Poitnina platana ▼ golorlil Spedizione in abbonamento poslala riuio * cena ur Uiuu Ste v. 128 F Jjjubljani, v ponedeljek, 7. junija 1943-XXl Leto VIII. Izključna pooblaščen k a ta oglaSevanJe Italijanskega la tujega | Uredoittvo in «pia«n Kopitarjeva 6, Ljubljana. | izvora: Unioue Pnbblicita Itaiiana b. A, Milanu = Kedazlone, AmminLstrazlonei Kopitarjeva i. Lobiana. = Concessionarla esclusira per la pnbbliciU dl proveaienza itaiiana ed ettera; Union« Pubblicita Itaiiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 1107 Hude nasprotne letalske izgube Sestreljenih le bilo I I letal Italijansko uradno vojno poročilo pravi: Sovražne enote so obstreljevale otok Pan-tellerijo, ki Ra je ponovno in močno bombardiralo tudi sovražno letalstvo. Sovražni letalski nnpadi na La Spezio in na kraje province Cagliari so zahtevali nekaj žrtev in povzročili omejeno škodo. V teku dneva je bilo sestreljenih 10 sovražnih letni, in sicer tri po lovcih in eno po protiletalskem ognju na Sardiniji, eno po lovcih in tri po topništvu na Pantelleriji, eno po lovcih in eno po topništvu v Speziji. V napadu proti našim otokom na Egejskem morju se je zrušilo eno letalo, zadeto in poškodovano po ognju obrambe. Italijanske priprave za novega reda v Evropi organizacijo in na svetu Ustanovitev »Društva za preučevanje in organizacijo novega reda« v Rimu Rim, 7. junija, s. — Pod pokroviteljstvom ministrstva za ljudsko omiko je bilo ustanovljeno »Društvo za preučevanje in organizacijo novega reda«. Nameni tega društva so: Pretehtati in rešiti vsa vprašanja, ki se nanašajo na življenjske nujnosti in na razmah italijanskega naroda v okviru nove evropske politike dela;, zbrati, razložiti, izdelati in med seboj primerjati vse študijske gradivo, ki se nanaša na pripravo politične, gospodarske in družabne preureditve nove Evrope; poiskati podatke vseh načrtov in predlogov za novo ureditev sveta, in sicer iz vseh dežela, ki so zapletene v sedanjo vojno; objaviti razprave o vseh_najvaž-nejših vprašanjih, ki so v zvezi s takšno ureditvijo; širiti te misli s predavanji, poročili, Na ruskem bojišču zatišje Sovjetski napadi severozahodno od Krimskaje zavrnjeni - Uspešen letalski napad na mesto Gorki ob srednji Vclgi in romunske čete več so- Hitlerjev glavni stan, 7. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču je potekel dan z izjemo živahnejših bojev na kubanskem mostišču mirno. Na področju severozahodno od Krimskaje so odbile nemške vjetskib napadov. V pretekli noči so močni oddelki težkih nemškin bojnih letal vnovič napadli oboroževalno industrijo mesta Gorki ob srednji Volgi. Nastali so veliki požari v industrijskih napravah in skladiščih goriva. Dve letali se nista vrnili. Spominska slovesnost na čast civilnim junakom iz Rima Rim, 7. junija, s. Rim je včeraj proslavljal spomin svojih najbolj junaških 6inov s tem, da je guverner mesta knez Borghese razdelil svetinje za civilno junaštvo tistim, ki so si pridobili javnih zaslug, ter tudi nagrade ustanove »Luca Seri« za junaška dejanja, ki so jih storili rimski meščani. Pri prireditvi, ki je bila v dvorani Julija Cezarja na- Kapitolu, so bili navzoči: zvezni tajnik, rimska podguvernerja, predsednik pokrajine, zastopstvo oboroženih sil, prostovoljne milice, GUF-a, GIL-a, krajevnih skupin in šol z zastavami in praporčki ter številno občinstvo. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Dueeju, ki ga je ukazal zvezni tajnik, je imel guverner govor, v katerem je zatrdil, da jo civilno junaštvo enako vredno vojnemu junaštvu, ako se pri njem žrtvuje tudi življenje. Guverner je nato posebej poveličeval junaško žrtev mehanika Antonia Ticconija in žrtev, ki je krona vsega pre-plemenitega življenja, prefekta Vezia Orazia, fašista in skvadrista od prve ure, ki je do skrajnosti izpričal svojo neodjenljivo vero. Padel je v imenu Rima in bo zato za večne čase čaščen. Po guvernerjevih besedah so bile prebrane utemeljitve odlikovanj. Zlata svetinja je bila podeljena prefektu Veziju Oraziju s tole utemeljitvijo: »26. maja 1942 v Ervenicu (Zara). Kot prefekt najčislcjše fašistične zavesti je ob sporočilu, da so se v novih mejah začeli oglašati primeri uporništva, skoraj vsak dan odhajal v najnevarnejše kraje, da bi tam vzporedil in ojačil nastopanje ^policijskih organov v tesnem sodelovanju z državnimi oboroženimi silami. Ko je že prestal ogenj v spopadu, med katerim je bil ubit en upornik, trije pa ujeti, je pri povratku v Zader padel v zasedo. S peščico junakov in z nezlomljivim pogumom je prestal oster spopad, med katerim je bil večkrat ranjen in je padel. Tako je junaško zaključil svoje življenje, ki je bilo posvečeno le veličini domovine.« 'Diploma zlaie svetinje Carnegieve ustanove za junaška dejanja je bila podeljena 15letnemu C‘a-taldu Maslrorilliju v spomin. Za zaključek prireditve je zvezni tajnik zapovedal pozdrav Kralju in Cesarju in Duceju, katerima je občinstvo priredilo navdušene pozdrave. Ogromno povečanje nemške izdelave Minister za strelivo in minister za propagando govorita o uspehu nemške totalne mobilizacije Berlin, 7. junija. V berlinski Športni palači je bilo v soboto popoldne mogočno zborovanje, ki se ga je udeležilo na tisoče delavcev iz oboroževalno' industrije ter članov narodno socialistične stranke. Govorila sta minister 74 oboroževanje in strelivo Speer ter propagandni minister dr. Go-bels. Minister Speer je med drugim izvajal: Hitler ga je pooblastil, naj sporoči nemSke-mu narodu odlične uspehe vojne industrijo v tem letu, zlasti kar se tiče izdelave orožja. V nasprotju z upanjem sovražnikov Nemčije je vojna izdelava letos v maju dosegla rekordne številke. Ta uspeli je treba pripisati novi organizaciji vojne industrije, ki zdaj neomejeno izmenjava sikušnje in tehnično sebje. štirideset veleindustrijalcev z diktatorsko oblastjo vodi najvažnejše panoge nemško oboroževalne industrije. Drugi razlog za velikanski uspeh je delo nemškega delavca celo v krajih, ki so bili prizadeti po letalskih napadih. Tretji razlog je povečano pridobivanje železa in premoga v zasedenih krajih; povečano pridobivanje bakra, aluminija, magnezija, kroma in mangana, ki v četrtem letu vojne zadostuje za nemške potrebe, ter vedno večje pridobivanje električne sile, katere mu porušenje dveh .jezov po nasprotnikovem letalskem napadu ni bistveno škodovalo. V enem letu je tudi izdelovanje železniških strojev naraslo za več kakor 300%. Maja 1943. je bilo v oboroževalni industriji izdelano G.3krat toliko orožja kakor maja 194i. Ta uspeh so dosegli s tem, da so uporabili 50% delavcev, 132% surovega jekla, 2% aluminija več kakor lani in pa 57% manj bakra. Četudi je izdelava orožja večja, vendar čete zaradi daljav do front ne smejo streliva razmetavati. Izdelava orožja z ve« kakor 3.7 cm kalibrom se je v primeri z lanskim majem povečala za 400%. izdelava lahkih poljskih topov tudi za 400%, težkih protiletalskih za 315%, težkih protitankovskih topov za 200%. navadnih pa za 600%. Skupno število vseh vrst izdelanih tankov je bilo letos štirikrat večje kakor lani, največji uspeh je bil dosežen pri »li-rih«, katerih so maja izdelali 200% vec kakor .ebruarja. Maja letos je bilo izdelanih za več tankov kakor povprečno na mesec Jeta 1941. Tudi izdelava letal je letos v maju večkrat presegla povprečno mesečno izdelavo iz lanskega leta. . . Ti uspehi so bili doseženi zaradi totalne mobilizacije vseh delovnih sil. Hitler se za to zahvaljuje delavcem in vsemu narodu. Nemški izumitelji so na delu, da bodo dajali nemški vojski vedno boljše rvmži«. Oborožitvena industrija ie razdeljena DO vsej Nemčiji tako, da ji morejo letalski napadi le malo škoditi. Izdelava se bo prihodnjo pomlad še povečala, in sicer tako, da nemški vojaki ne bodo nasprotnika samo napadali, temveč tudi končno premagali. Za Speerom je govoril propagandni minister dr. Gobbels, ki je najprej pohvalil Speera in pa delo milijonov nemških delavcev. Obračun o izdelavi orožja je jasen uspeh totalne mobilizacije Meh delovnih sil za zmago. Na oklic za totalno mobilizacijo se je v pomožno službo priglasilo okoli 3.5 milijona ljudi, zaradi česar je več stolisoč mož lahko šlo v vojsko. Živčna vojna nemškega naroda 1 no bo zdelala, ker pomni skušnjo iz lota 1918. Odločen je boriti se do konca in v tem 60 si edini voditelji in narod ter zunanja in notranja fronta. Kdor bi skušal škoditi varnosti nemškega naroda, bo to plačal z življenjem. Ljudstvo v četrtem letu vojne občuti hude čase bolj kakor prej, a vse žrtve moško prenaša doma in na bojiščih. Hude žrtve mora trpeti zlasti prebivalstvo, prizadeto po letalskih napadih, ki s tem dokazuje, da nemški narod ne bo popustil, dokler ne bo nasprotnik zlomljen. Zato Nemci ne govore o miru, temveč se bore za dosego miru. V6C omejitve, ki so bile uvedene zlasti glede prehrane, niso nič v primeri z žrtvami, ki jih prenaša prebivalstvo na bombardiranem ozemlju. Na angleško in ameriško strahovanje je samo en učinkovit odgovor: teror. Ves nemški narod preveva ena sama misel: zdržati Nemci, stiskajoč zobe, čakajo svoje ure. Častna naloga vsega naroda po vojni bij, da se obnove mesta, ki jih je porušil nasprotnik. Proti angleški letalski vojni 6e Nemci bore s podmorniško vojno, ki nje posledice niso tako vidne in boleče kakor posledice letalske vojne, a so prav tako hude. Nemci so do maja letos potopili 26,500.000 ton brodovja. V prejšnji vojni so potopili samo 12 milijonov ton, pa je Anglija že tedaj bila na robu poloma. Naj nasprotnik izdela še toliko ladij, teb izgub ne bo nadomestil. Bistveno za vojno na morju je menjajoča 6e sreča, toda nasprotnik naj bo pripravljen na odločilne izgube. Njegove življenjske sile bodo spet presekane in možnosti za uspeh spet odstranjene. Nemški narod je lahko prepričan, da njegov napor v totalni vojni ne bo zastonj. Na vzhodno bojišče prihajajo nove čete in novo orožje. Glede vdora v^Evropo so nemške čete pripravljene. Nasprotniki sami govore o ogromnih težkočah tal>ega nastopa. Sovražniki, ki ogražajo Evropo, so zgolj tolpa judovskih sleparjev. Razpust kominlcrno je samo raznimi objavami, stiki in potrebnimi sporazumi za sodelovanje, s podobnimi organizacijami v tujini ter.s tujimi strokovnjaki, zlasti iz držav trojne zveze, ki sc zanimajo za takšna vprašanja, ter slednjič prilagojevati proučevanja in pobude vseli onih političnih, kulturnih, sindikalnih in korporativnih ustanov, ki se zanimajo za vprašanja novega reda. Društvo za preučevanje in organizacijo novega reda bo razpošiljalo knjige in publikacije, določalo nagrade in organiziralo narodne in mednarodne sestanke. Imelo bo tudi urad za pripravo in pouk, namenjen tistim mladim ljudem, ki so posebno sposobni za reševan je vprašanj noveja reda. Tam jih bodo usposabljali za reševanje političnih in gospodarskih naiog, ki se bodo pojavile v Italiji po vojni. Društvo bo svoje delo opravljalo preko raznih odborov, v katerih bodo učenjaki in politični ljudje, ki so na glasu in ki so zlasti spretni v reševanju raznih zgodovinskih, političnih, geopolitičnih, nravnih, gospodarskih in so&alnih vprašanj. Med drugim bo tudi odbor za temeljna zgodo-vinsko-politična vprašanja, dalje odbor za geopolitična vprašanja, za socialna in delavska vprašanja, odbor za gospodarska in finančna vprašanja ter poseben odbor za reševanje pravnih vprašanj. Potem bo imelo posebno mednarodno komisijo, v kateri bodo zastopniki ustanov, zavodov in organizacij, ki se v državah trojne zveze ali tistih,'ki pripadajo k njim, ba-vijo z vprašanji novega evropskega reda. V odborih bodo sodelovali zastopniki fašlstovske stranke, korporacij jn v poštev prihajajočih ministrstev. Društvo za preučevanje in organiziranje novega reda naj bi dobilo poseben pomen, zakaj med težnjami in usmerjenostjo raznih narodov, ki naj bi vzcvetili po vojni, bo pomoč nauka, ki smo ga prejeli, lahko samo prispevek odločni sili. Ta nauk. ki ga je oznanil svetu Duce, se bo moral uveljaviti v skladnem sestavu socialne pravičnosti fer pravičnosti med svobodnimi ljudstvi vseh narodov, v sodelova- nju med narodi na vseh področjih, da se vzpostavi tudi na trdnih moralnih in duhovnih temeljih prava evropska skupnost. Ustanovitev te pomembne organizacije je zdaj, ko je vojna v največjem razvoju, tudi s tepa stališča izredne važnosti. Kaže namreč, kako v Mussolinijevi Italiji nastope z orožjem spremlja veliko obnovitveno delo za uvedbo »ovega reda na svetu. Rimu je namenjeno, 4a spregovori veliko besedo omike in splošne pravičnosti. Na predsedniško mesfo v »Društvu za proučevanje in organiziranje novega reda*, je Duce poklical nar. sv. Eugenia Coselschija, ki je v fašistovsko stranko vpisan že od 12. septembra 1919. Je to skvadrist, pisatelj* časnikar, dvakratni vojni prostovoljec, poveljnik italijanskih prostovoljcev, odlikovan s štirimi kolajnami za vojaške vrline, ravnatelj »Antiboljševizmac, revije »Idea di Roma« in glasila italijanskih prostovoljcev >La volonta dTtalia«. Za podpredsednika sta bila imenovana Eksc. Giotto Dai-nelli, akademik Italije, ter nar sv. Nino Gu-glielmi, ravnatelj revije »Faseismo«. Vladar na seji Italijanske Akademije Rini, 7. junija, s. Včeraj je Kr. italijanska akademija v navzočnosti Vel. Kralj, in Cesarja imela na Kapitoln. v dvorani Julija C»zarja splošno sejo za podelitev kraljevih nagrad v letu 1943-XXI. Vladarja so sprejeli tajnik stranke Scorza, predsednik aka.demjie Federzoni ter rimski guverner Borghese. V dvoratli ga je sprejela topla in navdušena manifestacija. Ob strani vladarja s<* zasedli mesta: minister za narodno vzgojo Viggi-ni, podtajnik v predsedstvu vlade Rossi ler zastopnika senata in fašistovske ter korporacijske zbornice senator Salvi in nar. sv. Paulucci. Evropska celina je varna pred sovražnim vdorom Evropa ima tolikšno obrambno silo, da se ji ni bati, pravi nemški list Miinchen, 7. junija, s. Nemški list >Abend-zeilung« ponovno razpravlja o nadah, ki nasprotnika nagibajo k strahovalniin letalskim napadom in k »živčni vojnic, s katero nastopa proti Evropi po papirnati in radijski ofenzivi, kakor še nikoli doslej. Nasprotnik pa ne vidi, — zatrjuje list — kako se iz središča proti obodu širi neznanska siia. ki zavaruje evropsko celino pred sleherno sovražno grožnjo sedaj ali pozneje. Zlasti junaško vedenje Italije pred sovražnim besom kaže vsem nasprotnikom, da če se jim je v Afriki posrečilo premagati majhno izpostavljeno obrambno postojanko, stojijo zdaj pred nepremagljivim zidom, tudi če bi se jim posrečilo na kakšni točki prodreti z večjo silo. Obrambni sestav, ki ga jo Evropa pripravila vzdolž obal, ni trdna in nepremakljiva gradba ler v ničemer ni podobna strateški ureditvi Maginotjeve črte. kjer so čakali na nasprotnika s puško ob nogi. Obrambna črta, ki sla jo pripravili sili osi, daje njihovim vojakom priložnost, da se lahko zgrizeno branijo, a da hkrati lahko sprožijo silovite protinapade. Druga Poenotenje nemškega kazenskega prava Berlin, 7. junija, s. Z odlokom nemškega pravosodnega ministra, izdanim 29. maja 194’, je bilo zapovedano poenotenje obeh v Nemčiji doslej veljavnih sistemov kazenskega prava. To so zahtevale težave, ki izhajajo iz prejšnjega položaja, ko je nasproti kazenskemu pravu starega Reicha veljalo posebno kazensko pravo v alpskih in podonavskih deželah. Vsako teh dveh je imelo seveda svoje točno določeno ozemeljsko področje, za katerega je veljalo. huda pomota nasprotnikov je v tem, ker menijo, da bi obrambna strategija na evropski celini ne mogla voditi k zmagi, ker je pač samo obrambna. Nasprotniku je treba odgovoriti z zgledom Friderika Velikega, ki je sicer vodil obrambno vojno, a je kljub temu zmagal zaradi večje gibljivosti svojih čet v primeri s sovražnikovimi. Zdaj pa imajo večjo gibljivost čete osi ravno zaradi tega, ker so v izredno ugodnih okoliščinah razvrščene po vseh evropskih ozemljili, ki so za vojskovanje odločilne važnosti. Tako bo imel nasprotnik pred seboj silno oboroženo obrambno moč ter bo najprej moral rešili vprašanje, kako in kje si bo izvojeval mostišče do celine. Zaradi vsega tega, zaključuje omenjeni list, Evropa lahko mirno čaka dogodke bližnje bodočnosti, saj ima v sebi sami moč, da jih bo lahko zmagovito kalila in premagala. , Nova imenovanja v korporacijski federaciji Rim, 7. junija, s. Korporacijski minister je na predlog predsednika fašistične korporacije trgovcev imenoval fašista Dina Fantozzija za podpredsednika iste konfederacije in za komisarja narodne zveze treovcev s tekstilnimi in oblačilnimi izdelki, namesto fašista Gugliema Montanija, ki je postal vodja strankine pisarne, oziroma fašista Achilleja Castellija, ki je odstopil. Na predlog predsednika fašistične korporacije trgovcev je korporacijski minister imenoval fašista Franca Marianija za komisarja narodne zveze agentov in trgovskih zastopnikov namesto fašita Torquata Brunija Lavalove misli o Evropi po vojni Viehy, 7. junija, s. Ministrski predsednik Lavni je imel po radiu govor, v katerem je znova potrdil svojo politiko do Italije in Nemčije. Naj gre za Italijo ali zn Nemčijo, je dejal, moje ravnunje se ne bo nikdar spremenilo: smo in ostanemo sosedje dveh velikih držav. Z njima moramo - živeti v miru ter biti v prisrčnih in zaupnih odnosih. Laval je potem omenil razgovore. ki 60 jih nedavno imeli v Nemčiji in pri katerih je bil tudi italijanski podtajnik za zunanje zadeve Bastianini. Tu so jasno in odkrito pretehtali vsa vprašanja, ki zadevajo vso Evropo in ki družijo vse evropske narode pred sleparija judovsKega kapitalizma. Judovsko vprašanje je največja nevarnost za svet. Nemški narod mora poslušati naročilo padlih ter delali in se boriti. Kdor ne veruje v zmago ali posluša sovražnika, je izdajalec in ga je treba odstraniti. Nemški narod ima danes voditelja, ima orožje, srce, zaveznike in vsa Evropa dela za njegovo vojno. Zaradi tega ima danes največje možnosti v zgodovini in bo lahko dosegel najsijajnejšo zmago, ki pa ne bo podarjena, temveč si jo bo treba zaslužiti z bojem, žrtvijo in delom. Po hudih žrtvah bo dosežena zmaga, za njo bo prišlo za Nemčijo vstajenje, doba socialnih reform in novega razvoja. Nemški narod se bo boril, kjer bo prilika, iu na koncu bo zmaga njegova. boljševiško nevarnostjo. Dejal je, da Francija ne more ostati nedelavna in nebrižna. Francija se bo lahko in se bo morala svobodno pridružiti, namesto da bi vztrajala v svojem vedenju premagane države. Glede trajanja in izida vojne je dejal, da če bi zavezniki zmagali, bi sc morali Anglosaksonci prav kmalu pomeriti s Sovjeti, l/id takega spopada ne bil bil dvomljiv: boljševizem bi se usidral po vsej Evropi. Tedaj bi Evropa bila zedinjena, toda bila bi šovjetska. Laval se je tudi dotaknil vprašanja, kakšen bo položaj po vojni. Dejal je, da bo treba urediti vso našo celino. I'a ureditev pa bo morala biti taka, da se niti zmagovalci niti premaganci ne bodo hoteli več vdajati skušnjavi, da bi se med seboj vojskovali. V gospodarskem pogledu si bodo narodi morali drug drugemu pomagati, tako da bo vsak lahko zadovoljil svojim potrebam, ne da bi to skušal doseči s tekmovanjem ali zahrbtnostjo, kakor se je to doslej tolikokrat dogajalo. Nova Evropa bo trajna, če bodo zn vselej iztrebljene vse klice po maščevanju. Evropski mir bo moral biti samo sad ubranega združenja. Na kulturnem in političnem polju bo treba spoštovati osebne značajke vsakega naroda. Noben narod ne bo smel vsiliti drugemu svoje običaje, svojo vero in svojo vlado. Marveč vse vlade bodo imele skupen značaj: oslanjale se bodo na svoja ljudstva. / Seja sveta Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljana, 4. junija. Danes dopoldne ge je vršila v sejni dvorani Pokrajinskega sveta korporacij 11. redna seja sveta Pokrajinske zveze delodajalcev za Ljubljansko pokrajino. Predsednik Zveze je pozdravil navzočega zveznega podtajnika Enza Sello-nija, nadalje dr. Attilija Apollonija kot zastopnika predsednika Pokrajinskega sveta korporacij komendatorja dr. Edvarda Bisia, strokovnjaka pri Zvezi dr. Silvija Marchesonija, strokovnjaka pri posameznih združenjih, ki so včlanjena v zvezi itd. Preden je prečital svoje poročilo o delu, ki ga je opravila Zveza v lanskem in letošnjem letu, je izrazil zahvalo Zveze Eksc. Visokemu komisarju, ki je vedno pokazal zanimanje za gospodarske potrebe pokrajine. Nadalje je izrazil tudi željo, da bo Eksc. Visoki komisar tudi v bodoče izkazoval svoje zanimanje za gospodarska vprašanja, kar je jamstvo za zagotovljeno gospodarsko bodočnost pokrajine. Zvezin svet je nato ponovno izvolil prejšnje člane izvršilnega odbora, ki že po svojem svoj-stvu niso člani tega odbora, in je odobril poročila o proračunih in računskih zaključkih Zveze ter včlanjenih združenj, kakor tudi prispevke, ki jih morajo plačati delodajalci, končno pa je tudi potrdil sklepe o sindikalni vključitvi. Ob obletnici sedanje mestne uprave Isa praznik Vnebohoda je minulo leto dni, odkar sta župan, general Leon Rupnik, in podžupan coinm. dr. Salvator Trancliida prevzela županstvo mesta Ljubljane. v Te spremembe ljubljanske mestne uprave pa prebivalstvo skoraj ni občutilo, saj je vse delo na magistratu teklo mirno in brez motenj dalje, ker sta tako župan kot podžupan z najboljšo voljo posvetila vse svoje sile saino blaginji prebivalstva. Na velika javna dela v sedanjih razmerah seveda ni bilo'mogoče misliti, pač pa je mestna občina s pomočjo Visokega komisariata nadaljevala najpotrebnejša začeta dela in jih deloma že dokončala, druga bodo pa v kratkem izročena javnosti. Ker je bil na včerajšnjo obletnico praznik, je župan povabil v, petejk ob 8.30 v svoj kabinet generalnega sekretarja Franca Jančigaja z vsemi direktorji, načelniki in šefi uradov, podjetij in zavodov kot zastopnike prav vsega mestnega uslužbenstva. ^upnrt, general Leon Rupnik, je hotel izraziti čustva hvaležnosti predstavniku Kraljevine in državnih oblasti na ljubljanskem županstvu, podžupanu coinm. dr. Salvatorju Trancliidi, ki ga žu vsa Ljubljana pozna zn izredno skrbnega moža za vse potrebe prebivalstva ter se vedno prizadeva, da bi pomagal Ljubljančanom in Ljubljani. V svojem nagovoru je župan poudarjal, da sta s podžupanom luni 3. junija prevzela upravo mesta Ljubljane v tistem duhu. ki daje novi, od Duceja inavgurirani dobi pečat in ki med težkimi boji in žrtvami pripravlja novi svet, kakršnega želi Bog in dostojno Človeštvo. Podžupanovemu neutrudnemu prizadevanju, velikemu razumevanju, znanju, globokemu čutu dolžnosti, veliki tenkočutnosti je uspelo premagati vse težave ter iz mestnega poglavarstva ustvariti delovno zajednico, ki si je v resi' '-nem tovarištvu in nesebičnem delu postavila za edini, smoter blaginjo mesta in njegovih prebivalcev. Organizatorične novosti in izboljšanja v korist in napredek občine ter v'blagor njenih uradnikov, uslužbencev in delavcev, tako je poudarjal župan, so predvsem podžupa- nova zasluga, za kar mu je v imenu vseh izrekel prisrčno zahvalo. Obenem je pa coinm. dr. Tranchido naprosil, naj tudi še nadalje posveti svojo neutrudno delavnost mestni upravi, tor mu kot prav skromen spomin na prvo leto njegove delavnosti na čelu ljubljanske mestne uprave izročil medaljo mesta Ljubljane s primernim posvetilom in mu najiskreneje čestital k njegovim uspehom. Po sprejemu medalje mesta Ljubljane z reliefom mestnega patrona sv. Jurija in primer- nim posvetilom ter diplome podžupana couiin. dr. Tranchidi, je pristopil predstavnik vsega mestnega uslužbenstva, generalni tajnik Franc Jančigaj ter naslovil na župana in podžupana najtoplejše besede, da že leto dni vodita mestno občino ljubljansko v popolno zadovoljstvo prebivalstva in mestnega uslužbenstva. Izrazil jima je najvdanejšo svojo zahvalo in zahvalo name-ščenstva za blagohotno naklonjenost, ki jo je bilo z njune strani deležno vse uslužbenstvo. Obenem je generalni tajnik županu in podžupanu izrekel najboljše želje za bodočnost. Po govoru generalnega tajnika Jančigaja je spregovoril podžupan, coinm- dr. Iruuchida, županu, sodelavcem in nameščencem prisrčno občutene besede zahvale za izkazano mu toplo simpatijo. Pristavil je, da je z veliko vnemo prevzel nalogo, zaupano mu v upravi mesta Ljubljane, ter da je s tem, ko se je z vsemi močmi prizadeval za blaginjo občine in njenih prebivalcev, izpolnjeval samo svojo dolžnost. Poudaril je, da je dobil v županu ne sa-rfo vzornega predstojnika, temveč pravega gen-tlcmana in iskrenega prijatelja ter da je bilo vnesene v ustroj mestne uprave, lahko uresničiti zaradi modre direktive župana ter zaradi kompetence in neutrudnega duha sodelovanja načelnikov posameznih uradov in vsega uslužbenstva. Zahvaljujoč se za veličastno izpričevalo, podeljeno mu v znak priznanja, ki mu bo prijeten spomin, je coinm. dr. Trancliida dodal, da bo tudi v bodoče posvečal vso svojo delavnost koristim občine in občanov. Ob razstanku sta župan in podžupan vsem predstavnikom mestnega uslužbenstva segla v roko in zaključila pomembni sestanek. Umetnik in kritika ali stara pesem v izdaji Staneta Kregarja Končal sem akademijo. Narod glej umetnika! Narod priznaj me redi me!« (Stališče marsikaterega mlajšega slovenskega slikarja nli kiparja, četudi ni še nič trajnega naredil.) Ljubitelje umetnosti in obiskovalce umetniških razstav, ki slede tudi kritikam umetnostnih kritkov v časopisju ali v revijah, včerajšnje Kre-garjevo vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu ni posebno presenetilo. Vsem je namreč znano razmerje med posameznimi člani Kluba neodvisnih in kritiki že iz časopisnega prerekanja pred leti, zato je vsaka razlaga nepolrebna. Kakor je bilo včerajšnje Kregarjevo predavanje zaradi nekaterih &lvarnih ugotovitev zanimivo in aktualno, tako moramo na drugi strani pribili, da se nam ne zdi niti najmanj umestno, da je akad. slikar Kregar bil pri včerajšnjem vodstvu po razstavi vsekakor preveč oseben in jo govoril le s svojega stališča oziroma s stališča tako imenovanih »neodvisnih«, ki je v naši javnosti dovolj znano in tudi »kompromitirano«. Kregar je očital našim umetnostnim kritikom OHM' Po prvi junijski nedelji na trgu borovnice ,n °9 Ljubljana- 7. junija. Še nobena nedelja ni bila v vremenskem pogledu letošnjo pomlad skažena in vedno «e je uebo nasmihalo skromnim izletnikom, ki so odhajali iz mesta na razne strani v okolico, v golovške in rožniške gozdove. Tudi prva junijska nedelja se je vsem lepo nasmejala ter naklonila mnogo toplote, tako da s<> bili ljubitelji plavalnega športa vsi radostni in razigrani, ko so se včeraj lahko sončili in kopali od ranega dopoldneva do poznega večera. Ljubljanica je bila pravo^ torišče za vse kopalce na prostem. Tam na špici je bilo neprestano veselo vrvenje, pa tudi/ v mestnem kopališču ,inalo višje je valovila pisana in razigrana družba. Kdor pa je zašel na Golovcu med borovce in bukovje, je opazil, da so ljudje zelo vztrajno in marljivo z lončki in košarami nabirali liorovnice, ki so letos dobro obrodile ter so bile obvarovane pred pomladanskim mruzoin in pozebo. Vse polno je bilo nabiralcev in na-biralk borovnic. Mnogi so odnašali domov kar večje košare, zvrhane tega dobrega gozdnega sadeža. < _ • Zato ni čudno, da je bil danes že zgodaj živilski trg na prostoru ob semenišču nekoliko bolj živahen kot druge dneve. Tja so prinesle mnoge ženske z Rudnika in od drugod košarč borovnic, ki so šle takoj dobro v denar. Liter borovnic je sedaj po 5 lir. Zgodnje gospodinje so se brez večjili težav in ovir komodno preskrbele z borovnicami, pozneje jj> bil tam nekoliko večji dren j. Za gobarje ni bila prva junijska nedelja tako posrečena kot za borovničarje. Gobarji so tudi že zgodaj stikali po gozdovih za gobami, a niso imeli veliko sreče. Tu iu tam je kdo pobral kakega jurčka. Pravi čas za jurčke šele pride. Mnogi meščani, ki so solidni in ki ljubijo travnike in njive, so odhajali na Barje, v Mestni log in drugam, da so tam opazovali, kako bujno na« vse raste. Mnogi so odhajali po Ižanski cesti in ob Ljubljanici na travnike. Tam ob Ljubljanici so lahko ljubitelji narave opa- zovali lepe lišeke, kako so se pozibavali med travami in kako so zobali regratovo seme. Lepo jih je bilo videti. Med travami je mnogo regrata, ki je sedaj že napravil seme. Liščki so se lepo obesili na steblo in začeli iz zaprtega cveta kljuvati posamezna semena. ■Pripovedujejo, da je mnogo liščkov tudi po raznih vrti* vili v središču mesta. Lepo je v Mestnem logu. Sprehajalec lahko tam opazi, kako je spremenjen velik trnv-niški kompleks v gozdno drevesnico. Bivša dravska banovina je pred leti kupila od mestnega konjača Jorasa vse njegovo posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji vred. V načrtu je bilo, da sc tam sezida in napravi moderen veterinarski zavod. Sedaj so travnike tam preorali in so napravili veliko gozdno drevesnico, kjer bodo gojili smreke in hoje. Velik del drevesnice je že urejen. S Hrvaškega Sarujevčanke. včlanjeno v ustaški organizaciji, so včerajšnjo nedeljo porazdelile v Sarajevu veliko število oblačil in dr^ega blaga revnim meščanom, da bi jim tako ublažile bedo, v kateri žive. 'Strojevodje hrvaških državnih železnic so imeli včeraj svojo redno letno skupščino. Zbralo se ja precej članstva in tudi zastopniki iz ostalih hrvaških krajev so prišli. Z letne skupščine jo bila poslana pozdravna brzojavka Poglavniku. Letni občni zbor je imelo tudi zagrebško lovsko društvo. Kakšno je bilo delovanje in društveno življenje v preteklem letu, je pokazal tudi letni občni zbor zadrugarjev. Zadrugarji imajo zdaj v svojih vrstah nad 190.000 članov, ki uspešno delujejo na polju narodnega gospodarstva. S tega zborovanja je bila odposlana Poglavniku pozdravna brzojavka. Včeraj so v zagrebški vojaški bolnišnici priredili velik zabavni koncert, na katerem so sodelovali znani zagrebški umetniki. Koncerta so se udeležili tudi številni odlični predstavniki hrvaške narodne vojske. Ponovitev kantate »Križev pot« Ponovitev Tomčeve kantate Križev pot, ki nam kaže skladateljevo veliko in obsežno glasbeno znanje, je privabila v ljubljansko stolnico toliko ljudi, da bi bila kmalu premajhna. Mnogo jih je bilo, Ki pri prvi izvedbi niso dobili prostora in so imeti sedaj priliko poslušati to obširno delo našega skladatelja. Ponovna prireditev je bila zanimiva zaradi dveh novosti: orkester so zamenjale orgle in zvočnost v stolnici je neprimerno boljša kakor v unionski dvorani. Mimogrede povedano, da kljub številnim prireditvam v Ljubljani še sedaj nimamo večje primerne dvorane, ki bi bila zadovoljiva glede zvočnosti. Glede orgel labko trdimo, da so primernejšo glasbilo za spremljavo in se bolj prilegajo resnemu značaju skladbe in seveda tudi okolju, kjer je prireditev bila. Za orgelsko spremljavo je poskrbel naš,znani in priznani umetnik na orglah msgr. Stanko Premrl. Ce pomislimo, kakšno neizčrpno glasbilo so orgle, potem lahko rečemo, da je bila tudi njegova spremljava neizčrpna, bogata in vseskozi na višku. Zbor Glasbene Mal.ee je bil mal.o ali nič boljši od prve prireditve. Dobra, toda 6troga mati zvočnost je neizprosna (ženski zbot!). Najboljši 60 biU basi, ki so gibki in prožni, polni in niso surovi, lonorji so bili preveč glasni, sicer pa dobri- Glasovno pod tenorji m basi so bili ženski glasovi in je bilo občutiti v njih neko meglenost. Glasovni material je dober, toda treba bo še dela. Bistvo dobrega zbora jo dolgo pevsko pedagoško prizadevanje in dirigentova intuicija. Dobra zvočnost v stolnici se je poznala tudi pri obeh solistih, ki sta svoji vlogi odpela dobro in in jo njuno bogato pevsko znanje in skušnje poslušalce popolnoma zadovoljilo. S štajerskega zanikarnost in površnost ter osebno primerjal »usodno razhod bo r, kakor je sam dejal, ki jo je napisal kritik dr. Mikuž, ko je delo akad. slikarja Omerso »Hoje« označil kot eno boljših del, do-čim se za njegov avtoportret, ki po Kregarjevi sodbi daleč presega prvo delo, niti ne omenja. Dalje je očital kritiku sofizem in podobne reči. Lahko iskreno pribijemo: osebna obračuna- vanja ne spadajo v javnost, načelno pa ste si vendar že vsi na jasnem. Kritik gleda po našem mnenju individualno, zato je krivičen očitek, češ ker je pohvalil umetnikovo delo, ki mu po njegovi individualni sodbi ugaja, zato storil krivico. Prav lako sploh o kritiki z ozirom na Klub neodvisnih. f!e se jo kritika izrokla nepovoljno o nekaterih delih članov Kluba neodvisnih, ni s tem omalovaževala dela skupine, vsaj je na drugi strani izrekla po pravici visoko priznanje nekaterim drugim. Prav jo rekel akad. slikar Kregar, da ima umetnostni kritik polqg kritike tudi dolžnost, vzbuditi pri občinstvu smisel za umetnostno ustvarjanje, dvigati ga k pravemu pojmovanju umetnine, kakor tudi vzbujati ljubezen do umetnosti. Kolikor poznamo delo dr. Mikuža, se je tej nalogi obilo oddolžil že s članki v »Obisku«, čo no drugače. K očitkom o trgovstvu bi dejali samo eno: umetnik ’ ima res isto pravico do življenja kakor umtnostni kritik. dolžno«! njepova pa .te. «ia dajo ljudstvu dobrih del in ga ne vara. Živeti od umetnosti, se pravi živeti od umetnosti, ne pa od priznavalnin,e ki bi jo marsikdo rad zahteval od naroda samo zaradi tega, ker je končal akademijo. Kregarjev očitek, da se do danes še nihče ni dvignil proti kiču in dilentatizmu, ni resničen, saj je na primer naš list večkrat izrekel^ besedo o delih, ki res rastejo kakor gobe po dežju v izložbenih oknih in so med njimi tudi dela nekaterih umetnikov. Prav zanimivo je bilo na včerajšnji razstavi nadaljnje Kregarjevo predavanje in vodstvo po razstavi, ko je predavatelj tolmačil dela ak. slikarjev in kiparjev Sedeja, Omerze, Putriha, Mušiča, Kalina Zdenka in svoja dela. Tolmačil je zmotna merila kritike, ki da s svojimi sodbami zavaja občinstvo k nepravilnemu gledanju naše sodobne likovne umetnosti in ima za kriterij vrednote slike impresionistično gledanje. V tolmačenju dr. Mi-kuževe kritike o njegovi kompoziciji Dečko z ribarnic, kjer je kritik zrekel sodbo, da so figure nekako ohromele, odmaknjene od resničnega svela iz strahu pred resničnostjo, je Kregar očital kritiku, da smatra za umetnost le ono, kar je naturalistično pojmovano, sam pa pribil: »Vsi pa vemo, da so samo dela onih umetnikov največja, kjer se narava pretvori v nov barvni svet.* Tudi kritikovo priznanje Mušiču kot impresionistu niso Kregarju ugajale, zato je dejal: »Take trditve se more poslužiti le oni, ki še ni videl sodobne moderne likovne umetnosti drugod po svetu in ki je vse svoje znanje o likovni umetnosti črpal le iz knjig.* Kregar je svoja izvajanja končal z besedami Ivana Vavpotiča: »Pokojni Ivan Vavpotič je dejal: .Vse priznanje gre narodu, ki je razumel teliko in požrtvovalno delo svojih umetnikov-pionirjev, kakor so bili pri nas impresionisti in jih nagradil s slavo in čaščenjem. Prihaja pa mladina in zahteva svoje. Napravite ji prostor na soncu in popeljite jo v syetle hrame razumevanja!'« Da, toda najprej naj tudi mladina naredi v umetnosti svoje, naj kaj ustvari in pokaže. Sam besedni boj proti kritikom, ki imajo morda ta greh, da so .mladino' pogruntali, še ne bo prinesel uspeha. Stališče, na katero se ta mladina po- Graške gimnazijke bodo otroške vrtnarice na Spodnjem Štajerskem. Ker primanjkuje otroških vrtnaric za na novo ustanovljene otroške vrtce za časa žetve zlasti na Sp Štajerskem, so v Gradcu prdčasno končali sedim razred na gimnazijah, le sedinošolke so imele sedaj večdnevni tečaj, kjer so se naučile vsega dela v otroških vrtcih in se tako izobrazile za otroške vrtnarice. Ker se je mnogo sedmošolk prostovljno javilo za ta tečaj, bo lahko okrog 100 otroških vrtnaric poslanih v različna spodnještajerska okrožja. Pred nedavnim je bilo zborovanje gimnazijk in je na tem govorila mladinska voditeljica Teraghi dekletom o odgovornosti, ki jo v otroških vrtcih prevzamejo. 1. junija je odpotovalo že 70 deklet v otroške vrtce, 15. junija bo odpotovalo nadaljnjih 40. Dekleta bodo pomočnice v žetvenih otroških vrtcih čez poletne tri mesece. Razstava spodnještajerskih umetnikov od 3. do 6. junija ne bo v mariborskem gradu, ampak v mladinski zborovalnici na Tegetthoffovi cesti. Poleg že zadnjič naštetih umetnikov bo razstavil tuui grafik Viktor Balan. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 33-letna šoferjeva žena Marija Springer roj. Gaber; 91-letna posestnica Antonija Duh; mesarski pomočnik Maks Kristan; uradnik drž. žel. Alojzij Unger. V Vitanju je umrla 40-letna Ema Kranjc rojena Sinkovič; v Gradcu ključavničar Jurij Germ iz Slov. Bistrice; v Rogaški Slatini 88-letna Barbara Goričan iz Irja in Antonija Lesjak iz Ratajnske vasi. V Cretu bi-letna Terezija Rebolj; v. fet^ Juriju ob j. ž. 74-leftii 'Janez Gorjup1; v Skofoi prt Slovenji vasi 76-letna Terezija Senekovič. llude nesreče. 32 letnemu delavcu v kamnolomu Fridolinu Gočnikarju iz Sp. Doliča jo padla velika skala na desno nogo in mu jo zmečkala. Plot se je podrl nanj lil hudo poškodoval Henrika Ilochlerja iz Tržišča pri Rogaški Slatini. Ko je prišel od dela v steklarni domov se je naslonil na svoj vrtni plot, ki se je sesul nanj. 'L zlomljenimi rebri, zlomljeno ključnico in ranjeno hrbtenico so ga prepeljali v bolnišnico. stavlja in ki ga je nekdo izmed mladih umetnikov samih označil z besedami, napisanimi v začetku tega članka kot motto, vse to ne bo prineslo priznanja ne uspeha, najmanj pa ne kake trajne slave. Tudi ne bo do tega mogoče priti s pomočjo kakih združenj in cehov. Umetnik je osebnost in samo kot tak se uveljavi, nikdar pa ne v družbi več ali manj vrednih od sebe. Razna združenja in cehi preveč diše po obrtni ali generacijski ali idejni vzajemnosti in ne morejo ustyarjati velike umetnosti, ne velikih umetnikov. Zanje se vedno ogrevajo majhni ljudje, ki bi radi eksistirali s pomočjo slave velikih. Zato je v tej zvezi treba gledali tudi vsa bojevita prizadevanja in otepanja naših .neodvisnih’. Naši kritiki, zlasti časopisni, bi bilo očitati kvečjemu eno: da je bla zadnja leta vse preveč blagohotna, popustljiva in obzirna, da je v vsakem šarlatanstvu in vsakem nezrelem poskusu za vsako ceno hotela odkriti kaj ,umetnosti in kaj dobrega. Zato se je pri nas nezrelost, spekulacija in umetnostna sleparija vseh vrst bohotno razpasla prav te čase, ko je ljudstvo pokazalo za umetnost in umetnike toliko razumevanja. Prav zaradi žrtev, ki jih ljudstvo doprinaša za našo umetnost te čase, je potreben v naši umetnostni in literarni kritiki spet svež, brezobziren in neusmiljen prepih, ki bo odnesel iz nje vse pleve, naj bodo odvisne ali neodvisne. Naročajte Slovenski dom! Gorazd Marjen: Ančka Od posestva že davno ni imel več kaj zapraviti, ker ga sploh ni bilo več. Preklinjal in grozil je upnikom, češ, da ga goljufu jo, Ančko in očeta je dolžil, du sta skopuhu in mu na skrivaj kradeta denar, razbijal je vse, kar mu je prišlo pod roko, in ko se je utrudil, se je vrgel na posteljo ter zaspal. Ančka je s strahom gledala to početje in vedno večja mržnja jo je navdajala do Petra. Oče Martin je uvidel, du je končni prelom med Ančko in Petrom tako rekoč že gotovu stvar. Odločitev je morala vsak čas pasti. Z neprikrito grozo in težko »lutnjo je pričakoval tega trenutka, še enkrat je sklenil poizkusiti pregovoriti Petra, da bi se vrnil na pravo pot. Še je bil ča§, dokler so imeli krov nad seboj, pozneje, ko bi tudi tega ue imeli, bi bilo prepozuo. Nekega dne je prikolovratil Peter kot običajno okajen in nataknjen do- mov. Krilil je z rokami po zraku in se kregal z nevidnimi sovražniki. »Da bi vas pobral vrag vse skupaj! Povsod sami skopuhi, kamor se ozreš, vidiš koga, ki grabi vkup. Vsi boste umrli, tepci skopuški! O jaz se ne bom jokal, ko se bom stegnil, nak, lega ne. Vi me že ne boste učili, frkolini mlečezobi!« se je jezil Peter in besuo udaril s stolom ob tla. »Poslušaj me. Peter, nekaj bi ti rad povedal,« je pričel negotovo oče Mur-tin. »Oho,c se je zavzel Peter, »zopet eden, ki razdira kup besedi. Zakaj ne skopariš še z besedami, če le z denarjem, stari?« »Nisem skop, Peter,« je mirno zavrnil očitek oče Martin, »dal sem ti vse, kar sem imel. Niti pedi zemlje ne posedujem več. In ti? Tudi ti kmalu ne boš imel toliko, da bi na svojem [ zaspal. Pomisli na Ančko, na otroka! P-nor. tvoj otrok!* * »»Ančka, otrok?« je blebetal Peter, .in ko je razumel smisel teh Jveh (besed, se je živčno zasmejal. »Kaj morem zato, če sta ta dva šc moja? Prav, bom pa še ta dva zapil!« Oče Martin je planil pokonci, kol bi ga pičil gad in z dvignjeno palico navalil na Petra. »Svinja, mojo kri bi rad oskrunil. Še ti ni dovolj, prav, tokrat je meni!« Ves besen je malini po Petru, ki se je le krohotal kot iz uma, kakor da se sploh ne zaveda položaja. Toda hipoma se je streznil, in ko je začutil na sebi udarce, je zgrabil za palico, jo izvil starcu iz rok ter ga sunil, da se je opotekel in padel ter obležal nepremično na tleh. Peter se je zakroliotal, vrgel palico skozi okno in potegnil iz žepa steklenico žganja. Z negotovimi koraki je racal proti mizi, a se je spotaknil ob ležečega Martina in padel. »Aha, tu pa nekdo spi! Glej, glej, stari je. Tudi on je pijan, lepa reč, pa bi meni očital!« Prišla jo Ančka in prinesla lonec mleka ter ga postavila v omaro. Ko se je obrnila, je prestrašeno odskočila. >Kristus nebeški, pče. oče..., kaj je, kaj se je zgodilo, oče...,« sklonila se je k njemu in mu dvignila plavo. Oči so se ji izbuljile in drget ji je preletel telo. »Ne, saj to ni mogoče, ne... oče, e ... ne, ... ni mogoče... mrtev, moj oče je mrtev...«, vrgla se je na tla poleg Martina in krčevito zapia-kala. »Kaj, res? Mrtev?... In jaz sem ga ubil?... Ne, saj to ni res, ni ne, saj ga nisem... jaz ne... Jaz morilec?« blazno se je zasmejal, »ha, uklenili me bodo... pljuvali name... in s prstom bodo kazali za menoj... sodniki me bodo obsodili... ju vabelj, hahaha... Ne, ne... že gredo... cela truma jih je... saj ga . nisem, nisem. Hahaha, saj to sem jaz, Peter Meran... stari naj kar delu... tepec...« Na Ančkin jok so prihiteli sosedje in dvignili očeia Martina na posteljo. Ni bil še mrtev, toda pomoč je bila že prekasna. Ančka se je zrušila na stol ob postelji, uprla objokane oči v očeta iu začutila je vso težo svojega greha — zoper rod in zemljo. »Moj Bog kako sem mogla ... nesrečnica •..« Peter se je splazil iz izbe na cesto, kjer so stali jr gručah vaščani in se tiho razgovarjali. Ko so ga opazili, so umolknili, le nekdo je siknil skozi zobe: »Morilec! Le čakaj, ko pridejo orožniki!« Peter se je živčno zasmejal, in krenil po cesti. »Sam jim grem nasproti. Ilc, grozno, Peter, he!« »Ne, ne bodo te dobili...«, si jc zdajci zašepetal, »vrag hoče tvojo dušo, Peter, pa naj jo ima. hahaha..« ne bodo me dobili, ne...« in krenil jo v Iiosto. Plazil se je kot divja zver od drevesa do drevesa, od časa do časa se j c ozrl. zažugal s pestjo, se blazno zahihital in 6e odplazil dalje. »Ne dam svoje glave, ne ... rabel j ima prelepo vrvico zame, hihihi... ne boste mo ne...« »Za menoj gredo... haha, bedaki, le naj gredo, ne dobe me...«, zdajci se je spotaknil, se prestopil, telo mu je nemočno zanihalo in padlo... !• brezna so drugič vzleteli prestrašeni netopirji... Ančka se je vrnila v mesto... KONEC Ljubljana spet sama na vrhu tabele Nepričakovano gladka zmaga Ljubljane nad Marsom Včeraj smo imeli na domačem nogometnem prvenstvenem sporedu zanimivo srečanje med Marsom in Ljubljano, torej med vodečim ljubljanskim moštvom in med Marsom, ki je do zdaj trno vsidran na predzadnjem mestu prvenstvene tabelice, še tri kola nas ločijo do kočne tekme, v kateri se bosta pomerili moštvi Tobačne tovarne in Ljubljane, in ko nam bo znan prvak med našimi domačimi klubi in bo pvrvcustvenega tekmovanja konec. Korotan : Vič 3:1 (2:0) Kot predtekma h glavni tekmi je bilo srečanje med Korotanom in Vičem, torej med moštvoma, ki imata precej izenačene moči, le da smo Korotancem pripisovali malo več rutine. Zmagali so Korotanei z dvema goloma razlike. Ne moremo reči, da nezasluženo, saj so se krepko borili, da so se otresli Vičanom, ki so dali včeraj na splošno dobro partijo. Tekmo samo bi mogli deliti v dva dela. Vsak od nastopajočih je imel en del igre čisto v svojih rokah, le da so znali Korotanei svojo premoč izrabiti tudi v številkah, dočim so Vičani ostali le pri preigravanju in nekoristnem podajauju pred nasprotnikovimi vratmi. Sicer je res, da so Korotanei predvedli boljšo in koristnejšo igro, vendar bi ne bil obraten rezultat nič čudnega, saj «o imeli Vičani, posebno v drugem polčasu, mnogo od igre. Manjkalo pa jim je strelcev, ki bi znali poriniti žogo v mrežo. Precej jim je njihove načrte pokvarjal tudi dober Korotanov vratar, ki je imel dober dan. Da so Korotanei zapisali včerajšnjo zmago, se imajo zahvaliti predvsem zelo dobremu Humru » na-padu, ki je bil realizator dveh golov, dočim je , enega zabilo levo krilo. Vič je ostal po vrečajs-nji tekmi še vedno na zadnjem mestu in brez točke, Korotanei pa imajo sedaj v dobrem štiri točke. Tekmo je sodil g. Kos. • Ljubljana : Mars 7:0 (4:0) Takoj j>o končani predtekmi sta pritekli na igrišče moštvi Ljubljane in Marsa. Mars v malo spremenjeni postavi, Ljubljana pa v navadni, le Vili je manjkal med branilci. Običajno žrebanje prostorov, žoge in začetek. Mars je takoj izvedel dva nevarna napada na Ljubljanska vrata, ki pa sta na Rožicevo srečo ostala brez uspeha. Dve krasni priliki sta bili zamujeni. Gol bi Mars gotovo zaslužil. Prvi gol je za Ljubljano zabil Hacher po krivdi Fajona, ki je prepozno oddal žogo, ki jo je vodil, in še Kucler jo je dobil povrhu. Komaj nekaj trenutkov zatem je Perko v kazenskem prostoru z roko zaustavil žogo in sodnik je moral dosoditi lt m. Sandi jo je pretvoril v drugi gol. Roka je bila čisto odveč in je moštvo precej deprimirala. Dva gola v tako kratkem času. Bilo je seveda veliko nepotrebnega govorjenja, sodniku so oporekali skoraj vsako njegovo odločitev, in merica je prekipevala. Rezultat: Perko je moral z igrišča. Kri se je umirila in igra je šla svojo pot. Ljubljana je imela zdaj še večjo pre/noč, saj je imel Mars na polju samo 10 ljudi, ki pa so večkrat nevarno prodrli pred nasprotnikova vrata in le veliko srečo je imela Ljubljana, da ni dobila vsaj dva, tri gole. katere je Mars po igri in trudu zaslužil, da bi jih zabil. Toda žoga ni hotela v Ljubljansko mrežo. Streli so bili preslabi. V glavnem pa je imela Ljubljana na igrišču prvo besedo. Žoga je šla lepo in točno od noge na nogo, postavljanje igralcev je bilo prav dobro, streljanja dovolj in rezultat se je večal. Acko je zabij kmalu še tretji gol. malo pred koncem prvega polčasa pa je Slamič namerno in čisto po nepotrebnem spet zaustavil žogo z roko v kazenskem prostoru. Zdi se, da iz obupa, ker je kazalo, da je stvar za Mars izgubljena, tim je obsedela. Streljal jo je Sandi. Ne zdi sc nam EMPOLI Na levem bregu reke Arno, skoraj sredi poti med Firenzo in Pi60> 6e dviga sredi 6mejočc se pokrajine Empoli s svojima dvema zvonikoma, ki ju ožarja toplina stare vernosti in umetnosti, in z visokimi dimniki, znanilci neprestane, prospevajoče industrijske delavnosti. Francesco Giucciardini je imenoval mesto Empoli žitnico florentinske fepublike in nek moderni filozof, Augusto Conti, se je spominjal »lepe empolske pokrajine, kjer vdihavaš toskansko ozračje tako živo in blagodejno, da se ti zdi, da ti daje občutek ljubeznk. Popotnik bo lahko začel ogledovali mesto in se bo najprej ustavil in občudoval Pieve di Sanl’Andrea — cerkev, posvečeno sv. Andreju —, ki je pozneje postala znamenit zavod, poleg katerega je bil zgrajen nov empolski grad. Ta cerkev je bila eezidana leta 10911. Ima 0 obokov iz belega, črnega in zelenega marmorja. Zgornji del jc delo Ferdinanda Ruggerija (1738); zvonik je v romanskp-gotskem slogu in se končuje v obliki piramide. Leta lt>12. jo bilo obnovljeno štirioglato okno na pročelju pod vodstvom stavbenika Giuseppeja Castelluccija. V notranjosti so se tri ladje strnile v eno. Strop je bil preslikan leta 1763. Arhitektonsko delo je izvršil Florentinec Del Moro, sliko sv. Antona v njegovi slavi pa je izvršil Meucci, ki je bil tudi Florentinec. Kot posebnost omenjamo tudi »Gesii detle A rti«, delo, ki ga je izvršil Botticini. V kapeli 6v. Lucije je freska iz florentinske šole iz začetka 14. 6toletja, ki predstavlja mučeniško 6mrt te svei-nice. V baptisteriju je krasen krstni kamen, ki ga je izdelal Donatello ali eden izmed njegovih učencev dn čudovita freska »PietA«, delo Masolina di Panicale. Pročelje Pieve je uporabljala občina Empolija kot svoj grb. Ko 6ta se pozneje mestu pridružili tudi Pontorme in Mouterappoli, 60 temu grbu pridružili še oznake obeh krajev. Galerija slik, ki je priključena zavodu poleg cerkve, je razdeljena v dve prostorni kapeli, kjer 6o zbrana številna dela, predstavljajo razvoj slikarstva od Giotta do baroka in do klasicizma. Prava umetnina je sv. Sebastijan, delo Antonija Ros-sellina, izklesan iz najfinejšega marmorja. Zdi se, kakor da bi telo trepetalo v strahu in bolečinah. V tej galeriji je tudi nežna Madona 'z Detetom, delo Mina da Fiesole; čudovito izdelan kropilnik, delo Battista di Donato Benti, bročeni reliefi, dela Cieca da Gambassi; razna bizantinska dela, 6like iz Giottove, florentinske in sienske šole. Tukaj opazimo slike Gaddijev, Lorenza Monaca, Bicci di Lorenza, Fra Bartolomea, Bolticinija, Ligozzija, Empolija (I. Chimenti), Cigolija (L. Cardi), Crocifissa- rija (G. Macchielti), Vanninija,'Lorenza di Crcdija, Franciabigia, Dolcija, Ambrogia Lorenzettija, Ma-saccia, Filippina Lippija, Andrea del Sarto, Mattea Rossellija itd., krasne koralne knjige in v srednji omari kapele sv. Lovrenca darilno listino, ki jo je leta 1119. grofica Emilija izročila prebivalcem mesta Empoli. Zelo zanimiv je obisk empolskih eerkvd: cerkev sv. Stefana je bila last redovnikov sv. Avguština do leta 1807., ko je red bil zatrt. V 6tarih časih so imeli v Borgu samostan in cerkev, ki je nosila frno sv. Marije Magdalene in sv. Antona opata. Zaradi bojev s Pižami so bili prisiljeni, da so se umaknili in so 6i v letu 1307. sezidali nov samostan na deželi. Cerkev ima tri ladje in je sezidana v gotskem slogu; v 16. 6loletju so nekatere oboke in stranske kapele strnili v enoten obok. Orgle, ki so prej bile nad zakristijo, so pozneje prenesli v ozadje cerkve. V kapeli sv. Nikolaja da Tolentino jo krasna slika, ki predstavlja tega svetnika. To delo je izvršit Bicci di LorenzO, freske na 'stenah in na stropu pa 60 delo Bicbija di Portoferraio. Volterrano je izdelal freske »Prehoda«, Masolino di Panicale pa je naslikal »Madono« na oltarju poleg zakristije, o kateri je Gabriele d’Annunzio v pesmi »Faville del Maglio« dejal, da je »dobil v 6rce vso čistost«. V kapelah te cerkve so tudi še mnoga druga odlična dela. V oratoriju Bratovščine usmiljenja, v katerega sc pride iz cerkve sv. Stefana, 6ta dva prekrasna kipa Marijinega Oznanjenja, ki predstavljata Marijo in Angela. Njuni krasoti, nežnosti in privlačnosti se nihče ne more ustavljati. Bernardo Ifossel-lino je ta dva kipa pohvalil z besedami Gbibcrlija, ki navadno ni bil preveč širokogruden s pohvalami; izjavil je, da je delo »lepo«, dobro narejeno in v pravilnem sorazmerju. Na glavnem oltarju cerkve Madonna del Pozzo, ki so jo imenovali tudi »Madonntl di fuorit, ker je bila izven obzidja, Je freska iz prvih let 15. stoletja. Predstavlja Marijo med sv. Jakobom in sv. Antonom. Nad oboki sta naslikana sv. Janez Krstnik in sv. Andrej apostol. Sliika Marije je bila nad vodnjakom 6taro gostilne Cervija, ki jo je leta 1522. popolnoma uničil požar; edinole Marijina slika je ostala nedotaknjena. V vasarijanskib slikah gradu Empoli iz leta 1530. v Palazzo Vecchio v Firenzah si lahko ogledamo prvotno obliko cerkve. Osmerokot kupole in zunanjo stebrišče sla bila izdelana v letu 1621. po načrtu Andreja Bonistallija, imenovanega Fracassa. V cerkvi Dominikank, poleg katere je ženski konservatorij Marijinega Oznanjenja; je lepa 6lika Marije Katarine Sandonnini, ki predstavlja Marijo sv. Rožnega venca. 344 prav in tovariško, če igralec v obrambi počenja z rokami to, kar ne bi smel, padajo tim, ostali njegovi tovariši v napadu in v ostalih vrstah pa se trudijo in napenjajo, kako bi čim častne,je izšli iz bo ja'in kako bi prišli vsaj do častnega gola. Menda smo glede takega »igranja« vsi istega mnenja. Skodla potem vsakega naprezanja. — še nekaj potez in polčas. Tudi v drugem polčasu je Ljubljana glavni akter na zelenem polju, čeprav ima tudi Mars nekaj prilik za gol, ki pa jih je zamudil, da bi jih tudi številčno izrazil. Peti gol zabije spet Sandi na Ackov center. Bil je to lep in točno usmerjen gol. Nekaj minut zatem je padel še šesti gol, ki ga je?zabil llacler. In za konec tekme spet Slamičeva roka v kazenskem prostoru, jasno je, da snet čisto namerna. Sandijeva bomba je obsedela in rezultat je bil postavljen. Kaj prida o tekmi ni, dn bi spregovorili: Ljubljana je dala svojo običaino d/v. bro igro. Mars se je trudil in letal, žal, da ni bilo potrebne povezanosti med posameznimi vrstami, precej se je poznala Perkova izključitev. Tekmo je vodil g. Kermavner, ki je pravočasno in uspešno zajezil val nepravilnega odrivanja in besedičenja. * Rezervne prvenstvene tekme: Vič : Hermes 2:0 Žabjak : Tobačna tovarna 10:2 Korotan : Mladika 4:2 Ljubljana : Mars 2:1 Mladinske prvenstvene tekme: Mars : Žabjak 2:0 Hermes : Vič 1:0 Ljubljana : Tobačna tovarna 5:0 Hrvaška : Slovaška 3:1 ^Včeraj je bila v Bratislavi odigrana težko pričakovana mednarodna tekma med predstavništvoma llrvatske in Slovaške. Na lepo urejeni stadion se jc do začetka tekme nabralo rekordno število gledalcev —- čez 20:000. Na tekmo so prišli tudi predstavniki tukajšnjega hrvatskega konzulata in odlične slovaške osebnosti. Slovaki so računali na uspeh in so igrali lepo. Hrvati pa so jim prekrižali račune in odnesli zmago v razmerju 3:1. Tekmo so Hrvati zasluženo dobili. Športne vesti Nogomctcni turnir v Firenzali. Včerajšnjo nedeljo so v Firenzah priredili nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva, od katerih je bilo eno tudi moštvo italijanske mornarice. Domača Fiorentina je bila na tem turnirju zadnja; Prvo mesto pa je za6edla Ambrosiana, sledijo ji Mornarica. Bologna in Fiorentina. Tekme so se končale takole: Ambrosiana:Mornarica 3:1, Bologna:Fiorentina 3:0. Včeraj so v Bologni priredili veliko kolesarsko dirko na 80 km dolgi progi, na kateri je sodelovalo nad 180 tekmovalcev. Zmagovalec je bil Drei Umberto iz Forlija, ki je prevozil progo v času 2:14:00 in s povprečno hitrostjo 35 km na uro. Drugi je bil Nino Aleksandro iz Torina, tretji pa je privozil na cilj Fornale Renato iz Milana. _____________ Razdelitev krompirja Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča potrošnike v Ljubljani, da morajo dvigniti krompir na aprilske odrezke do torka 8. t. m. ker po tem datumu izgubijo ti odrezki vsako veljavnost. Krompir razdeljujejo naslednje tvrdke: Kmetijska družba; Jelačin; 1. Del. konsumno društvo (v vseh poslovalnicah); Konsumno društvo Vič; Gregorc; Nickelsbacher; Smrkolj; Nabavljalna zadruga železničarjev; Šarabon; Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev; Ekonom; Bahovec; Lunder Terezija, Rožna dolina; Marinko, Prisojna ulica 3. Ljubljana Ponedeljek, 7. rožnika: Robert, opat; Ana Garzia, devica; Pavel, škof in mučenec. Torek. 8. rožnika: Medard, škof; Kaliopa, mučenica; Klodulf, škof; Viljem, škof. ObvpHtila Poročil se je v soboto, 5. junija, v cerkvi sv. Girila in Metoda g. Boris Orel, naš odlični narodopisec, z gdč. Ivo Kramarje v o iz 1, j ubija ne. Novoporočenccina želimo obilo sreče! Šolska obvestila Ravnateljstvo I. ženske realne gimnuzije sprejema prošnje za sprejemni izpit za gimnazijo dne 14. in 15. junija t. 1. (Lichtenturnov pvod, dvorišče desno) od 8—11. Prošnjam, spisanim na taksnem papirju za 6 lir in naslovljenim na ravnateljstvo, je priložiti rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli. V prošnji je tudi navesti izpitni rok (v juliju ali v septembru). Izpiti v poletnem roku se bodo vršili od torka, 27. julija, dalje. Natančnejša navodila glede izpitov bodo objavljena na oglasni deski (Lichtenturnov zavod, dvorišče). — Ravnateljstvo. -.................—— - ......... .n......... i. Za nove osebne izkaznice vam izdela fotografije hitro in lično FOTO BEM, IVollova 6. Sprejemni izpiti na realni gimnaziji v Novem mestu. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu se bodo sprejemale v tajništvu gimnazije,dne lt., 12. in 14. junija t. 1. od 8—12. Prošnjo je treba nasloviti na gimnazijsko ravnateljstvo in ji priložiti spričevalo 4. razreda ljudske šole in rojstni list. Ako učenec še nima spričevala 4. razreda, naj mu šolsko upravitelj-stvo na prošnji potrdi, da obiskuje 4. razred, in bo prinsel spričevalo pozneje. Prošnjo je treba napisati na taksnem papirju za 6 lir. Poleg učenca naj jo podpišejo tudi starši ali njih namestniki. Ako rojstni list ni kolkovan z državnim kolkom, ga je treba brez ozira na cerkveni kolek kolkovati še kot prilogo z državnim kolkom za 2 liri. K sprejemnemu izpitu bodo pripuščeni učenci, rojeni v lotili 1930. 1031. 1032 in 1033. V prošnji naj učenec navede, ali želi opraviti izpit v julijskem ali v jesenskem roku. Dati izpita se bo kasneje določil. Izšel je najboljši roman hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe »Zlatarjevo zlato« Ta izvrsten roman je že zn časa pisateljevega življenja izšel trikrat, kar je vsekakor izredno. Po njegovi smrti, to je od leta 1881 dalje, pa jc izšel še v kakih 12 izdajah. Delo je prevedeno skoruj v vse svetovne jezike, celo v cspcrautskl jezik. Vse lo dovolj zgovorno prittn, kako kvaliteten je roinan. Dejunje se vrši v Zagrebu in okoliških gradovih in sega tudi v slovenske kraje. Zgodba pa tvori prav za prav samo okvir za izživljanje zgodovine 16. stoletja. Osebe so zgodovinske, žive, risane s krepko roko, značaji pristni, polni ljubezni jn sovraštva, ki je vladalo med tedanjim plemstvom, meščuni in med kmeti. Pisateljev način pripovedovanja je razkošen, življenjski nazor veder, poln upanja in vere. Poglavitna pa je, kakor pri večini del lega pisatelja, ljubezen do domače zemlje, posebno pa do rojstnega mesla Zagreba. Slovenci smo to delo imeli, že enkrat prevedeno, toda knjiga je že zdavnaj pošla. Zato smo prepričani, da jc »Slovenčeva knjiž-n 1 c a« ustregla svojim bralcem, ko jim je preskrbela nov prevod z lepimi ilustracijami tega tudi pri nas že lako znanega dela. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah in trafikah. IMMINENTE UN GRANDI FILM "IUX" Al ONE V KRATKIM VllIK "IUX" FILM V KINU UNION pESTA SUL COLTrt S. a.VAV DIHB? kriminalki rokah »Res ne vem, Vanče, kaj naj bi ti odgovorili« Scarlctt se je nenadno sklonil naprej in poteze na njegovem obrazu so postale izrazitejše, »Rečem pa ti tole: Meryt ni Zmožna, da bi zagrešila kakšno nepoštenost nasproti svojemu možu. Tudi če bi spoznala, da jc naredila veliko napako, ko se je poročila z dr. Blissom, ki je mnogo starejši od nje in ves zaposlen le s svojim delom, bi kljub temu držala svojo besedo... kakor stori značajna žena.« »Da... tako je...« je Vanče počasi prikimal ter si v svoji dozi izbral novo »Regi e«. »In v zvezi s tem se mi vsiljuje še neko drugo vprašanje. Ali je še kaj... kako bi dejal... še kaj razen moža, kar bi gospo- Blissovo zanimalo? To se pravi, ali je mogoče, da so njena čustva izven življenja in dela njenega moža našla duška še kje drugod?« Scarlctt je vstal in začel jecljati: »Ah, Vanče, takšne stvari bi res lahko pustil pri miru... Nimaš pravice, stavljati mi takšna vprašanja... Nisem klepetulja... O takšnih stvareh se ne govori- To ni... to nj prav, dragi moj... Spravljaš me že res v zadrego...« (Ti Scarlettovi ugovori so mi bili zelo všeč.) »Tudi zločini se v človeški družbi ne uprizarjajo zaradi lepšega,« je odvrnil Vanče. »Znašli smo se pred enim najbolj svojevrstnih dogodkov. In nekdo od tu je poslal Kyleja na drugi svet na zelo ostuden način. Ker pa si tako silno občutljiv, umikam svoje vprašanje.« Pri tem se mu je milostno nasmehnil. »Tudi ti sam, Scarlett, nisi čisto popolnoma nedostopen za čare gospe Blissove, kaj?« Mož se je v hipu zasukal in z jeznim pogledom ošinil Vanccja. A še preden je utegnil odgovoriti, jc Vanče vstal in ga srepo pogledal naravnost v oči. »Gre za umor,« jo dejal mirno, »in do njega je prišlo po neki spletki. V nevarnosti je novo človeško življenje, in jaz sem prišel sem, da ugotovim, kdo si je zamislil ta satanski načrt in da rešim nedolžnega človeka pred električnim stolom. Gotovo si ne bom dovolil, da bi me kdo pri tem s kakšnimi neutemeljenimi ugovori oviral.« Njegov glas je postal kar nekam osoren. »Jaz spoštujem tvojo molčečnost. Ob redkih okoliščinah bi bila hvalevredna. A v tem primeru ni ravno pametno kaj zamolčavati.« Scarlett in Vanče sta se spogledala in takoj nato je Scarlett spet sedel. »Saj imaš res prav, dragi prijatelj,« je tiho priznal. »Povedal ti bom vse, kar bi rad zvedel.« Vanče je malomarno prikimal in nekaj trenutkov mirno vlekel dalje svojo smotko, potem pa dejal: »Mislim, da si mi že vse povedal. Toda utegne se zgoditi, da te pozneje pokličemo znova na zasliševanje. Čas kosila jc že potekel. Mislim, da bi šel že lahko na kratek sprehod do doma.« Scarlett jo globoko vzdihnil, kakor da sc mu je odvalit kamen od srca in je vstal. > »Hvala lepa.« Ne da bi še kaj drugega pripomnil jc odšel. Heath mu je sledil, in slišali smo, kako je Snitkinu dejal, da Scarletta lahko mirno spusti ven. »No torej,« je dejal Markkam Vanceju, ko se jc bil narednik vrnil. »Koliko so ti pomagala Scarlettova pojasnila? Zdi se mi, da niti malo niso osvetlila vprašanja, ki ga rešujemo.« »Pa kaj vendar govoriš?« Vanče jc pomilovalno zmajul z Sjavo. kakor da ne razume, kako more Markham kaj takšnega ziniti. »Scarlett nas je napeljal na dobro pot. Marsikaj nam je razodel. Mi zdaj vemo, kako se moramo ravnati pri zasliševanju raznih družinskih članov.« »Veseli me, da na vso stvar gledaš tako rožnato. Ali res misliš...?« Markham je umolknil, kakor da si ne bi upal izraziti svoje misli. »Dn, mislim, da je ta zločin samo sredstvo za dosego končnega cilja,« je odgovoril Vanče. Zločinec -je imel namen zaplesti v ta umor nedolžnega .človeka in se tako rešiti številnih nevšečnosti.« Markham je nekaj sekund nepremično strmel v Vanceja. »Mislim, da razumem, kaj hočeš reči,« je prikimal. »Gotovo, da je to mogoče.« Hodil je sera in tja po muzejski dvorani, njegova glava pa je bila pri tem zavita v oblak dima. »Poslušaj,« je spregovori), ko se je nato ustavil pred Van-cejem. »Rad bi te uekaj vprašal. Zdajle sem se spomnil, da si prosil Salvetra, naj ti posodi svinčnik... Kakšne znamke pa'je bil tisti svinčnik, ki si ga našel tu na polici? Je bil to svinčnik znamke Mogul št. 1?« Vanče je odkimal. »Ne, ni bil to svinčnik znamke Mogul. Bil je znamke Koh-i-noor HR, mnogo trši, kakor pa so svinčniki Mogul št./l. Svinčniki ,Mogul’ iu »Koh-i-noor’ so na videz čisto enuki med seboj, oboji rumeni in šesterokotni.« »Skratka, svinčnik, ki ga je zločinec uporabil za svojo past, ni bil .Mogul'... Kakšne znamke pa so bili tisti svinčniki, ki si jih videl na dr. Blissovi pisalni mizi?« Vanče je vzdihnil. »Bal sem se, da me boš to vprašal.. In prepričan bodi, da se ti skoraj bojim odgovoriti... Tako zelo si izpodbuden ...« Markham je zardel od jeze in odšel proti dr. BLissovi de« fovni sobi. Delo šolskih kuhinj GIL-a v preteklem šolskem letu Rim, 5. junija, s. Minister tajnik fašistovske stranke je jK>dat Duceju naslednje jjoročilo o šolskih kuhinjah GIL-a: Z zaprtjem šol so nehale tudi šolske kuhinje CIL-a, ki so začele poslovali 1. oktobra ter so učenci dobivali v njih hrano tudi ob zimskih počitnicah. Učenci so dobivali v šolskih kuhinjah hrano 200 dni, kakor ste zapovedali. Udeležba učencev pri tem je bila v preteklem letu naslednja: v oktobru 879.8(6, v novembru 1 milijon 376.594. v decembru 1,322.729, v januarju 1.191.427, v februarju 1,376.594, v marcu 1 milijon 424.341, v aprilu 1,300.075 in v maju 1 mi- lijon 400.000. čeprav 60 bi.li pripuščeni k temu vsi zares potrebni prosilci in čeprav so celotne stroške trpela zvezna poveljstva, je bilo vendarle mogoče vzeli znaten predujem na nakazano vsoto 520 milijonov lir. Ta vsota se je uporabila za poživitev podporne delavnosti v kolonijah za otroke, ki so bili poslani iz mest na deželo, v počitniških kolonijali za delavsko mladino ter v letoviščih za otroke, ki so bili potrebni nege. ter za nadaljnje poslovanje šolskih kuhinj GIL-a v Kalabriji, na Sicili ji in na Sardiniji, zlasti tam, kjer je bilo še prav posebno nujno. Navodila evropskim komunistom oh razpustu kominterne * Pariz, 5. junija, s. »Maline objavlja besedilo pisma, ki ga je poslal predsednik kominterne odgovornim voditeljem komunističnih strank po Evropi, da sporoče njegovo vsebino komunističnim vojakom neka j dni pred razpustom kominterne. To pismo so našli pri nekem komunistu, ki je skušal skrivaj prekoračiti francosko-švienrsko mejo. Podpisal ga je glavni tajnik kominterne Dimitrov, naznanja pa »važno strateško odločitev« ter spodbuja komunistične voditelje, naj izkoristijo omenjeno odločitev med meščanskim slojem, zlasti pa v katoliških krogih, ter jih skušajo prepričati o tem, da jim ne grozi nobena komunistična nevarnost. Istočasno naj razlože vsem komunistom pomen te spletke, da bi dobro razumeli, da bo privedla po prehodni dobi k svetovni revoluciji in k diktaturi proletariata. Navodila, ki jih vsebuje omenjeno pismo, je treba podati dobesedno, da bi so tako izognili neprevidnostim od strani malo zanesljivih ljudi. Stalin ima na vajetih celo samega Roosevelta Skrivnostno izginotje številnih ameriških inženirjev, ki so bili zaposleni kot učitelji v sovjetski vojni industriji V eni zadnjih številk pišejo »Le ultime No-tizie« o presene.tljivih odkritjih ameriškega časnikarja Stevenša. ki jih je popisal v listu »Cristans Science Monitor« in ki govore o i skivnostnem izginotju številnih ameriških in-I ženirjev, zaposlenih v sovjetski industriji. Pred i tem pa omenjeni časnikar ugotavlja tudi, ka-| ko Stalin drži na vajetih celo samega pred-: sednika Združenih ameriških držav. Članek je zbudil veliko pozornost in ga bodo gotovo tudi naši bralci z zanimanjem brali. Da v Sovjetski Rusiji ne zamude nobene prilike — pišejo »Ultime Notizie« —, da bi dali 1 čutiti svojo moč ne samo Angležem, temveč i tudi Amerikancem, in da na drugi strani Angleži in Amerikanci poklekajo in se klanjajo j pred kremeljskim gospodom, je znana reč. Churchillova in Rooseveltova prizadevanja, da ' bi pripravila Staliim do tega, da bi se udeležil razgovora med temi, je zadnji dokaz temu.^ A dokazila, ki jih navaja zdaj ameriški časnikar Stevens v reviji »čristians Science Monitor« odkrivajo pravo sužnost podjetnega predsednika Združenih držav nasproti rdečemu carju, takšno sužnost, ki je ne bi nihče niti slutil. Nadrobnosti, ki jih navaja omenjeni ameriški časnikar o vedenju washingtonske vlade do Moskve, pa drastično osvetljuje suženjsko razmerje Roosevelta do Stalina. Stevens začenja svoja izvajanja s *eri*. da poudarja nujno potrebo, da se morajo Združene ameriške države na vso moč prizadevati m vse žrtvovati za zboljšanje svojih odnošajev $.&?vjeti- . ...... Posebne omembe vreden je način, kako so v Moskvi postopali z diplomati, inženirji in vojaškimi strokovnjaki, ki so jih tja poslali iz »Vashingtona s posebnimi nalogami. To ravnajte je bilo dokaj različno. Willkieju in genera-I« Ilurrleyu so priredili najprisrčnejši Sprejem in jima je bilo celo dovoljeno, da sta naredila neke vrste izlet na bojišče, dočim 60 dokaj slabo ravnali v Moskvi z drugimi, zastopniki washingtonske vlade in Rooseveltovimi odpo-slan ci Neki zelo ugledni Amerikanec je imel preteklo leto nalogo izročiti Stalinu neko Rooseveltovo pismo in se je v ta namen odpeljal v Moskvo s posebnim letalom. Ko pa je prispel v sovjetsko prestolnico, je moral več mesecev zaman čakati, da bi ga sprejel Stalin ali kak njegov zastopnik. Sele tedaj ko sc je prcPrj" •čal da to njegovo čakanje ni samo poniževalno,’ temveč tudi že brez vsakega pomena, se je ta vplivni mož vrnil v Ameriko, ne da bi mogel izpolniti svojo nalogo. Niti to ni znano, ce je tisto Rooseveltovo pismo kdaj prispelo rdečemu diktatorju v roke. Številna washingtonska odposlanstva pa niso prišla niti do Moskve. Tako na primer zastopstvo 20 častnikov, ki so jih iz ameriške prestol- nice poslali v Moskvo in jih je vodil eden najvišjih ameriških poveljnikov, ni prišlo dalje ko do Teherana v Perziji. Potne liste, s katerimi naj bi potovali v Sovjetsko Rusijo, so enostavno proglasili za neveljavne. Sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena sprejeti na ruskem ozemlju voditelja tega odposlanstva ter pet častnikov. Celili šest mesecev so častniki zaman čakali, da bi smeli iti na ruska tla. Slednjič so jim iz AVashingtona sporočili, da jih razvezujejo njihove naloge, in tako je bilo tisto vojaško zastopstvo poslano le v Perzijo, ne pa v Sovjetsko Rusijo. Načelnik tega zastopstva se je z nekaj častniki Vrnil v Washington, drugi pa so še vedno v Perziji kot »šahovi svetovalci«. tr* • v • •• ») Kje so inženirji l Ameriška vlada je morala požreti takšno ravnanje in iz njenih izjav, namenjenih javnosti, se vidi, da se mora celo prizadevati, da bi prikazala Stalina kot silo, proti kateri se ne sme in tudi ne more upirati. Prav takšno 6tališče je ameriška vlada obdržala tudi v zadevi določenega števila ameriških inženirjev, ki so bili poslani v Sovjetsko Rusijo in so potem brez sledu izginili; « Ti ameriški inženirji so bili dolgo časa v Rusiji zaposleni po raznih vojnih tovarnah kot inštruktorji in bi se morali zdaj na podlagi pogodbe med Ameriko in Rusijo vrniti v Združene države. A'ni bilo mogoče najti nobenih sledi za temi nesrečniki. Domnevajo, da niso več živi. Spričo svoje naloge so skoro gotovo imeli priliko videti kakšno skrivnost sovjetske vojne industrije in so jih zato odstranili, zakaj v Moskvi so se očividno bali, da bi ti ljudje doma v Ameriki lahko povedali, kaj vse so v Rusiji videli. * No, in kaj je storila Bela hiša glede skrivnostnega izginotja svojih inženirjev, izginotja, ki dokazuje, da se boljševiške zverine ne ustrašijo nobenega zločina? Sklenila je, da se odreče vsaki preiskavi ali iskanju teh svojih inženirjev, dokler bo trajala vojna. Svojcem teh nesrečnikov pa so sjioročili, da zato, ker je treba držati v strogi tajnosti vsa dela, ki so v vojaškem oziru važna, ne morejo dopustiti nobenega dopisovanja med temi inženirji in njihovimi svojci doma v Ameriki. Voditelji Amerike so, kakor se zdi, padli celo niže kakor pa člani namišljene poljske vlade v Londonu!« Pod člankom »Ohola strategija« piše list »Slian-ghai Times«, da so v dveh letih vojne Angleži' in zavezniki zelo drago plačali zavzetje Bizerte in Tunisa, če se računajo 'ogromne izgube na morju, kopnem in v zraku. Iz te^a sklepa o velikosti izgub, ki bi jih imeli pri tako imenovani invaziji v Evropo. [ENRIK S1ENK1EWICZ ROMAN V SLIKAH 1 m m K/ŠS” 413. Ko je prišla ta novica, Je cesar spal. Ko se je prebudil, je zaman klical straže in pribočnike, ki so sicer čuli pri njegovih vratih.’Vse je bilo že zbežalo od njega. Palača je bila že zapuščena, samo po oddaljenih kotih so še ropali pobegli sužnji. Neron je sam blodil po svojem zapuščenem gradu in ga polnil s prestrašenimi in obupanimi klici. Tl v' V 'SsE>. 414. Nazadnje so prišli pon] trije oproščenci: Faon, Spirus in Epafrodit in ga silili, naj pobegne, če ne ga bo ljudstvo v svojem besu raztrgalo na kose. Moral se je vdati. Zasedli so konje, si ovili glave s plašči ter -odjezdili v predmestje, kjer mu je Faon ponudil zavetja v svoji vili. Ko so jahali mimo tabora pre-torijancev, so že slišali gromke vzklike na čast Galbu, ki so ga bili pravkar oklicali za novega cesarja. Neron je zdaj začutil, da ss mu bliža smrtna ura in o-glasila is mg Jg vest. Začelo se mu je blesti. Trdil je, da vidi pred seboj mater, ženo in brata. Zobje so mu šklepetali od strahu, vedel je, da bo moral umreti, pa vendar ni maral verjeti. EEAR - Radio Ljubljana Ponedeljek, 6. junija: 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, giasba za godalni orkester — 14.45 Pisana glasba — 13 Poročila v slovenščini — 1? Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.13 Koncert Kmetskega tria — 17.35 Pesmi in napevi — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.40 Lirična prireditev družbe EIAR: Otello, uglasbil Verdi; v odmorih predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini. Nov dokaz boljševiške zahrbtnosti jc govor nekega člana osrednjega odbora komunistične stranke, ki je dejal tole: »Prišel je trenutek za končno uresničenje Leninove politične oporoke.« Spričo takšne izjave vplivne boljševiške osebnosti je lahko razumeti/kakšna je dejanska vrednost Stalinovega sklepa glede razpusta tretje internacionale. Kolumb odkriva Ameriko Kolumb je pozval kapitana in ostale, ki so stopili na kopno, to je Rodriga de Escobeda, notarja vse armade, in Rodriga Sancheza iz Segovije in jim rekel, naj mu potrdijo in izpričajo, da jc v njihovi navzočnosti vzel v imenu svojega kralja in kraljice, svojih gospodarjev, to zemljo v last in posest in naj zabeležijo to pravico. (V knjigi Ferdinanda Kolumba je rečeno takole: »Vsi so se zahvalili Našemu Gospodu, pokleknili na tla in jo poljubili s solzami radosti in olajšanja v zahvalo za neizmerno milost, ki jim jo je naklonil. Potem se je Kolumb dvignil in nazval otok San Salvador, t. j. Sveti Odrešenik. Nato je prevzel otok v posest v imenu katoliške kraljevske dvojice. Vsi kristjani so ga priznali za admirala in podkralja in mu prisegli pokorščino kot predstavniku obeh vladarjev s takšnim veseljem in radostjo, kakor bi bili zmagali v najbolj pravični stvari, ter ga prosili odpuščanja za vse krivice, ki jih je moral prenašati zavoljo njihovega godrnjanja in nezadovoljstva.«) »Ker sem spoznal,« je napisal Kolumb, »da je bilo to domače ljudstvo takšno, da bi se ga dalo rešiti in spreobrniti k naši sveti veri z ljubeznijo in ne s silo, in zato, da bi jih naredil za prijatelje, sem nekaterim podaril nekaj rdečih kapic in steklenih verižic, da so jih obesili okrog vratu. Podaril sem tudi druge malovredne stvarce, nad katerimi so imeli silno dopadetije. Tako so postali naši prijatelji, kar je bilo pravo čudo. Potem so priplavali do naših ladij, kjer smo bili mi, in nam prinašali papige, klobčiče bombažnega prediva, posebne vrste kopja in še druge reči, kar smo ini vse jemali v zameno za steklene draguljčke in kraguljčke. Zares, vse skupaj so ponujali in dajali iz proste volje. Toda zdelo se mi je, da živi to ljudstvo v precejšnjem pomanjkanju.« , »Bili so vsi goli, kakor jih je bila rodila mati. Enako tudi ženske. Ena med njimi je bila še mladenka. In vsi, katere sem videl, so bili Se zelo mladi, kajti zdelo se mi je, da nihče ni bil starejši knkor 30 let. Vsi so bili krepke postave, krasnega telesa in plemenitili obrazov. Nosili so dolge lase, podobne konjski žimi. Spredaj so jim padali čez obrvi, le nekaj šopoy so nosili zadaj in so bili tako dolgi, kakor da jih nikoli ne bi postrigli. Nekateri so bili sive barve (takšne, kakor prebivalci Kanarskih otokov, namreč niti črne niti bele), drugi spet bele, rdeče ali kakšne druge barve. Nekateri so imeli pobarvan obraz, drugi vse telo ali pa samo oči ali samo nos.« »Orožja niso nosili, niti ga niso poznali. Pokazal sem jim meč in prijeli so ga za ostrino in se zaradi nevednosti urezali. Niso poznali nobene vrste železa. Njihova kopja, so bila neke vrste palice brez železnih okovov. Na konicah so nekatera imela ribji zob, druga pa kak drug trd predmet. Na splošno so bili lepe postave, plemenitih kretenj in dobro razviti.« »Videl sem nekatere, ki so nosili na telesu sledove ran in jih s kretnjami pobaral, kaj tista znamenja pomenijo. Dopovedali so mi, da so na njihovo zemljo pridrla plemena z drugih otokov, da bi jih polovila, in da so sc proti njim branili. Jaz sera takoj mislil in sem prepričan, da so roparji prišli s kopnega, da bi jih odvedli v sužnost. Morajo biti dobri in nadarjeni služabniki, kajti opazil sem, da so takoj ponovili tisto, kar sem jim bil povedal. Domnevam tudi, da bi se dali zlahka narediti za kristjane, kajti zdi sc mi, da ne pripadajo nobeni verski ločini. Ko bom po volji Našega Gospoda odpotoval od tod, bom šest teh ljudi povedel s seboj pred Vajini Veličanstvi, da bi se naučili govoriti v kastil-Na tem otoku nisem videl nobenih živali razen papige.« scmi. Življenje in običaji Indijancev. S o b o i a, 13. oktobra — »Ko je sinil dan, je prišlo na obrežje mnogo domačinov, samih mladih,' za katere sem dejal, da so bili vsi lepih postav in vsi lepotci. Njihovi lasje niso bili na- kodrani, pač pa gladki in dolgi kakor konjska žima. Imeli so čelo in glavo širšo kakor pa katero koli drugo pleme, kar sem jih videl, pa prekrasne, ne majhne oči. Noben ni bil temnopolt, pač pa takšne ^barve, kakor jo imajo prebivalci Kanarskih otokov. Saj tudi ne morejo biti drugačni, kajti ta otok leži na zahodu, in sicer na isti zemljepisni dolžini kakor otok Ferro. Noge so imeli dolge in ravne, trebnli pa ne velik in lepo oblikovan.« »Prihajali so do moje ladje na čolničih, izdolbenih iz enega samega debla, čolnički so bili za tamkajšnje razmere odlično grajeni in so bili nekateri