GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene; Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po, štno -čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Va strani Din 250.—, '/ie stran: Din 125.— Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20 A v sf rifa In Podonavje. Kriza v Podonavju se vedno bolj bliža svojemu vrhuncu. V osredju te krize stoji Avstrija, ki je v kritičnem položaju, kar se tiče notranjih njenih razmer, pa tudi z zunanje-političnega stališča. Notranje svoje krize Avstrija še ni prebredla. Upor socialno-demo-kratskega Schutzbunda je bil zadušen in stranka je razpuščena. Na površje pa je z vso silo butnila druga oborožena organizacija, Heimvvehr, ki nima sicer boljševiških stremljenj, zato pa je fašistično nastrojena. Kako se bo iz tega izcimila stanovsko organizarana drža-iva, se sedaj še ne more videti niti v najširših potezah. Danes pa je v ospredju zunanjepolitična kriza Avstrije. Dr. Ignac Seipel, •največji državnik povojne Avstrije, je dosledno branil in tudi izvajal načelo, da je bodočnost Avstrije najboljše in morda edino zajamčena z njeno neodvisnostjo. Zato se je trudil ohraniti na-p -m vsem državam, velikim in manjšim, stališče mednarodne nevtralnosti (nepristranosti). Njegovi nasledniki niso o«tajali dosledni v izvajanju tega načela, dasi so ga teoretično (naučno) poudarjali. Leta 1931 je zunanji minister Avstrije dr. Schober hotel z znano iiemško-avstrijsko carinsko zvezo Avstrijo spremeniti v področje Nemčije. Splošni protest Evrope je takrat Avstrijo poučil, kako nevarno je za njo, ako se spušča v poskuse velenemške politične grupacije. Hitlerjevska Nemčija je ta evropski protest iz leta 1931 pozabila, ali pa ga z višine velegermanske smelosti prezira. Ne samo carinska zveza med Nemčijo in Avstrijo, marveč popolna priključitev Avstrije Nemčiji: to je ena glavnih točk nemškega narodno-socia-lističnega zunanje-političnega programa. Ta nakana ogroža v največji meri evropsko ravnovesje in evropski mir. Z uresničenjem te nakane bi bila ustvarjena velika nemška država 75 milijonov prebivalcev, ki bi potem svoje razširjevalne nagone hotela izvajati napram drugim sosednim državam. Tako stopa avstrijsko vprašanje iz svo- V NAŠI DRŽAVI. Zadnji teden je obravnavala narodna skupščina državni proračun. Nastopilo jega ožjega okvira ter se razširja v evropsko vprašanje, to je, v zaključno vprašanje evropskega ravnotežja in evropskega miru. Ni pa samo Nemčija, ki ogroža avstrijsko neodvisnost, z druge strani in z drugače pobarvanimi nameni prihaja Italija. Ako nastopa Italija proti An-schlussu (priključitvi Avstrije Nemčiji), dela to iz razlogov samoobrambe. Ako daje Italija Avstriji gospodarsko pomoč zlasti s tem, da je dosti na široko odprla svoje meje za uvoz avstrijskega blaga, ji je glavni nagib zato preprečitev omenjene priključitve, katera ji ni po godu. Sacro egoismo (sveta sebičnost), ki vodi fašistično politiko, pa se ne zadovoljuje s tem uspehom, ki je bolj negativen (zanikalen), marveč hlepi in stremi dalje. Cilj, ki si ga je postavil, je pravcati protektorat (pokroviteljstvo) nad Avstrijo, ki naj bi bila osrednja postojanka za ureditev Podo-navja po italijanski zamisli in zahtevi. Ta italijanska stremljenja so vzbudila pozornost v sosednih državah zlasti sedaj, ko si Avstrijo osvaja Heimvvehr, ki ima za italijanski fašizem stare in vedno bolj se osvežujoče simpatije. Nobena država Male attfante, pa tudi ne Švica in Francija ne bi mogle odobriti nakane Italije, pretvoriti Avstrijo v nekako kolonijo Italije ter ustvariti nekak italijanski koridor od Alp do Karpatov. Razpoloženje, ki ga je povzročila italijanska ofenziva v Podonavju, mora biti za Italijo svarilo, naj preneha z reševanjem Podonavja zgolj po svojem receptu. Novi zunanji minister Francije Barthau je izjavil, da se končna ureditev podonavskega vprašanja ne bo izvršila brez sodelovanja in odobritve francoske vlade. Isto velja ter mora tem bolj veljati o državah Male antan-te, ki so kot obdonavske države še bolj zainteresirane na načinu, kako se bo podonavsko vprašanje rešilo. Neodvisnost Avstrije pa je bistveni pogoj za pravilno in zadovoljivo rešitev tega za srednjo in vzhodno Evropo velevažne-ga vprašanja. je več govornikov, ki so opozarjali vlado, katere postavke bi bjlo treba v proračunu skrčiti, omiliti in kako spraviti upravo v boljši tir. V proračunsko razpravo je posegel tudi bivši prometni minister Andra Stanič. Staničev govor je bil sprejet od celotne skupščine z navdušenim odobravanjem in radi te- ga je dobro, da zve tudi naše podeželsko ljudstvo, kaj je povedal ta gospod zanimivega in za ozdravljenje državnih financ za bodočnost koristnega. Bivši minister in poslanec Andra Stanič je govoril dve uri in je napovedal, da se bo bavil v svojem govoru z vprašanjem pogodb, ki jih je sklenil sedanji prom.. minister z raznimi inozemskimi tvrd-kami radi gradnje železniških prog v naši državi. Razkritja g. A. Staniča. Govornik je v uvodu naglasil, da so te pogodbe velikega pomena tudi v finančnem in političnem oziru, ker se z njimi zavezuje naša država, da v teku 12 let izplača tem inozemskim tvrd-kam nad 2 milijardi in 100 milijonov dinarjev. Govornik obžaluje, da o teh vprašanjih ni mogel že preje govoriti, ker bi se bile te pogodbe sicer lahko preprečile. Na žalost ni imel na razpolago potrebnih podatkov. Pravilna rešitev tega vprašanja bo v tem, da se te p^odbe prometnega ministrstva z raznimi inozemskimi tvrdkami takoj razveljavijo. Zatem se obširno bavi z raznimi pogodbami, ki jih je sklenil prometni minister z raznimi inozemskimi tvrdkami za gradnjo železniških prog. Izjavlja, da so vse sklenjene na škodo države in nadaljuje: »Zaradi tega moram postaviti vprašanje: Koliko bi stalo državo, če bi dela izvršili z domačimi podjetji in kakšno škodo trpi država, da so se dela oddala inozemcem?« Tu navaja Stanič, da je oddelek za železniške kredite izdelal proračun, po katerih bi gradnja železnic z domačimi tvrdkami stala samo 1.023,000.000 Din. Če semkaj še prištejemo in primerjamo cene materijala in delovno moč pri nas, bi bila razlika v oddaji dela inozemcem in domačinom še ogromnejša. Zaradi del, od katerih ima država sa-i j škodo, se bo kriza še povečala. Če bi vsa ta dela izvrševali naši domači podjetniki — je trdil Stanič — bi si država prihranila 800 milijonov dinarjev, za kolik:i je sedaj oškodovana. Od tega pa bi imeli korist naši obrtniki, delavci, industrija ter državne finance. »Te pogodbe«, je nadaljeval govornik, »so poleg materijelne škode prizadejale naši drža. i tudi veliko škodo na. ugledu, kajti človek ima utis, da so bile te pogodbe predložene samo v podpis in da ni bilo druge strani, ki bi v interesu države preprečila sklenitev takih pogodb. S temi pogodbami pa se je kršila tudi ustava. Zakaj so bile sklenjene te pogodbe? Na to vprašanje ni niti naši javnosti, niti narodnemu predstavništvu dal prometni minister. nobenega odgovora in pojasnila. Sklepanje takih pogodb in na tak način je treba najostrejse obsojati. V tem pogledu je sedaj potrebna akcija narodnega predstavništva in vlade. Na tak način se bo omogočilo, da se ne pojavlja več tak slučaj, 'ki prinaša državi moralno in materijelno škodo. Z ozi-rom na to, da je bila država oškodovana za ogromne svote, mora sedanji prometni minister nemudoma izvajati posledice! (Burno odobravanje v skupščini in ploskanje.) Da je prišlo do takih pogodb, so omogočile tri stvari: 1. Prometni minister Radivojevič ni bil žal kos svoji dolžnosti, radi česar mora takoj podati ostavko. (Burno odobravanje v narodni skupščini.) 2. Ker nimamo potrebne nepristranske in javne kritike. Ti slučaji dovolj jasno pričajo, kako nam je taka kritika potrebna. 3. Slučaj se je lahko zgodil lahko samo radi tega, ker imajo člani finančnega odbora slepo zaupanje v delo vlade.« — Govor bivšega prometnega ministra Staniča je vsa dvorana poslušala v popolni tišini. Njegova izvajanja so napravila na vse navzoče najgloblji vtis. Ko je poslanec Stanič končal svoj govor, je vsa dvorana burno ploskala in odobravala govornikova izvajanja. V DRUGIH DRŽAVAH. Ostavka španske vlade. Dne 1. marca je odstopila celokupna Lerrouxova vlada. Predsednik republike Zamora ni hotel sprejeti ostavk finančnega in notranjega ministra, ki pripadata levemu krilu radikalne stranke ter sta dobila nalog od framasonskih lož, da nadalje ne smeta več sodelovati v sedanji vladi. Lerroux se je na vsak način ho- tel vzdržati na vladi, toda predsednik republike je pod vtisom poročil, ki so ves dan deževala iz raznih krajev Španije, ter brez dvoma tudi pod pritiskom političnih voditeljev, zahteval, naj vlada odstopi in se sestavi nova vlada po novih vidikih. Ko je Lerroux zapuščal predsednikovo palačo, je izjavil časnikarjem, da je svetoval predsedniku republike radikalno vlado, ki bi se osla-njala predvsem na desničarske stranke. Novo špansko vlado je zopet sestavil Lerroux. V tej vladi se nahaja 8 radikalov, 2 ministra brez politične upre-delbe, 1 je iz agrarne stranke, 1 liberalen demokrat in 1 progresist. Iz vlade je izpadel prejšnji notr. minister Barrios, ki je vodja španskih framasonov Slovesno kronanje novega mandžur-skega cesarja. Zadnjega februarja je bila razglašena za Mandžurijo nova ustava, po kateri je ta pokrajina monarhija in združuje cesar vse oblasti v svoji osebi kot zakonodajalec. Cesar je vrhovni poveljnik vojske, napoveduje vojno in sklepa mir. Nova ustava določa tudi preosnovo dosedanjega parlamenta, čegar zakonodajne pravice se znatno omejujejo. Nova monarhija obsega pet pokrajin in sicer: Mukden, Ki-rin, Poamurje, Jehol in Mongolijo. Dne 1. februarja se je vršilo slovesno kronanje mladega cesarja Puya po 3000 let starih obredih. Cesar je imel obleico, na kateri so bili z zlatimi nitmi vezeni zmaji in drugi vzhodni znaki. Plašč je bil okrašen s cesarskim zmajem in na njem so bile s starimi kitajskimi pis-menkami izpisane besede: »Brez konca kakor solnce in mesec.« Za svečanosti kronanja je dovolila mandžurska vlada kredit 3,500.000 dolarjev. M KÁlWIsKKM Evharistični kongres v Mariboru. — Sveti Oče je spričo koncu se bližajočega svetega leta pozval katoliški svet, naj ob tej priliki še tudi posebno proslavi 19001etnico postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa. Za praznovanje te 19001etnice v Rimu je od sv. Očeta odobren spored svečanosti, ki jih bo v cerkvi sv. Petra vodil sam vrhovni cerkveni poglavar. S 19001etnico Evha-ristije naj bi se tudi proslavila 19001et-nica ustanovitve katoliškega duhovst-va. Saj je božji Zveličar pri poslednji večerji, ko je postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa, posvetil apostole kot duhovnike ter odredil, da darujejo oni in njihovi nasledniki Bogu Gospodovo Telo in Kri. Pozivu sv. Očeta se bo naša škofija odzvala na poseben način, ki bo dostojen velikemu namenu. Dočim so se v preteklih letih obhajali dekanijski, okrajni, odnosno okrožni evharistični kongresi, se bo letos vršil skupen velik evharistični shod za celo škofijo. Vsi škofljani z duhovniki in prevzv. g. škofom na čelu bodo počastili evharističnega Boga, zahvaljujoč Zveličarja za vse prejete duševne ter telesne dobrote ter priporočujoč se ^le- go, i milosti in pomoči v vseh duševnih in gmotnih stiskah sedanjega časa. Visoki cilj, ki bo kakor angel plaval nad vsemi prireditvami tega kongresa, pa je: Obnovitev poedinca, družin in vsega našega ljudstva v Kristusu, v njegovi ljubezni, v njegovem življenju. Naj se požive krščanska življenjska načela med razumništvom, delavci, kmeti, obrtniki in sploh med vsemi stanovi! Naj bi zlasti naša mladina uravnala v vsem, vselej in povsod svoje korake za Kristusom, ki ji s svojim naukom in zgledom kaže edino pravo življenjsko pot! Škofijski kongres se bo vršil v Mariboru 13., 14. in 15. avgusta. Svetovni evharistični kongres se vrši letos, in sicer v jeseni, v Buenos-Ai-resu (glavnem mestu Argentine v Južni Ameriki). Za kongres se vršijo ogromne priprave, ki upravičujejo upanje, da bo ta kongres po svojem sijaju in po udeležbi vernikov dosegel, ako ne presegel, veličastni in nezabni evharistični shod, iki je bil pred par leti v Chikagu (v Severni Ameriki). O pripravah je poročal pater Boubee iz Bu-enos-Airesa na zborovanju glavnega odbora za prirejanje mednarodnih ev-harističnih kongresov, ki se je nedavno vršilo v Rimu pod predsedstvom na-murskega škofa monsignorja Heylena (iz Belgije), Argentinski patec je na tem kongresu, pa tudi pozneje pri sprejemu pri §v. Očetu mogel poročati, da vlada ne samo po vsej Argentini in sosednih državah Južne Amerike, marveč po vsej Ameriki, da celo po vsem katoliškem svetu veliko zanimanje za kongres. Zanimajo se za njega — kajpada na zanikalni način — tudi fra-masoni, ki so za isti čas sklicali mednarodni framasonski kongres v Bue-nos-Aires. To framasonsko izzivanje je za katoliško ljudstvo samo pobuda, da se bo kongresa udeležilo v čim največ-jeri številu ter dalo Zveličarju čast, ki mu jo odtegujejo brezverni in proti-veiiü prostozidarji. Prihodnji svetovni evharistični kongres bo 1. 1936 v Aziji, in sicer na Filipinskih otokih v glavnem mestu Manili. Tako se bo Kristusu v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji, Afriki in Južni Ameriki tudi poklonila največja celina sveta, ki na njej živi preko 1 milijarde ljudi: Azija. Hitler in Rim. Nimamo v mislih tistega Rima, ki mu gospoduje Mussolini. Razmerje med Hitlerjem in Mussolini-jem, če je kdaj bilo tesno in iskreno- je zadnji čas se znatno ohladilo. Razlog je predvsem Avstrija, ki jo hoče hitler-jevska Nemčija sebi priključiti, kar pa Italiji ne sodi v račun. Danes mislimo na razmerje Hitlerja do rimskega papeža. Tudi to razmerje se slabša od tedna do tedna. Razlog pa je konkor-dat (pogodba med rimskim papežem in Nemčijo), to se pravi napačno izvajanje konkordatnih določb od strani nemške vlade. Hitler je pretekli mesec hotel doseči od rimskega papeža potrdilo, da on, odnosno njegova vlada, prav tolmači konkordat, da torej katoliški cerkveni krogi v Nemčiji nimajo prav, ko se proti temu pritožujejo. V to svrho je Hitler poslal v Rim ministrskega tajnika Buttmanna, da bi sveto Stolico nagnil k popustljivosti v treh programskih točkah nemškega narodnega socializma. Te tri točke so: katoliška društva, vzgoja mladine in zakon o sterilizaciji (uškopljenju). Rimski papež je vse tri točke narodno-socialistič-nih zahtev kratkomalo odklonil. Butt« mann je odšel iz Rima praznih rok. Isti dan, ko je Buttmann ostavil Rim, je rimska kongregacija — papeški urad — Rosenbergovo knjigo »Bajka 20. stoletja« uvrstila med prepovedane knjige, ki jih veren katoličan ne sme citati. To je za Hitlerja tem hujši udarec, ker je Hitler 1. februarja imenoval Alfreda Rosenberga, glavnega urednika glavnega narodno-socialističnega glasila »Völkischer Beobachter«, za glavnega duhovnega voditelja narod-no-socialistične stranke, zlasti njene mladinske organizacije. Štirinajst dni kasneje pa je bila navedena Rosenber-gova knjiga od najvišje cerkvene katoliške oblasti prepovedana. Ta knjiga zavzema med »svetimi« knjigami narodnega socializma 2. mesto, na 1. mestu je Hitlerjeva knjiga »Moj boj«. Prusko prosvetno ministrstvo je predpisalo vsem šolskim knjižnicam, da si morajo ti dve knjigi naročiti. Proti temu so nemški škofje protestirali. Najostrej-ši protest pa je prišel iz Rimo, ki je to knjigo radi njene nekrščanske, povse poganske vsebine katoličanom p repo- vedal. Kar se Hitlerja samega tiče, je prej večkrat poudaril svoje krščanstvo. Kakšno pa je to »krščanstvo«, jasno dokazujejo njegove besede, ki jih je govoril na zborovanju narodno-sociali-stičnih voditeljev v kopališču Godes- berg 27. avgusta 1833: »Edinost Nemcev se mora zajamčiti z novim svetovnim nazorom, ker krščanstvo v svoji sedanji obliki ne zadostuje več zahtevam, ki so danes stavljene nosilcem ljudskega edinstva.« Iz življenja in delovanja. Ko se je razširila dne 2. marca po Mariboru žalostna vest, da je preminul g. dr Franc Jankovič, je vsakdo rekel: »Tega gospoda je škoda, dober je bil in mnogo prerano nas je zapustil.« Pokojni se je rodil dne 14. jul. 1871 v Vitanju kot sin klobučarja, ki je obhajal pred kratkim 901etnico. Gimnazijo je obiskoval v Celju, dovršil jo je pa v Novem mestu. Na Dunaju je študiral zdravniško vedo in je postal doktor 31. marca 1898. Na dunajskem vseučilišču je bil kot zaveden Slovenec in kot sin dobrih krščanskih staršev ustanovitelj katoliško-slovenskega akademičnega društva »Danica«, kateremu je bil prvi predsednik. Že v gimnazijskih letih in posebno še kot visokošolec je deloval neustrašeno med našim narodom v na-rodno-kulturnem oziru in to v dobi, ko je bilo nemškutarstvo po naših mestih, trgih in vaseh na vrhuncu. Po dovršenih zdravniških naukih je vršil službo sekundSrija na deželni bolnici v Ljubljani, pozneje na umobolni-fi na Studencu ter na vojaški bolnici na Dunaju. Leta 1899 se je osamosvojil in pričel zdravniško prakso v Konjicah, kjer je imel hude boje za slovensko stvar. Dne 13. septembra 1900 je dobil mesto okrožnega zdravnika v Kozjem. Ostal je tam do prevrata. V Kozjem je začel skupno s tedanjim pil-štajnskim g. župnikom in poznejšim že rajnim kozjanskim dekanom M. Toma-žičem orati ledino slovenske zavednosti po spodnjih krajih. Narod se je mladega gospoda navdušeno oklenil in mu je zaupal mesto političnega voditelja. Na programu Slovenske kmečke zveze je bil izvoljen za deželnega poslanca v Gradcu, kjer je postal celo namestnik deželnega glavarja. V dunajski državni zbor je prišel leta 1911 in je bil član parlamentarne kontrolne komisije za .državne dolgove do prevrata. Daje bil odločen katoličan v besedah in v dejanju, je posebno dokazal med drugim še s tem, da je bil leta 1913^predsednik četrtega katoliškega shoda v Ljubljani. Po prevratu se je preselil v Maribor in sprejel službo zdravnika na moški kaznilnici. Bil je med onimi slovenskimi poslanci, ki so po prevratu zamenjali Dunaj z Beogradom. V Protičevi vladi je bil iz vrst bivše SLS minister od 19. februarja do 17. maja 1920. Bolehnost ga je prisilila, da se je umaknil iz javnega političnega življenja in se popolnoma posvetil zdravniški praksi. Bil je na glasu kot eden najbolj preizkušenih zdravnikov za notraj-ne bolezni. Bolniki od blizu in daleč so večkrat obiegaii dobrega gospoda, ki je znal revnejšim slojem poleg lekarniških zdravil nasvetovati še cena domača. Precej let je bil v Mariboru šef zdravnik pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in je v tej službi storil zelo — zelo veliko dobrega za najrevnejše delavske sloje. Za svoje velike zasluge je bil odlikovan dvakrat od kralja z redom sv. Save in Jugoslovanske krone. Blagopokojni je bil vsestransko dober človek in res pravi sin krščanske slovenske matere. Po naravi je bil vesel, gostoljuben, z vsakim prijazen in iskan ljudski govornik. V spodnjih krajih ni bilo nobene večje prireditve, da, celo boljše gostije ne, na kateri ne bi bil navduševal g. dr. Jankovič zbrane za slovenske in katoliške vzore. Z dr. Jankovičem je poklicala neizprosna smrt iz vrst požrtvovalnih in res nesebičnih, narodno-kulturnih delavcev moža, ki je bil neustrašeno na svojem mestu v najtežavnejših časih pod rajno Avstrijo in v prvi dobi po prevratu. Velika dolžnost slovenskega naroda je, da ohrani blagopokojnega v trajnem ter hvaležnem spominu. Žalujoči ženi, hčerki, očetu, bratu in vsem sorodnikom naše sožalje! Pogreb. V nedeljo popoldne smo spremljali blagopokojnega na njegovi zadnji poti izpred hiše žalosti v moški kaznilnici, kjer je stanoval in počival na mrtvaškem odru. Zbralo se je zelo zelo mnogo ljudi in še prav posebno veliko moških, zastopniki vseh uradov ter precej duhovnikov iz mariborske okolice kljub temu, da je bil pogreb v nedeljo. Pogreb je vodil g. stolni prošt dr. M. Vraber. Doma se je poslovil od rajnega g. ravnatelj kaznilnice Vrabi, žalostin-ko je zapelo pevsko društvo Maribor. Ob odprtem grobu je orisal blagega pokojnega g. stolni prošt kot, v življenju zvestega Bogu, slovenskemu narodu in državi. V imenu mariborskega zdravniškega društva, kateremu je ns-čeloval g. dr. Jankovič 14 tet, je spregovoril poslovilne besede g. dr. Marin iz Maribora. V lepih besedah se ga je spomnil še g. dr. Leskovar, daije zdravnik v kaznilnici v Lepoglavi dr. Šantl in še zastopnik akademskega društva »Danica«, ki je spominjal navzoče, da je letos bas 40 let, odkar obstoja »Danica«, katero je ustanovil in ji je bil prvi predsednik g. dr. Jankovič. Po odpeti žalostinki smo se razšli z zavestjo, da smo dolžni rajnemu za slov. narod tolikanj zaslužnemu ter dobremu gospodu trajen in hvaležen spomin pri daritvi sv. maše in v molitvah! Izrežite in hranite! blrmance: fantovsko obleke od 8 do 10 let Din 90— kamgarnobleke v modri, sivi in rjavi barvi Din 375.-srajce od Din 18.— naprej svilo za obleke po Din 12.—, 14.—, 28.—, 45.—, 50.- volna za obleke po Din 22, 25, 28, 36, 45 športne obleke po Din 190.—, 220.—, 240.—, 280.— kamgarnobleke v modri, rjavi in sivi barvi po Din 350.—, 375.—, 420.—. srajce od Din 22.— naprej sukno v črni, modri barvi po Din 55.—, 80.— 120.—, 140— kamgarni v okusnih vzorcah in barvali po Din 90.—, 110.—, 130.—, 160,—f loden za obleke v sivi, zeleni, rjavi barvi po Din 110.— in Din 150— damske plašče od Din 250.— naprej svileni robci volno, popeline, ripse lin razno drugo blago za ... spomladanske obleke Vam nudi v veliki izbiri po najnižjih cenah znana manufakturna in konfekcijska trgovina ANTON NAČIN Maribor, Gosposka ulica 8—10. Nudim ostanke belega platna in oxfor-da po Din 6.—. 179 Požar v Okonini. Prijazna cerkev sv. Jakoba v Okonini, podružnica širom naše domovine znane farne cerkve sv. Frančiška Ksa-verija v Zgornji Savinjski dolini, jc pretekli teden popolnoma pogorela. Kot nebogleni otročiči proti očetu gledaje trije mali pogoreli stolpiči proti zvoniku, ki je tudi sam brez strehe. Župni šče poleg cerkve je tudi uničeno po po žaru. V hudi nesreči nas tolaži dejstvo, d; je bila, cerkev kakor tudi župnišče za varovano pri naši domači V z a j e m n zavarovalnici v Ljubljani, k je škodo z vsem razumevanjem ocenili? in odškodnino v celoti takoj izplačala za kar se ji podpisano piv;dstojništv< toplo zahvaljuje. Cerkveno predst. sv. Frančiška Ksav Okonina, dne 27. februarja 1934. Ivan Vogrinec, župnik. Osebne vesli. Zagrebški pomožni škof dr. Dominik Premuš f. Dne 27. februarja t. 1. je preminul zagrebški dolgoletni pomožni škof dr. Dominik Premuš v starosti 73 let. Rodil se je leta 1861 v Prelogu, bogoslovno vedo je dokončal v Budimpešti. V mašnika je bil posvečen 1. 1885. Bil je že tajnik zagrebškega nadškofa dr. Mihaloviča, nato dr. Jurja Posilovi-ča. Leta 1913 je postal ravnatelj nadškofijskih poslov, leto pozneje je bil pa imenovan za generalnega vikarja. V škofa je bil posvečen dne 18. aprila 1. 1915. Udejstvoval se je kot pesnik ter pisatelj podlistkov in je bil velik dobrotnik . siromakov. . Pokopali so. ga z vsemi- slovesnostmi ob obilni udeležbi dne 1. marca. Nadškof dr. Bauer se zaradi bolezni ni mogel udeležiti pogreba. Pogrebu so prisostvovali grško-ka-itoliški škof Njaradyi, zastopnik Nj. V. kralja -general Damjanovič, beograjski ■nadškof dr.' Rodič, djakovaeki škof Ak-šamovič, mariborski škof dr. Tomažič, ikrjLki škof dr. Srebrnič, senjski škof dr. Starčevič, zastopnik sarajevskega nadškofa dr. Šaciča kanonik Alaupo-•viič in zastopnik banjaluškega škofa kanonik Božo Ivanič. Nesreče. Smrtno je ponesrečila. 311etna služkinja Frančiška Sušeč, ki je služila pri posestniku ter lastniku žage Jož. Kren- rem biva Oton Habsburški. Levo: Novi belgijski kralj Leopold III. zapusti po slovesni zaprisegi parlament v Briisslu in jezdi v mestni grad. Obžalovanja vredni slučaji. Posledica pretepa. V soboto dne 3. t. m. zvečer je došlo na Teznu pri Mariboru do spopada med dvema skupinama pijanih delavcev. 251etni Anton Bu-tolen iz Robrežja je dobil tri zabodljaje z nožem, ki so mu segli do pljuč. Strašen obračun z ženo. Vojni invalid rudar Ferdinand Paveljšek v Trbovljah je dne 28. februarja prerezal svoji ženi Jožefi vrat, da je izkrvavela, sam sebe pa je po krvavem dejanju opasno ranil. Zakonska Peveljšek imata štiri otroke od 6—18 let. Prepiri so bili med obema že dalje časa na dnevnem redu in sta se hotela celo sodnij-sko ločiti. Razsodba o ločitvi še ni bila izrečena, pa sta kar sama sklenila, da gresta dne 1. marca narazen ter vzameta vsak k sebi po dva otroka. Jožefa Belgijski grad Steenokarzeele, v kats- Spodaj: Šola za metalce bomb iz letal v Londonu. k ar ju na Paki pri Vitanju, je padla s poda ter si zlomila hrbtenico. Reva je kmalu po prepeljavi v celjsko bolnico umrla. Ogenj uničil 11 hektarjev gozda. — Iskra osebnega vlaka je zažgala ob železniški progi proti Ponovicam pri Litiji 11 hektarjev gozda, ki so popolnoma zgoreli. Kasne novice. Čudak umrl. Mrtvega so našli v ja-vorniških Rovtih pri Jesenicah 781et-nega kovača svedrov Janeza Kapusa. Živel je sam v pieprosti baraki, v kateri je imel kovačnico. Hranil se je največ s pasjim mesom, katerega je užival svežega in posušenega. bi naj prevzela še trafiko v Trbovljah', katero je dobil mož na ženino ime itt jo je tudi vodil. Zadnji čas sta se kregala radi prevzema trafike. Mož ni maral dati denarja za zalogo tobaka, brez denarja pa žena ne bi mogla prevzeti trafike. Zgoraj omenjenega večera je baje Paveljšek si zapisoval za mizo nekaj o tobačni zalogi. Žena je skočila s postelje in mu strgala papir. Ta nastop žene j« dal povod za strašno dejanje, ki je vredno vse obsodbe in je pretreslo cele Trbovlje. Razkrinkana zadeva s ponarejenimi j stotaki. Na kratko smo poročali v zadnji številki, da so se pojavile v Maribora potvorbe lOOdinarskih bankovcev, ki so bile prav nerodno izdelane. Sledovi so vodili iz Maribora ven na deželo. Na ¡Jiiariborskem Glavnem trgu se je pojavil zadnje dni mlad moški, ki je skušal v neki trgovini plačati blago s ponarejenim stotakom. Prodajalec je takoj spoznal falzifikat in prijavil zadevo bližnjemu stražniku, ki je hitel za mladeničem, ga aretiral in odpeljal na policijo, kjer so spoznali v njem 271etne-ga Rudolfa Kurnika iz Jareninskega dola. Policija je na njegovem domu izvršila hišno preiskavo ter našla tam falzifikate in več priprav za ponarejanje bankovcev. Zaslišan je bil tudi oče Franc Kurnik, ki trdi, da je bankovce Za spomladansko zdravljenje iščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA - ČAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, —'2. ime proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijah, zavojček za Din 20-—. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: „PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC" iz Ljubljane. Reg. pod Sp. br. 76 od 5. 11. 1932 Nemška fašista sta se upala v uniformah na Angleško, odkoder so ju pa takoj vrnili nazaj v Nemčijo. ponarejal 441etni brezposelni ekonom Anton Ivokot. Policija je poizvedovala za njim in g a je našla. Osumljence je policija oddala mariborskemu okrožnemu sodišču. Pod ključem pod sumom tatvine preprog. Na Glavnem trgu v Ptuju so bile pokradene 3000 Din vredne preproge. Na podlagi izdane tiralice je bil v Pri-jedoru v Bosni aretiran cigan Šaban Džananovič iz Prijedora in prepeljan v Ptuj. Aretirani po ciganski navadi taji dejanje in je bil izročen okrajnemu sodišču. Žrtve tihotapske strasti. V petek 2. marca zvečer je prekoračilo na Jezerskem na Gorenjskem šest naših tihotapcev iz Avstrije jugoslovansko mejo. Obloženi s obili s saharinom in hodili s krpljami po 2—3 m visokem snegu. Obmejna straža jih je ustavila; ker so se razbežali, sta bila dva ustreljena, 1 so prijeli in trem je uspel pobeg. Otroci našli neznanega ustreljenega moškega. V gozdu nad vasjo Buč pri Kamniku so našli otroci dne 3. marca ustreljenega neznanega moškega, ki je moral biti star kakih 28 let, skromno oblečen ter brez suknje. Sodna komisija je ugotovila, da je moral biti ustreljen iz zasede in ga je pogodila skozi glavo krogla iz stare lovske puške. Eden je izvršil rop — drugi je vedel zanj. Novomeško sodišče je obravnavalo dne 27. februarja naslednji slučaj: Žura Josip, ključavničarski pomočnik iz Zagrada pri Novem mestu, je ponoči 12. novembra 1933 v temi na cesti v Mačkovcu pri Št. Petru pri Novem mestu odvzel Živkoviču Pavlu s silo de- narnico s 1700 Din gotovine. Becele Franc, posestnikov sin iz Zagrada, je dne 12. novembra v Št. Petru pri Nov. mestu vedel, da pripravlja Žura Josip, zločinstvo razbojništva, pa v času, ko je bilo še mogoče odvrniti to dejanje, tega ni naznanil pristojnemu orožniš-kemu oblastvu. Vrhu tega je dne 24. Najmlajši avtomobilist na Angleškem je 18mesečni Pet. Aldrige. Otrok šofira sam nalašč zanj izdelan avtomobil. Še živali gledajo začudeno prizor otroka v samostojnem vozilu. .Grozoviti vzgojni načini. Ko je umrla velikemu cesarju Temurju, osvojitelju kitajskega zidu, najljubša žena, 'ji je hotel pozidati v Samarkandu veličastno grobnico. Material za pozidavo so znosili sužnji iz daljnih pokrajin. Cesar je pozval najboljše stavbenike iz lastnega cesarstva, da bi se lotili tega dela. Grobnico so pozidali trikrat, vsakokrat so jo zopet podrli r.h cesarjevo povelje, ki je pustil še za kazen ob-glaviti stavbenike, češ, da ni bila po njegovem mnenju stavba dovolj •imentna ter lepa, da bt hranila truplo njegove žene. še le četrti stavbenik, katerega je Januš Goleč: 9. nadaljevanje. KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih. Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano kru-cevsko drhaljo. Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeže-vale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost. Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili .domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju! Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življen-ske potrebščine. Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Raz-govarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepozhati, da baran- novembra 1933 na okrožnem sodišču v Novem mestu v tej kazenski stvari zoper Žura Josipa lažno pričal. Žura Jožef je bil obsojen na dve leti robije in na dve leti izgube častnih pravic. Njegov tovariš Franc Becele pa na 5 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Cigan obsojen radi umora cigana ter radi tatvin. Dne 27. februarja je dajal pred sodniki v Novem mestu odgovor cigan Rudolf Janežič, ki je dne 30. avgusta 1931 v gozdu »pri cerkvi« v ribniškem okraju ustrelil cigana Mihaela Petroviča. Obenem je obdolžen, da je dne 4. maja 1932 ukradel Babniku Antonu na Polici, sodni okraj Višnja gora, srebrno žensko uro, 300 Din in razno drugo zlatnino in srebrnino v skupni vrednosti 2760 Din. Janežič je bil obsojen na 10 let in 3 mesece robije in na trajno zgubo častnih pravic. Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg. Pri zabavah uživajo samo zdravi ljudje — tudi najmanjši prehlad ali lahki glavo- ali zobobol vam bo pokvaril zabavo. Hočete to .preprečiti, vzemite pri prvem znamenju zgoraj imenovanih bolečin 1—2 Aspirin-tablet in .Vi boste takoj ozdravili. Vse cenjene naročnike opozarjamo na dailS^ šnjo prilogo dobro znane tvrdke Marko S. Ser-darušJč, Beograd, ki prodaja srečke za državno razredno loterijo. Za sveti postni 6:.s priporočamo knjigo: »Na Kalvarijo«, Vi obsega različne obrazce za opravljanje molitve križevega pota. Ker obsega knjiga tudi zgodovino te molitve 'n postnih pobožnosti, bo gotovo vsem prav dobrodošla. Gospode duhovnike prosimo, da ljudi opozorijo na to knjigo. Cena v platno vezani knjigi je 25 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Za gospode duhovnike! Imamo posebno knjižico za postni čas »Na Kalvarijo«. Knjiga stane v celoplatno vezana samo 5 Din, Vsakemu g. duhovniku bo dobro služila tudi pri postnih pridigah. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Premišljujte Jezusovo življenje vsaki dan vsaj pet minut! Kdor hoče Jezusa poznati, mora o Njem premišljevati. Premišljujmo s pomočjo znamenite knjige Veracruysse »Premišljevanja o življenju Jezusa Kristusa za vsaki dan v letu«. Delo obsega dve knjigi, nori 1100 strani, knjigi sta vezani v celoplatno m staneta obe skupaj samo 44 Din. Dobite jih povsod, naročite jih najlažje iz Tiskarne sv. Ciirila v Mariboru. V zbirki »Besedila za ljudsko liturgijo«, ki jo izdaja župnijski urad Sv. Urban pri Ptuju, je izšla že IV. izdaja »Svete maše šolske mladine« v priročnejši žepni obliki in na finem papirju. Že nad 50 župnij v obeh slovenskih škofijah je uvedlo ta liturgičen molitvenik za otroško službo božjo; med temi so odlični mladinski vzgojni zavodi v Ljubljani. Cena posameznim izvodom 2 Din. Pri naročilu najmanj Potieleislti mladini f (Beseda fanta iz laškega okraja.) Človek, ki stremi za napredkom, se nekam užalosti, ko opazuje razmere med našo podeželsko mladino. Te razmere niso zadovoljive. Ko fant ali dekle zapusti šolo, napoči za- njega čas, ki je odločilen za prihodnjost, to je čas priprave za bodoče življenje in njegove težke naloge. Mnogoteri fant, marsikatero dekle se tega ne zaveda, iker meni, da .je taka poraba mladih let preresna in pretežka. Zato pa gre rajši v gostilno, ikjer se tako prijetno sedi ob litru vina ali pa »luštno« zapleše ob zvokih tudi slabe harmonike. To je zapravljanje dragocenega časa in danes vedno bolj redkega denarja. Staršem se s tem delajo skrbi, ker se upravičeno bojijo za otroke, ki nimajo nobenega smisla za resnobo življenja. Zato je naši podeželski mladini nujno svetovati, da krene na pot krščanske resnobe in boljše uporabe mladih let. Ves svoj prosti čas po nedeljah in osobito po zimi naj porabi v čitanje knjig ne samo zabav- 50 izvodov 10>o popusti. — V isti zbirki je izšla knjižica »Krst in krstna obnova«, ki se priporoča veroučiteljem in dušnim pastirjem zlasti za postni in velikonočni čas, ki bi naj bil čas krstne obnove. Pomagati, da nam po-: stane krst to, kar je bil nekdanjim vernikom, buditi v nas krstno zavest in razlagati šolski mladini kakor odrastlim vernikom vzvišene krilne obrede ter povzdigniti slovesnost pri delitvi velikega zakramenta: to so nekateri cilji, ki jih bo zasledoval dušni pastir s pomočjo te knjižice. Vsakemu krščencu naj bi bila tudi spomin na največji dan v njegovem življenju. Izvod te knjižice stane samo Din 2.25. Pri naročilu vsaj 50 izvodov po 2 Din. Naročila za obe imenovani knjižici sprejema žup^ nijski urad Sv. Urban pri Ptuju. ne, marveč predvsem tudi poučne vsebine. Udeležuje naj se tudi strokovno-poučnih predavanj in tečajev ter naj deluje v dobrih organizacijah, ki gojijo ljubezen do naše zemlje ter prenašajo prejete nauke v dejanja. To je danes bolj potrebno, ko kedaj poprej. Življenjske prilike se slabšajo od leta do leta, težave in bremena rastejo. Le kjer je resna volja in za vsestranski pouk odprta glava, je tudi sila, ki sme upati, da bo premagala naraščajoče potežko-če. Kot vaš kmečki tovariš vam kličem, fantje in dekleta: Umejmo znamenje časa! Gradimo trdne temelje, ki bo na njih počivala naša sreča in sreča našega naroda! * Ljutomer. Naše društvo Ljudska čitalnica ponovno vprizori v nedeljo dne 11. marca lepo Lavtižarjevo spevoigro »Darinka« v treh dejanjih. Tako bo doživel naš Katoliški dom v letošnji sezoni svojo osmo predstavo. Poleg domačinov vabimo tokrat zlasti okoličane iz vseh,sosednih župnij. Predstava se prične oh Želite Kal prodati? Imamo tedensko gotovo 100.000 či-tateljev, med temi je Vaš kupec! Pošljite mali oglas, da ga najdete! tata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč. Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej. Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja! Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego. Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muro-poljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne! Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, na; si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilneže-* Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi j:ih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in nju sle- izsledil cesar na bojnih pohodih v Damas* ku, je zgradil cesarjevim željam odgovarjam jočo grobnico. Se da^ nes vse občuduje grobi princesinje Bibi Ham num, ki je obdan od stolpov, stolpičev ter, mošej. Ženska, ki je ugotovi« la milijon zvezd. V Oxfordu na Angle* škem so slavili te dni zvezdogledico, ki delu-i je že 30 let na tamoš-i' nji zvezdami. Gospa Etel Bellamy je prevzela v tej dolgi dobi skupno s svojim stri-: cem, prof. F. A. Bella-' myjem, eno najbolj težavnih nalog. Pred 40 letf si je* razdelilo te-dajnih 18 zvezdam na svetu nebo, da bi ugo-* pol štirih popoldne in traja do pol šestih, tako da se lahko vsi obiskovalci peš ali z vlaki pravočasno vrnejo domov, Šmarje pri Jelšah. V nedeljo dne 11. marca priredi naš cerkveni pevski zbor popoldne po večernicah v Katoliškem domu svoj prvi koncert. Na sporedu so krasne narodne in umetne pesmi. Prijatelji lepe slovenske pesmi prav uljudno vabljeni! Naisfsrcfii Ipi#c žive v BoLgariji. Umetnost dolgega življenja pa ni monopol bolgarskih kmetov, ki dočakajo zato tako visoko starost, ker uživajo zdra vo hrano, ki omogoča pravilno delovanje prebavnih organov in neprestano zdravo tvorbo krvi. Če pa kaj ni v redu, poskrbe nemudoma, da se ti organi na naraven način dodobra oče-dijo, da se takorekoč prebavni in krvotvorna stroj očisti. Tudi mi to lahko storimo! Seveda če hočemo! Zakaj, vse pogoje imamo! Ampak samo od sebe to ne gre. Vsaj nekaj je treba storiti, če nočemo, da prezgodaj ne onemore-mo, da se prehitro ne postaramo in da ne postanemo za življenje nesposobni. Koliko vidimo pri nas ljudi, ki se plazijo okrog z vdrtimi lici in drgetajočimi nogami, postave, v katerih se zdi, da duša, življenjska moč, samo še dremlje. In ponajveč je temu vzrok slabo prebavno delovanje želodca ,zaprtje in slabo delovanje črevesja, katerih posledica je telesna napetost, zgaga, glavobol, nespečnost, pehanje, kar vse potem dela človeka slabe volje, tesnobnega in nervoznega. In žal le prevečkrat opazimo, da so posledice vseh teh pojavov, če jih zanemarjamo, bolezni na mehurju in hemeroidi, srčna oslabelst in zamaščenje, bolezni na ledvicah dn nazadnje veliko prezgodnje poapnenje žil, vidimo pa tudi, da se lotijo organizma, ki ima takšne hibe, vse mogoče bolezni. Preizkušeno sredstvo proti temu pa je temeljito očiščenje prebavnega aparata, nakar se kri obnovi in krvni obtok na naraven, neškodljiv način uravna. Zato so najboljše takoimenovane spomladanske kure. Posebno razširjen in splošno priljubljen je v ta namen na primer domači Planinka čaj, ki ga pripravlja lekarnar L. Ba-hovec v Ljubljani po večini iz tudi v inozemstvu priznanih jugoslovanskih planinskih zdravilnih zelišč. Slaba vzgoja. »Kaj mislite, moja vzgoja je stala 100.000 Din.« »Da, nekaj res čudnega je, kako ma- lo dobi danes človek za drag denar.« Devica Marija v Puščavi. Pri nas je tako: ko se nabere kaj novic, naprtimo koš na rame, pa kar peš do g. urednika, če še je kak prostor tudi za nas. Na vlak ne moremo, kakor bi radi, ker nam za to manjka potrebnega drobiža. Da, ta kriza! Vsled nje je nam že tako zmanjkalo denarja, da smo ta pust ostali brez porok. Zato je šel volk skozi faro. Niso pa se ga zbali igralci, ko so na pustno nedeljo igrali »Davek na samce«. Čestitamo! Ker ni bilo porok, so fantje za pust peljali sk*jzi faro hlod, s katerega so rezali prav pičle kose našim dekletom. Ali so si kaj shranili za lepe okrogle piruhe? Fantje, pogum po Veliki noči, da vam ne bo v resnici treba plačevati — davka na samce. Sv. Ana v Slov. goricah. Na cvetni petek, dne 23. marca, se bodo vršile ponovne občinske volitve za občino ščavnica. Volitve, ki so bile dne 15. oktobra 1. 1., so bile od upravnega sodišča v Celju razveljavljene. Sv. Ana v Slov. goricah. Noč in dan odprta so nam groba vrata, a dneva ne pove nobena pratka . . . Nagle smrti, zadeta od srčne kapi, na Svečnico popoldne, od spovedi gredoč, je pri Društvenem domu umrla Majerič Antonija, rojena Lasbaher,; posestnica iz Kremberga. Kako je pokojnica bila priljubljena, je pokazal pogreb, katerega se je do mala cela župnija udeležila. Č. g. župnik se je pri odprtem grobu v vznesenih besedah poslovil od rajnice. Njen mož jo bo zelo pogrešal, enako tudi pet otro-čiče ' svojo zlato mamico. Vsem naše iskreno sožalje! Ptujska gora. V romarski cerkvi M. B. na Črnigori bo sv. misijon od 4. postne do Tihe nedelje, to je od 11. clo 19. marca, do praznika sv. Jožefa. Tudi na praznik sv. Jožefa bodo še tri misijonske pridige, ob šestih, ob desetih in ob dveh popoldne. Častilci sv. Jožefa in gorske M. B. pridite! Med sv. misijonom bodo »večne molitve«, in bo dne 13. in 14 .marca, torek in sreda, izpostavljeno Najsvetejše. V soboto dne 17. marca bodo opravila in molitve za rajne. Ves čas sv. misijona bodo vsak dan tri misijonske pridige in sicer ob šestih, ob desetih in ob treh popoldne. — V sredo dne 14. marca, poromajo h gorski M. B. gg. organisti. Ob de-: tesih imajo slovesno levitirano sv. mašo, pri kateri poje moški zbor organistov iz »Kanta-! te« op. Hladnik, ob 14. uri pete litanije M. B< »Zihrl« moški zbor. Pridite! Bo lepo. Bog daj nam vsem svoj sveti blagoslov! Bukovci. Pst, post je tu! Je to čas zmernega, mirnega ter spokornega življenja. Da je in tako mora biti, na to nas je opomnil naš g.-župnik s tridnevnimi duhovnimi vajami. Bilo je vse preskrbljeno tako, da ni moglo biti izgovora, da pri spovednici ne bi bilo potrebnega prostora. Ljutomer. Sadjarska podružnica priredi v nedeljo dne 11. marca v Štrigovi pri g. Kodbi praktični tečaj za pravilno sajenje, obrezovanje dreves in zatiranje sadnih škodljivcev. Začetek po rani. sv. maši ob 8. uri. Pridite vsi taisti, ki se zanimate za umno sadjerejo! Ormož. Dne 5. februarja je umrla tukaj pos. Marija Gomzi. Številna udeležba pri njenem pogrebu je dokaz, kako priljubljena, od vseh spoštovana je bila pokojna. Bila je verna slovenska žena, dolgoletna naročnica »Slov. gospodarja« dn verskih listo »Glasnika« in »Nedelje«. Rada in v obilni meri je podpirala cer-: kve in reveže. Naj uživa večni pokoj in zasluženo plačilo! Veržej. V oktobru 1933 se je neki tržan izrazil, da bodo tri bombe priletele. Vsi smo mislili, da je to le šala. Pa ni bila. Najprej je bomba padla na nekoga, ki ga imenujejo klerikalca, toda tega ni zadela. Druga je zadela: občinske volitve so bile razveljavljene. Tretja bomba pa je padla ravno na tistega, ki je to izrazil, ker so se mu najbrž računi nekaj zmešali. Sv. Audraž v Halozah. V letošnjem leti? je umrla skrbna dn vzgledna krščanska žena in mati Ana Gnilšek iz Trdobojc. Kot žrtev neizprosne jetike je v najlepših letih življenja, stara 33 let, morala umreti in zapustiti žalostnega moža s štirimi malimi otročiči, od katerih najmanjši še ni eno leto star. Dober mesec po smrti matere je prišla smrt po njeno hčerkico Katarino ter jo kot pridno učenko tukajšnje šole v starosti 7 let po kratki in hudi bolezni (pljučnici) vzela s tega sveta' in jo presadila tja gor v nebeški vrtec, kjer med angelčki v družbi svoje ljube mamice pri Je- tovile natančno položaj vsake posernazne zvezde. Zvezdama v Oxfordu je dovršila kot prva odkazano ji nalogo. Po preteku 20 let so bila vsa njena opazovanja zbrana v 8 debelih zvezkih. To ogromno delo je dovršila Etel Bellamy. Popisala je skupno s svojim stricem 1 milijon zvezd. Edisonove najsrečnejše ure. Svetovno znanemu ameriškemu in že rajnemu iznajditelju Edisonu so stavili pred njegovim 741etn. rojstnim dnevom vprašanje: Kedaj se je čutil najbolj srečnega v svojem življenju? Ne dil v nedeljo dne 25. februarja pri Sv. Emi. Ko je bila končana služba božja ob 10. uri, je prišlo s kora nekaj fantov, ki so nosili za klobukom perje od fazanov. Takoj so jih napadli fantje iz drugega dela župnije Napadeni so se branili ter se je medsebojno suvanje vršilo do pokopališča. Tam se je pričela prava bitka, ki je začasno končana. Napadalci so prijavljeni orožnikom. Naj bi se take žalostne reči več ne ponavljale, fantje, izobražujte se in napredujte v lepem vedenju! l.aško. Hrastnik zoper mestno občino. Dolgotrajna pravda mestne občine- v Laškem s Hrastnikom Mihaelom je zaenkrat končana. Vlekla se je skoraj tri leta in je bila ves čas predmet širšega zanimanja ter se je o njej govorilo veliko tudi po sosednih občinah. — Stvar je ta: Hrastnik je pred leti kupil več parcel na levem bregu Savinje in sicer prav nasproti termalnega kopališča v Laškem. Te parcele pa ležijo tako, da na dveh svojih straneh mejijo na parcele laške mestne občine. Ker je bila tudi občina sama v letu 1906 do 1908 lastnica parcel, ki jih je kupil Hrastnik, so ostale meje med parcelami zabrisane in nejasne. Ko je Hrastnik kupil svoj svet, mu seveda nihče -ii mogel pokazati natančno, kod teče prava uživalna meja, ker je nihče točno ni poznal. Komaj pa je začel Hrastnik kupljene parcele uživati in je posekal na njih par smrek in si hotel nakopati vozno pot, je mestna občina takoj prijela Hrastnika trikrat zaporedoma s tožbami radi motenja posesti. V prvi tožbi se je sklenila med občino in Hrastnikom poravnava in je na podlagi slednje, ko je Hrastnik na svojih parcelah začel ' ponovno sekati, začela voditi zoper Hrastnika izvršba, s katero je hotela Hrastnika prisiliti, da bi na kupljenih parcelah ničesar več ne delal. Dve tožbi radi motenja posesti pa je mestna občina umaknila, ker sta bili itak nepotrebni, ker je imela že izvršljivo poravnavo zoper Hrastnika. Ko pa je začela občina Hrastnika eksekvirati, je ta odgovoril takoj s tožbo, in sicer že v letu 1932, ter se je v pravdi, ki je sledila tej tožbi, ugotovilo, da je Hrastnik sekal drevesa in pot nakopaval na svojem svetu, tako da se je izkazala vsled tega vsaka izvršba zoper njega za nedopustno. Mestna občiina je pravdo izgubila v prvi stopnji in ponovno tudi v drugi stopnji pred okrožnim sodiščem v Celju, in je sedr j ta "zadeva zaenkrat končana in s tem napravljen tudi konec vsestranskega zanima- nja za to zadnjo pravdo. Mestna občina mora plačati zastopniku Hristnika dr. Ogrizeku tudi vse pravdne stroške in sicer v pravdi, ki je trajala skoro tri leta. Pišece. Marsikje je še obilo snega, a pri nas smo imeli že 14 dni prav prijetno pomladansko vreme. Sneg je že davno skopnel. Toda sedaj se nam je začelo vreme zopet kujati in nam ponuja dež. Bog ne daj, da bi še dobili v marcu sneg! Pa je tudi prav, da smo dobili tako zgodaj lepo pomlad. Saj v jeseni ni. bilo mogoče radi vednega dežja po vinogradih kopati in tudi poljska dela so zaostala. In smo sedaj bolj pridni. Vse koplje, reže in koli po vinogradih. Nekateri so pa tudi že začeli delati po poljih. Ker se pa nam je vreme tako hitro na lepo obrnilo, hočemo tudi prihodnjo nedeljo dne 11. ma,rca slovesno zaključiti pouk na kmetijski nadaljevalni šoli. Saj je bil za pouk itak najboljši čas v zimskih dneh. Kakšen uspeh pa je šola imela, bomo pokazali na javni skušnji ob zaključku šole, ki se je udeleži tudi g. banski šolske svetnik Krošl Jožef. Upamo, da se bodo te slovesnosti udeležili tudi domačini v obilnem številu, da vidijo, kaj zmorejo njihovi možje in sinovi. Začetek bo okrog pol 15. ure. Ob koncu bo tudi mrzla za-kuska za povabljene goste in udeležence pouka na prvi kmetijski nadaljevalni šoli v brežiškem srezu. — Toda žalostno vest vam moram tudi sporočiti., g. urednik. Našega Friclna ni več med nami. Že dalje časa je nekaj premišljeval in bil vedno bolj zamišljen. Kaj bi mu le bilo, smo mislili?! Pa ga nekoč dobi njegova boljša polovica vsega zaverovanega v »Slovencev« članek »Kaj pravite?« Ker jo je radovednost prijela, je tudi ona pogledala v časopis. In doumela je zamišljenost svojega Friclna. »Slovenec« je namreč poročal o Bu-talah in Butalčanih, kako je tam lepo, kako se svobodno kretajo, imajo vsega v izobilju in podobne stvari. To pa je mikalo tudi našega Friclna. In ko sta se potem nekega dneva z boljšo polovico sporekla, jo je kar mahnil v Butale in nam dal slovo. Toda upamo, da le za postni čas, nate se bo pa rad vrnil. Ko se vrne, bomo vam pa brž sporočili, g. urednik, kaj je doživel in kako se je imel naš Fricl v slavnih Butalah. Gladbeck na Vestiaiskem. Zlata poroka. — Večkrat beremo o zlatih porokah na Slovenskem in nas izseljence zelo veseli, da se doma v mili domovini navadno udeleži cela fara te izredno lepe slovesnosti. Na tujem je seveda taka slavnost še bolj prisrčna in nepozablji-va. Franc Križnar, rojen dne 25. marca 1854 v Št. Juriju kri Kranju, kjer jedo tako radi godljo, se je poročil dne 3. februarja 1884 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani z Marijo Friškovec, doma iz Mengša, rojeno leta 1852. Stara mama kaj rada pripoveduje iz svojega rojstnega kraja, kako da so ljudje tam pridni in pobožni, in se pošali še zraven, da je v Trzinu blizu Mengša za tujca nevarno, da mora žepe narobe obrniti, da ga ne napadejo. Pet let je Križnar služil pri vojakih; leta 1901 je prišel s svojo ženo naVest-falsko in od leta 190G stanuje v Gladbecku. Šest otrok je imel, od katerih je že pet umrlo; ena hči, namreč gospa Jegličeva, ki je zavedna Slovenka, še živi v Essenu. Splošno je ta zlati par zelo priljubljen in spoštovan pri Slovencih in Nemcih; oba zlatoporočenca sta bila vedno pri katoliških slovenskih društvih ter dajata s svojo poštenostjo in svojim krščanskim življenjem najlepši zgled. Dan zlate poroke je bil velik praznik. Že na predvečer je nemški cerkveni pevski zbor farne cerkve prav lepo za#el podolyjA<». V soboto dne 3. H0HHH0EBH0E)QEE10E Želite hal Kupiti? Med 100.000 našimi tedenskimi Si-tatelji ima gotovo kdo, kar vi želite kupiti! Z malim oglasom »Slov. gospodarja« se boste znašli! □ehbhbehsbbheibeib februarja se je zbrala velika slovenska mno" žica in je pred hišo pozdravila zlatoporočenca z lepim slovenskim petjem. Zastave društva sv. Barbare in roženvenske bratovščine in okoli 300 Slovencev je spremilo ta zlati in blagi par v lepem sprevodu v cerkev. Pred oltar-i jem v sredi vseh gladbeških Slovencev je g, konz. svetnik Tensundern nagovoril zlatoporočenca in porabil ob tej priliki (prvikrat v, Nemčiji) zbirko svetih obredov ali slovenski obrednik. Vsi so bili ginjeni do solz, ko je g. Tensundern omenil lepe kraje, katere sta takrat zapustila, i.n zlasti, ko je prebral pismo ljubljanskega škofa: »Želim, da bi Vama Bog dal še srečnih uric na svetu, in da bi Vama bogato povrnil vso zvestobo in Vaju poplačal tudi za to, da sta z lepim krščanskim življe, n.jm dajala mlajšim lep zgled in tako počastila slovenski narod in ljubljansko škofijo, ker na tujem oboje sodijo po življenju ljudi, ki od tu prihajajo. Bog Vaju obilno blagoslo vi!« Med sveto mašo smo latinsko in slovensko peli in molili za zlatoporočenca in za slovanski narod. Tudi presvetli g. škof munster-ski Klemens Avgust grof pl. Galen je podaril lapo sliko, katero je izročil zlatoporočencema pristojni g. župnik Grunefeld, ki je Slovencem zelo naklonjen, Popoldanska slovesnost, h kateri sta povabila društvo sv. Barbare in rožen vensika bratovščina vse člane in članice, se je v veliki dvorani vršila prav po domače. Sta-. rejšina je prišel v svate in teta z ruto na glavi je prinesla kot svatbeno darilo v oprtnem košu svatovsko pogačo. Veliko govornikov jef čestitalo zlatoporočencema; zlasti predsednik! društva sv. Barbare Josip Dobrave je podčrtal v svojem nagovoru visoke zasluge, ki jih imata zlatoporočenca za slovenska društva, in jima je izrekel najprisrčnejše čestitke v imenu obeh društev. Slovenska godba je igrala domače melodije, otroci so lepo deklamirali in vsi so zapeii stare slovenske pesmi. Razpoloženje je bilo tako izvrstno in tako »lušt-no«, da je celo še 801etni jubilar Križnar plesal kot mlad slovenski fant. Cela slovesnost' v cerkvi in v dvorani je zopet nemški javnosti pokazala, kako se ljubijo Slovenci med seboj in zopet je povišala ugled, ki ga uživajo Slovenci povsod na tujem. Varaždin. Prijeli so dne 11. februarja nevarnega vlomilca in biciklokradljivca, 201etnega brezposelnega ključ, pomočnika V. N., pristojnega k Sv. Tomažu, srez Ptuj. Ta ptič je v so^ boto dne 10. februarja okoli 8. ure zvečer vlomil z odpiračem v stanovanje Stanka Škor-? janca, trgovca v Varaždinu, in mu iz omarice odnesel ročno Wertheim-blagajno z 950 Din g( tovine, 21.000 Din hranilne knjižice, 2 žepnii uri, 2 zlati verižici, 2 brovvninga F. N. 6.35 mm, usnjato suknjo in druge drobnarije. Takoj drugi dan je bil aretiran in predan v roke> pravice. Ali si le obnovil naročnino? Ra2W€l(av§iene oMinshe volitve. Šmartno v Rožni dolini. Upravno sodišče v Celju je pod štev. A 438-33-7 izdalo to-le odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se clne 15. oktobra 1933 vršile v občini Šmartno v Rožni dolini, srez celjski, se je v volilnem imeniku vpisani Ilrebrešek Dominik, posestnik v Ru-pah štev. 11, dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na ¡¡upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po par. 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po par. 50, odst. 5 zakona o občinah v mesecu dni od dne ¡prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Na podstavi pritožbe in volilnih spisov je upravno sodišče ugotovilo to-le: Pritožitelj /trdi, da je predsednik volivnaga odbora okoli 15 brez zakonitega razloga odstranil iz volilnega lokala predstavnika liste Jezernika Frana, a pred ugotovitvijo volivnega rezultata tudi namestnika predstavnika liste. Temu nasproti izjavlja predsednik volivnega odbora Fedor Košutnik, da je predstavnika liste Jezernika Frana odstranil zato, ker je agitiral [¡v volivnem lokalu za svojo listo, a namestnika da je odstranil zbog tega, ker je rekel, da on razglasil volivni izid. Upravno sodišče smatra, da je odstranitev namestnika predstavnika liste Jezernika Frana bila odrejena brez zakonitega razloga. Če ije namestnik predstavnika liste rekel, da bo .objavil izid volitev, ni storil nič protizakonitega in nič takega, za kar bi se moral odstraniti, saj so volitve po zakonu javne in vsakdo lahko govori o njih rezultatu. Seveda vsakdo ¡tudi odgovarja po tozadevnih kazenskih določbah, če širi neresnične vesti. Z navedenim ukrepom je prekršil predsed-iiik volivnega odbora pravico predstavnika Jezernikove liste, da kontrolira poslovanje volivnega odbora ter je s tem ugotovitev volivnega rezultata izgubila enega glavnih zakonskih pogojev verodostojnosti. Na temelju na-ivedenega je upravno sodišče, ne da bi se spuščalo v razmotrivanje ostalih točk pritožbe, ki so podrejenega pomena, moralo po par. 50 eakona o občinah odločiti kot zgoraj. Celje, dne 23. decembra 1933. Ščavnica. . Upravno sodišče v Celju je izdalo pod štev. A 430-33-19 tole odločbo: ; Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Ščavnica, srez Maribor levi breg, se je v volivnem imeniku vpisani Špindler Jožef, posestnik v Zg. Ročici, zastopan po dr. Josipu Leskovarju, odvetniku v ■Mariboru, dne 23. oktobra 1933, torej v odpr-/tem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po par. 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi' se ugodi in se razveljavljajo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po par. SO, odstavek 5 zakona o občinah v mesecu dni od drre prejema te odločbe vršiti nove občinske volitve. Zoper to odločbo nI pravnega sredstva. Razlogi: Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Pritožitelj navaja med drugimi nepravilnostmi tudi to, da sta bila na dan volitev zjutraj aretirana oba predstavnika ¡>l,itu£iteljeve liste Breznik Fr»itC in Žižek Andrej in odvedena v Maribor k srezkemu načelstvu; da radi tega pritožiteljeva lista ni imela svojih zastopnikov na volišču, vsled česar so bili volivci zbegani in ijh je mnogo ostalo doma v prepričanju, da je'potem itak škoda za ves trud, da bi šli volit, ker nimajo nobenega jamstva, da se bo glas tako zapisal, kakor ga oddajo; in da volivna komisija ni pravilno vodila glasovalnih zapisnikov in da volivni rezultat ni pravilno ugotovljen, ker sta bila glasom uradnega rezultata oddana za pritožite-Ijevo listo 102 glasova, dočim je po naknadnih izjavah volivcev, kolikor jih je bilo mogoče •dobiti, za pritožiteljevo listo glasovalo najmanj 179 volivcev. Glede aretacije predstavnikov pritožiteljeve liste je podal izjavo komandir žandarmerijske stanice v Zgornjem Cmureku in sta bila pri srezkem sodišču v Št. Lenartu v Slov. gor. zaslišana predstavnika Breznik Franc in Žižek Andrej sama. Komandir stanice v Zgornjem Cmureku je, sklicujoč se na svojo službeno prisego, .izjavil, da stg, bila Breznik in Žižek na dan volitev dne 15. oktobra 1933 zjutraj aretirana in takoj predvedena po organih žandarmerijske stanice sreskemu načelniku za srez Maribor levi breg, da se tam zaslišita kot priči proti pritožitelju radi obdržanja ilegalnega političnega sestanka, odnosno kot sokrivca radi tega dejanja; in da sta bila imenovana po kratkem zaslišanju na sreskem načelstvu odslovljena in sta se neovirano lahko takoj vrnila domov. Breznik in Žižek pa sta pod prisego izpovedala, da je njuna aretacija trajala od 7 zjutraj pa do približno 10 zvečer. Nadalje izvira iz volilnih opisov, da Breznik in Žižek nista volila in da pritožiteljeva lista ni bila zastopana po predstavnikih. Iz navedenega je torej razvidno, da sta bila predstavnika pritožiteljeve liste zadržana prisostvovati poslovanju volivnega odbora zato, ker sta bila ves dan volitev po oblastvenih organih pridržana radi zaslišanja kot priči, odnosno sokrivca pri političnem prekršku. S tem pa je bila pritožiteljevi listi brez zakonitega razloga onemogočena kontrola, ki je dana po določilu par. 34 odstavek 2 zakona o občinah. Kajti po določilu par. 30 navedenega zakona ne sme nobeno oblastvo pozivati ob volitvah poedinih volivcev razen po neodložni potrebi ali ob izsledovanju zločinov ali prestopkov kakršnekoli vrste. V predmetnem slučaju pa ni šlo za zločin ali prestopek, nego za policijski prekršek. Navedena kršitev pravice predstavnikov pritožiteljeve liste je že samo ob sebi bistveno vplivala na potek in rezultat volitev. Kajti od 920 volivnih upravičencev je glasovalo 414, torej samo 45 odstotkov, dočim je bila povprečna udeležba pri občinskih volitvah v dravski banovini 70—80 odstotkov. V zvezi s pritožiteljevo trditvijo, da je volivni rezultat, ki je bil uradno razglašen, po njegovih naknadno nabranih podatkih napačen, pa odvzame navedena kršitev volivnim aktom in ugotovitvi volivnega rezultata tisto verodostojnost, ki bi jim kot uradnim aktom sicer šla brez te pre-kršitve. Radi navedenega je moralo upravno sodišče pritožbi ugoditi in občinske volitve razveljaviti, uf da bi se spuščalo v razmotrivanje drugih pritožnih točk, ki so podrejenega pomena. ' Celje, dne 22. januarja 1934. Poslednfe vest). , Domače novice. Sv. Oče je dovolil list in sv. evangelij v slovenskem jeziku pri peti sv. maši. Ljubljanski %kof je že razglasil, da se lahko ljubljanska duhovščina poslužuje tega dovoljenja od letošnje Velike noči. Trije otroci se zadušili v dimu. V Gorenji vasi na Dolenjskem je reven posestnik Franc Vajsa. Starša sta bila zadnjo soboto zaposlena izven hiše, v kateri so bila deca: 41etni Franček, 31etna Tončka in lletna Mimica. V peči je gorelo in nad pečjo so se sušile plenice, ki so po naključju padle na peč in se vnele. V dimu so se zadušili vsi trije otroci. Ko se je vrnila mati, za otroke ni bilo več pomoči. Ugotovljena osebnost umorjenega. Med novicami poročamo, da je bil pri Kamniku od neznanca iz zasede ustreljen 281etni moški. V tem slučaju gre za Filipa Gerbeca iz Zlatega polja. Usodepoln sunek. V noči i. marca je prišel vasovalec pod okno mladega dekleta pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Dekle je stopila iz veže in polila fanta. Mrzla voda je vasovalca tako razljutila, da je sunil deklino, ki je padla io je obležala mrtva. Smrtno je ponesrečil pri napravljanju drv v gozdu clne 3. marca Matija Turk, posestnik na Ilribu pri Hinjah na Kranjskem. Velika izbira manufakturnega blaga v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospodarja«. Prireditve in dopisi. Mlekarsko zborovanje. Zveza mlekarskih zadrug za Dravsko banovino v Ljubljani sklicuje v nedeljo dne 11. marca v Mariboru v Nar. domu ob 15. uri strokovno mlekarsko zborovanje za kmetovalce kot mlečne producente. Na zborovanju poročata odposlanca mlekarske zveze. Ker je to zborovanje velikega pomena za vse naše kmetovalce, bo gotovo ude-ležba povoljna. Tečaj o cepljenju vinske trle na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki bi se naj vršil dne 10. marca t. 1., je radi nepričakovanih ovir preložen na poznejši čas. Romanje na Trsat, združeno z izletom (z ladjo po morju) na otok Krk, bo tudi letos o Binkoštili clne 19. in 20. maja, na kar že zdaj opozarjamo vse, ki se nameravajo romanja udeležiti. Prijave se namreč letos zaključijo že dne G. aprila. Polovična voznina s posebnim vlakom je že zagotovljena. Podrobna pojasnila dobi vsako v romarskem lestu »Svete vojske«, ki ga začne razpošiljati po 10. marcu. List dobi vsakdo zastonj, če se potem romanja udeleži ali ne. Sporočite še danes svoj naslov po dopisnici na naslov: »Sveta vojska«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. !šiefe službo? Težko jo boste našli osebno. Obiščite v enem tednu 30.000 družin, 100.000 čitateljev, vmes bo gotovo tisti, ki Vas potrebuje! Kašelj in motnje pri dihanju lahko postanejo predhodniki težkih pljučnih bolezni. Zato dobro store oni, ki se zavarujejo z uporabo pravega Zagorskega soka »Elsa« za prsa in proti kašlju od lekarnarja Fellerja zlasti v spremenljivih dnevih pomladi in jeseni, ki so tako nevarni za pljuča in za dihalne organe. Slabotne osebe in otroci bi ga morali uživati vsak dan, ker je poleg dobrega okusa tudi redilen ter ugodno vpliva na telesno moč in odpornost. 2 stekle-i niči Di n 50.—, 4 steklenice Din 92.— z za-* vojnino in poštnino le pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. Odobr. od Min. »oc. pol. i nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. III. 1931. ! MALA OZNANILA Za prodati vsakojaka posestva. Znamka za odgovor priložiti. G rosi Jožef, Slivnica pri Mariboru. 235 Posestvo 3 do 8 oralov na prodaj. Gerečja vas št. 36 pri Ptuju. 233 Imam na prodaj: rože vkoreničene, divjake, podlaga Gothe in Portalis in rožje, Ker še imam na razpolago več tisoč komadov, dam po vsaki ceni. Cizerl Franc, Spodnji Velov-,'lak, p. Moškanjci. 253 Družinska hiša se proda. Polanec, Maribor, Ptujska cesta 142. 232 Ako hočete imeti uspeh, sadite drevesca iz drevesnice Kupčič, Ptujska gora. 236 Pletilni stroj Vedeirman št. 8 radi smrti na prodaj z učnino, cena 1400 Din. Horvat Ivan, Zagorci, Juršinci pri Ptuju. 250 Prodam malo posestvo okoliš Poiljčane. Poiz-ve se pri: Ivan Šlamberger, Poljčane. 229 Vrtnarskega pomočnika, mlajšo moč, išče uprava H. in I. Falterjevega posestva, Jur-klošter. . 248 Kmečko dekle išče službo v župnišču. 230 Vajenca sprejmem takoj. Pogodba po dogovoru. Anton Čižek, kovaški mojster, Močna, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. 219 Dne 8., 8. in 10. t. m. se prodaja: postelje od 70 Din, omare od 100 Din, odeje, stoli, mize, ogledala, moška obleka ,perilo, čevlji št. 43, gamaše. Ruška cesta 3, I. nadst., desno. 252 Kupim malo posestvo na prometnem kraju, vrednost 20 do 30.000 Din, bfizu Konjic. Naslov v upravi lista. 220 Sprejme se viničar s tremi delavskimi močmi, ki lahko ima kravo in svinje. Vpraša se pri M. Korošec, Sv. Lenart v Slov. goricah. 246 Iščem služkinjo za gospodarska dela in vrt, močno, pametno in pošteno. Starost do 30 let. M. Kerda, Maribor, P obrežje, Nasipna ulica 23. 221 Posestva, gostilne, hišo prodaja Realitetna pisarna Maribor, Slovenska ulica 26. 245 Male orgle s 4 registri z mehaničnim sistemom se poceni prodajo. Eventuelno proti hranilni knjižici Spodnještajerake ljudske posojilnice v Mariboru. Na prodaj je tudi 1 glasovir in piani no. Brandl, Maribor. 222 Lep semenski oves ječmenček proda Jauk Anton, Limbuš. 244 Prodam posestvo: stanovanjsko poslopje, njive, travnik, sadovnjak, šuma, redi C krav. Dravsko Središče 65. 251 Motorno kolo »Sahs«, novo, malo rabljeno, takse prosto, 1 Vi PS, proda Alojz Meš>ko, So-beti nci, p. Moškanjci. 223 Majhno posestvo se proda, potreben kapital 2 tretjini. Dolgoše 93, Ptujska cesta, pošta Maribor. 243 Pri naplačilu 300 Din dobite krožni pletilni stroj za izdelovanje nogavic na svojem domu. Ostanek plačate v malih mesečnih obrokih. Ponudbe nasloviti na: Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. 224 Sprejmem učenca, osebno se predstaviti pri: Banca Janko, krojač, Boreči, pošta Križevci pri Ljutomeru. 247 Žrebičko, 10 mesecev staro, proda Kari Gra-bar, Slaptinci, p. Sv. .Turij ob Ščavnici. 240 Pozor, hmeljarji! Imam za prodati 2000—3000 komadov prvovrstnih hmelovih štic po primerni ceni. ,urjovec, pošta Radmirje. 225 Iščem šoloprostega fanta za lažja opravila pri kmetijskem gospodarstvu. Kokol Anton, posestnik, Pesnički dve»', p. Pesnica. 238 Najboljša sadno drevje dobite iz Gradišnikovih drevesnic, Šmarjeta pri Celju, po ceni 4—8 Din komad. Zahtevajte ponudbo! 19C Vrtnarskega delavca, ki zna samostojno oprav ljati zelenjavni vrt ter dela tudi kmetijstvu in gosporastvu spadajoča dela, sprejme Nada Cvenkel, Sv. Pavel pri Preboldu. 239 Kupim obveznice vojne škode in drugih drž. papirjev po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na M. Samec, Maribor, Zrinjskega trg 7. 139 Majerja, popolnoma veščega živinoreje in mol-žnje, in ki ima najmanj 4 odrasle delavske moči, brez malih otrok, sprejme uprava ve-leposestva dr. Orniga, Št. Janž na D. p. 242 Sadno drevje za pomladno sajenje po nizki cen' oddaje Karel Gradišnik, Št. Janž pri Velenju. 206 Pošten hlapec se sprejme. Naslov v upravi lista. 231 Najboljše in najcenejše letno blago dobi se v trgovini Josip Tušak pri Sv. Antonu, zato se priporoča v obilen obisk. 190 Vabilo na redni letni občni zber Hranilnice in posojilnice v Vidmu, r. z. z n. z., ki se vrši dne 18. marca 1934 ob 15. uri v dvorani poleg posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila od 1. 1933. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1933 5. Slučajnosti. Če bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se bo vršil pol ure pozneje in sklepal veljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov, 249 Trsne škarje, semena, zajamčeno kaljiva, špecerijsko blago, železnino kupujte pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg, Gubčeva ul. 154 Ali žc imate na Vašem sadnem vrtu Mahtno hruško: Avranško in Pastorjevko? 000 Kakor tudi najboljše sorte jabolk in breskev. Prvovrstno blago 10 Din, nekoliko šibkejšo, a vendar dovolj krepko in zdravo 7 Din komad pri Alojziju Knuplež, drevesničarju v Sv. Petru pri Mariboru. Xoi» vseh vrst divjačine kupujem. P. Semktf, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37. 1130 Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah' vabi vse člane na redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo dne 18. sušca 1934, p.o-< poldne po večernicah v uradnih prostorih a" ledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načel-stva in računskih pregledovalcev. 2. Odoi brenje računskega zaključka za leto 1933; 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev; načelstva. 5. Volitev računskih pregledovala cev. 6. Slučajnosti.