Naročniki in bralci GLASA, za vse izžrebance smo pripravili zanimivo potovanje Po Prešernovih stopinfah po Koroški in Kanalski dolini Zamudniki, pohitite s plačilom naročnine
LETO XXII. — številka 28
KRANJ, sreda, 9. 4. 1969 Cena SO par ali 50 starih dinarjei
Ustanovitelji: obč. konferenco SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar ■» Odgovorni  urednik  Albin Učakar
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah
r
Današnji družbeni dogovor
Z današnjimi volitvami v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin bo končan prvi del volilnih priprav, katerim smo bili priča v zadnjih nekaj mesecih. Za nami so zbori delovnih ljudi, kandidacijske konference v delovnih skupnostih, evidentiranje in potrditev kandidatov za bodoče odbornike in poslance itd.
Če bi hoteli podati še tako kritično oceno, moramo ugotoviti, da je bil v letošnjih pripravah omogočen slehernemu proizvajalcu — občanu sproščen pogovor o možnih kandidatih, o nadaljnjih nalogah občinskih skupščin in odgovornosti bodočih odbornikov oziroma predstavnikov proizvajalcev.
Organizacije socialistične zveze na terenu in sindikalne organizacije v delovnih organizacijah, kot nosilci priprav na volitve, so dosledno izvajale sprejeta oziroma potrjena načela o samoupravnem in demokratičnem izboru, kandidiranju ter programiranju nalog in o sestavu bodočih skupščinskih teles.
Ko se bomo danes na voliščih odločali in demokratično izbirali naše predstavnike v občinske skupščine, moramo vedeti, da so bila že dosedanja prizadevanja takšna, da bi izbrali najboljše, Lahko tedaj rečemo, da nam že sedanji sestav kandidatov zagotavlja, da si bodo bodoči odborniki prizadevali uresničiti predvidene naloge, cilje in želje. Dolžnost in demokratična pravica vseh pa je, da danes še enkrat razmislimo in se odločimo.
Vedeti namreč moramo, da bodo skupščine uspešnejše, če bo v njih dovolj neposrednih Proizvajalcev, kmetov, kulturnih in prosvetnih delavcev, žensk in mladih ljudi. Današnje volitve Pa pomenijo hkrati tudi krepitev samoupravnih demokratičnih odnosov in družbeni dogovor pri uveljaviianju zmožnosti vsakega posameznika.
A. ž.
Gostfe iz Oldhama odpotovali
Kranj, 8. aprila — 66 mla-. pevcev in godbenikov iz Fri'ate,jskega mesta Oldham *   danes dopoldne z letalom apotovalo v Anglijo. Prebi-»cem kranjske občine so se 8 *n minuli teden predstavili sk8tlr,ml koncerti. Med obi-
tud™ V Kranl1' so si ogledali ai   nekatere   kulturne in
druge zanimivosti v občini in na Gorenjskem. V ponedeljek zvečer pa jih je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar.
Ta obisk, ki ga lahko uvrstimo v okvir kulturnega sodelovanja med Oidhamom in Kranjem, je še bolj utrdil prijateljsko sodelovanje med obema mestoma.
Občinske kandidacijske konference na Gorenjskem
Sestav slovenske delegacije bi bil lahko boljši
V skladu z zakonom o volitvah zveznih poslancev in na osnovi Pravilnika o medobčinski kandidacijski konferenci so v ponedeljek v vseh gorenjskih občinah, razen v škofjeloški, zasedale občinske
kandidacijske konference. Obravnavale so listo kandidatov za slovensko delegacijo v zbor narodov zvezne skupščine.
Na vseh zasedanjih pa so razpravljali tudi o vlogi in
iiiiiiiiiiiiHiioiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuitfiiiiiiiiitnilimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiit
Zadnja seja kamniške skupščine
Kamnik, 8. aprila — Danes je bila v Kamniku zadnja seja kamniške občinske skupščine . v tem mandatnem obdobju. Odborniki obeh zborov so po živahni razpravi sprejeli odlok o urbanističnem programu, odlok o urbanističnem redu in odlok o gradbenih delih, za katere ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje in o gradbenih delih, za katere je potrebno samo gradbeno dovoljenje. Poleg tega so sprejeli še odlok o obvezni in splošni de-
ratizaciji na območju kamniške občine. Na koncu seje je predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik Vinko Dobnikar v imenu družbenopolitičnih organizacij podaril predsedniku kamniške občinske skupščine knjigo Vinka Vinterhalterja življenjska pot predsednika Tita. Predsednik Vinko Gobec pa se je vsem odbornikom zahvalil za tesno sodelovanje in njihovo zavzetost pri reševanju številnih vprašanj občinskega pomena.
vig
liiiiiiiiimiiiiii; ..isiaiiiiJ.iiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiimiiiiiiiiiHifitiiiiiiiiiiiHiiiiiiii.
VIII. spomladanski sejem v Kranju
Sejemski popust in 50 razstavljavcev
V Kranju bodo v soboto, 12. aprila, že osmič odprli spomladanski sejem. Tako kot prejšnja leta oziroma drugi sejmi bo tudi ta v prostorih delavskega doma. Razen tega bodo podjetja in zasebniki razstavljali tudi v posebni montažni hali, modna revija pa bo v avli občinske skupščine.
Za letošnji spomladanski sejem se je prijavilo rekordno število razstavljavcev — podjetij in zasebnikov. Kar petdeset podjetij in zasebnih obrtnikov bo razstavljalo in prodajalo stanovanjsko opremo, tekstil, tehnične predme-
te, kmetijske stroje in motorna vozila. Na modni reviji pa bo sodelovalo 39 podjetij s 180 modeli. Med podjetji so tri tudi iz Italije.
Organizatorji sejma so se tudi tokrat odločili, da bo vstopnina za sejem in revijo 100 starih dinarjev. Kranjska občinska skupščina pa je tudi letos za sodelujoča podjetja znižala občinski prometni davek za prodajo blaga od 4 na 2 odstotka. Tako bodo razstavljavci lahko razstavljeno blago prodajali po posebnih sejemskih cenah.
Sejem bo trajal do 21. aprila, odprt pa bo od 8. do 19. ure. A. 2.
organizacijskih posegih ▼ SZDL danes. Teze o tej problematiki je sprejela republiška konferenca socialistične zveze na svoji četrti seji. V Radovljici pa so med drugim pregledali tudi sestav kandidatov za odbornike občinske skupščine.
Ko so obravnavali predložene kandidate za slovensko delegacijo, so tako v Kranju kot v Radovljici nekateri delegati izrazili precejšnje nezadovoljstvo. Menili so, da bi bil sestav oziroma predlog kandidatov za slovwrtka delegacijo v zbor narodov zvezne skupščine lahko boljši. Y Radovljici pa so tudi poudarili, da bi občinske kandidacijske konference morale imeti več praktičnih mo/.nosti pri dokončni izvolitvi kp":!>datov za slovensko delegac.jo.
V razpravi o vlogi in organizacijskih posegih socialistične zveze so se na vseh kandidacijskih konferencah zavezali za čimdoslednejše uresničevanje tez, ki jih jo sprejela republiška konferenca socialistične zveze. Radov-. ljiški delegati pa so predlagali, da bi v tezah, morali obravnavati tudi vlogo socialistične zveze v obrambnih pripravah in odnos SZDL do naših narodnostnih skupin v zamejstvu.
Občinska kandidacijska konferenca v Skofji Loki je o teh vprašanjih razpravljala včeraj (torek) popoldne.
A. Ž.
obiščite 2*£ nas v IOO trgovinah po
gorenjski
IVIL.A
Opora na lastne sile
Z občnega zbora sindikata v Železarni
Komunisti sredi družbenih dogajanj
S konference osnovne organizacije ZKS Podljubelj
Ne bom govoril o idejnih problemih našega razvoja, povedal bom, kaj smo in kaj bi komunisti Podljubelja lahko storili, da bi bila dejavnost naših družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti ter društev še uspešnejša. Minuli dve leti sta pokazali, da smo bili komunisti zares sredi družbenega dogajanja in pobudnik mnogih stvari,  ki spreminjajo našo
vas in naše odnose.« Tako
približno je na nedavni letni konferenci krajevne organizacije ZKS Podljubelj dejal dosedanji sekretar Karel Aha-čič.
In res, iz vsega poročila in razprave je velo spoznanje, da je dejavnost organizacije ZKS lahko še kako praktična', prisotna v vsakodnevnem delu in takšna, da vsakdo lahko čuti, da člani ZKS veliko
pomenijo v nekem kraju. Ne pomenijo veliko zato, ker so člani ZKS, ampak zato, ker s svojim delom dajejo ton in vitalnost vsemu družbenopolitičnemu življenju vasi.
Krajevna skupnost Podljubelj je" ena najbolj razgibanih in delavnih v tržiški občini k\ prav gotovo so komunisti k temu mnogo pripomogli. V zadnjem času so poleg mnogih razgovorov in sestankov ob pomembnih dogodkih doma in, v svetu pripravili četo vrsto predavanj, s čimer so praktično slehernega va-ščana. seznanili s sodobnimi dogajanji.
Koliko je komunistom Podljubelja do tega, da bi njihova organizacija kar najbolje delala, je pokazala izredno živa razprava o novem sekretariatu in sekretarju organizacije. Novo vodstvo, v katerem je polovica mladih ljudi, bo skušata delo štiridesetčlan-ske organizacije še poživiti in že v aprilu in maju pripraviti razgovore o uresničevanju resolucije 9. kongresa ZKJ.
VE
e
OB 50-LETNICI ZKJ
te v domovini, ne pa v tujini, odmaknjen in neseznanjen s stanjem in razpoloženjem delavskega razreda v Jugoslaviji. Tako stališče je prvi izrekel in ga pozneje najod-ločnejše zagovarjal Josip Broz-Tito.
Četrta državna konferenca KPJ je, čeprav še ne popolnoma dosledno, obsodila sek-taštvo in neenotnost znotraj komunistične partije Jugoslavije in njeno politiko.
Leta 1936 postane Tito organizacijski sekretar KPJ. Toda 6redi naslednjega, sedemintridesetega leta prevzame uradno vodstvo centralnega komiteja in s tem tudi celotne partije. Njegov prihod na krmilo partije je samo logična posledica njegove dotedanje partijske aktivnosti, saj je bil Tito že leta nazaj najzvestejši predstavnik pozitivnih smeri v razvoju jugoslovanske komunistične partije. Zato je bilo tudi zaupanje delavskega razreda in članov KPJ vanj veliko.
»Zunanji organi so si začeli prizadevati, da nam pomagajo. Sedaj je na nas samih,
da se ob njihovi pomoči izvlečemo iz težkega položaja,« so poudarili na občnem zboru sindikalne organizacije jeseniške železarne minuli petek.
Tudi razprava se je vrtela predvsem okrog težav ter njihovega reševanja. Kaže, da bo letošnje leto še zelo težko za železarje. će jim bo šlo vse po sreči, bodo nekako prišli skozi brez izgube. Pri tem pa bodo morali precej povečati proizvodnjo in, če bodo hoteli povišati osebne dohodke, zmanjšati število zaposlenih. Delovni teden bo še vedno trajal 48 ur, medtem ko za
V soboto in nedeljo je bil v Bohinju dvodnevni vikend seminar radovljiških Članov aktiva mladih komunistov. Udeležilo se ga je 50 mladih članov zveze komunistov, organiziral pa ga je komite občinske konference ZK Radovljica. Na seminarju so obrav-
■aBBBnBMBHOl
partije
SKUPNI BOJ Z LJUDSTVOM ZA LJUDSTVO
Titova vloga pri razvoju In utrjevanju partije nam je poznana. Zato so besede Edvarda Kardelja, ko je opisoval Titovo vlogo v zgodovinskem razvoju KPJ globoko resnične in do današnjih dni že mnogokrat preizkušene in potrjene v praksi. Zapisal je:
»Ljudje so videli v Titu človeka, kateremu je bila prazna psevdo-revolucionarna fraza prav tako tuja in polna mržnje kakor ohlapni oportunjzem. Z drugimi besedami, v njegovem pojmovanju in pogiedih so in se izražajo tiste lastnosti, o katerih je Lenin govoril, da so odločujoče za uspeh vsakega revolucionarnega gibanja. To sta dosledna revolucionarnost in realistična ocena stvarnosti ...«
Titov prihod na vodstvo partije je pomenil končno afirmacijo načela o vodilni vlogi partije delavskega razreda obenem z načelom —
nova stanovanja delavcev ne bo ostalo niti dinarja. Boljši časi pa se jim obetajo prihodnje leto in naprej, ko že računajo na ostanek dohodka za sklade.
Med nalogami, ki jih čakajo v letošnjem letu, so še posebej poudarili izpopolnitev sistemi! nagrajevanja in samoupravljanja. Nagrajevanje je v sedanjem položaju 5e zlasti občutljiva zadeva, samoupravljanje pa zelo učinkovita podpora pri izvajanju sanacijskih ukrepov. V samoupravljanju bodo uvedli delitev dela in specializacijo po novih organih, s čimer nameravajo doseči večjo učinkovitost in strokovnost odločitev.
si
navali Zgodovinsko pot ZKJ, Metode dela političnih organizacij In Našo pot do gospodarsko razvite države. ' To je bil prvi takšen seminar članov aktiva mladih komunistov. Na programu pa sta še dva podobna seminarja. A. 2.
borba za množice z množicami. Tc^je koncepcija množične partije kot nasprotje partiji »sektaške doktrine«.
Pod Titovim vodstvom so jugoslovanski komunisti ustvarili partijo marksističnega in leninističnega tipa. Nastala je partija, sodobna in originalna tvorba jugoslovanskega delavskega razreda. Partija, ki je bila prilagojena tedanjim potrebam in pogojem razredne borbe delavskega razreda in naprednih sil Jugoslavije, še več. Partija je pripravljena dočakala zmagoslavno narodnoosvobodilno borbo.
maassa^nss^.   - ......i......—|l
0 10. 4. 1941 — Porušen železniški most v Globokem
O 12.—13. 4. 1944 — V Dav-či pokrajinska konferenca ZMS za Gorenjsko
• 15. 4. 1923 — Pripravljalni sestanek na Poljanah nad Jesenicami za ustanovitev Nezavisne delavske partije Slovenije
• 16. 4. — Nemci požgali vas Mošnje pri Radovljici
Volilne priprave v kamniški občini
V teh dneh potekajo v kamniški občini še zadnje priprave za bližnje volitve. Tako so se preteklo sredo ubrali na posvetu predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze kamniške občine in se pogovarjali o organizacijskih vprašanjih. Na posvetu so razpravljali še o politično propagandni dejavnosti, sestavi volilnih odbo*ov in o ureditvi volišč. Ob tem moramo opozoriti na zanimivo pobudo dijakov kamniške gimnazije, ki so se odločili, da bodo uredili in okrasili vsa volišča v Kamniku. To njihovo pobudo je občinski komite zveze mladine Kamnik prenesel tudi na krajevno mladinsko organizacijo in aktive. Tako bodo kapmiški mladinci letos poskrbeli za ureditev vseh vojišč v kamniški občini.
Jutri bo o pripravah na volitve razpravljal še politični aktiv kamniške občine. Na tej seji se bodo domenili o oblikah spremljanja volitev in volilnih rezultatov. vg
Vzporedno z borbo proti partijskemu frakcionaštvu, sekta-IStvu in oportunizmu se je KPJ tootranje utrjevala in izgrajevala. 2e 1934. leta so bile prve, dobro organizirane pokrajinske konference KPJ po vsej državi. Sele takrat je prišel do prave veljave in besede partijski kader, ki je dora-Ičal in se kalil v domovini, (bodisi v gibanju po šestoja-nuarski diktaturi ali v zaporih, katere so komunisti spoznali kmalu po ustanovitvi KPJ. To je bila generacija komunistov, ki se je na lastni koži prepričala, da partija lahko obstaja samo ob poln in učinkoviti podpori ljudstva. Spoznali so, da samo tako partija lahko doseže svoj končni cilj — osvoboditev delavskega razreda in vzpostavitev novega, pravičnejšega družbenega reda — socializma in komunizma.
Istega, to je 1934., leta je bil tudi Tito izpuščen iz ječe. Takoj se je vključil v že pred zaporom začeto partijsko delo. Prav kmalu postane nosilec naprednih, pozitivnih teorij in akcij znotraj partije.
Notranja utrditev
Z njegovim vodstvom postaja komunistična partija Jugosla-tvila vse močnejša in močnejša. Postaja pomembna politična sila. O tem smo Že pisali. Važno je še nekaj drugega. Komunistom Je uspelo odvreči okove mučne ilegalnosti. Partija se bolj in bolj kaže v javnosti. Postaja pobudnik in voditelj akcij jugoslovanskega delavskega razreda.
DOKONČNA OBSODBA SEKTAŠTVA
Napredni in trezni partijski delavci so si bili edini in prepričani, da je izhod iz tedanje krize in zastoja v delu partije, poleg tega pa tudi iz frakcionaških in sektaških bojev samo eden: večja samostojnost in notranja trdnost partije. In, njeno vodstvo v domovini, tam, kjer partija živi in dela. Krona omenjenih prizadevanj je bila ostra in odločna zahteva velike večine čanov KPJ, naj bo njen vodilni organ centralni komi-
Vikend seminar mladih radovljiškihkomnnlstov
iiiiiimiiiiimimiiitiimiHiiiimiimiiiiiMiiiiimm
MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE!
Zato varčujte pri
Gorenjski kreditni banki
I/ j'i kl vam odobri na podlagi privarčevanega denarja l\PGOST 2% obrestni meri.
III vUil        po!eg tega ,ahko pr| VREBANJU zadanete lep dobitek.
miiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiim
SREDA — 9. APRILA 1969
GLAS * S. STRAM
Odgovarja dr.Brecelj Marjan
Naše uredništvo je zaprosilo za pogovor tovariša dr. Breclja Marjana, podpredsednika zvezne skupščine in poslanskega kandidata družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine.
Tovariš Brece'j se je rodil 1910. leta v Gorici. Pred vojno je bil odvetnik v Ljubljani. Od 1941. leta je bil član IO OF Slovenije, član glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije, član predsedstva Snosa in član Avnoja do osvoboditve. Je narodni heroj in nosilec Spomenice 1941.
Po osvoboditvi je bil na raznih dolžnostih v vladi LR Slovenije in FLR Jugoslavije, od 1953 do 1967 Pa je bil podpredsednik skupščine SR Slovenije. Vseskozi je bil tudi član najvišjih vodstev družbenopolitičnih organizacij. v pretekli mandatni dobi ■ie bil poslanec zveznega zbora zvezne skupščine v naši volilni enoti. Zdaj je Podpredsednik zvezne skupščine.
Kot podpredsednik zvezne skupščine ste se nedvomno neposredno bavili tudi z vprašanji sodelovanja med zvezno skupščino in med republiškimi skupščinami. Kako ocenjujete dosedanje rezultate in kakšni so izgledi za naprej?
Izhodišče za tako sodelovanje je samoupravljanje kot osnova našega družbenopolitičnega sistema. V konkretni politiki to pomeni uresničevati načelo, da v čim večji meri samostojno odločajo o interesih in potrebah delovnih ljudi in o našem razvoju v celoti delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti, tj. komune, pokrajine in republike. Federacija kot državna in družbena skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti je torej nosilec le tistih pravic in dolžnosti, ki jih zaradi varstva skupnih koristi republike prenašajo nanjo. Ti odnosi so bili jasno postavljeni že v zvezni in v republiških ustavah iz leta 1963. Ustavne spremembe, ki so bile sprejete na koncu lanskega leta, pa pomenijo še korak naprej. Pristojnost federacije na vseh področjih javnega dela se zmanjšuje v korist republik. Z večjo samostojnostjo republik se hkrati prenaša nanje tudi večja odgovornost ne le za politiko v republiki, ampak tudi za politiko federacije. Bodoča sestava zvezne skupščine, predvsem pa zbor narodov, kjer imajo republike enako zastopstvo, neposredno uresničuje zamisel o Jugoslaviji kot zvezni državi prostovoljno združenih in enakopravnih narodov in narodnosti in socialistični demokratični skupnosti delovnega ljudstva. To je edina pot, ki more zagotoviti federaciji njen ugled in moč. Nedvomno je življenjski interes vseh naših republik utrjevati federacijo v taki njeni vsebini in obliki.
Skupščine občin, pokrajin, republik in federacije postajajo v takih odnosih ne samo pomembni, ampak dejansko odločujoči nosilci celotne politike. Vsaka je v okviru svojih pristojnosti, svojih pravic in dolžnosti, samostojna. Hierarhijskih odnosov — to se pravi položaja podrejenosti oziroma nadrejenosti —
ni već. V tako zasnovanem družbenopolitičnem sistemu postaja vprašanje sodelovanja med skupščinami kot najvišjimi organi oblasti in organi družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti v:,ake izmed družbenopolitičnih skupnosti izredno koristna in pomembna oblika urejevanja medseboj-nih odnosov.
Razumljivo je, da so bile oblike sodelovanja med federacijo in republikami že prej razvite, vendar pretežno med izvršnimi in upravnimi organi. Zadnja leta se težišče prenaša na sodelovanje ined skupščinami, kar pomeni bistveno ka.covostno spremembo in s tem dopolnitev našega skupščinskega sistema. Oohke tega sodelovanja so različne, vse pa zasledujejo enoten smots.: omogočiti v čim večji meri aktivno vlogo republiških skupščin pri določanju politike federacije. O vscii pomembnih zakonih in drugih odločitvah zvezne skupščine ima.jo repuoiiške skupščine možnost predhodno povedati svoje mnenje, predlagati in posredovati ustrezne rešitve. Republiške skupščine imajo možnost iniciative pri določanju programa dela zvezne skupščine in za razpravo o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo politiko države kot celote, bodisi da gre za vprašanja zunanje politike, narodne obrambe, notranje, politike ali za druga vprašanja.
Zaradi nedavno sprejetih dopolnitev zvezne ustave, tako glede sestave zvezne skupščine, kakor glede razmejitve pristojnosti v smislu odločne decentralizacije, bo potrebno še v večji meri razviti in uspešnejše dopolniti obstoječe oblike sodelovanja med zvezno in republiškimi skupščinami, in to na načelih družbenega dogovarjanja, ki postaja nujni sestavni del funkcioniranja celotnega družbenopolitičnega sistema pri nas.
Omenili ste decantrali-zacijo pristojnosti. Kakšna je perspektiva dejanskega prenašanja pristojnosti s federacije na republike? In konkretno, kakšna je usoda predloga skupine slovenskih poslancev glede zasebnega dela v nekaterih gospodarskih panogah?
Posebna ustavna določba, i sprejeta v obliki ustavnih | amandmajev XV. in XVI., je odločno posegla v razmejitev pristojnosti med federacijo in republiko v korist republike in v korist normativnih pravic občin in delovnih organizacij. V zvezi s tem je treba opraviti revizijo celotnega zveznega zakonodajstva in prenesti mnoge pristojnosti, ki so bile sedaj v federaciji, na republike, na občine in na delovne organizacije. Razume se, da se bo v prihodnje omejila zvezna zakonodaja predvsem na tista vprašanja, ki spadajo prvenstveno v dolžnost in pravice federacije, in pa na vprašanja, ki so pomembna za zagotavljanje enotnosti družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. V zvezni skupščini je, ob sodelovanju republiških skupščin, to delo j že v teku. Dvajset komisij ! pripravlja revizijo zveznih zakonov, pet pa predloge za kodifikacijo na nekaterih osnovnih pravnih področjih. Resolucija o zakonodajni politiki federacije, ki jo je sprejela zvezna skupščina, in pa ustrezne resolucije, ki jih sprejemajo republiške skupščine, določajo osnovni okvir, v katerem je potrebno omenjeno razmejitev pristojnosti opraviti.
V zvezi z odločanjem o po-'  gojih zasebnega dela v pre-j vozništvu,   obrti  in gostin-!  stvu, smo nekateri zvezni poslanci menili, da je sedanja ureditev centralistična in da onemogoča    reševanje teh vprašanj glede na posebnosti posameznih   republik. Zato menimo, da naj o teh vprašanjih odločajo republike s svojimi predpisi. Mislim, da je razprava o tem na dobri poti.
Vi ste na območju gorenjskih občin že dve leti zvezni poslanec. Kaj mislite o perspektivi razvoja Gorenjske?
Znano je, da spada Gorenjska med tiste predele v Jugoslaviji, ki so najbolj razviti.
Tu ne gre le za razvoj pomembnih gospodarskih panog, ampak prav tako tudi za razvitost na področju kulture, prosvete in socialne politike. Kakor povsod — tako doma, kot v svetu — pa se, ne glede na relativno razvitost, tudi na Gorenjskem nekatere industrije borijo s težavami; gre predvsem za objektivne razloge, ki jih ustvarjajo razmere na domačem, predvsem pa na zunanjem tržišču. Toda v celoti vzeto je gospodarski napredek Gorenjske sorazmerno hiter. Kolikor sem bil dolžan kot poslanec spremljati, vsaj v glavnem, delo občinskih skupščin na Gorenjskem, moram reči, da so v zadnjem času postale skupščine zelo pomemben činitelj v razvoju občin in celotnega komunalnega sistema. Tu imam pred očmi predvsem delo občinskih skupščin kot najvišjega organa samoupravljanja v komuni. V tistih občinah, kjer so skupščine dobile značaj družbenopolitičnega središča, kjer se razpravlja in predvsem dogovarja o vseh vprašanjih razvoja komune, je tudi napredek na vseh področjih vidnejši. Osnovni podatki o gospodarskem razvoju, to je o proizvodnji, zaposlenosti, izvozu in produktivnosti dela, kakor tudi napredek vseh družbenih služb, vsekakor dajejo ugodno perspektivo nadaljnjega razvoja. Verjetno bo potrebno večje sodelovanje občin pri določanju osnov planskega razvoja za bodoče razdobje, potrebno bo zagotoviti večje in konkretno sodelovanje, na primer v turističnem razvoju Gorenjske, kakor tudi glede organizacije in funkcioniranja nekaterih institucij s področja izobraževanja, kulture in socialne politike, ki jih pri njihovem uspešnem razvoju ne bi smele zavirati občinske meje. Razen tega mislim, da je pomembnost mnogih industrij na Gorenjskem in njihova dejanska moč že taka, da bi bilo prav v večji meri kot doslej iskati poti integracije in večje ekspanzije, tako v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, kakor v inozemstvu.
Predstavljamo vam kandidate za poslance zv
Gospodarski zbor
Franc Branlselj — rojen 13. 2. 1917 v Cerknici, direktor LTH Skofja Loka, zadnji dve leti je bil poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine, član ZK od 1944.
# Ugotavljamo, da je slovenska Industrija nekam zastarela. Kakšen recept bi ji predpisali?
O novih vlaganjih naj odločajo izključno podjetja. Od-fločanja v raznih kabinetih so bila največkrat neuspešna. Prednost podjetjem z nadpo-prečnimi uspehi.
Družba naj pomaga k modernizaciji predvsem z izdelavo optimalnega programa dolgoročnega gospodarskega razvoja in s čim manjšimi posegi v dohodek podjetij.
Nadpoprečni osebni dohodki morajo biti nujno povezani s progresivno višjimi vlaganji v lastne poslovne fonde. Tako usklajena delitev bo zanesljivo omogočala nove uspehe.
Ni mogoče zahtevati enako rentabilnost starih in novih sredstev. Dodatna vlaganja pa morajo povsod prinašati zadovoljiv  dodatni dobiček.
Naučinkovita vlaganja ne škodujejo samo investitorju, temveč gospodarstvu celotnega področja. Učinki se večkrat pomnožujejo in uspešna tovarna povleče naprej celo vrsto dejavnosti.
Ukiniti vse prispevke na izplačila izumiteljev, predlagateljem tehničnih izboljšav in racionalizacij ter na sredstva za strokovno izobraževanje.
Ni dovolj samo modernizirati delovna sredstva, temveč tudi organizacijo — zlasti pa še poslovno miselnost.
Franc Sever — rojen 23. 3. 1923 v Podtaboru pri Grosup-Ijah, diplomirani ekonomist, direktor podjetja Aerodrom Ljubljana—Pula, član ZK od 1943.
9 Za kaj se boste zavzemati, če boste izvoljeni za poslanca zvezne skupščine?
Zavzemal se bom za to, da bo osrednji slovenski aerodrom postal enakopraven partner z drugimi letališči v državi, ne pa pastorek, ki so se ga doslej mnogi iz že znanih razlogov ogibali. Menim, da so prve brazde že zorane.
Gorenjska, ta biser Slovenije, zasluži drugačno obravnavo na področju turizma. Marsikaj je še mogoče narediti na tem področju — o tem sem trdno prepričan, saj sem v zvezi z razvojem brniškega letališča preučeval tudi gorenjski oziroma slovenski
STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA
odda v najem
s 1. majem 1969 gostinski obrat v Radovljici z domačim imenom Pri Avguštinu, Linhartov trg 15, ki Je zaokrožena celota in ima letno verando.
Izklicna najemna cena je 1100 N din mesečno. Prostori niso opremljeni, razen kuhinje, v kateri je štedilnik z vgrajenim bojlerjem. Sanitarije so opremljene.
Varščina je 2000 N din, ki se obračuna pri najemnini, oziroma vrne, če ponudnik na natečaju ne uspe.
Pismene ponudbe je treba poslati do 20. aprila 1969 na naslov Stanovanjsko podjetje Radovljica, v zaprti ovojnici, na kateri naj bo oznaka ponudba za gostilno Avguštin. V ponudbi mora biti označena višina najemnine.
turizem. Pe ne samo stroka, v kateri poklicno delam, še vrsta drugih nalog je, ki nas čakajo, če naj uresničimo načela naše gospodarske in družbene reforme ... Tu je še skrb za borce, za upokojence, za stare ljudi, za mla- j dino, ki mora dostikrat po končanih šolah oditi za vsakdanjim kruhom na tuje, namesto da bi kos kruha dobila doma! Preveč je vsega, s čimer se bodo poslanci morali srečevati v svoji dnevni praksi, toda sam za sebe lahko rečem, da sem že od mladih nog navajen vztrajati pri svojem. Res pa je, da yešitev številnih problemov ni odvisna samo od človeko ve dobre volje, temveč tudi od odločne podpore sredine, v kateri živi.«
Prosvetno-kulturni zbor
izobraževalne dejavnosti.
Normativno urejanje celotnega prosvetno-kulturnega področja na nivoju federacije naj bi se urejale res le s splošnimi zakoni in resolucijami. S tem bi omogočili republikam, da bi to problematiko urejevale ustrezno svojim potrebam in možnostim, upoštevajoč spoznanja, da so prizadevanja in materialna sredstva namenjena področju izobraževanja in vzgoje zelo »rentabilna investicija«, saj se vsa naša prizadevanja končno le prično in nehajo s človekom in za človeka.«
Ferdo Bern, rojon 1925, končal pedagoško akademijo in j visoko šolo za politične ve- j de. Je direktor prosvetno pe- j dagoške službe Kranj. Bil je j dosedanji   poslanec  prosvet- j no-kulturnega zbora republiške skupščine, član ZKJ od 1946. I
% Delovno mesto terja od vas optimalno poznavanje razmer na področju izobraževanja. Kaj bi želeli spremeniti v obstoječi družbeni praksi (na področju izobraževanja torej), če bi bili izvoljeni?
»Za nami je javna razprava v zvezi s Tezami o razvoju in izpolnjevanju vzgojno-izo-braževalnega sistema v SFRJ. Ta razprava je pokazala, da so bila v središču pozornosti naslednja vprašanja: družbe-aio-ekonomski (materialni) položaj izobraževanja, cena izobraževanja, položaj in mesto srednjega šolstva, predšolska vzgoja in problemi osnovnega izobraževanja. Pogledi na ta vprašanja so še dokaj različni in so odsev različnih razmer in pogojev vzgojno-
ne samoupravne skupnosti tisti, ki se v kulturni dejavnosti udejstvujejo.«
Socialno-zdravstveni zbor
Tone Mlklavčlč, rojen 11. 4. j 1932, je pred diplomo na filo- j zofski fakulteti, od leta 1965 > je profesionalni politični delavec na komiteju občinske konference, član ZK od 1950. leta.
# O razvoju kulture v Kranju so tekle številne razprave. Občinska skupščina pa je pred dnevi sprejela program razvoja kulture v kranjski občini. Katere prvenstvene naloge nas čakajo?
»Program razvoja kulture smo v kranjski občini obravnavali zelo temeljito; tudi izdelovali smo ga dolgo in preudarno, če bomo tako teme Ijiti tudi pri njegovem uresničevanju in če se bomo njegovih načel držali, potem se mora to poznati pri razvoju kulture.
Osnovna stališča v tem programu so nedvoumna in so dobila široko podporo. Kulture ni mogoče deliti na »profesionalno« in »amatersko«. Brez najtesnejše povezave med tistimi, ki so jim kulturne dobrine namenjene in med tistimi, ki kulturne dobrine ustvarjajo, ne glede na to ali je to njihova poklicna ali ljubiteljska aktivnost, pravega kulturnega vzdušja ne more biti. Je lahko samo potrošništvo na eni strani, klubaštvo in rivalstvo pa na drugi.
Drugo pomembno načelo, ki bo — upajmo — tudi kmalu uresničeno pa je, da naj o vprašanjih kulture v večji meri odločajo v okviru plod-
Rot Srečko, rojen 8. 5. 1924. Vsa leta po vojni je bil zelo aktiven družbenopolitični delavec v Kamniku in je deloval tudi v republiških vodstvih, član ZKJ je od 1944. leta.
0 Za kaj se boste zavzemali v zvezni skupščin!, če boste izvoljeni?
»Če bom izvoljen v socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine, kamor kandidiram, se bom zlasti zavzemal za zgraditev takšnega sistema socialne varnosti državljanov, ki bo temeljil na pravičnosti, socialistični solidarnosti in večji samoupravnosti v skladu z našimi ekonomskimi zmogljivostmi. Tako v zvezni kot republiški zakonodaji morajo v bodoče priti do večje veljave mnenja oziroma predlogi samoupravnih institucij oziroma neposrednih proizvajalcev, kar je v veliki meri odvisno od poslancev.«
ezne skupščine
Konec aprila likvidacija kamniške TKO
Odborniki občinske skupščine: »Vsi zaposleni v kamniški tovarni kovanega orodja morajo po likvidaciji podjetja dobiti zaposlitev v drugih delovnih organizacijah kamniške občine ...«
Dr. Pevec Janez, rojen 18. H. 1940, končal je medicinsko fakulteto in je sedaj zdravnik na internem oddelku instituta za TBC Golnik.-Bil je aktiven v zvezi mladine, zvezi študentov in v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Član ZKJ je od 1958. leta.
• Kako si predstavljate nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v zdravstvu ln socialnem varstvu?
»Razvoj samoupravnih odno-»O* na tem področju zaosta : ja za razvojem v gospodarstvu. Posledice: 1. počasno prihajanje zdravstvene službe zahtevam reforme, 2. nepo 1 i'ebno nezaupanje med zdravstvenimi delaivci in zavarovanci, 3. nezaupanje uo samoupravne zrelosti zdrav stva, ki se kaže v obliki pavšalov in limitov.
Samoupravljanje v zdrav stvu ne sme prenehati v delovni organizaciji; poiskati je treba oblike širšega samoupravnega združevanja zdravstvenih delavcev in zavarovancev kot del sistema zdravstvene službe. Delovnim ljudem jc treba zagotoviti bolj nePosredon in učinkovit vpliv v vseh fazah samoupravnega dogovarjanja od zdravstvenih ustanov, skup nosti socialnega zavarovala do občin in republike ter v celotnem skupščinskem s -stc'nu. Tu mislim na primer vPrašanje organizacije zdravstven,, službe in vrednotenje Medicinskega dela, nadaljnjo ^Popolnitev sistema socialne-*a zavarovanja, probleme pokojninskega in invalidskega 2avarovanja ter prizadevanja a nadaljnji razvoj otroškega
Stane Božič, rojen 2. maja 1929, končal jc visoko šolo za politične vede, bil je član vodstev številnih družbenopolitičnih organizacij, zdaj pa je član predsedstva republiškega sveta ZS Slovenije in \ predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj.
# V kakšni meri prihaja do izraza solidarnost na področju socialno-zdravstvene dejavnosti in na kakšnem nivoju naj se ta solidarnost izrazi?
»Prav gotovo na nobenem področju solidarnost in medsebojna pomoč članov družbe ne prihaja bolj do izraza kot pri socialno-zdravstvenih dejavnostih. Zdravi naj pomagajo s prispevki bolnemu, za delo sposobni tistemu, ki ni več sposoben da dela, tisti, ki ima delo in zaposlitev, naj prispeva za najnujnejše tudi tistim članom družbe, ki tega nimajo brez lastne j krivde. Tako izražena solidar- : nost povezuje in utrjuje družbeno skupnost in odstranjuje nevarnost raznih konfliktov, ki jih vnaša komerciaJizacija, pehanje  za   denarjem, bla-
Kamniška   občinska skupščina Je na svoji zadnji seji v lanskem letu — 27. decembra 1968 — sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v tovarni    kovanega    orodja v Kamniku. Med razlogi za prisilno upravo so naj tej seji občinske skupščine omenja i: popolnoma   zastareli strojni park — nekateri stroji so stari več kot 50 let; odnos med stroji in zgradbami je v vrednostnem smlsu 77:23  v korist zgradb; zelo problematični medsebojni notranji odnosi in odnos do dela; za taks no stanje je krivo bivše vodstvo podjetja. Intrige so povzročile, da so proizvodnjo in organizacijo puščali vnemar; finančne težave, ki so nastale z nepravilno preselitvijo podjetja, saj so bili stroški preselitve  preseženi  kar za milijon    N    dinarjev; premajhna proizvodnja za vzdrževanje   takega  podjetja in veliko    nekvalitetnih izdelkov. Skratka, vsi ti omenjeni razlogi so bili dovolj zgovorni, da je občinska skupščina uvedla  v  tovarni kovanega orodja prisilno upravo.
REŠITEV V NOTRANJIH UKREPIH?
Odbor prisilne uprave je v začetku januarja letos prevzel svoje dolžnosti. Na sestanku, udeležili so se ga skoraj vsi člani kolektiva, se je I izkristaliziralo mnenje, da se " težak položaj da rešiti in da
govno-tržni odnosi in vsi ne- j tx> podjetje lahko poslovalo sporazumi, ki nastajajo ta- \ rentabilno. Ravno zaradi te-krat, kadar je nekomu orno- I
tetn
socialnega varstva. Kvali-
Ure• zdravstvena služba in stCjen sistem socialnega var-Za 3 JC eden izmed pogojev Uspeh družbene in gosposke reforme.«
gočeno, da nekajkrat bolje ži vi, kakor drugi člani te družbe. Pomoč družbe posameznikom mora delovati tako, da posameznikom vrača, kar so prej prispevaU, ali pa nesposobne obrne k ustvarjanju in delu. Iz teh izhodišč je npr. nujno rešiti krivičen odnos med »starimi« in »novimi« pokojninami in zmanjšati razliko med najnižjo in najvišjo pokojnino.
Solidarnost ne sme biti po-tuha za nedelavne in neproduktivne, da jim bo širša družbena skupnost pokrila vse potrebe.
Celota družba bo morala normirati najosnovnejša merila solidarnosti. Za posebne probleme, ki izrazito nastopajo drugače v različno razvitih republikah, bomo v teh okvirjih morali iskati izraz solidarnosti. Mnogo konkret nih vprašanj, če je prisotna dobra volja ljudi, pa je možno rešiti tako v delovni organizaciji kakor v krajevni skupnosti.
] ga so člani odbora prisilne uprave zavzemali stališče, da se mora urediti proizvodnja za nadaljnje delovanje podjetja. To pa bi lahko dosegli z zaostreno disciplino, skrčenjem števila zaposlenih v tako imenovani režiji — zlasti s skrčenjem neproduktivnih ur na najmanjšo mol no mero, uvedbo osebne odgovornosti za delo ne glede na delovno mesto, z odpravo slabe izdelave posameznih Izdelkov, z zmanjšanjem proizvodnih stroškov ln z ureditvijo prodajne politike s tem, da bi v poslovnem združenju »Fužinar« našli pravo mesto.
Delavci v tovarni kovanega orodja so pred prisilno upra vo delali v dveh izmenah. Po mnenju odbora prisilne uprave struktura in značaj zapo slenega kadra nista dajala možnosti za uresničitev postavljenih nalog. Težave so bile zlasti v popoldanski izmeni, ker je bil vodstveni ka-
der te izmene prešibak. K temu so primaknili svoj »delež« še visoki stroški, ki jih niso mogli nadomestiti z zelo nizko produktivnostjo. Zato se je prisilna uprava odločila za enoizmensko delo. In zanimivo — dobri rezultati v januarju in februarju letos so potrdili pravilnost takšne odločitve. Povečala se je proizvodnja, utrdila disciplina, vendar je prišlo do starega škodljivega pojava — bolezenski izostanki. Izostanki so se množili, tako da je bilo tudi nad 20 odstotkov delavcev iz proizvodnje odsotnih z dela zaradi bolezni.
PRETEKLOST POKOPALA TKO
Vse bi bilo v najlepšem redu, če po splošnih ugotovitvah prvi meseci leta ne bi veljali za konjunkturne mesece. Tega dejstva se je prisilna uprava zavedla in začela je razmišljati, kako bo v maju, juniju in prihodnjih mesecih. Zato bi morali začeti z novo proizvodnjo serijskih odkovkov, vendar po zelo površnih ocenah bi morali za to novo proizvodnjo prispevati od 350 do 400 milijonov S dinarjev za strojno opremo. Ce bi jim takšno proizvodnjo uspelo uvesti, bi se lahko vključili v kooperacij-ska dela v strojni in avtomobilski industriji.
I člani odbora prisilne uprave so si ogledali tudi nekatere druge kovaške obrate v Sloveniji. Zanimive so naslednje njihove ugotovitve: nikjer niso tako nesmotrno zapravljali svojih sredstev in posojil kot ravno v Kamniku; vsako podjetje je vložilo vsaj nekaj sredstev v razvoj in tehnologijo; tehnološki postopek je v TKO ostal na enaki ravni kot pred desetimi ali petnajstimi leti; ekonomičnost porabe energije — elektrike, mazuta ln vode — je para na. >■(.;!. dano s tega stališča TKO nima nobene perspektive, seveda, če ni mogoče vložili v modernizacijo večjih fi-anenih sredstev, Č2 I pa je to mogoče, se da z velikim tveganjem in izredno dobrim vodstvom popraviti zamujeno. Delo tovarne kovanega orodja bi lahko začasno podaljšali z vložitvijo 50 mi lijonov S dinarjev za vzdrže vanje. Vendar to ne bi bl!o ekonomično, ker proizvodnja ob tej udeležbi ne bi bila večja, temveč bi samo izboljšali kva iteto in delno zmanjšali stroške porabe elektrike,
mazuta, vode. Odbor prisilne uprave meni, da je za nadaljevanje kovaške proizvodnje potrebna popolna rekonstrukcija ln uvedba moderne tehnologije. Toda za to so potrebna sredstva ...«
NADALJNJE OBRATOVANJE
NE BI BILO EKONOMIČNO
OJ.ber prisi'ne uprave je občinski skupščini Kamnik na koncu svojega poročila predlagal naslednje ugotovitve: poslovno leto 1968 je TKO zaključila z izgubo, katero so pokrili delno z rezervnim skladom, delno pa z zmanjšanjem posovnega sk'adn; obveznosti podjetja v letošnjem letu da'eč presegajo njegove sposobnosti in v naslednjih treh letih ni nobenih možnosti, da bi podjetje lahko postalo likvidno; sedanja tehnična oprem jenost, tehnologija in število zaposlenih (63 — od tega 13 žensk) ne morejo jamčiti za normalno proizvodnjo v mejah ekonomskega računa, struktura osnovnih sredstev in obratnih sredstev je skrajno neugodna in je brez večjih vlaganj ne bo mogoče popraviti. »Glede na omenjeni položaj in ker verjetno ne bo sredstev za sanacijo proizvodnje, predlagamo občinski skupščini, da sprejme sklep o redni likvidaciji podjetja in da imenuje likvidacijsko komisijo.«
Odborniki obeh zborov kamniške občinske skupščine so sprejeli omenjene predloge in ob tem pooblastili predsednika občinske supščinc, da se z zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami pogovarja o odkupu poslovnih prostorov in opreme. Prav tako je treba poskrbeti za ponovno zaposlitev vseh delavcev v tovarni kova.iega orodja. Po mnenju odbornikov kamniške občinske skupščine je v kamniških delovnih organizacijah dovolj možnosti, da se delavci iz TKO zaposle.
S 30. aprilom v Kamniku torej ne bo več tovarne kovanega orodja, če na koncu skvša-mo strniti vzroke za takšno pot nekega podjetja, potem ne moremo mimo ugotovitve odbora prisilne uprave, da je krivo za takšen položaj bivše vodstvo. In ob tem me zanima, aH bodo člani bivšega vodstva tovarne kovanega orodja v Kamniku tudi odgovarjali za svoje delo.
V. Guček
Popust za člane turističnega kluba
Podobno kot v nekaterih drugih deželah, ki posvečajo precejšnjo pozornost različnim oblikam oziroma dejavnostim v turizmu, je bil tudi pri turistični zvezi Jugoslavije pred nekaj meseci ustanovljen turistični klub. Značilno za te klube v drugih deželah je, da imajo člani popust pri hotelskih oziroma gostinskih, prometnih in drugih storitvah.
Z namenom, da bi tudi naši turisti in drugi lahko koristili takšne usluge doma in v tujini, so tudi pri nas ustanovili tak klub. Posebnih pogojev, da nekdo postane član kluba, ni. Treba je plačati le celotno naročnino, ki znaša za vsakega posameznika pet tisoč starih dinarjev. S tem ko postanete član kluba in dobite posebno izkaznico, pa že lahko koristite desetod-stotni popust pri nekaterih gostinskih in prometnih podjetjih ter v nekaterih podjetjih v tujini. Takšnih podjetij je trenutno v naši državi že okrog 150. V tujini pa so takšna podjetja v Avstriji, Angliji, Italiji, Franciji itd.
Za akcijo, da bi se v turistični klub včlanilo čimveč ljudi, se je pred kiratkim zavzela tudi turistična zveza Slovenije. Ta si bo prizadevala, da bi se v klub včlanilo še več slovenskih podjetij. Posamezniki pa se lahko včlanijo v turistični klub pri turističnih zvezah in društvih.
Na Gorenjskem se lahko včlanite na Gorenjski turistični zvezi v Kranju ali v turističnih društvih v Kranju, Tržičuv Bohinju, Kranjski gori, na Bledu in na občinski turistični zvezi v Skofji Loki.
Podrobnejše informacije o tej novosti v našem turizmu dajejo Gorenjska turistična zveza in omenjena turistična društva. A. Z.
V Plamenu pred volitvami članov delavskega sveta
V tovarni vijakov Plamen v Kropi je bil 3. aprila sestanek kolektiva. Predsednik DS in direktor podjetja sta seznanila člane kolektiva o doseženih proizvodnih uspehih v preteklem letu in letošnjem prvem tromesečju.
Na sestanku so potrdili kandidatno listo za izvolitev
Na graškem velesejmu tudi naši razstavljale!
Letošnjega spomladanskega graškega velesejma — odprt bo od 26. aprila do 4. maja — se bodo udeležili tudi jugoslovanski razstavljavci. Ob tem lahko zapišemo, da bo letošnje zastopstvo precej številno, saj bo razstavljalo kar 85 podjetij iz Slovenije in Hrvatske. Poleg Jugoslavije in njenih podjetij bo na graškem spomladanskem sejmu razstavljalo še okoli 1800 razstavljavcev lz 26 evropskih in prekomorskih držav. Na nedavni tiskovni konferenci, ki so jo organizirali predstavniki velesejma v Ljubljani, so poudarili pomen sodelovanja naših podjetij na tej sejemski prireditvi. Medtem ko je graški vele-sejem lani obiskalo okoli 100.000 obiskovalcev lz naše države, pa prireditelji računajo, da se bo zaradi dobre propagande to njihovo število letos precej povečalo. Zanimivo je namreč dejstvo, da so se predstavniki graškega velesejma letos odločili, da natisnejo enako število propagandnih letakov v slovenščini in srbohrvaščini kot v nemškem jeziku.
Graški spomladanski sejem, ki ga že nekaj let štejemo med največje avstrijske sejemske prireditve v spomladanski sezoni, bo letos poleg čisto specializiranih razstav prinesel tudi obilo paše za vse obiskovalce. To zlasti velja za mednarodno razstavo stekla, porcelana, keramike, jedilnega pribora, namiznih pogrinjkov in za posebne razstave otroških igrač, otroških vozičkov, ur, zlatega in srebrnega nakita, kozmetičnih izdelkov, preprog, krznjenih in usnjenih oblačil in ne nazadnje tudi razstav televizijskih in radijskih sprejemnikov. V okviru graškega velesejma bo tudi letos specializirana razstava železa, na kateri bodo zastopana vsa podjetja avstrijske težke, predelovalne in obdelovalne industrije železa. Letos bo že četrto leto zapored gradbeni sejem, ki bo prikazoval predvsem gradbene stroje, orodje, surovine in najrazličnejše izdelke stavbne obrti.
Kmetovalci si bodo gotovo z zanimanjem ogledovali in seveda tudi kupovali najmodernejše kmetijske stroje in poljedelska orodja, njihovo pozornost pa bo pritegnila tudi posebna razstava goved rjave pasme.
Avstrijsko gospodarstvo je zelo zainteresirano za udeležbo jugoslovanskih razstavljavcev na graškem velesejmu. Svoje zanimanje podkrepljujejo s podatki, da se je prodaja avstrijskih izdelkov v zadnjih treh letih povečala kar za 122 odstotkov ln da avstrijski izvoz obsega vse večje blagovne panoge, čeprav iz tega lahko povzamemo, da je blagovna menjava med državama v zadnjih letih mnogo živahnejša, pa Avstrija dosega šele sedmo mesto jugoslovanskih uvoznikov. Pred njo so še namreč Zahodna Nemčija, Italija, Sovjetska zveza, češkoslovaška, ZDA in Velika Britanija.
Predstavniki graškega velesejma so na tiskovni konferenci še poudarili, da bodo na velesejmu gotovo zbudili največ pozornosti Izdelki jugoslovanske pehIStvene industrije, zlasti domače kmečko pohištvo, ki jc sedaj v Avstriji zelo moderno ln gre dobro v promet. V. G.
Iskra dosledno uresničuje sanacijski program
Odborniki cbeh zborov kranjske občinske skupščine so na zadnji seji, ko so razpravljali o izvajanju sanacijskega programa podjetja Iskra Kranj, ugodno ocenili prizadevanja tega kolektiva. Ugotovili so, da program, ki so ga v podjetju sprejeli pred tremi leti uspešno izvajajo. Menili so, da so uspehi celo boljši, kot so pričakovali.
Poglejmo le nekaj uspehov, ki nedvomno potrjujejo prizadevanja ln ed-loČitve kolektiva.
Največ težav je imela kranjska Iskpa leta 1965, ko je znašala izguba 650 milijonov starih d'narjev. Od takrat pa do danes so uspeli proizvodnjo skoraj podvojiti. Najbolj so v tem času razvili ie'e'oni jo, ki pa se bo v prihodnjih nekaj letih še bolj razvila. Prav za tovrstne Izdelke je namreč veliko popraševanje.
V zadnjih dveh oziroma treh letih so v Iskri zaradi povečanega dohodka povečali sklade za tristo odstotkov. Prav tako so se povečali tudi osebni dohodki, ki so pred leti precej zaostajali za drugimi gospodarskimi organizacijami. Tako so lani znašali poprečni osebni dohodki že okrog 86.500 starih dinarjev, za letos pa napovedujejo, da bodo le-tl znašali skoraj sto tisoč starih dinarjev.
To pa je le del rezultatov, ki se kažejo v uspešnem uresničevanju sanacijskega programa. Med drugim jim je namreč lspelo tudi izboljšati pogoje za zaposlovanje novih delavcev. Res je tudi, da so pri sprejemanju novih delavcev precej poostrili kriterije. Sprejemajo namreč predvsem strokovnjake in kvalificirane delavce.
A. Ž.
polovice novih članov delavskega sveta. Volitve bodo imeli 22. aprila ln od 26 kandidatov izvolili 16 novih članov DS.
Delovni kolektiv Plamena je v letošnjem prvem tromesečju dosegel zelo zadovoljive proizvodne uspehe. V primerjavi s I. tromesečjem preteklega leta so povečali proizvodnjo po količini za 18,8 % in po vrednosti za 42 % pri 3,4 % zmanjšanju števila zaposlenih.
Izvoz so v prvem tromesečju povečali le za 3 %, ker
imajo po zaključenih pogodbah več Izvoznih obvez v naslednjih treh tromesečjih.
R. C.
ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. UB,Z
GLAS'
OBČINSKA STAVBA* SOBA 110
na rast slovenskega gospodarstva
V četrtek dopoldne je bila na gospodarski zbornici SRS v Ljubljani redna tiskovna konferenca, na kateri so novinarje seznanili z rastjo slovenskega gospodarstva v prvih treh mesecih letošnjega leta, spregovorili pa so tudi o nedavnem obisku predstavnikov republiške gospodarske zbornice v Makedoniji ln o obisku Italijanske gospodarske delegacije lz Novare v Sloveniji.
Po mnenju predsednika gospodarske zbornice SRS Leopolda Kreseta kaže slovensko gospodarstvo v začetku letošnjega leta znake oživitve. Tako se je industrijska proizvodnja povečala za nekaj več kot 12 odstotkov, med posameznimi industrijskimi panogami pa je na prvem mestu črna metalurgija, elektroindustrija in kemična industrija. Zaloge končnih izdelkov v industriji so letos pod poprečjem lanskega leta. Konec februarja je bilo na zalogi za 2,8 odstotka manj končnih Izdelkov. Povečala se je tudi blagovna zunanjetrgovinska menjava, ki je v prvih dveh mesecih letošnjega leta večja za 25,5 odstotka kot v ustreznem lanskem obdobju — od tega je Izvoz višji za skoraj 30 odstotkov, uvoz pa za 22,8 odstotka.
Osebni poprečni dohodki na zaposlenega so v februarju letos dosegli vrednost 1.007 dinarjev, kar pomeni, da so sicer za 9 odstotkov nižji od osebnih dohodkov v lanskem decembru, vendar pa za 15 odstotkov večji kot januarja lani. Letos je gibanje cen veliko bolj dinamično kot prejšnji dve leti. Ta trditev velja zlasti za cene na drobno, ki so od decembra do februarja porasle kar za 3 odstotke in so bile za 7,1 odstotka večje kot februarja lani. Manjši porast so imele prodajne cene v proizvodnji, ki so od lanskega decembra porasle le za 0,6 odstotka.
V začetku letošnjega leta so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali tudi poprečni krediti za obratna sredstva, ki jih je uporabljalo gospodarstvo, in sicer za 29 odstotkov. Investicijska potrošnja je v letošnjem letu obdržala svojo visoko raven, saj so bile januarja skupne investicije za 43 odstotkov višje kot januarja lani, investicije v gospodarstvu pa so se povečale kar za 101 odstotek. Gospodarske organizacije so od skupnih sredstev investirale 49 odstotkov, banke pa 42 odstotkov.
Predstavniki republiške gospodarske zbornice eo ob teh podatkih poudarili, da oživitev slovenskega gospodarstva ni posledica normalnega delovanja ekonomskih zakonitosti* temveč določenih oživitvenih ukrepov na področju kreditno-monetarne politike. Zato bi morali po mnenju zbornice Z nekaterimi zaostrenimi kreditno-monetarniml ukrepi nekoliko zavreti navidezno zelo ugodno rast slovenskega gospodarstva v prvih letošnjih mesecih. S povečano proizvodnjo smo ustvarili veliko povpraševanje in nujna posledica povečanega povpraševanja Je dvig cen. Vse to so znamenja nevarnosti inflacije, ki lahko resno ogrozijo zlasti našo zunaj njetrgovinsko bilanco. Predstavniki zbornice so opozorili, da DJ bilo zelo napačno še nadalje dopuščati visoko stopnjo rasti našega gospodarstva, potem pa bi z množico zelo ostrih kreditno-monetarnih in administrativnih ukrepov tako zavirali gospodarstvo, da bi celo stagniralo. Pomanjkljivost je v tem, da pri nas še nimamo ustrezno razvitega gospodarskega instrumentarija, s katerim bi lahko vplivali na usklajevanji gospodarske rasti z realnimi možnostmi. Tako so edini i°" strument kreditno-monetarni ukrepi, ki pa po mnenju Pre < stavnikov republiške gospodarske zbornice delujejo preve sunkovito. Skratka, iz vseh teh razlogov izhaja, da moram • čimprej sprejeti nekoliko ostrejše kreditno-monetarne v^re' pe, s katerimi bi zavrli navidezno ugodno rast slovenskog gospodarstva ln jo uskladili z realnimi možnostmi.
V. C
Mala šola — velik uspeh
Kako in zakaj je 2300 gorenjskih otrok začelo prve korake v šolo
Pred štirinajstimi dnevi, sredi marca, so vse naše šole sprejele nove šolarje, danes še cicibane, ki bodo šele to jesen začeli redni pouk v prvih razredih. Gre za tako ! imenovano malo šola, v ka- \ teri naj bi se malčki že pred rednim, obveznim šolanjem privadili na red in obnašanje v širši družbi, da se naučijo, kako se zavijejo knjige, kako se uči, se spoznavajo barvice, lepljenke in vse, kar služi kot priprava za poznejše učenje. To že določa program, ki je razporejen za .70 takih vzgojnih ur tako, da bodo malčki po dvakrat tedensko nadaljevali to vzgojo do konca rednega šolskega leta.
Zanimivo je, da je bil letos odziv nadvse velik, da niso bili pedagogi in šolske Ustanove več osamljeni, am-Pak je bilo tudi zanimanje staršev nepričakovano. Tudi k nam je namreč že močno prodrlo  prepričanje,   da se
Razstava v trži-škera muzeju
Danes zvečer bodo v prostorih tržiškega muzeja odprli razstavo Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem, ki jo je pripravil tehniški «iuzej Slovenije, vg
mora otrok polagoma priučiti na določen red za poznejše resno učenje, kar je zlasti važno za otroke z dežele. Prav tako je znano, da ima otrok že pred sedmimi leti zelo razvite možnosti dojemanja in učenja. Velik del kulturnega sveta zajema v obvezno šolanje že otroke s petim in šestim letom starosti.
Tako se je letos na Gorenjskem vključilo okroglo 92 odstotkov teh otrok v male šole, kar pomeni po številu 2300 malčkov. Najbolje so se odrezali v jeseniški občini, kjer se je vključilo v te šole okroglo 97 odstotkov za le- j tos šoloobveznih otrok, v radovljiški 95, v škofjeloški 96, v kranjski občini 91 in v trži-ški 78 odstotkov teh otrok. Preseneča, da so starši iz oddaljenih, gorskih vasi z velikim razumevanjem storili vse, da njihov otrok ne bi zamudil te prve, čeprav še neobvezne priprave na šolo. Tako so v šolskem okolišu Poljane zajeli prav vse otroke, čeprav imajo mnoge odročne vasi kot so Javorje, Stara Oselica, Sovodenj, Lu-čine in druge. Tudi vasi Ga-berk, Bukovščica, Lenart, Bukovica in druge na škofjeloškem območju so v celoti zajete. Noben Otrok ni izostal
na območju šol Žabnica, Olševek, Križe, Podbrezje, Zalog, Vogtje in drugih vasi na kranjskem kakor tudi v Ljubnem, Mošnjah, Ovsišah, Ribnem in celo na Koprivni-ku na radovljiškem območju.
Težav pri organizaciji teh šol ni bilo malo. Zavod za pedagoško službo je moral najprej organizirati tridnevni seminar za te učitelje, v šolskih prostorih je bilo potrebno pripraviti in ustrezno opremiti učilnice, zagotoviti malice in uskladiti možnosti prevozov kjer se je le dalo, čeprav 'so v nekaterih krajih ti malčki tudi prepuščeni uri hoda. Precej težav je tudi s financiranjem, kar še m urejeno. Toda v večini prmnorov so občine in njihove temeljne izobraževalne skupnosti s popolnim razumevanjem podprle to akcijo, seveda do meja svoj m možnosti. V škofji Loki so dali celo milijon dinarjev (starih, seveda) za opremo učnih prostorov, kar je drugje v glavnem odvisao od prispevkov staršev.
Skratka, velik uspeh pri organizaciji in izvedbi teh šol, je plod skupnega sodelovanja odgovornih činitetjev in še posebno želje staršev, da bi olajšali otrokom prve korake.v šolo in s.tem v življenje. K. MakuC
Vsi bodo lahko delali
Pred koncem vsakega šolskega leta se absolventi posebne osnovne šole znajdejo pred vprašanjem, kje najti zaposlitev. Vodstvo šo!e z rešitvijo tega problema pravzaprav doseže cilj osemletnega vzgojno-učnega precesa. Odločitev je težavna za starše in za o-ro ke.
Posebni šoli v Kranju je do sedaj uspelo še vsako leto nEJti d 1 vna mesta za svoje učence v Kranju ali pa kje v b iž ni. Tudi letos so se povabiSu na sestanek zaradi zaposlovanja njihovih učene-v odzvali predstavniki nekaterih kranjskih podjetij ter Tržiča. Sredi tega meseca bodo nekatera kranjska podjetja sprejela na delo za en teden dvanajst absolventov posebne šole. Enotedensko delo »aj bi pokazalo, če je izbrano delo primerno za otroka in če zadovoljuje njegove interese in želje. Tako starši kot šola bi radi poiskali za o .'roka tak« delovno mesto, za katero je sposoben in na katerem bi morda kasneje tudi ostal. V podjetjih pa bi prav tako opazovali otro-
ke pri delu. Kot so že dosedanja opazovanja pokazala, se absolventi posebne osnovne šole zelo dobro in takoj prilagode delu, saj je bil že v času njihovega šolanja poseben poudarek na praktičnem delu, vztrajnosti in natančnosti pri delu.
Večina otrok, ki jih bodo podjetja sprejela na enotedensko poskusno opazovanje, bo sposobna priučitve na delovno mesto, nekateri otroci pa so toliko sposobni, da bodo lahko obiskovali tudi vajeniško Šolo. Letos so prvič poskusili otroke re* kategorizirati. Pred osmimi ali devetimi leti so namreč otrokom izmerili1 inteligenčni količnik, po koncu šolanja pa sedaj ugotavljajo, koliko so ti otroci inteligenčno napredovali. Testi, ki jih je opravit psiholog, so pokazali, da je večina otrok toliko napredovala, da se pravzaprav v ničemer ne razlikujejo od svojih vrstnikov drugih osemletk. Skratka, poprečni so. S tem pa imajo vse možnosti normalne vključitve v življenje.
L. M.
Samoupravni odnosi v kulturi I
če smo v času pred kongresom zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije v našem listu Glas zastavili nekaj vprašanj, ki naj bi nanje jasneje odgovorila razprava na kongresu, to Pot lahko zapišemo marsikaj, kar pred kongresom še nI bilo dovolj razčiščeno. Predvsem pa naj povemo, da je bil eden najbogatejših prispevkov v kongresni razpravi ravno kranjski Primer, ki so ga kulturni in družbeni delavci Kranja kolektivno pripravili in ga razložili v zgoščeni hi zelo tehtni razpravi. Ko pravim kranjski primer, naj pojasnim, da gre za široko in kompleksno analizo kulturnega razvoja in pogajanja v Kranju, ki so jo za to področje kranjski družbeni delavci in kulturniki ter sociologi pripravljali več let in tako izoblikovali zelo realen ter smotrn program razvoja kultu-re v kranjski občini.
S kongresne govornice na nedavno minulem srečanju kulturnih delavcev Slovenije smo kar nekajkrat čuli laskava priznanja kranjskim družbenim delavcem, ki so se z veliko resnostjo *er s strokovnostjo in zavzetostjo lotili odgovor-n* naloge: preučiti stanje kulturnega razvoja v občini in na tej osnovi izdelati stvaren program Potreb ter interesov občanov na področju kulturnega življenja ln rekreacije. Kot nam je Znano je akcija doživela hkrati široko podporo občanov ter zavzetih kulturnih in družbenih de-avcev, ki so analizo ter program obravnavali na zborih volivcev, skupščina občine pa je na *adnji seji ravno v času trajanja kongresa pro-Sram tudi sprejela.
Izkušnje kranjskih kulturnih ter družbenih uelavcev in organizacij od občinskega sveta ^KPO, kluba kulturnih delavcev do občinske skupščine, ki je z velikim razumevanjem podpirala prizadevanja in raziskave na področju *ulture, so bogat prispevek v skupnem iskanju najboljših rešitev programiranja ter financirala kulturnih dejavnosti. Le-te so toliko bolj br°došIe hi dragocene za celotno slovensko
skupnost prav zategadelj, ker so se izoblikovale v določena konkretna stališča in programe prav v prelomnem času, ko vzpostavljamo' tudi na področju kulture samoupravne odnose in nove oblike združevanja ter financiranja teh dejavnosti, obenem pa bolj načrtnega in bolj smotrnega ter racionalnega programiranja.
Druga posebnost, ki naj jo posebej poudarimo v našem razmišljanju po kongresu, pa je ta, da so kongresne programske smernice kot temeljni dokument za celotno nadaljnjo usmeritev v kulturi resnično zrasle iz dejanskega stanja, upoštevajoč vse bistvene smeri in hotenja ter prakso iz življenja in dela kulturnih organizacij ter institucij. Zato izzvenijo kot stvaren delovni program, dovolj pretehtan in jasno opredeljen, in kot tak je za sleherno kulturno organizacijo ali zavod najboljše programsko napotilo za delo in ravnanje. Programske smernice so tudi dokaj prečiščene, jezikovno zelo razumljivo napisane, brez nepotrebnega besedičenja in nejasnosti, tako da jih vsakdo tudi lahko razume.
Posebna zanimivost, ki jo je kongresna razprava postavila zelo opredeljeno in nedvoumno pa je tudi v tem, da so se skoraj vsi delegati zavzemali za čim plodnejše sožitje med amaterizmom in poklicnimi kulturnimi ustvarjalci. Kultura je ena, ustvarjalcev pa je sicer več vrst, toda vsi stremijo k istemu cilju. Veliko in neprecenljivo podporo je doživel na kongresu amaterizem. Dovolj jasno je bilo povedano, da v današnji stvarnosti ne sme biti nikakršne dileme: ali kultura ali ne — ali amaterizem ali ne. Praksa je že davno izpodbila sleherne dvome o amaterizmu, nasprotno: potrdila je v vsej svoji veljavi neusahljivo ustvarjalno moč amaterizma. Vendar pa ne amaterizma za vsako ceno, marveč amaterske ustvarjalnosti v izvirno, čisti obliki in v svojstvenem izrazu, ki je značilen za razvojno ter intelektualno stopnjo določenih slojev ljudi. Nekdo le v razuravi zelo i as no in
določno povedal, ko je ocenjeval ustvarjalno moč amaterizma, da se človek, amater izraža na način, ki je najbolj primeren njegovi razvojni ter izobrazbeni stopnji. Prav v tem pa je svojst«* venost in značilnost amaterskega izražanja. V prid amaterski ustvarjalnosti pa govorijo tudi primeri, da v najbolj razvitih deželah nenehno raste števMo amaterskih skupin ter zborov, čen dalje bolj pa je v teh deželah prisotna tudi pot treba po novem združevanju ter zbliževanju med ljudmi ter po večji družabnosti.
Razprave so v marsičem tudi bolj Jasno izOM blikovale predstavo o bodočih kulturnih skupno* stih, o programiranju ter načinu združevanja] sredstev. Po uradni poti že tečejo priprave zai sprejetje zakona o kulturnih skupnostih ter iU nanciranju; republiški sekretar za kulturo ja predložil skupščini predlog zakona z utemeljit«! vijo, da je oblikovanje novih samoupravnih odnosov in skupnosti zgodovinsko ter z družbe-; nega stališča povsem utemeljeno — naša samo-; upravna praksa pa celo narekuje in zahteva ustvarjanje samoupravnih odnosov tudi v kultu« ri. Sprejet je že tudi način, po katerem bodo potekale priprave za formiranje kulturnih skupnosti, tako republiške kot občinskih. Odprto zai razpravo pa ostaja vprašanje o teritorialnih razsežnostih aH območjih skupnosti: ali vsaka občina zase ali pa več občin skupaj. Nadalje je odprto vprašanje tudi o načinu združevanja sredstev ter o višini oziroma stopnji prispevka iz osebnih dohodkov.
Razprava kot gradivo kongresa jasno označujejo nadaljnjo smer razvoja kulture, predvsem pa so delegati jasno izrekli zahtevo, da mora osrednja slovenska kulturna organizacija uveljaviti s svojim delom močnejši vpliv na celotno kulturno dogajanje. Organizacija se mora tudi bolj odločno postaviti na lastne osnove in koncepte, nikakor pa ne želi ostati kakšna podrejena sekcija, marveč suverena organizacija, ki se z ramo ob rami drugih zavzema za boljše med«i sebojne odnose in za oblikovanje kulturno bo. gatejše družbe.
X. Bohinc
GLAS * - 17. STRAN
-_-jk
47.
23.
Prvi trenutek po tej izjavi je višji inspektor Sale obsedel kot pribit na svojem sedežu in ni mogel skriti velike osuplosti, potem pa mu je prek celega obraza šinil širok smeh in s plosko roko je usekal po mizi.
»Gromska strela, dobro ste jo potuhtali, Flagg!
Flagg je hladno prikimal. »Tudi meni se tako zdi, vendar pa je človek vesel, če to potrdi še kdo drugi.«
Sale si je nažgal pipo, nekaj časa molče kadil, nato pa vprašal: »Kako pa je s to Doddovo zgodbo, kaj menite?«
Flagg je zmignll z rameni. »Mogoče je vse. To bi bilo Marvgoldu čisto podobno.«
Peter je takoj napel ušesa. »Marvgold? Kaj pa je z njim, Flagg?« Inspektor je nejevoljen vzrojil: »Prerado-vedni ste, mladi mož! Kaj sploh posedate tu ln lovite stvari, ki niso za vas. Ali nimate nobenega dela? AH ne bi morali v pisarno?« Nejevoljno je namrščil obrvi. »Poleg tega pa je to Doddova zadeva.«
Višji   inspektor   Sale je
smehljaje se miril. »Velike škode ne bo, tudi če mu poveste, Flagg,« je menil. »Seveda pa je to službena tajnost, saj razumete, Mr. Rae, ne?«
Peter je obljubil, da bo molčal in začuden Izvedel za Marvgoldov namig o tolpi, ki je kradla dragulje.
»To je res lepo od Mary-golda, da je obvestil Scot-land Yard,« je dejal.
Sale se jc porogljivo zasmejal. »To je menda storil bolj iz jeze kot pa iz dostojnosti, kajti med njim in kolovodjo tolpe je bilo že staro sovraštvo.« Že med govorom je vstal in se odpravil. »Zdaj moram pa na delo. Prebrati moram še celo kopico prijav ln čas beži.«
Po njegovem odhodu se je dvignil tudi Peter. Odpeljal se je v uredništvo in takoj odšel v pisarno za urejanje časopisnih izrezkov. Tam je sedel sivolas mož z loncem lepila in skodelico časopisov pred seboj ter z velikimi škarjami v roki. Stari je prenehal z delom ln pogledal, kdo prihaja. »No, Peter, vas pa že dolgo nI bilo pri meni.«
»Prav imate, mnogo predolgo,« je odvrnil peter. »Danes
pa bi rad nekaj zvedel, Mag-son. Ali imate pri vas kake podatke o Marvgoldu?« Sedel je na rob mize, si nabasal pipo in jo prižgal. »Mož me zanima. Videl sem ga le enkrat ali morda dvakrat, govoril pa nisem z njim. AH imate morda kako njegovo sliko?«
»Seveda imam,« je hitel Magson. »Celo kopico!« Brkljal je nekaj časa po eni izmed velikih omar in kmalu izvlekel obširen zbiralnik aktov. »Glejte, tu imate vse o njem!« je deja!. »Poznal sem ga tudi osebno. To jc bil odličen policijski uradnik in zelo sem se takrat čudil, da so ga odpustili.«
V zbirki podatkov o Marvgoldu je bilo precej izrezkov iz časopisov in člankov, ki jih je Peter naglo pregledal. Članki so se večinoma pečali z zgodbami, v katerih je Ma-rygo!d igral glavno vlogo in se posebno odlikoval. Nekaj teh člankov je Peter naglo prebral, pri drugih si je ogledal samo naslove, ki so poudarjali Marvgoldove sposobnost". Vse je kazalo, da je bil Marvgold na Angleškem zelo znan in da so ga zelo u »oštevali. Potisnil je vstran izrezke in si ogledoval
fotografije. Vse so kazale energičnega moža s trdim, črnim klobukom.
»Kakšne lase pa je imel?«
Magson je dvignil glavo. »Marygold? Tako, srednje kostanjeve, bi dejal. Brki pa so vlekli nekoliko na rdečkasto.«
»AH je bil oženjen?«
Margson je pokazal na natipkamo polo. Tlstole tam si preberite, pa boste vedeli vse.«
Peter je vzel v roke poročilo in začel brati. Poročilo je bilo dekaj izčrpno in je obravnavalo velike zasluge, ki si jih je stekel MarygoId v teku časa.
John Adrian Marygold, višji inspektor, Scotland Yard, rojen 7. oktobra 1897 v Mid-dlesboroughu, kjer je prebil tudi šolska leta. Maja 1. 1916 je bil vpoklican v vojsko in bil do konca vojne na fronti. Nato vstopil v mestno policijo v Londonu.
Bral je dalje in na koncu druge strani našel podatke, ki jih je iskal in ki bi mu jih Scotland ¥ard najbrž ne bil dal na razpolago.
Naslov: Oudenarde Man-sions, We!tham Road 24a. Marygold ni oženjen. Stanuje z Mikcjem Leanom, ki je
bil med vojno njegov
In na drugi poji, tttj1 na drug stroj, ki je biU ■'
brž priložena kasneje:
ugi ',e'
d0- Ivflta
goldove zasluge v
drugi
Povišan je bil v polk%r. in je opravljal službo p*1 ^ nostni policiji v Afrik'-j liji in Franciji. Dvakrat likovan. , Odložil je papirje. Da * Marygold med vojno ze Ifa likoval, to je že vedel-1 kakor je že VVebb vedal, to ni izključeval"' nosti za kasnejše prcsj0|'' Peter si je zapisal naS |(,a vstal.  »Prav,  Magson( |B hvala! Menim, da mi kar sem našel pomaga'0 ije.« ,n Zapustil je uredni^'0 je spet sedel v svoj voz. v ,|Q v roke načrt Londona v njegovih napotkih čez deset minut pripeljal ^ hišni blok Oudenarde sions.  To je bil koi>Jb štirih velikih moderniU V Pri vstopu mu je Iz VjQa jeve lože prišel nap** h, prvi pogled zelo soli« ^ zanesljiv mož. »AH kog^j, te, gospod?« ga je v^ttfi, Peter je prijazno P0"^ »Da, Mr. Marygolda Ali stanuje še tukaj?4
Tradicija tržiškega čevljarstva (8)
»
«
neves
je
če je bila družina precej številna — in ker so tudi hlapec, dekla in pastir dobili nove čevlje — smo često ostali v šteri v eni hiši tudi 10 do 14 dni. Delali smo vedno v »hiši«, to je v veliki kmečki dnevni sobi, ki ima zraven še kamro. Sedeli smo v kotu med hišo ln kamro. Hrana je bila povsod dobra, Petkrat na dan. Zato se jc tudi služinčad veselila »šušterjev« v štero, saj je bila tisti čas povsod boljša hrana.
V štero smo hodili največ
soli v torkih zvečer ure. Zame je
Pred pustom ali v pozni je seni. Takrat je bil pouk na Obrtno nadaljevalni Ponedeljkih in °d 16. do 19.
biia zato često velika skušnjava, ali naj bi šel uro da-•eč v Tržič v šolo in s tem zamudil dobre krvavice za večerjo ali ne. Večkrat sem Pouk v šoli rajši zamudil in dobil zato v računstvu nezadostno. Naslednje leto sem Pa red spet spravil na odlično, ker nisem zamudil nobene šolske ure; iz štere sem °dsel v šolo že ob 15. uri, če S!*io bili v Dolini.
Vsa kmečka dekleta so že-Je'a, da so nedeljski čevlji £n noji škripali, in sicer oba Javlja enako. Ce bi škripal je eden, so ljudje rekli, da Cevlji niso plačani. Posebno,
če je bila nevesta pri hiši, se mu je, ko je videla, da pomočnik dela njene čevlje, priporočala, naj ne pozabi na »škripovt«. Pomočnik ji je šaljivo rekel, da bo že skrbel za to, da se bo slišalo, ko bo šla po cerkvi proti oltarju, »rsk, rsk. ...« Pod podplat je vložil dva kosa ovčjega usnja, še prej pa jih je pomočnik v petroleju zažgal, da je bilo usnje bolj trdo. Nato je pomočnik oba kosa obrnjena z licem k licu in nekoliko napeta, vložil pod podplate.
Cez dan smo bili večinoma sami, ker so bili vsi, razen gospodinje, zaposleni pri raznih delih. Zvečer, po delu, pa so posedli okrog peči. Začel se je pogovor o dnevnih dogodkih, o politiki, klerikalcih in liberalcih itd. O postu
leta 1913 je bila predmet pogovorov Johanca iz Vodic.
če je v bližini tedaj kdo umrl, je bilo govora o strahovih, V tisti dobi so še hodili okrog po hišah invalidi — veterani iz vojsk v Benečiji leta 1859 in 1866. če je prišel tak revež zvečer v hišo, je dobil razen miloščine tudi večerjo in prenočišče. Nekoč je gospodar enega vprašal: »Oče, kje ste pa zaslužili zlate medalje?« Odgovoril je: »Vi ne veste, kakšen hudir je bil pri Ma-genti, Solierinu, Custozi, ko smo mi, zibeenarji (ljubljanski 17. pešpolk) in koroški zimarji (celovški 7. pešpolk) tolkli laške pijemonteze!« Mi mladi pa smo zvedavo gledali zlate svetinje na oguljenem jopiču starega veterana ter si zaželeli biti taki junaki. Le prehitro so nam minula brezskrbna leta in že smo se znašli v vrtincu prve svetovne vojne.
Pri jedi smo vsi posedli okrog velike javorjeve mize in zajemali vsi iz ene. velike ljubenske sklede. »Južho« oz. malico smo pojedli navadno kar pri delovni mizi. Zvečer smo delali najmanj do 8. ure. Nato je gospodar odmolil rožni venec; te molitve se je morala udeležiti vsa družina.
ik...i-.j.::s:KKs:;:;:«:a:u:;::::^
•  .. *mmm*Bmm»mnmmmwBmmmummnm**BmuBmmaua*mmnmmmmmmuna»mmmmmmnmmmmmn*Z2i$ '"•^■■•!2!22!K!!BS5I!*'
»■••»■■■■■■••■■■■•■JMUMinumiHlIMUUlIUlMIUMnUHMM*'' "■■»••■•■■»■li««,
In potem smo polegli k počitku. Gospodinja nam je pripravila ležišča na klopeh okrog peči. Zjutraj smo zgodaj vstali, navadno že med 5. in 6. uro. Takrat so že bili na mizi dobro zabeljeni žganci in mleko.
Ko so bili vsi novi čevlji izdelani in stari popravljeni, smo spet spravili naše stvari skupaj in odšli domov. Dekleta so nam bila hvaležna za »škripovt« v novih čevljih.
Iz časov, ko sem bil vajenec, to je v letih pred prvo svetovno vojno, se spominjam sledečih mojstrov, ki so se razen dela po meri pečali tudi z delom po šterah (naštel jih bom po domačih priimkih): Bunder, Palovčan, Figurež, Pratkar, Samoraš-nek, Gvadek, Kvančar, Šplč, Štefan in Fištej. Od teh jih jih je bilo sedem iz okolice Tržiča.
Najdaljšo pot v štero so napravili leta 1905 čevljarski mojster Ivan in njegov brat Kralj, že omenjeni Figurež, in pomočnik Ignac Rečman. Sli so iz Tržiča skozi današnji Jelendol čez Brsnino planino v 7 ur hoda oddaljeno gorsko vas Korte na Koroškem (na južni strani Obir-ja), in sicer h kmetu Gro-belniku, kjer so imeli Figu-
reževi daljno sorodstvo. Taro so ostali kar dva tedna, ker je bila velika družina.
Štere so začele po prvi svetovni vojni polagoma pone-havati iz raznih gospodarskih razlogov. Ohranile so se le še po oddaljenih naseljtif alpskih predelov, pa še tani le popravila čevljev.
Andrej Tišler f
Pripis:
Bi kdo napisal kaj o delu v šterah v novejšem času ln v drugih krajih? V Naklem in okolici je neka šivilja iz Stra-hinja hodila v štero še po zadnji vojni. Pobrskajte po spominu in nam opišite ta način dela, saj še ni tako dolgo, odkar je povsem izginili
Gorenjski
kraji
in ljudje
■■■■■■SiaaBia-•>•••••••■« ■••■•■■•••«««•■■■■■■■1
— Oh, Janez, ali si si kaj naredil, ko st padel skozi okno?
Kmetijski sejem v ftloveni Sadu
Diplomanti naših šol v številkah
Po podatkih zveznega statističnega zavoda za statistiko je lani diplomiralo na višjih, visokih šolah in fakultetah 30.723 študentov. Prvič se je zgodilo, da je število diplomantov enega leta pri nas preseglo število 30.000. Čeprav se je več let govorilo o hiperprodukciji strokovnjakov, vse kaže, da se je problem zaposlovanja strokovnjakov omilil.
Vse več diplomantov je med izrednimi študenti visokih šol. Lani je na primer diplomiralo več kot 14.000 izrednih študentov. Od tega jih je samo 1500 diplomiralo na višjih tehniških šolah in 500 na višji medicinski šoli, medtem ko so se ostali usmerili v predavateljske poklice in v administracijo.
Število strokovnjakov, ki diplomirajo na fakultetah, jc že leta približno enako. Lani je na filozofskih fakultetah diplomiralo 1300 študentov, na ekonomskih pa 2000. Diploma pa ni v nikakršni zvezi z vpisom na višje šole in fakultete. Tako se je lani vpisalo na te šole 200.000 študentov, kar je za 40.000 več kot pred dvema letoma, diplomiralo pa je le 30.000 študentov.
Za udeležbo na letošnjem m-: d narodnem kmelijskem sejmu v Novem Sadu vlada veliko zanimanje. Po dosedanjih prijavah bo na leto-
šnjem sejmu, ki bo od 9. do lJ. maja, sodelovalo 1200 raz-stavljalcev iz Jug:s'avije in 21 iz tujine. Ves razstavni prostor je že oddan.
Oštevilčeni Nemci
Miha Klinar: Mesta, c^1 in razcestja
Domo^na
III. DEL
»Mislim,« pravi zugsfiihrer, potem J/ke lr.,i v fclavo misel,
Ministrstvo za notranje zadeve v Zvezni republiki Nemčiji bo do konca tega leta končalo priprave za uvedbo novega sistema, po katerem bo vsak Zahodni Nemec do-
bil svojo številko, ki jo bo imel do konca življenja. »Oštevilčenje« naj bi olajšalo administrativne posle in bilo v pomoč tudi s atstikom.
da bi bilo dobro, ko bi si nabavili ^fav g^0^.»n z njimi zamenjale cesarske znake. »V trgovini Lčkih tr °Vo imajo. Sam stopim ponje,« se ponudi, ne zaradi sl ^dj v rokn'iv' marve^ da bi se prepričal, če je Stefica res Štefic*->oto,i k° b> Ji rad segel in ji povedal, da trpi, trpi, in da svojo /ienj^ r J0 Jc zapustil in poročil drugo, že deset let plačuje ^e).     < samo s trpi je-
Gradbena dejavnest v januarju In
Po oceni (na podlagi mnenj gradbenih podjetij) je znašala vrednost opravljenih del v slovenski gradbeni dejav-
nosti v februarju letos 80 milijonov din ali za 14 odstotkov več kot januarja.
Umetno meso
Kako prehraniti sedanje in bodoče milijone ljudi ni samo glavna skrb Indije, pač pa je ta skrb prisotna tudi drugod po svetu. Posebno oteženo je pridobivanje beljakovin, ki so posebnega pomena v človekovi prehrani. Znano je tudi, da verski predsodki mnogim ljudem branijo uživati meso. Zato se znanstveniki trudijo, da bi poiskali za človekovo življenje potrebne beljakovine tudi drugod. Beljakovine pridobivamo že od nekdaj tudi iz rastlin, toda le posredno — iz živali. V Švici so že začeli prodajati tako imenovano umetno meso, vendar pa se je pokazalo, da te vrste beljakovin niso najboljše. Neki ameriški znanstvenik meni, da bi lahko na površini veliki kot je Španija pridelali v enem letu toliko detelje in iz nje toliko beljakovin, da bi zadostovale za ves svet.
njem. »To je kazen, pravična kazen,« j'   * b
lil'1' ' Brez
S takimi mislimi odhaja, a se kmaJ Štcfičinih besed v duši:
trakov.
a s težo
Mislim, da sva si že zdavnaj
W?tc ni?c da se "imava drug pred drugim ničesar obtoževati- \jPlti H.*\m mkoli obto-
isli. Splfy*. a al*e nikoli nisem 7»f       scm hvaležna, da
on.
zevala in te nikoli jemala v mis dovolj globoko ljubila. Sama bi tc si sam poskrbel za najino razcestje. t[\
Tako mu jc rekla, ko sc ji jc dal Pre^jiJe to>. Nič ni tožila o svojem življenju,      jJjj ^
»Najbrž je srečna. Prav gotovo je sc ZaS£°Znala- Ni me spoznala. Sem sc res tako zelo spreme" v Jurjđp s *e postaral, tako zelo postaral. Ne mogel bi se. S*LJJ° odhaJa letu Scm! Šele v Kristusovih letih!« si pravi in ^T^ve Ć pred kolono skozi vasi, v katerih že plapolajo slove • am0 slovenske
zastave ... V'^0 vzi^j-
»Konec vojne! Za nas je konec voJ"        1 ^ajo sedaj po odhodu orožnikov tudi v Borjani.        ^freJ §(cfj »Kaj pa ti je hotel žandar?« vpra§uj »Nič, slovenske trakove je hotel-« »Pa mu jih nisi prodala?« u S opa
»Pozabil jih je v trgovini. Prep0 »Morali bi ga premikastiti,« pravi
Pravi štefi.
»Premikastiti?« je ne razume An# (^l^Hj0 Prosti in Rozikine bližine, marveč tudi slat0jo dr»n ,Ka krajevne Narodne straže in človeka, ki jc »JJ^ 1 b0 ^ dokazal,
čeprav se je bal, da njegov posel z
»On je bil tisti, ki vas je prišel lovit takrat pod Krn.« »On?« se spogledajo Andrej, Anton in štivec. »Da, on! On naju je gnal potem v Kobarid skozi tisti dež in nevihto, da sva bili premočeni do kože.«
»Zakaj nisi tega povedala prej?« je Andrej v ognju.
»Preveč žandarjev je bilo. Ne bili bi jim kos!«
»Mi ne bili kos? Razorožili bi jih, sleči bi se morali do gat, potem pa bi jih pognali v tek, da bi tekli v samih gatah! Ho, to bi bilo nekaj!«
»Ne tako,« se Jakob ne strinja. »Tudi jaz ga poznam.« »Ti ga poznaš?« pogleda Štefi brata.
»Poznam, ker je spremljal mene in Kosirnika v zapor v Ljubljano. Dal nama je tobaka in kruha in nama odkrito povedal, da mu je žal, ker so naju ujeli. Po moje ni bil slab človek.«
»Morda imate prav? Tudi z nama je bil dober, preden so mu prišli povedat, da so blizu brvi ujeli dva dezerterja. Midve sva mislili, da so prijeli tebe,« se štivčeva dotakne moža, »ali pa Antona ali pa tebe, Andrej! Po moje je žandar ja jezilo samo to, ker je moral v takem vremenu na lov. Tudi potem, ko so naju izpustili, je prišel k nama in se nama opravičil. Roziki je rekel celo, da ga spominja nekega dekleta, ki jo je imel nekoč rad...«
»Samo da ga jaz niti poslušati nisem hotela,« Rozika noče, da bi si Andrej mislil o njej, da je poslušala orožnikovo dobrikanje.
»Tudi jaz sem ga samo napol poslušala. Skrbelo me je za vas in ... in za Zcfka,« zatrjuje tudi štivčeva.
»Žefek, da, ?.cfek! Kako vesel bom, ko se mu bom lahko pokazal,« pomisli Stivec na sina, ki je ostal doma, oziroma pri Mar-jutki.
»Najbrž mu je že dolgčas,« bi štivčeva najraje vstala in se še ta hip z možem napotila domov. »Mislim, da bova morala s Francem na pot,« pogleda družbo, kakor da prosi za razumevanje.
»S Francem?« jo po ,poveljniško' pogleda Andrej.
»No, seveda, z ženo bom šel,« se oglasi štivec, ki mu Andrejev oblastni pogled ia tudi ,poveljništvo' že preseda.
»šel, kako šel?« postaja Andrejev glas kaplarski. »Pri Narodni straži si! Pod disciplino! Pod mojim poveljstvom! Menda ne bomo vrgli puške v koruzo? V svoji državi smo!«
»Potem se bom vključil v stražo v svoji občini. Tja spadam,« mu štivec ugovarja.
»Zdaj spadaš sem!« je Andrej kaplarsko neizprosen. »Andrej?« tudi Roziki ni všeč Andrejeva oblastnost. »V žandarja se spreminjaš,« mu pravi Jakob.
su:R:::::u.;.»a..-..£::u3a;3:u3:y skl i^r
»Ne spreminjam se, marveč se bom tudi ponudiU
»Veš kaj, žandarji ljudem ne bodo nikoli pri srcu.«
»Potrebovali jih bomo. Tudi nova država ne bo brez njih!«
»Nikar! Naši kraji že tako slovijo, da so dajali preveč žandarjev. V štefankinih časnikih sem bral, da je že prava sramota za Slovence, da najdemo med cesarskimi žandarji od Slovencev največ Primorcev!«
Andrejevo veselje do žandarskega poklica tudi staremu Uršiču ni všeč. Noče, da bi kazali s prstom za njim, da ima žandarja za zeta.
Toda Andrej ne odneha. Brani svoje »žandarstvo«.
Žandar v cesarskih časih ali pa žandar v novi državi je vs« nekaj drugega! Zdaj bomo žandarji svoje narodne države!«
»Žandar je žandar! Pa tudi narodna država ne bo drugačna, kakor je bila cesarska. Treba bi bilo državo spremeniti v naš prid,« bi rad Jakob povedal svoje mnenje in bi rad, da bi mu pri tem pomagala tudi štefi, ker sc mnogo bolj razume na politiko kakor on. Nekaj konstantinovskega jc v sestri, misli Jakob na svojega boljševiškega politruka Konstantina, a tega ne pove, marveč napeljuje pogovor na potrebo o družbenih spremembah v prid tistih, ki delajo in ki so morali doslej samo ubogati in poslušati. »Ali ni ta!co, štefi?«
Toda štefi noče še bolj zamoriti družbe, kakor jo je že Andrej, ki tudi sam čuti, da bi moral spremeniti pogovor ali pa bo nazadnje izgubil prijatelje in morda celo Rozi.
»No, ne bomo se prepirali! Naj se odloči vsak kakor hoče! Samo da ostanemo prijatelji in da se že v nedeljo zberemo na moji poroki z Roziko!«
»Tako hitro?« Rozika zardi.
»No, kajpak! Enkrat za trikrat! Ko bi počakala Marija in Mate! za teden dni, bi lahko praznovali obe poroki hkrati Neučakana, zares neučakana sta bila,« pogleda Andrej nagajivo Marijo in Mateja, s tem nagajivim pogledom pa je Andrej všeč zopet vsem, a najbolj Roziki.
»Da, zares, lahko bi bili dve poroki hkrati,« je Roziki skoro žal, da ni tako.
»Nič zato, bomo pa še enkrat svatovali!« se proti pričakovanju oglasi redkobesedni Matej, čeprav jc zdaj po poroki videti živahnejši in bolj sproščen kakor pred poroko. »Lepo je svatovati, a še lepše biti poročen.«
»Ne hvali dneva pred večerom,« se oglasi starka, a pretiho, da bi jo razumeli. Od tega trušča postaja že utrujena, pa tudi Marije in Mateja,
an/miBiriitf.....    rum lisni— mi
O povračilu škode, ki fo povzročajo pripadniki JLA
(Nadaljevanje iz srede, 2. 4.)
Odgovornost države — DSNO oz. JLA za tako škodo temelji na določilih 117. člena zakona o narodni obrambi (Ur. 1. SFRJ, št. 8 1969). Praviloma se te škode ugotavljajo po končanih vajah, in sicer s komisijo, v kateri so poleg predstavnikov JLA tudi predstavniki občinske skupščine, oz. njenega upravnega organa in v prisotnosti oškodovanca. Zelo so redki primeri, v katerih na omenjeni način ne pride do sporazuma o višini io »ačinu povračila škode. Seveda pa je motao, da se oškodovana stranka ne strinja z opisom ali višino škode, ki jo ugotovi komisija, in odkloni sprejem njenega plačila oz. povračila. V tem primeru je možna takojšnja pravda pred sodiščem kot jc to navedeno v prejšnjem primeru.
3. ŠKODE POVZROČENE NA ŽIVALIH ALI SREDSTVIH DRŽAVLJANOV IN DELOVNIH ORGANIZACIJ V ČASU
VOJAŠKIH VAJ
Za uporabo živali in sredstev, ki so vzete na vojaške vaje, se prizna in izplača nadomestilo. Obveza izplačila tega nadomestila je urejena z zakonom o narodni obrambi (91 čen); višina in postopek izplačila pa s posebno uredbo ZIS (Ur. 1. SFRJ, št. 43/1966); v vsakem konkretnem primeru sc o tem odloča v upravnem postopku, ki se praviloma izvede po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo stranke.
če je na živali ali sredstvu vzetim na vojaške vaje povzročena škoda, se Je-ta ugotavlja in razpravlja v posebnem postopku in po zadevnem navodilu državnega sekretarja za narodno obrambo (Voj. ur. list, št. 8/1967). Kolikor se lastnik poškodovane ali poginule živali, oz. poškodovanega ali uničenega sredstva ne strinja z višino ocenjene škode ali z načinom njeaega povračila, ima pravico s tožbo pred pristojnim sodiščem zahtevati ugotovitev odgovornosti in povračilo škode na način, kakor jc že omenjeno.
4. POVRAČILO ŠKODE ZARADI POŠKODB ALI SMRTI
PRIPADNIKOV JLA
Vsak pripadnik JLA (tudi vojaški obveznik na orožnih vajah), ki je brez svoje krivde poškodovan pri opravljanju službene dolžnosti, ima poleg možnosti uveljavljanja pravic po predpisih o mirnodobskih vojaških invalidov, tudi pravico do enkratne denarne pomoči, če je zaradi poškodbe njegov organizem utrpel nad 20 % invalidnosti. Višina enkratne pomoot je odvisna od stopnje invalidnosti, vendar ne more presegat* 20.000 N din. Ča pa pripadnik JLA pri opravljanju svoje dolžnosti izgubi življenje, ima pravico do enkratne pomoči »jogova družina. Višina te pomoči znaša 20.000 din za glavnega upravičenca, za vsakega nadaljnjega upravičenca pa še po 2.990 dinarjev. Pravni temelj obveznosti države za priznanje in izplačilo enkratne denarne pomoči je v 193. členu zakona o JLA, podrobnejši pogoji za uveljavljanje pravice do te pom»či, kakor tudi krog upravičencev na to pomoč pa so določeni s pravilnikom o pogojih in načinu dodeljevanja enkratne donarne pomoči (Ur. 1. SFRJ št. 30/1965 in št. 33/1967).
če imajo svojci smrtno ponesrečenega pripadnika JLA poleg pravice do enkratne denarne pomoči še kakšne druge odškodninske zahtevke, potem se tudi v tem primeru zaradi odškodnine obrnejo najprej na vojaško pravobranilstvo, kolikor pa v roku 3 mesecev s pravobranilstvom o tem vprašanju ne dosežejo sporazuma, imajo možnost, da svoj zahtevek uveljavljajo pred sodiščem splošne pristojnosti. Vedeti pa je treba, da se po praksi sodišč že izvensodno izplačana enkratna denarna pomoč upošteva pri presoji ev. poznejših zahtevkov za povračilo nematerialne škode.
VIII. SPOMLADANSKI SEJEM
V KRANJU od 12 do 21. IV. 1969
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
razpisuje
za svoje kooperante natečaj za srednjeročne kmetijske investicijske kredite.
Podrobnejša pismena pojasnila o pogojih kreditiranja lahko kooperanti dobe na svojih proizvodnih okoliših. Rok prijave na upravo Kmetijske zadruge v škof j i Loki je do 21. aprila 1969.
Mladi pevci iz Oldhama so med nedavnim obl v Preddvoru. — Foto: F. Perdan
rani občinske skupščine in enega v osnovni šoliskom v Kranju priredili tri koncerte; dva v dvo-
V petek zvečer se je koncerta mladih pevcev in godbenikov iz Oldhama udeležil tudi angleški konzul iz Zagreba. — Foto: F. Perdan
Mladi godbeniki glasbenega centra lz Oldhama so v ponedeljek dopoldne Imeli na Titove*11 trgu v Kranju promenado! koncert. — Foto: F. Perdan
BREDA - 9. APRILA 1969
GLAS # 19. STRAN
Uresničljivi
obeti ob slovenski
obali
Ob lepem vremenu je mogoče z enim samim pogledom objeti triintrideset kilometrov dolg, z zalivi prepleteni obmorski svet od Debelega rtiča do Pirana.
Med Fieso in Piranom, med Izolo in Strunjanom je morje v srditi ofenzivi proti kopnemu. Valovi neprestano iz-podjedajo podnožje lapornatih vzpetin. Z drugih strani pa se mora počasi, nezadržno umikati. Več ko dva kilometra globoko v Sečoveljski dolini so še zdaj vidni sledovi, kjer so nekdaj privezovali čolne. Morje se je umaknilo daleč za nasipe solin.
Cesta se pri ankaranskem križišču po nekaj sto metrih primakne skoraj do morja. A le še nekaj let. Škocjanski zaliv, ki je nekdaj oblival velik del otoka, kjer stoji stari Koper, bo ostal le v spominih ljudi in na starih zemljevidih. Tu pa se bodo širila industrijska Poslopja, tako kot se že zdaj na severovzhodni strani Kopra razteza naselje stanovanjskih poslopij in še više na prostoru, ki so ga pred leti iztrgali morju, velika skladišča tovornega pristanišča.
RAZPOTJE NARODOV
Tu, kjer se Jadransko morje najgloblje zajeda v evropsko kopno, so se že od nekdaj križale poti narodov. Tod so se nekdaj valile trume rimskih vojščakov proti Srednji Evropi, z druge strani pa so Kelti, Iliri in Slovani tod ubirali pot proti Zahodu. To območje je bilo neštetokrat v zgodovini prizorišče velikih bojev. Čezenj se je valilo mnogo osvajalcev, mesta pa so doživljala razcvet in nekatera med njimi tudi svoj propad.
O obmorskih mestih Kopru, Izoli in Piranu vemo, da so jih naseljevali že stari Grki. Starogrška pravljica pripoveduje, da je pri Ankaranu nesrečna kraljica nimf skočila v morje in se utopila, ker ji Zeus ni hotel podariti nesmrtnosti.
Zgodovinski viri navajajo kot prve prebivalce tega ozemlja Histre, ki so jih podjarmili Rimljani in romanizi- I rali. V VII. stoletiu pa so vse to ozemlje do Soče zavzeli Slovenci.
Kadar v notranjosti Slovenije govorimo o slovenski obali, imamo navadno v mislih sončne poletne dneve, počitnice ob morju in vse, kar je povezano z romantiko obmorskega življenja. Za prebivalce notranjosti Slovenije je obalno območje pojem za turizem. Zlasti zadnja leta pa postaja vse bolj pojem za pomorsko gospodarstvo in za vse, kar je povezano z njim. V prihodnje pa bo še bolj. Uresničevanje načrtov, da naj postane Koper resnično »okno v svet«, bo prihodnja leta še bolj obrnilo pozornost mnogih na sorazmerno majhen del slovenske obale.
PROMETNA REKA TEČE V SMERI SEVER—JUG
»Nedvomno je, da je za slovenski na^od velika pridobitev, če je Slovenija danes obmorska dežela,« je zapisal v I novoletni številki Primorskih novic predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. »Njena geografska lega narekuje odprtost,« nadaljuje v svojem sestavku, »povezovanje prek morja. Skozi ta široka vrata naj bi šli blagovni tokovi med vzhodom in zahodom ter med razvitimi in nerazvitimi deželami. Prav zato ima obalno območje še poseben pomen pri programiranju perspektivnega razvoja Slovenije. Menim, da bi moralo slovensko gospodarstvo zavestno izkoristiti vse prednosti, ki jih nudi morje, še zlasti zato, ker ima svoj manevrski prostor v samem srcu srednje Evrope.«
Kako je življenje obrnjeno proti morju, nam zgovorno priča razvoj cestnega prometa. Poglavitna cestna magistrala Slovenije je tekla in še teče pravzaprav od vzhoda proti zahodu. Nova cestna magistrala pa bo v prihodnje tekla od ssvera proti jugu, od Maribora prek Postojne proti Novi Gorici in gotovo z razcepom tudi nroti Kopru.
Dobrih deset let je minilo, kar je bilo po Londonskem
sporazumu obalno območje dokončno vključeno v jugoslovanski gospodarski in družbeni prostor. Na temelju dosedanjega razvoja pripravljajo zdaj dolgoročni program in pomorsko gospodarstvo ima v njem odločilno mesto.
HRBTENICA PRISTANIŠČE IN VSE, KAR JE POVEZANO Z NJIM
Ni naključje, da se povsod na svetu najhitreje razvijajo mesta ob morju, do katerih je mogoče po vodni poti pripeljati blago čim bliže gosto naseljenim krajem v notranjosti. Severni Jadran ima najbližje zveze s Srednjo Evropo. In v tem je tudi prednost za koprsko pristanišče.
Lani so v koprski luki pretovorili blizu 1,100.000 ton različnega blaga. V prihodnjih treh desetletjih naj bi se promet povečal do 8 milijonov ton letno. Ni to preveč optimistično?
Dežele Srednje Evrope po- > trebujejo    letno    okoli    60 i milijonov    ton    blaga, ki ga   prepeljejo   od drugod po   morju.    Tržaška    luka 1 je imela lami okoli 21 mi- j lijonov ton prometa, od tega nekaj čez 14 milijonov ton surovega petroleja, ki ga do-važajo z velikimi ladjami in po cevovodu črpajo do Ingol-stadta na Bavarskem. *
Ugodna lega Kopra in razvoj pristaniških naprav že zdaj privabljajo mnoge ladjarje, da bi tu raztovarjali in natovarjali blago iz Srednje Evrope ali za njo. Zlasti zadnje tedne skoraj ne mine dan, da ne bi pred pristaniščem stalo na sidrišču nekaj velikih ladij, ki čakajo na prostor ob pomolih tovornega pristanišča. Vrsti skladišč in silosov so se lani pridružile še cisterne za nafto. Letos računajo, da bodo prek pristanišča v Kopru pripeljali nad milijon ton nafte. Železniška proga Koper—Prešnica bo že letos zmogla promet le, če bodo dogradili vsaj izogibal išče v Hrastovljah.
Pristanišče pa pomeni tudi razvoj industrije. Obrisi ko- , prske industrijske cone že segajo proti Ankaranu. Že letos | bodo začeli poglabljati morsko dno v pristanišču za tekoče tovore, da bodo lahko pristajale velike petrolejske ladje tudi do 100.000 ton nosilnosti. S tem pa je tudi dokončno podpisana obsodba Škocjanskemu zalivu.
Tam, kjer so pred desetimi leti razpenjali ribiči svoje mreže in se zdaj po plitki vodi pozibavajo pozimi velike jate divjih rac, se bo že letos začelo kazati kopno. S poglabljanjem morskega dna bodo zasipavali Škocjanski zaliv. Kdor bo čez deset let obiskal Koper, ga presenečen skoraj ne bo spoznal. Od ankaran-skega križišča dalje bo na desni strani vse do pristanišča vrsta industrijskih objektov. Prvi med njimi, Iplasov obrat za proizvodnjo mehčal za umetne snovi, tik ob ankaranskem križišču, je prvi v vrsti industrije, ki naznanja, da so tu pogoji za rast podje-
tij, ki so jim nafta in njeni proizvodi temeljna surovina.
TURIZMU NE BO ODZVONILO
Stalni obiskovalci Ankarana dostikrat vzdihujejo ob pogledu na razvijajoče se koprsko pristanišče: »Luka pomeni smrt za turizem. Vedno več ladij bo spremenilo čisto modrino morja. Razen tega pa bo noč in dan slišati ropot ladijskih žerjavov.«
Tisti, ki prihajajo za nekaj tednov na leto v različna letovišča ob slovenski obali, so se tudi vprašali: »Bo res razvoj luke v Kopru za vedno onemogočil, da bi bili ti nam najbližji kraji ob morju prijetno letovišče?«
Koprski zaliv in ankaran-sko področje bo moralo dati prednost razvoju luke in industrije okoli nje. Kratka slovenska obala pa ima še dovolj možnosti za razvoj turizma, ki naj bi tudi v prihodnje tako kot doslej dajal značilen pečat temu področju.
Na južni strani Izole, kjer je bilo nekdaj v zalivu rimsko naselje Halielatum. in vse proti Strun janu, Piranu in Portorožu, je rezervat za turizem ob slovenski obali. To so tudi pravzaprav najlepši kraji, razen tistih na ankaranskem področju, kjer je že doslej bil turizem v polnem razmahu.
Nekaj nad 12.000 ležišč imajo zdaj na voljo turisti v hotelih, počitniških domovih in zasebnih sobah v vseh treh obalnih občinah. V prihodnjih nekaj desetletjih naj bi imelo obalno območje 50.000 ležišč in to pretežno v letoviških naseljih od Izole proti sloven-sko-hrvaški meji.
V hrvaškem delu zahodne Istre je turizem šel z nekoliko hitrejšimi koraki. Kraji ob slovenski obali so v primerjavi z njimi v zamudi. Morda bodo že letos skušali ujeti korak. Po načrtih naj bi od ladjedelnice v portoroškem zalivu pa do Seče, kjer so razstavljena dela Forme vive, sistematično zgradili sodobno letovišče z vsem, kar si želi oddiha potreben turist. Piran s svojo starinsko arhitekturo naj bi vse bolj postajal turistična zanimivost, stanovanjsko naselje pa se čedalje bolj umika na obrobje nad mestom.
V minulih desetih letih nobeno področje v Sloveniji ni doživljalo takih sprememb glede prebivalstva, kot prav obalno področje. Tako pa bo tudi v prihodnje. Že zdaj računajo, da naj bi obalno območje v dveh. treh desetletjih štelo okoli 150.000 ljudi, to je še enkrat več, kot zdai. Razvoj pomorskega gospodarstva, industrijske cone v luki Koper, pomorske plovbe, turizma, pa tudi drugih dejavnosti bo odprl številna nova delovna mesta. Gotovo bodo odprta vrata na s teža j vsem zmožnim, ki bodo tu našli svoj vsakdanji kruh.
Načrti in zamisli? Niso samo to. Mnogo tega je že na poti uresničevanja. Realni, spodbudni obeti za razvoj ob slovenski obali.
GUSTAV GUZELJ
Velika nagrada Loke 69
Enotno gorivo za vse
Prejšnjo soboto in nedeljo so člani MO PD K unnik organizirali tradicionalni spominski smučarski pohod na Veliko planino v počastitev V. državne konference Skoja, ki je bila na Veliki planini, 6. 8. 1939, in na kateri je bil za sekretarja izvoljen Ivo Lola-Ribar. Letošnjega pohoda se je udeležilo 35 mladincev in nekdanji borci, ki so jim pripovedovali o težkih dneh med NOB. Naslednjega dne so pred spominsko ploščo počastili to konferenco s kratkim programom (na sliki), nato pa so pohod nadaljevali po obronkih Velike in Male planine. Foto: T. Smolnikar
O škofjeloški tekmovalni progi smo sicer že pisali, vendar ne bo odveč, če o njej spregovorimo še nekaj besed. Ta 4500 metrov dolga steza velja od lanskoletne prireditve dalje za najhitrejšo v Jugoslaviji — seveda ne upoštevajoč rezultatov, doseženih na opatijski dirki, kjer so tekmovalci v razredu avtomobilov formule III tudi vozili bolje od 140 kilometrov na uro. Minimalna širina asfaltnega traku je 5 metrov. Dirkači vozijo desni krog. Proga ima 2 ostra in 5 blagih zavojev ter več klancev. Na ravnini med Plevno in Trato ter na Hudem polju tekmovalci z najtežjimi stroji dosegajo zelo velike hitrosti — tudi do 240 kilometrov na uro.
Vsi udeleženci Velike nagrade Loke 69 bodo uporabljali islo gorivo. To je navaden 95 do 100-oktanski bencin, ki ne sme vsebovati več kot 0,6 kubičnega centimetra
svinčevega tetraetila na liter. (Svinčev tetraetil — snov, ki povečuje kompresijsko razmerje.). Gorivo bo prireditelj dal dirkačem po dnevnih cenah, in to v tekmovalnem parku. Določila FIM prepovedujejo tudi uporabo alkohola ali drugih dodatkov. Vsaka kršitev teh praivil se kaznuje z diskvalifikacijo. Pri mazivih ni omejitev.
Zanimivo je,'kako se dirkači prijavljajo. Večina prošenj je opremljenih s sliko in seznamom najboljših uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih v zadnjih letih. Prireditelj namreč lahko po lastni presoji in brez obrazložitve zavrne vsakega tekmovalca. Odločilnega pomena pri sk'epa-nju o tem so seveda priprav-ljenčevi dosedanji uspehi oziroma neuspehi in, razumljivo, stroj, na katerem bo nastopil. Tako organizatorji izberejo zares samo najboljše, kar mnogo pripomore h kvaliteti prireditve.
I. G.
Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je v petek v hotelu na Brniku sprejel kranjska skakalca Petra štefančiča in Marjana Mesca. — Foto: F. Perdan
Sporočamo žalostno vest, da je v 58. letu starosti po hudi bolezni preminila naša draga sestra, teta in svakinja
ANA BABIC
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 10. aprila 1969, ob 16. uri izpred hiše žalosti Žeje 1 na pokopališče v Pod-brezjah.
Žalujoči bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Priznanje plavalcem
Kranjski plavalci so na pravkar minulem zimskem drž. prvenstvu (28. III.V v Beogradu ponovno dokazali, da je Triglav eden najmočnejših plavalnih kolektivov v Jugoslaviji, v Sloveniji pa brez konkurence. Sicer so nekateri celo upali v ponovitev lanskega drugega mesta, vendar jc osvojeno tretje, za reškim Primorjem in splitskim Jadranom, prav toliko vredno, ker so bili Splitčani boljši le po zaslugi drž. re-prezentanta Nenada Kuridje, katerega je Jadran v čudnih okoliščinah dobil od Mornarja.
Vse tri dni so Kranjčani bili ogorčen boj z odličnimi plavalci zagrebške Mladosti, ki imajo v svoji sredi vrsto reprezentar.tov, vendar je zmagala homogenost Gorenjcev. Da jc odločala vsaka desetinka sekunde, priča minimalna razlika v točkah 19320: 19022. Ta izenačenost ekipe pa je premagala tudi favorizirani Mornar z olinv
pijkama Djurdjo Bjedov in Zdenko Gašparac na čelu.
Na prvenstvo so Kranjčani odšli z mešanimi občutki. Veliko vprašanje je bilo, ali bo uspelo tudi v 50-metrskem bazenu ponoviti odlične rezultate, ki so jih dosegali na j treningih doma in so dajali realne upe za najvišja mesta. 2e prvi treningi v Beogradu so pokazali, da je strah pred dvojno dolžino bazena odveč. Velika želja po uspehu in dobra pripravljenost sta k temu največ pripomogla. Na srečo je bilo tudi še dovolj časa za »aklimatizacijo« na dolg bazen, ker so kranjske šole pokazale izredno razumevanje do svojih športnikov.
Ze prvi starti so pokazali, da Kranjčanom »gre« in proti vsem pričakovanjem so bili skoraj edini, ki so že v zimski sezoni uspeli izboljšati republiške rekorde (6), kar se ponavadi doseg3 šele v poznem poletju.
K tretjemu mestu so največ pripomogli:
BREDA PEČJAK (16): Po skrbela je morda za največje presenečenje, ko je na 200 m mešano zasedla drugo mesto, čeprav je njena specialnost hrbtno, kjer je na 100 in 200 m bila obakrat pela. Na 200 mešano je v enem dnevu dvakrat izboljšala republiški rekord, ki ga je prej imela Švarčeva.
GROŠELJ BOJAN (15): Z njim je klub ponovno dobil prvovrstnega prsača. Na 100 m je bil peti, postavil nov mladinski rekord in največ doprinesel, da je bila štafeta Triglava 4 x 100 mešano tretja.
JUDITA MANDELJC (14): Malokdo je vedel, s kako težko odgovornostjo je startala. Zvezni kapetan je namreč odločil, da mora v direktnem dvoboju premagati ruti-nirano reprezentantko Rečan-ko črnjarjevo, če hoče priti v reprezentanco. To ji je uspelo tako na 100 kot na 200 ni prsno, pri tem pa je
na krajši progi zopet dokaza- I la, da jc za Bjedovo naj hi- 1 trejša v Jugoslaviji. Za uda- j rec reke je premagala celo , Lidjjo Svarc in čas 1:22.4 je nov republiški in izenačen mladinski državni rekord.
ANDREJ SLAVEC (19): S j tremi nastopi v finalih je bil najuspešnejši plavalec v moški ekipi. Posebno se je izka- j zal na 200 m delfin, ko je v j dramatičnem   finišu osvojil drugo mesto.
LIDIJA SVARC (16):  Bila I je steber cele ekipe in ima največ zaslug za visoko uvr- j stitev Triglava, saj je plavala I prsno, mešano in kravi. Na 201 prsno je tako malo za- ! ostala za »zlato« Bjedovo, da so ji gledalci navdušeno ploskali.
PORE NT A REBEKA (13): Bila jc ena redkih pionirk, ki jc v članski konkurenci uspela priti v finale in bila sedma v državi. Tudi ona je v enem dnevu dvakrat izboljšala republiški pionirski rekord na 200 hrbtno in čas 2:51.8 je tretji najboljši čas v Sloveniji nasploh.
ŠMID MARJETA (16): V najtežji ženski disciplini, 200
del Ho, je bila odlična in zasedla drugo mes.to.
Trenerja, ki imata največ zaslug, da je Triglav na vrhu jugoslovanskega plavanja, sta uspehe in prvenstvo ocenila takole:
ANKA ČOLNAR -KOŠNIK (ženske): »Vse moje varovanke so plavale tako, kot sem si žele'a in bi boJje skoraj ne mogle, žal pa mi je, da sem morala pustiti doma zaradi pomanjkanja denarja še dve obetajoči prsačici, ki bi se obe uvrstili v finale na 200 m prsno in bi tako Triglav napravil spektakularen podvig, saj bi od osmih finalistk bile kar štiri Kranj-čanke.«
FRANC PETERNELJ (trener moške ekipe): »Imamo nadarjene plavalec, da malo-kje tako, vendar bomo morali počasi verjeti v čudeže, £c se bomo hoteli pri dotacij« dobrih treh milijonov kosati s klubi, katere za zdaj *»e premagujemo, ki pa nas bodo s svojimi, vsaj petindvajset-milijonskiml letnimi proračuni, dobesedno povozili.«
S. Košnik
SREDA — 9. APRILA 1969
GLAS # - ?1 STRAN
LUJ
Prodam mlado KRAVO s teletom, dobro mlekarico in SLAMOREZNICO ultra s pu-halnikom in verigo v dobrem Stanju. Kranj, Kokrica 1 1520
Prodam KOZO mlekarico. Angela Klavžar, Zgoša 6, Begunje na Gor. 1638
Prodam hrastove STEBRE 2a kozolec. Kokrica 24, Kranj 1639
Prodam hrastove PLOHE. Zg. Brnik 16 1640
Prodam delovnega VOLA. Zg. Bela 29, Vidmar 1641
Prodam ŠOTOR za 4 osebe P drugo camping opremo. Prodam tudi čoln in zanj izdelano avto PRIKOLICO. Dr. J°že šušterič, Kranj , Cesta JLA 6 1642
Prodam polavtomatični PRALNI STROJ (nemški) in pOHlšTVO za samsko sobo. Pepina, Kranj, Mandelčeva 12 1643
Prodam krmilno KORENJE. Velesovo 7, Cerklje 1644
Prodam VOLA, 500 kg težkega. Mače 1, preddvor 1645
Prodam 1500 kg SENA. — Podreča 15, Medvode 1646
Prodam PUNTE za betoniranje. Naslov v oglasnem oddelku 1647
Prodam 6 tednov stare PRA. SICKE. Suha 32, Kranj 1648
Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega. Voklo 32, Šenčur
1649
Prodam rabljeno SPALNI-^° in ŠTEDILNIK tobi na trdo gorivo. Filipčič, Zupan-ćlčeva 3, Kranj 1650
fcdaja ln tiska CP »Ga renjskl tisk« Kranj, Ko r°Ška cesta 8. — Naslov uredništva tn uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine)--Tek. račun pri SDK » Kranju 515 1 135. — Telefoni: redakcija 21-835 *F860; uprava lista, ma-l°oglasna In naročniška »lužba 22-112 - Naročnica: letna 32, polletna 16 N J*"1, cena za eno številko J<30 N din. MaU oglasi: feseda 1 N din, naročniki uuajo 10«/» popusta. Neplačanih oglasov ue obavljamo.
Prodam PLINSKO PEC-col-get. Burger, Stritarjeva 4, Kranj 1651
Prodam KROMPIR igor. Moše 22, Smlednik 1652
Prodam zazidljivo PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 1653
Molorna vozila
Ugodno prodam MOPED T-12. Preddvor 21 1599
Prodam FIAT 750, letnik 66. Ogled na dvorišču hotela Jelen pri Franceljnu 1654
Iščem možnost nakupa AVTOMOBILA. Ponudbe poslati pod renault 4 1655
Prodam dva MOPEDA. Te-netiše 12, Golnik 1656
Kupim FIAT 750, lahko ka-ramboliran, telefon 22-057 ali v oglasnem oddelku 1657
Prodam MOPED T-12 in nekaj drobnega KROMPIRJA. Voklo 44, Šenčur 1658
Prodam dobro ohranjen MOPED na dve prestavi. Suha 34, Kranj 1659
Prodam FIAT 600. Sr. Bitnje 97, Žabnica 1660
Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Golob, Ul. M. Pi-jade 9, Kranj
Zaposlim nekvalificiranega DELAVCA za tesarsko stroko. Zavrl Ivan, Lahovče 21, Cerklje 1661
Dam hrano in stanovanje DEKLETU, ki bi po delu pomagala na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1662
Stanovanja;
Oddam  SOBO  dekletu za \ pomoč. Poizve se: Ivanovič, M. Pijade 8, Kranj 1663
Prodam poceni enonad-stropno novo stanovanjsko HIŠO, skoraj vseljivo v bližini Kranja. Ponudbe poslati »lepa lega«
zgubljeno -h^'"
V petek, 4. aprila, sem izgubila ROČNO URICO z verižico (od Delikatese do avtobusne postaje). Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Dobnikar Angela, Titov trg 18, Kranj 1664
Ušel je.PES volčjak, sliši na ime Kazan. Prosim, sporočite proti nagradi. Gostilna Orehek, Kranj 1665
Kmetovalci!
Vabimo vas, da nas obiščete na   spomladanskem Gorenjskem sejmu v Kranju od 12, do 22. aprila 1969.
Ugoden   nakup kmetijskih strojev na kredit.
Se priporoča Kmetijska zadruga SLOGA Kranj
Zahvala
Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
Janeza Galeta
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili v njegov zadnji dom, mu darovali vence in cvetja in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala delovnemu kolektivu Mlekarne, Gorenjskemu tisku in Puškami. Prisrčna zahvala Milanu Udirju, vsej duhovščini in pevcem.
žalujoči: žena Neža, sinova Alojz in Ivan, hčerka z dsužino in drugo sorodstvo
Kranj, Naklo, dne 4.4.1969
Kino
Kranj CENTER
9. aprila špan. barv. VV film MARI SOL POTUJE V RIO ob 15. uri, amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 17. in 19.30
10. aprila amer. fiilm ŽENA
V IZLOŽBI ob 15. uri, amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 17. in 19.30
11. aprila amer. barv. CS film ČISTINA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
9. aprila jugosl. barv. film BRAT DR. HOMERJA ob 16., 18. in 20. uri
10. aprila jugosl. barv. film BRAT DR. KOMERJA of 16. in 18. uri, amer. film ŽENA
V IZLOŽBI ob 20. uri
Kamnik DOM
9. aprila amer. barv. CS film ČISTINA ob 18. in 20. uri
10. aprila amer. barv. CS film ČISTINA ob 18. in 20.
TržlČ
9. aprila franc. film JOJO ob 17.30 in 19.30
11. apriila amer. barv. film V VRTINCU ob 16. uri, švedski film JAZ, ŽENA ob 20. uri
Radovljica
9. aprila amer. barv. film DETEKTIV GAN ob 18. uri, amer. barv. film PIRATI IZ MONFLETA ob 20. uri
10. aprila italij. barv. film GLAVA DRUŽINE ob 20. uri
11. aprila amer. barv. film PIRATI IZ MONFLETA ob 20. uri
škof ja Loka SORA
9. aprila angl. barv. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? ob 18. in \20. uri
10. aprila angl. barv. film LJUBEZEN IN BOLNIČARKA ob 20. uri
11. aDrila angl. barv. film LJUBEZEN IN BOLNIČARKE ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
9. aprila franc. barv. CS film SMER SANTA COSTA
10. aprila amer. film DAN, KO SO DELILI OTROKE
11. apriJa franc. barv. film TETKA ŽITA
Jesenice PLAVŽ
9. aprila amer. film DAN, KO SO DELILI OTROKE
10. aprila franc.-italij. barv. film JOHNNY BANCO
11. aprila franc.-italij. barv. film JOHNNY BANCO
Žirovnica
9. aprila italij. barv. CS film ZA DOLAR VEC
Dovje-Mojstrana
10. aprila italij. barv. CS film ZA DOLAR VEC
Kranjska gora
10. aprila franc. barv. CS film SMER SANTA COSTA
APRIL —
mesec Pavli h e
10 x po 50.000.- S din 100 x po 1000.- S din Ob 99-letnici PAVLIHE!
Podrobnosti o razpisu berite v PAVLI H i!
NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 12.—21.APRILA
c x p o r t
PRALNIH STROJEV IN ŠTEDILNIKOV
vseh vrst znamke GORENJE Velenje HLADILNIKOV znamke HIMO iz Maribora EMAJLIRANE POSODE vseh vrst tovarne EMO iz Celja
PRIPOROČA SE BLAGOVNICA
Oj^te si bogato izbiro na"prodajnem prostoru blagovnice
FUŽINAR Z JESENIC NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU Ugotovili boste, da tako poceni še niste kupovali
FUŽINAR JESENICE
velika reklamna prodaja I
KOVINOTEHNA
IMPORT
Kovinotehna Celje
blagovnica FllŽinar Jesenice
Kupljeno blago vam bodo na področju Gorenjske brezplačno pripeljali na dom
Prav tam vam bodo odobrili tudi kredit brez porokov na 12 ali 24 obrokov
Obiščite, izberite in presenečeni boste
Vlomilec je moj poklic
Vlom v avtomobil
V soboto med 21. in 22. uro je bilo na Bledu vlomljeno v osebni avtomobil, nemškega državljana Johana Lanzschvver-ta. Vlomilec je iz avtomobila odnesel žensko obleko in žensko jopico, pet parov ženskih nogavic in denarnico s 40 markami. Škode je za okoli 500 N din.
Zakonca umrla v kopalnici
V nedeljo okoli desete ure dopoldne so v kopalnici Kodričevih na Jesenicah, Savska cesta, našli trupli zakoncev Ivana in Marije Kodrič. Staršem Marije Kodrič se je zdelo nenavadno, da se zakonca nista še prebudila, zato je možev oče skozi okno prišel v zgornje stanovanje ln odkril žalosten prizor. Oba zakonca sta sedela mrtva v banji. Domnevajo, da sta se zastrupila z )glijkovim monoksidom, ker je bil v kopalnici bojler na plin. Preiskava je v teku.
Vlom v Dom invalidov
V noči na ponedeljek, 7. aprila, sta po vsej verjetnosti dva vlomilca obiskala Dom invalidov in borcev NOV v Levstikovi ulici v Kranju. V notranjost sta prišla tako, da sta razbila steklo na vratih. Ostala vrata sta od-klepala s ključi, ki sta jih našla v vratih. V predalih miz, ki sta jih odprla z izvijačem, sta našla 3584 N din. Vse kaže, da je bila stavba premalo zavarovana, ključi v vratih pa kažejo celo na malomarnost uslužbencev.
Odnesel je sliko iz cerkve
V petek, 4. aprila, dopoldne je neznani ljubitelj umetnosti ukradel iz roženvenske cerkve v Kranju nabožno sliko večje vrednosti. Cerkev je bila takrat odklenjena.
Pred kratkim se je končala preiskava, v kateri so kranjski delavci uprave javne varnosti s sodelovanjem ljubljanskih kolegov odkrili, kdo je vlamljal v kioske tobačnega podjetja na več krajih v Kranju. Pred časom smo že pisali o nekaterih značilnih znamenjih, ki so jih opazili pri vseh vlomih. Vlomljeno je bilo vedno enako, ln to ob sobotah, ko je v Kranju mladinski ples v Delavskem domu aH pa v Stražišču. Pet vlomov v kioske je sedaj pojasnjenih.
Vlom 2 imajo na vesti mladi fantje, sedem jih je. Stari pa so od osemnajst do enaindvajset let. Trije so lz Ljubljane, eden iz Goričan pri Medvodah, eden iz Crne pri Kamniku, eden iz Zbilj ln zadnji iz Sp. Pirnič pri Medvodah. Nekateri od njih so delavci brez zaposlitve, nekateri pa hodijo v srednje šole. Vlomili so trikrat, dvakrat v začetku februarja ln enkrat v začetku marca. Kdo bi vedel, zakaj so se odločili za vlom? Morda jim je zmanjkalo cigaret? Ko je bilo enkrat okence na kiosku razbito, niso vzeli samo cigaret, pač pa se druge predmete, ki so jih lahko dosegli. Kasneje so pri hišni preiskavi našli še nekaj predmetov pri njih, kar jih niso že prej raz-
Zadel ob avtomobil
V nedeljo, 6. aprila, zvečer okoli devete ure je stopil iz gostilne na Koroški cesti v Tržiču Jakob Švab iz Bistrice pri Tržiču. Pri tem se je spotaknil in padel, tako da je zadel ob zadnji del avtomobila, ki je ravno tedaj peljal mimo. Švab je bil pri tem laže ranjen.
Spet vloma v kiosk
V petek, 4. aprila, so opazili, da jc bilo vlomljeno v kiosk na Plavžu. Neznanec je razbil pomično steklo in vzel nekaj cigaret. Brskal je tudi po preda'ti za denar, vendar je bil prazen.
V soboto so v zgodnjih jutranjih urah opazili, da je bilo vlomljeno tudi v kiosk na desni strani savskega mostu v Kranju. Neznanec je odnesel nekaj cigaret, potem ko je segel z roko skozi razbito steklo v notranjost kioska. Točncjši podatki še niso zbrani.
delili drugim ali pa prodali.
Pojasnjena sta tudi vloma v kiosk na Cesti Staneta Žagarja. Teh dveh vlomov nimajo na vesti mladinci, ki so se vračali s plesa, pač pa trije kranjski mladoletniki. Prvič so vlomili v omenjeni kiosk že sredi januarja. Steklo je razbil 18-lelni B. M. Iz Rupe pri Kranju, ostala dva pa sta držala vrečo. Ponovno so vlomili v isti kiosk 7. marca.
B. M. je v papirnato vrečo nabral večje število cigaret. Kasneje so jih samo pri njem našli s? 96 škatlic, nekaj pa so že prej razdelili ln pokadili. S polic je pobral še ve i galanterijskih predmetov, seznam je dolg kar celo stran. Plen so si vsi trije razdelili.
Med preiskavo so prišli na dan še nekateri grehi. Tako je B. M. povedal, da je lani poleti ukradel kolo iz kolesarnice stanovanjske hiše v
Ulici XXXI. divizije v Kranju. Kolo je razstavil in ga po delih prodal. V novembru lani je s ponarejenim ključem odprl klet v stanovanjskem bloku v Nazorjevi ulici, od koder je odnesel električno peč. Mesec dni kasneje je na podoben način vlomil v klet v Sorlijevl ulici in od tam odnesel 15 kozarcev sadnih kompotov.
L. M.
Zahvala
Ob prerani smrti našega dragega moža in očeta
Antona Zaplotnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, prijateljem, znancem, gasilskim društvom, pevcem, podjetju Tekstilindus, č. g. župniku Slabšaku in Kofen-dreževi mami. Lepa hvala za izrečeno sožalje.
Žalujoči: žena Milka, hčerke Hermina, Marija in Mili z družinama in drugo sorodstvo
Kranj, dne 5. 4. 1969
Zahvala
Ob prerani izgubi dobre žene, zlate mamice, sestre in tete
Jelke Prosen
roj. jjjmelak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno pa dr. Vidmarju in Francu Orlu za izrečene zadnje besede. Enaka hvala tudi pevskemu zboru, duhovščini, darovalcem vencev in šopkov. Vsem skupaj, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami še enkrat iskrena hvala.
žalujoči: mož, hčerka Irena, sin Janez in tašča
Kranj, dne 4. 4.1969
Zahvala
Ob prerani izgubi naše drage sestre in tete
Katerine Eržen
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za obiske in tolažbo med boleznijo, za darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo č. g. župniku Blaju za obiske in duševno tolažbo, g. dr. Majerju za požrtvovalnost med boleznijo in pevskemu zboru upokojencev za ganljivo petje ob grobu.
žalujoča sestra Marija Vreček ln drugo
sorodstvo
Kranj, dne 5. 4.1969
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta ln tasta
Jakoba Zaplotnika
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje, vsem, ki ste ga kropili in ga spremili na njegovi zadnji poti, ZB, kolektivu na žagi, č. g. župniku za poslovilne besede ob grobu. Nadalje se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju bolnice Golrtik in dr. Zgajncrju za vso skrb in nego med njegovo boleznijo.
Žalujoči: žena Marija, sinova Franci in Lojze z družinama, hčerke, Marica z možem, Angela in Kali Tupaliče, Šentvid, Miren pri Novi Gorici, dne 3.4.1969
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m ll i M
SREDA - 9. APRILA 1969
___
Strelci za zlato puščico
Naglic drugi
Tekmovanja za Zlato puščico so letos končana. Letos se jih je udeležilo več kot 1000 slovenskih strelcev. Na zaključnem tekmovanju pa je nastopilo le 58 najboljših, ki so se pomerili preteklo nedeljo na republiškem prvenstvu v Trbovljah. Med njimi je bilo pet Kranjčanov in štirje tekmovalci iz škofje Loke. Lanski zmagovalec Vinko Frelih je bil letos šele sedrni. Občinski prvak Naglic pa je zasedel odlično drugo mesto. Naglica pa se je na tem tekmovanju držala izredna srnola. Po vrsti odličnih zadetkov si je z dvema slabšima streloma zapravil vse možnosti, da bi Zlato puščico prenesel v Kranj. Kljub vsemu pa so gorenjski strelci dosegli zelo lep uspeh, saj se je kar 6 Gorenjcev uvrstiko med prvo desetorico.
Vrstni red: 1. Vršaj (Ljubljana), 2. Naglic (Kranj), 3. Peternelj (Šk. Loka), 4. Prestor (Kranj) ... 7. Frelih (Kranj), 8. R. Fojkar... 10. M. Fojkar oba (Sk. Loka) itd.
B. Malovrh
Ostali so v ligi
Kamniški odbojkarji, ki se jim v jesenskem dehi tekmovanja ni uspelo obdržati v SOL, so v nedeljo morali igrati kvalifikacijske tekme 2a ponovno nastopanje v tej ligi. Kvalifikacijski turnir je kfl v Kočevju, ki sta še ga Udeležili rudi ekipi Kočevja W  Celja   (Gaberje). Ekipa
Kamnika je s Celjem izgubila z 2:3, Celje s Kočevjem prav tako 2:3, Kamnieani pa so premagali Kočevje s 3:2. Zaradi boljše razlike točk v nizih je ekipi Kamnika spet omogočeno tekmovanje v družbi najboljših slovenskih odbojkarjev.
T. Smolnikar
Mornar v Kranju
1 ^ .Petek (4. aprila) so prispeli   v   Kranj vaterpolisti
splitskega Mornarja, ki se
bodo v kranjskem zimskem ■ bazenu pripravljali na bližnje
Zimsko   državno prvenstvo.
Kegljači Triglava spet prvaki
V nedeljo je bilo končano tekmovanje v republi-JU kegljaški ligi. Odlični kranjski kegljači so spet dosegli velik uspeh, saj so tudi letos osvojili ekipno kegljaško prvenstvo Slovenije. Ekipa Jesenic se Je uvrstila na četrto, Kranjska gora pa na °smo mesto. Skupaj je tekmovalo letos v republiki hgi šestnajst moštev.
Kranjčani so zbrali najmanjše število kazenskih |°ck dO), največ v Mariboru (5), v Ljubljani (3) 2 v Kranju (2). Drugoplasirani Branik pa ima "točk. Skupaj so kranj-°kj kegljati podrli v letošnjem prvenstvu 39.957 Jfcgljev, Jesenice 38.964, ^ranjska gora 37.962. Je-senice i„ Triglav pa sta
„ Pridobila s tem tudi PrriVico nastopa na držav-»em prvenstvu> tj bo v »esecu niaixu poleg t£h
d!* ekJp Pa bodo 113 sin nnem P^enstvu na-">PUe še naslednje eki-!r "ranik, Gradiš, Kondukter ln Slovenija ce-
J. Javornik
Na lanskem prvenstvu je Mornar zasedel drugo mesto.
Na letošnje prvenstvo, ki bo od 10. do 13. aprila v Zagrebu, bodo odpotovali tudi igralci kranjskega Triglava. Ekipo bodo sestavljali: F. Rebolj in Finžgar kot vratarja ter igralci Mohorič, Vehka-nje, Nadižar, šorli, Chwatal, J. Rebolj,, Kodek, Košnik, KlemenčiČ, Torkar in Baldcr-man. Triglav bo edina slovenska ekipa na tem prvenstvu. M. Kuralf
v kratkem
NOGOMET — Gorenjski predstavniki so v nedeljo igrali takole v republiških ligah: Triglav :  Kovinar 2:0
Zagorje : Kranj 1:2 Primorje : LTH 4:1 Kamnik  : Tabor 1:2
(0:0), (LO), (2:0), (0:2).
ROKOMET — Tržiški ro-kometaši so visoko premagali Topol 36:18 (17:12) in so trenutno na odličnem tretjem mestu.
SMUČARSKI  SKOKI: Na
Adlešičevem memorialu v Planici so se od gorenjskih skakalcev najbolje uvrstili naslednji skakalci: med mlajšimi mladinci je zmagal Kranjčan Kobal, drugi je bil Kapušin, tretji pa Cuznar (Jesenice). Pri starejših mladincih pa je bil najboljši Franci Mesec, ki je zasedel tretje mesto, njegov brat Marjan pa se je med člani uvrstil prav tako na tretje mesto.
Na mednarodnem zeleniškem veleslalomu zmagovalca:
Štefan Sodat in Maja Kramar
Organizacijski komite Zelenica je po dvoletnem premoru v 6oboto spet priredil na Zelenici tradicionalni mednarodni veleslalom. Nad 1800 metiov dolgi progi s 54 vratci in 480 metri višinske razlike je *»ed člani nastopilo več kot 70 tekmovalcev iz Koroške in Jugoslavije. Med članicami pa je bila udeležba nekoliko slabša, saj je nastopilo le 10 tekmovalk. Zaradi novoaapadiega snega je bila proga težka. Boj za prvo mesto je bil v glavnem med odličnimi Avs'rijci. Najprej so startali odlični Korošci: Rau-♦ar, Heber in Ressman, ki so na cilj prispeli v enakem tfasu. Toda za njimi je slar-tal še prekaljeni avstrijski reprezentant Štefan Sodat, ki je s časom 1:45,5 postal zma-
Plavanje
Še dva naslova za Triglav
Na letošnjem zimskem prvenstvu pionirjev v plavanju so Imeli spet največ uspeha kranjski plavalci in plavalke. Triglav je osvojil v domačem bazenu prvo mesto v skupini starejših pionirjev in pionirk, kakor tudi v skupini mlajših pionirjev in pionirk. Med posamezniki pa jc imel največ uspeha Slavec, ki Jc osvojil dva naslova ln plavalka Po-renta, ki je prav tako dvakrat zmagala.
Kratil,
Gregorčičeva 8/1 tel. 21438
Tipski načrti individualnih sta □ovanjskih hi5
SGPTRlICr.pl 03, 04. NI
govalec. članice so startale na nekoliko krajši progi, kjer pa je bila najboljša domačinka Maja Kramar, kljub temu, da je prvič startala med članicami.
Zanimivo pa je da je v eki-ki Koroške nastopil tudi Erik Schineggcr (bivša svetovna prvakinja med ženskami!). Schineggcr pa je imel smolo in je v prehodu iz rora v strmino padel. Organizacija tekmovanja je bila odlična.
Vrstni red najboljših: članice — 1. Kramar (Tržič), 2. Lakota (Jesenice) 3. Kurnik (Tržič; člani — 1. Sodat, 2. Ressman, 3. Heber, Rauter (vsi Koroška) . . . 9. A. Kli-nar (Jesenice) ... 11. SokliČ (Tržič) i Id.
Po zmagi nam je Maja Kramar dejala: »Kljub težki progi sem vesela današnjega uspeha, zlasti še prvega starta v članski konkurenci.«
D. Humer
Vaterpolisti pred državnim prvenstvom
Triglav : Graz 11: 4
V prijateljski mednarodni tekmi v vaterpolu Je v ponedeljek popoldne v zimskem kopališču v Kranju ekipa domačega Triglava visoko premagala moštvo GAK lz Gradca. Avstrijci so pred tem gostovali na Reki, kjer so dvakrat premagali domače Primorje.
Avstrijci, ki sodelujejo v I. ligi, kjer zavzemajo tretje mesto, so v Kranju igrali podrejeno vlogo. Res je, da je domačine okrepil igralec splitskega Mornarja in bivši državni reprezentant Ros:č, vendar to ne opravičuje visokega poraza gostov, saj je
Triglav v zadnji četrtini nastopil skoraj s samimi mladimi igralci.
— Triglav: F. Rebolj (Finžgar), Mohorič, Ch\vatal 2, Nadižar 2. Rosic 2, J. Rebolj 2, Baklerman 3, Velikanje, Kodek. M. Kuralt
Zimsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu
Prvi Triglav I* drugi Triglav II
V Kranju je bilo končano letošnje zimsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu. Po pričakovanju so prvo mesto osvojili vaterpolisti Triglava. Tudi drugo mesto je pripadlo Kranjčanom. Druga ekipa Triglava je doživela samo en poraz in zasluženo osvojila drugo mesto. Ta uspeh Triglava pa je še večji, če upoštevamo, da so domačini v zadnjih kolih igrali brez peterice standardnih igralcev: Na-dižarja, Mohoriča, Sorlija, Velikanje in Klemenčiča. Poleg tega pa je bil Kranjčan Jože Rebolj najboljši strelec prvenstva.
Za ekipo Triglava I so na prvenstvu igrali: Finžgar, Chvatal, Košnik, Mohorič, J. Rebolj, V. Brinovec, švarc, Gričar, Slevec, Milovanovič, Nadižar I. in II in Zupane. Za Triglav II: F. Rebolj, Tor-kar, Kodek, Balderman, KlemenčiČ, Velikanje, Kašman, Podveršček, Judež, šorli, Ma-lavašič.
Končni vrstni red pa je bil: 1. Triglav I 10, 2. Triglav II 8, 3. Ljubljana I 6, 4. Cclulo-zar 4, 5. Koper 2, 6. Ljubljana II brez točke.
P. DidkS
in načrti po naročilu
Vaterpolisti Triglava na državnem prvenstvu
Jutri, v četrtek, bodo vaterpolisti Triglava odpotovali na letošnje zimsko prvenstvo Jugoslavije v vaterpolu, ki bo od 10. do 13. aprila v Zagrebu. Na tekmovanju bo nastopilo 8 prvoligašev in 6 drugoligašev. Po rezultatih oziroma uvrstitvah so vaterpolisti Triglava na 13. mestu v državi, kar pomeni, da bo na prvenstvu igrala samo ena slabša ekipa kot je kranjski Triglav. Kljub vsemu pa tik pred odhodom še vedno ni zanesljiv nastop Triglava, ker je več igralcev bolnih (Mohorič, Nadižar, Košnik in Klemenčič). Pred odhodom na to prvenstvo nam je predsednik komisije za vaterpolo pri PK Triglav Mato Becič dejal:
»Na prvenstvo potujemo predvsem zaradi tega, da se bomo srečali z močnejšimi ekipami, ker le na ta način bomo Izboljšali našo kvaliteto. Naša želja je, da dostojno zastopamo slovenski vaterpolo in, da nudimo čim močnejši odpor prvoligašem. Uvrstitev za nas ni pomembna. Povedati pa moram, da nam jc nastop v Zagrebu omogočila tovarna Kolinska iz Ljubljane in je zato prav, da se JI javno zahvalim.«
P. Didič
Izvleček iz pravilnika
V sobotni številki našega lista smo vam predstavili nekatere splošne podatke o bližnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v Tržiču. Vse do svetovnega prvenstva bomo pisali o nekaterih podrobnostih te velike prireditve.
Prireditelj letošnjega mednarodnega motokrosa za »Veliko nagrado Jugoslavije« je avto-moto društvo Tržič. Po predpisih mednarodne moto-ciklistične organizacije — FIM — velja to tekmovanje tudi za svetovno prvenstvo v motokrosu za motorje do 250 ccm za leto 1969. Poleg tega pa tekmovanje za »Veliko nagrado Jugoslavije« velja tudi kot prva dirka za pokal Karavank 1969 v razredu do 750 ccm.
Proga, kjer se bodo 26. in 27. aprila pomerili najboljši motokrosisti na svetu, je krožna, dolžina kroga pa je 2000 m. Tekmovalna steza ima dva blaga in en strm vzpon od 25 do 45 %, tri spuste in večje število naravnih skokov. V najtežjem delu je steza široka 6 m, na startu pa 30 m. Njena podloga je travnata, medtem ko je v dolžini 20 metrov močvirje.
Oznaka in oprema vozil — vsako vozilo mora biti opremljeno s tremi okroglimi tablicami za startne številke, velikosti 23x28 cm. V razredu do 250 ccm morajo biti bele številke na zelenem polju, v raaredu do 750 ccm pa črne številke na rumenem polju. Tekmovali bodo lahko vsi prijavljeni tekmovalci, katerih motorna kolesa bodo ustrezala   naslednjim zahte-
vam — motorno kolo mora imeti dve učinkoviti, druga od druge neodvisni zavori; startno napravo, ščitnik na vsakem kolesu, ki mora na vsaki strani segati čez kolo, da zaščiti vozača. Ščitnik mora segati čez zadnji zgornji del kolesa najmanj v dolžini 35 stopinj, športna komisija se lahko odloči, da po  potrebi  prednji blatnik
odstrani. Ščitniki morajo biti na sprednjih in zadnjih koncih zarobljeni, ravno tako pa morajo biti zarobljeni ali obrobljeni z okroglo gumo tudi robovi startnih številk. Nadalje so potrebne še dobre terenske gume, na sklopki in ročici za plin pa mora biti čvrstvo pritrjena kroglica v premeru najmanj 20 mm.
vig
o Joel Robert tudi letos v
Tržiču. Svetovni prvak v motokrosu Belgijec Joel Robert je poslal prireditvenemu odboru prijavo za nastop 27. aprila. Poleg Roberta bodo iz Bjlgije priši še odlični tekmovalci Svlvain Geboers, Marcel Wirtz in Jackv VViertz.
9 Prireditelj je letos prvič prijel prijavo iz Združenih držav Amerike. Ron Nelson je bil lani najboljši v ZDA v kategoriji motorjev 500 ku-bikov, John de Soto pa v kategoriji 250 kubikov. Prijava iz ZDA potrjuje, da je ljubeljska dirka zares poznana po vsem svetu ln kvalitetna.
9 Prireditelji bodo poskr-beli za vse, tako da se n kjer ne bi prav nič zataknilo. Zato so že pripravili pravilnik I tekmovanja, ki ga bo potrdila avto-moto zveza Jugoslavije.
Tudi letos bodo obiskovalci motokroca  69  lahko kupili
spominske značke, ki jih bo v dveh velikostih izdelala znana italijanska delavnica B.r-toni iz Milana.
% Predstavniki tiska, radia ln televizije se bod j na predvečer tekmovanja pomerili na Kompasovem tristez-nem avtomatskem kegljišču na Ljubelju novinarjem bodo pokazali tudi vse objekte zimsko športnega središča na Ze'enlcl.
# Vsi obiskovalci motokrosa bodo lahko v nedeljo, 27. aprila, združili izlet v pod-Jjubeljsko dolino s smučanjem na Zelenici, kjer je toliko snega, da se bo smuka potegnila v pozno pomlad. Tako bodo športne prireditve združili s turizmom.
# Pivovarna Union bo opremila press center s svojim poznanim pivom. Kaže, da pred tavniki sedme sile ne bodo žejni.
V. Erjavšek
Goste iz Ste Marle aux Minesa je na kranjski železniški postaji sprejel predsednik tržiške občinske skupščine. — Foto: F. Perdan
1941-1969
V petek zvečer je prispela v Tržič na dvodnevni obisk 48 članska skupina iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš. — Foto: F. Perdan i
ŠTAJERSKA in
KOROŠKA v
REVOLUCIJI osrednja proslava; štajerskih M
koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije; in
ustanovitve OE Slovenije
27. aprila 1969 VELENJE
Proslave v počastitev obletnice ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda in 25 letnice pohoda legendarne XIV. divizije na štajersko se bo po predvidevanjih udeležilo prek sto tisoč ljudi, med njimi pokrovitelj, predsednik republike Josip lini/ lito, ki bo ob tej priliki tudi govoril.
do dobili spominske značke, le-te bodo za borce štirinajste oštevilčene, in posebne miniaturne izdaje Kajuhovih pesmi. Nato se bodo enote zvrstile pred slavnostno tribuno, kjer bo predsedniku republike Titu — predsednik je udeležbo že obljubil — ra-portiral prvi komandant nekdanje IV. operativne cone Franc Poglajen-Kranjc. Ob tribuni bo tudi poseben prostor za svojce padlih borcev štirinajste in drugih enot štajerske in Koroške.
Po uradnem delu bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali združeni mladinski zbori šaleške doline, Partizanski invalidski pevski zbor in znani slovenski dramski umetniki,
Šestindvajsetega aprila zvečer bodo v Domu kulture v Velenju odprli razstavo »Štajerska in Koroška v revoluciji«, nato pa bo slavnostni koncert Partizanskega invalidskega pevskega zbora, W letos prav tako slavi 25 letnico obstoja.
Ob osrednji pros'avi bo $s cela vrsta drugih, manjših slovesnosti. Nekatere VOO<* njimi so se že začele, tako pohod pionirjev po poteh štirinajste divizije. Pot najinih' ših se je pričela na SuhorjM« Prav tako bo 4. julija slovesnost na Sedlarjevem, kjer Je legendarna štirinajsta preš-1 slovcnsko-hrvatsko mejo.
CIani pripravljalnega ra so nam povedali, da tu» onstran meja domovine vUlC17 za proslavo dokajšnje ZJfl1 inanje, zato pričakujejo g?J" ste   iz   sosednje Avstrij* 1 Italije, saj je velenjsko s je tudi manifestacija dobr in plodnih sosedskih od<n sov.
J. Košnek
Pripravljalni odbor za letošnjo osrednjo slovensko proslavo ob 27. aprilu, katera bo istega dne v Velenju pod geslom »štajerska in Koroška v revoluciji — osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot, pohoda XIV. divizije in ustanovitve osvobodilne fronte Slovenije«, je pretekli teden v Klubu poslancev v Ljubljani sklical novinarsko konferenco, na kateri so prisotne seznanili s potekom priprav na to veličastno slavje. Velenjska proslava je, po besedah predsednika tamkajšnje občinske skupščine, važna tudi zaradi dejstva, da je 27. april letos prvič republiški praznik in ima zaradi tega še poseben pomen. Po prvotnem predlogu naj bi bila le spomin na pohod legendarne štirinajste divizije na Štajersko pred petindvajsetimi leti. Še več. Veličastni zbor v rudarskem Velenju bo tudi spomin na dolež Štajerske in Koroške v NOB, saj se bodo poleg borcev štirinajste v Velenju zbrali tudi pripadniki ostalih partizanskih enot, ki so sode lovali v borbi in dokončni osvoboditvi omenjenih pokrajin.
Prireditelji računajo, da se bo 27. aprila v Velenju zbralo prek sto tisoč ljudi, saj je že sedaj v Sloveniji za proslavo veliko zanimanje. Pričakujejo, da bo na proslavi, poleg Štajercev in Korošcev, veliko Primorcev, pa tudi drugi predeli republike ne bodo zaostajali. (Q udeležbi z Gorenjske smo v ' našem časniku že pisali).
Osrednja prireditev bo 27. aprila (nedelja) ob 11. uri na prostoru pred občinsko skupščino. Borci vseh partizanskih enot se bodo zbrali na posebnem prostoru, kjer bo-