Gospodarske stvari. Prebivalcem ob Pesnici o resen preudarek. Od Pesnice. Med Dravo in Muro na Slovenskem največi potok je Pesnica; njena struga se računi nad 9 milj dolga. Počensi od svojega izviika se vedno drži prijuznib slovenskih goiic; eno uro pred svojim iztokom se v fari sv. Marjete niže Ptuja pri Samošeku obrne proti Zavraču in se v fari Velike nedelje z Dravo zdmži. V knižici: ,,Stovenski Stajer" razdeljuje se njen tek v 3 dele: v gornjega dojužne železuice, — srednjega do Senarske vasi, v spodnjega do iztoka v Dravo *) V spodnjem teku se PesniSka dolina razširja do pol ure z mnogimi lepimi travniki, po straueh pa se vrsti vas za vasjo s prebivalci krepke velike postave, čiste slovenske krvi, z ogromno ve5ino so tudi značajni Slovenci, na ktere se clovek sme zanašati. Le nektere je že nemškutarija oblizala; žalibog, da si ravno take radi za župane volijo, ki potem v svoji pisarni tako nemšciuo rabijo, da se B >gu usmili. Pred 4J leti imeli so Pesuičanje še krasno narodno obleko. Iz lepega kot sneg belega platna bila je spodcja obleka; — srajca precej dolga z rudečim pasom prepasana, naprsaik tudi rudeč, na glavi vidrina kapa, — vidre se se sedaj pri Pesnici precej gosto najdejo, — ob nedeljah pa še moder plajš. Tak6 oblečen, 6 črevljev visok Pesuiear, raven kot sve5a, je bil res korenjak. — Bili pa so tudi premožni, so še tudi mnogi sedaj, zato pa tudi od mestjanov neodvisni! Zdaj se pa žalibog znajde tudi takih, ki travnik za travnikom, njivo za njivo piodavajo, in tako lepe kmetije vnicujejo. Se ve, da sedanji 5as, ko Bepreobilne da5e kmetom nalagajo, k temu nekoliko pripomaga; mora pa se tudi pritrditi, da bi se tukaj pri uuinem gospodarstvu živinoreja lahko na visoko stopinjo povzdignila. Pesnica tako prilično teče, da bi se lahko s pomočjo njene vode dosti ve5 najboljše klaje pridelalo; ali ker le takrat travnike moči, kedar se debeli sneg tali alj preobilno dežuje, pride ruoča mnogokrat o nepriličuem 5asu, ko več škoduje kakor hasni. Letos je sen6 in otavo tako zblatila, da se je mnogo klaje cel6 spridilo, z ve5ine pa je slabe vrednosti. Voda je vselej nastopila ravno pred košnjo; nekteri gospodarji niso 14 dni mogli na travnik, ker je preobilna voda le počasi odtekla. Pesuica ima zavolj svojih neštevilnih oviukov gotovo še enkrat daljšo pot, kakor bi imela, ko bi bila zravnana; na več krajih je prek in prek z *) Pri tej razpravi smo jemali ozir na kraje in prebivalce spodnjega Pesničkega teka. Senarsko je v fari sv. Trojiee v slov. goricah; in tu je šla, kakor se meni, meja Panonije; do uovejših časov so se res stanovniki teh krajev od svojih sosedov po gornjih slov. goricab glede noše očivestno ločili. Fis. rakitjem obrašSena, tu in tam njena struga zel6 ozka in zapaljena. Pesnica ima samo na levem bregu kakih 12 potokov in reeic, ki se va-njo stekajo; kakor struga Pesnice so tudi struge teh pritokov hudo zanemarjene, in vse nezgode, ki zadevajo Pesničko dolino, zadevajo tudi več alj manj postranske doline in dolinice. Ta rod bo težko doživel, da bi se PesniSka struga zravnala in bi se napravile drenaže, to je cevi, po kterih se voda iz močvirnih krajev odteka in na suhe prostore ob pravem 5asu napeljuje. Kar paježe sedaj posamesnim goapodarjeru in ob5inam mogoče storiti brezvelikih stroškov, se tudi storiti mora, ako no5 e m o skoro vsako leto neprecenljive škode trpeti. V ta namen živo nasvetujemo sledeče: 1. Naj se varje lesovje, posebno po hribib in takih krajib, ki za drugo niso kakor za les. Znano je, da lesovje vrb mnogih drugih vremenskih koristi pri obilnem deževju po bribih vodo zadržuje, da se ne izteka tako naglo v doline, temuč le počasi in da ložje brez škode odteka. 2. Vse rakitje in druga šara, ki vodo v strugah zadržuje, da ne more urno teči naprej, naj se s k r b n o s e k a in proč spravlja. 3. Naj se struga tam, kjer je preozka, širje skoplje, in kjer je zapaljena, blato izme5e. To velja od vseli potokov in re5ic in se mora tu pa tani vsako leto zgoditi. 4. Kjerkoli voda zaostaja in se dela močvirje, alj kjer ima zemlja zavolj preobilne mokrote neko čudno črno baivo, naj se kopljejo dovolj globoki jarki in voda odpeljuje. 5. Naj se ob pravem času na travnike po prilicnib vodotokih voda napeljuje. Koliko takih najlepsih prilik se ne porabi! Nekterim gospodaijeua cel6 gnojnica po jatkib v Pesnico teče. Kmetovalci, delajte složno in vzajemno, dobicek je gotov! Pri obilni klaji se živina lepo redi, in to pospešuje poljedelstvo in vinorejo. Pristavek vredništva. Po naših mislib bilo bi najboljše, ko bi se vsi srenj ki možje nemudoma sklicali v posvet na kakem priličnem mestu, moida pri sv. Lovrencu, in bi na podlagi teb praktičnib nasvetov napravili načrt, kje in kako da se naj povsod delo v roke vzame, da bode reka bitreje odtekala. Ne zanašajte se na druge in tudi ne na deželni zbor, ampak pomagajte si sami in Bog vam bo pomogel! Gospodarske skušnje. Cepljenje Sešpelj na rane slive. Na marsikterem posestvu se nabaja vece ali manjše število tako imenovanih ranib sliv, čijih sad pa je skoro brez vse vrednosti, dostikrat še zdravju nevaren, kajti griža in mrzlica je že bila dostikrat nasledek nepiemišljenega uživanja tega sadti. Na te slive se dajo pa doma5e 5ešplje z dobrim vspehom cepiti, tako da je mogoče malovredni sad v kratkih letih v cenjenega in priljubljenega domače ali požne 6ešp]je spremeniti. Domača češplja se na ranib sliviuih steblih piav rada prime, prav bujno raste in močne veje pogauja, tako da se porezana in po cepljenju zgubljena krona v rualih letih uadomesti in jeseui z najboljšim sadom polni. To cepljenje je posebno zarad tega vsega priporočila vredno, ker navadna pozna 5ešpljav inarsikteri zemlji neče veselo rasti, posebno v težki ilovici rada hira; rana sliva je pa v vsaki zemlji zadovoljna. če se tedaj v taki zemlji rane slive posadijo in potem na nje Sešplje pocepijo, je dobi5ek očividen. Cepljenje Sešplje na rane slive toiaj živo priporočamo. Posušen krompir. Krompir se najprej skuba, olupi in v drobljance za nožev brbet debele zreže. Tako zrezani krompir se na temenu pe5i do subega posuši in ostane leta dni užiten. Pred kubanjem se krompir z vrelo vodo popari, omije in kratko kuba. Okus je sicer malo diugaSen, pa ne neprijeten. Ravno tako se da tudi belarepa ali strnianica za poznejo rabo posušiti. Izle5ek grabovega stroSja dišava za juho. Navadno se grabovo stro6je potem, ko se je grab izlušil, porabi za svinje ali se pa zavrže. Umnim gospodinjam naj povemo, da si s tem zametujejo izvrstno dišavo za juho in sicer ravno v onem času, ko ni frišnega so5ivja dobiti. Stročje se nanireč v vodi, kterej se nekoliko solika (koblensaures Natron, ki se pri trgovcih z disavami dober kup dobiva) piimeša, dobro pokuha, na platnu piecedi, potera z nekoliko sladkorjem ukuba, da se prav zgosti. Tako se dobi izlecek, ki ostane brez kvara, kakor dolgo želiš; izleČek za majbno žličko v krožnik jube pomešan zadostuje, da juha prijeten okus frišnega graha dobi. (BVlksbl. f. Stadt u. Ld.")