železnih peči. Izbera plošč za prevleko kuhinj, kopeli in closets. Zaloga tirolskih plošč iz litega železa - vratic. cevi in pečič za Štedilnike. I z h e r a keramične in cementne opeke. - Zaloga ognju klubuječe opeke. Sprejemajo se naročila in poprave peči in štedilnikov. KRONE PO L trmasti, plana. Zfl-kriDfti zlil! Um i Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urama Tr»t, VIa Massiai 4« .<76 JAtCB EEVC ttrarna in zlatarna Trst, Campo S« (liacomo >V ZIkIo kupuje v vpaki množ ni j>o na: vid. i h J^^ah Kront plačuje vii^je kot vsi dragi. Zaloga raznovrstn h ur in zla enine 98 < KRO plačuje vedno par cent, več kot <\rug\ ALOJZIJ P8OT1, p\mi Muldl Z prvo nadstropja Paaitr na naslov' Pazit« ni naslov krtov in polhov kupuje 1006 D. WINDSPACH Trst. Via Cessre Batmtl 30, II. urota 16 Oddaja tudi pasti za levitev krtov Laurent Puccetti (Villa Marin) Bilje - Gorica (prej v Parizu 39 Rite Pascal) GLUHOST Brez operacije in bolečin zamorejo GLUŠCl, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovanj proti gluhosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurcnta Puccetti. ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: GORICA soboto 2. oktobra Via Caribaldi 10. TRST, nedelja 3. oktobra, sreda 6. in četrtek 7. oktobra Hotel Vanoli fPiazza Unita). Reka pondeljek 4. in torek 5. oktobra Flotel Royal. Sacile petek 8. oktobra Hotel Stella. Videm sobota 9. oktobra Hotel Nazionale. (995) mm Frsdtta prc-cia?© KrtONč, GOLĐž^ARJE ZLATO In SHEBRO obiščite zlatarno 0 I CKnlri Via Maziini it. 41 kjtr dobite najviSje cene. -- Kunujem listke mestne zastavljalnice. 987 Tržaško posojilni« in hranilnica registrov«na zadruga z omejenim poro^tvo:a uraduj« ¥ svoji lastni hl$l ulica Torrebianca 19» I. naJst. Ne pozabite, da ima tvrdka M Englanf Tnt.CorsoV.EllI.26 nasproti zastavljalnici IzsotovIJ. obleke poerSnIKe ^ te-lo Inozemsko blago Ustna krojafaka L rada Govori se slovensko Sprej'ema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račuti i? vloge ia čekovni promet, ter jih obreda]* jgfiST po 4% večje in stslne vloge po dogovoru. Strejenta „Dinarje" na tekoft račtn In jii obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plata zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolaga varnostna celica (sifa) Orodne ure za stranke oi 8 V, dg 1) In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. 986 HulstarcjSl slov. denarni zavod