Poštnina plačana v gotoutnf
Manoonitl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 177	Maribor,	sreda	6.	avgusta	1930	»W^Jf
'*haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam č«k. zav. v Ljubljani it. 11.409 * 1* Wa»ačno, prajatian v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po larifu
Oglate »prejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Ueiik požar u marseillu
PARIZ, 6. avgusta. Včeraj dopoldne je v eni največjih predilnic v Mar seillu izbruhnil požar, ki se je razširil s tako bliskovito naglico, da se delavke, ki so bile zaposlene v gornjih prostorih. niso mogle pravočasno _ rešiti in jih je 20 našlo smrt v plamenih.
Mussolinijev ooloiai omajan?
PRIPRAVLJA SE SPREMEMBA V FAŠISTIČNI VLADI.
PARIZ, 6. avgusta. Glasom poročil iz j>*ma je položaj v Italiji čimdalje bolj kri-1(ren- V zadnjem času se množe v faŠi-,’čnih krogih nasprotja in razdori. Panski listi naglašajo, da prevladuje v Ita-'Ji vedno bolj prepričanj®, da Mussolini nima več zaupanja v nekatere prefekte, J M bo prestavil. Razen tega namerava “ussolini v kratkem izvršiti preosnovo
fašistične vlade. V vlado bi vstopila bivši tajnik stranke Farinazzi in maršal Ba-doglio, ki bi bila neke vrste zaupnika dvornih in vojaških krogov .v fašistični vladi in bi kontrolirala njeno delovanje. Vesti o teh spremembah komentira francoski tisk v tem smislu, da je Mussolinijev položaj radi naraščajočih izgredov in nemirov omajan.
Grozote suše v Ameriki
20 dRžav težko prizadetih. - uničeni pridelki in živina.
NI GOZDNI POŽARI.
SIL-
n ®W-YORK, 6. avg. Radi silne vroči-• ’ Pritiska v srednji in južni Ameriki, Nastala zlasti v pokrajinah takozvane-a zitnega pasu katastrofalna suša, ki je °Vzročila ogromne škode. Žitna polja in stale kulture so popolnoma ožgane, paš-v. j Pa tako posušeni, da so velike črede lvine brez krme. Mnogo živine je radi pomanjkanja vode poginilo, drugo mora-na debelo klati, ker bo sicer poginila.
Prizadetih je zlasti 20 držav, v katerih bodo morali poklati vso živino. Druga nič manjša nevarnost grozi radi suše od gozdnih požarov, ki se pojavljajo v vedno večjem številu ter se širijo z bliskovito naglico. Gašenje je deloma radi neznosne vročine deloma radi pomanjkanja vode in ljudi skoro nemogoče. Prostrane farme so uničene, mnogi farmerji bodo ob vse premoženje.
^u9oslouenska delegacija za balkansko konferenco
Pograd, 6. avg. Atenski list »Le : essager d’ Athenes« javlja, da so člani jSoslovenske delegacije za skorajšnjo bansko konferenco sledeči: beograjski Profesor dr. Čeda Gjorgjevič kot edsednik; kot člani pa prof. Velibor Joče h ®eo?ratJa; predsednik Trg. zborni-^ «r- Milan Vrbanič iz Zagreba; gdčna gl’ ebi 52 Hig. zavoda v Beogradu; r| Vn' tajnik Saveza industrijcev dr.
tajnik ljubljanske TOIZ Ivan srhlvi!^' P°m<>5ntk ravnatelja Saveza q Kih zenrljoradniških zadru« Vlada Tr/SJtvlč; generalni tajnik beograjske krnice Svetislav Malovič; tajnik vSp^t' m'nistrstva Sava Obradovid ln Prof, iz Beograda Milan Žičovič.
;nja
^otastrofaina
Benečije
J/o i ’ *>. avgusta. Preteklo nede-Fi«Je. °PustoŠil silen orkan skoro vso Benetke same. Ker so
"o ’ u- avgusta.., .....................—
fieJpv°pustošil silen orkan skoro vso bile 1 z*as*i Benetke same. Ker so Drv^yse zveze prekinjene, so prišla »Oročlla šele sedai. Vihar ie z ne-
~	IJICIVIUJCUg,	HHOII
šele sedaj. Vihar je z ne-da je l?,0 silo divjal in pustošil tako, nutak J cv£toča pokrajina v par mile syn.,fDre|flenjena v puščavo. Veter staie 1 r,a ove s tako silo, da so nanesi J, poplave. Na Lidu je od-Belia vSC kopališčne naprave. Hotel strell0 ipn5?*a skoro v razvalinah, , e hui?« i ese^ vihar neznano kam. 3er r,”,0 Prizadet hotel Casa Rossa, ?fl(^strnniieSi s^reho in z gornjih o drurrji. Ce^° Pohištvo. Tudi nešte-^"ci ie iF£!j , °b strehe. Med vladala strahovita panika
in čim se je neurje poleglo, so vsi odhiteli na kolodvor, da čimprej zapuste Italijo.
Rgrarna konferenca u Uaršaui
BUDIMPEŠTA, 6. avgusta. Poljska vlada je včeraj obvestila madžarsko vlado, da je sklicana skupna konferenca evropskih agrarnih držav za 18. t. m. v Varšavo. Poljska vlada je povabila Madžarsko. Češkoslovaško, ntu^, Jugoslavijo in baltiške dr-p-SaBflMiŽterenci bodo prisostvovali
edelskffm	‘..........'
)kovnjaki.
Rum žave polj stroko1
reiU/i uuviu i;iiouoivuvau
linistri vseh teh držav s
‘listri
Jeograd—Niš—
Dvojni tir na progl^
Skoi
BEOGRAD, 6. avgusta. Minister za promet Radlvoigvič je pregledal načrte za zgradbo drugega tira na progi Beograd—-Niš—Skoplje, ki bi bila velike gospodarske važnosti za Srbijo.
Motnje v želodce !n črevesu,
ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, ftervozite-to, omotičnost, hude sanj|i splošno slabost olajšamo, Že popijffno 'vsak dan Čašo »Franz Josefove^renčice. Zdravniki svetovnega slo^^sa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »rranz Jo-sefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri mo-čnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno talnih. »Franz Josefova« grenčica se dfibi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	L
Mariborski občinski svet
Sinočnja javna seja mariborskega občinskega sveta je trajala od 18.30 do 19.30. Pred prehodom na dnevni red je dal nekaj pojasnil predsedujoči župan dr. Juvan, na čigar predlog je bilo sklenjeno, da si nabavi mestna občina 7 sedežni pogrebni avtomobil znamke Torino Fiat, ki stane pri takojšnjem plačilu 118.000 Din. Po računih pokopališkega odseka se mora avto amortizirati v dveh letih. Pogrebnih konjev pridrži občina potem samo dvoje.
Glede brezstanovanicev je župan zavrnil predvsem one glasove, ki pravijo, da je mestna občina kriva tej veliki bedi podmostnih stanovalcev. Občina mariborska je storila za olajšanje sta novanjske bede relativno več od vsake druge občine v naši kraljevini. Od 60 milijonov dolga je 30 milijonov investiranih v stanovanjske svrhe, saj je ustvarjenih 450 novih stanovanj. Razen tega je dala občina jamstva za 8 milijonov Din za posojila zasebnikom, ki so gradili, ter jim je posodila iz lastnih sredstev v isto svrho milijon Din. V stanovanjske svrhe je torej bilo votiranih preko 40 milijonov. Poleg vsega tega ne plačuje noben najemnik polne amortizacijske najemnine, ampak kvečjemu nje tretjino; ostali dve tretjini pa trpi občina, ki je plačala iz gradbenega fonda že 12 miljonov za amortizacijo. Iz teh razlogov občina pri najboljši volji ne more in ne sme več trošiti v gradbene svrhe. O zadevi brezstanovanjcev je u-pravni odbor razpravljal že na dveh sejah in predlaga sedaj: občina zgradi v bližini Kraljeviča Marka ulice provizorno barako, ki bo stala 30.000 Din in v katero bodo sprejete le one stranke izpod mosta, ki so pristojne v mesto. Teh pa je od vseh 18 družin samo pet. V tej baraki ne bodo nikaka stanovanja, ki si jih morajo prizadeti čim prej poiskati drugje, temveč bo le začasna skupna streha za najbolj potrebne. Ker je svet pod mostom državna last, bo naprošeno politično ob-lastvo, da iz zdravstvenih razlogov prepove vsako novo naselitev pod mostom. Ta predlog je bil z večino glasov sprejet.
Sprejet je bil tudi predlog obč. svet. Grčarja in tov., naj se merodajna mesta naprosijo, da je tolmačiti določbe zakona o pobijanju draginje tudi na stanovanjske najemnine.
Vse gradivo I. odseka je bilo prihranjeno za razpravo v tajni seji.
Za II. odsek je poročal obč. svet. Aljančič. Društvu za zdravstveno zaščito dece in mladine se dovoli izredna podpora 50.000 Nin.
Za tretji odsek je poročal obč. sv. Žebot. Občina bo uredila Primorsko in Aljaževo ulico. — Če zasadi ISSK Maribor najprej mlado drevje na primernem kraju, bo morebiti kasneje govora o odstranitvi večjih dreves, za kar prosi klub. — Potrjena je bila sprememba mestne meje pro i občini Koša ke. — Popravila asfaltnih hodnikov se oddajo edinemu ponudniku tvrdki Piki za 250.000 Din, v bodoče pa bo vršila ta popravila občina z lastnimi delavci.
Za četrti odsek je referlral obč. sv. dr. Lipold. — Dijakom srednje tehniške šole iz Ljubljane, ki sodelujejo pri novi izmeri mesta in imajo od države premajhno podporo za eksistenco, bo še občina plačala 1 Din od ure. Ker pa za ta izdatek nima drugega kritja, bodo slabše plačani pri isteith delu zaposleni
visokošolci, ki prejemajo sedaj 3.50 do 5 Din na uro in ki nimajo državne podpore. — Čim se najde kritje, se nabavi novih 80 tržnih miz, ki so že nujno potrebne. — Uslužbencem v mestnem kopališču v Kopališki ulici se bo enotno regulirala plača in se zato posameznim prošnjam ne more u-goditi. Predstojinštvu mestne policije se dovoli 15.000 Din za uradne potrebščine, in sicer iz fonda za nepredvidene izdatke, ker je proračun izčrpan. — Sanatorij dr. Černiča se za tri leta oprosti hišno najemninskih doklad.
Pohorska vzpenjača.
Na prošnjo Mariborske gospodarske in tujsko prometne korporacije za udeležbo občine pri pohorski vzpenjači, je bil soglasno sprejet sklep: mestna občina bo prispevala pol mi-ljona dinarjev, čim bo manjkftlo do celotnega potrebnega zneska (približno 4 miljonov) še miljon dinarjev.
Zadeva vojašnic.
Zadnji čas je, da se mestna občina pogodi z vojaško upravo o vprašanju vojašnic. Občina ima v lasti tri vojašnice, erar pa Dravsko vojašnico in skladišče. Lastnika naj si te objekte zamenjata. Mešana komisija naj stavbe -eeeni, za izravnavo morebitnih diferenc pa se naprosi banska uprava za posredovanje.
Mestnim delavcem se izplača mezda tudi za praznika Rešnjega Telesa in binkoštnega pondeljka.
Predlog za gradnjo hotela po dr. Edvardu Feldmanu na Mariborskem otoku se vrne kopališkemu odseku, ker je v prvotni obliki nesprejemljiv.
Za peti odsek je poročal obč. sv. Murko. Prošnja za podelitev koncesije starinarstva je bila odklonjena. — Pritrdi se krajevni potrebi za premestitev zobotehnične obrti Maksu Wolfu. — Ker avtomobili na Koroški cesti s prahom onesnažijo meso na stojnicah, bodo v bodoče cesto ves dopoldan škropili, čim pa bo mogoče, bodo prestavljene mesarske stojnice na novi del Glavnega trga. — Prošnja Oskarja Žužka za koncesijo prevažanja oseb z avtobusi na progi LjuhHana - Maribor in obratno je bila odklonjena. Pač pa je dovolil obč. svet Franju Šnuderlu občasno prevažanje oeb z avtobusi na progi Sv. Jurij - Sv. Jakob - Maribor.
V tajni seji je bil izvrstno kvalificirani mestni tl* službenec dnevničar-risar pri gradbenem uradu Tošo Primožič, ki je dosegel svetovno prvenstvo v telovadbi, pragmatiziran kot stalen v tretji kategoriji. — Dalje so bile rešene razne prošnje za sprejem v občinsko zvezo in za zagotovilo sprejema, razne pritožbe proti odlokom magistrata, ki se nanašajo na predpis prirast* karlne, večjo uporabo vode in priklopne kanalske pristojbine. — Pritožbi SUZOR-a, ki gradi palačo nasproti sodišču, je bilo ugodeno, tako da se bo ta stavba zgradila povsem po načrtu SUZOR-a. — Obširna debata se je vršila o trošarini. Obč. svet je prišel do skoro soglasnega mišljenja, da je treba o tem podrobno faz* pravliati. ker bo uvedba trošarine kol skrajno sredstvo potrebno, če ne bo mogoče naiti drueih pnkladnejšib kritij za velik n^manjkljaj v proračunu .prihodnjega leta.
fflaribarshi in dnevni drobiž
Rdkotuorni tečaj u tTiariboru
Skoro bi se neopaženo završil prvi ro-kotvorni tečaj v Mariboru in Mariborčani bi niti ne vedeli, da se je v teh dneh •lepo številce podeželskih vzgojiteljev in vzgojiteljic iz Dravske banovine trudilo in potilo ob skobelnikih in stružnicah tam v dvoriščnem poslopju v delavnici deške meščanske šole v Krekovi ulici. Tako tiho in brez taintama bi se vse zaključilo, kakor je že to navadno pri vseh podjetjih, ki jih zasnuje in se jih loti naš poznani in neumorni strokovnjak ravnatelj meščanske šole Drago Humek.
Pa ne boš, sem si mislil, to pot ne bomo tiho, ampak bomo razgalili tvoje početje, dragi Humek, v teh vročili počitniških dneh, ko večina nas misli in nekateri srečnejši tudi uživajo brezdelje oo morju ali v planinskem zraku, ti pa si zvabil že od šolskega dela utrujene prosvetne pionirje v mestno zidovje, da jim daješ novega znanja, novih spretnosti in upogledov v sodobno vzgojno delo.
14. julija je začel po odobritvi kraljevske banske uprave rakotvorni tečaj in bo trajal do 15. avgusta. T a dan pa bodo tečajniki razstavili dela, ki so jih izvršili v tem času, in gotovo ne bo vzgojitelja in prijatelja šolstva v Mariboru, ki si ne bi ogledal te posebne razstave med počitnicami.
24 je udeležencev na tečaju in so od vseh strani. Iz Apač sta Črnigoj Vera in Šnuderl Hinko, iz Polzele Polanc Adolf, iz Šoštanja Vreže Jurče, iz Slovenjgrad-ca Sovre Karl, iz Brežic Ivanc Valerija, iz Mežice Hergouth Jože, od Sv. Petra Be'rtoncelj Vlado, iz Kranja Planina Marija, iz Studencev Skilan Josip, iz Vojnika Lapajne Josip, iz Pameč Visočnik Andrej, s Sv. Planine Pahor Drago, ^ iz Šmarja Berce Rafko, od Sv. Ane Čeh Ivo, iz Laporja Logar Franjo, od Sv. Jurija Vižintin Rudolf, iz Kamnice Puhr Josip, iz Krčevine Cvetko Fran in Lovše Ivan in iz Maribora Čeli Marija, Korban Vlado, Vomcr Ivan, Rudcž Josjp. Ravnatelju Humeku pa asistirata pri vodstvu dela Korošec Jože in Kos Jože.
V osem skupin so razdeljeni delavci in razveseliš se, ko opazuješ starejše in mlajše tovariše in med njimi tovarišice, Kako hite in se gibljejo in tekmujejo, kdo bo bolj poslušen učenec, kdo bo izdelal boljše delo. Prva skupina izdeluje iz lepenke platnice, mape, vseli vrst škatlje itd., druga veže knjige, tretja modelira iz gline, četrta skoblja, žaga, in nabiva, peta struži, šesta dela lične iz/delke iz protja, sedma se uri v kovinarstvu, osma pa rezlja okvirje in lične like iz lesa in linoleja.
Ko vstopiš v delavnico, misliš, da boš oglušel, ali kmalu sc privadiš in se samo Čudiš vztrajnosti in veselju do dela. Mi-, sli pa, kako bodo z novim šolskim letom svojim učencem nudili nekaj novega, nekaj, kar dviga človeka, vpodbujajo ,vse, da so gluhi za ves ropot in neutrudljivi ves dan, ker delati morajo od sedme zjutraj do ednajstili in od treh popoldne do sedmih zvečer. V vsaki skupini pa delajo po načrtu od najlažjega, osnovnega do težjih, kompliciran«jših izdelkov. Ko završe eno skupino, se utrdc še v teoriji in si beležijo metodični postopek.
Kot laik dobiš utis, da je tak rakotvorni tečaj nekaj važnega ne le za udeležence tečaja, ampak predvsem za naš naraščaj, naše otroke, ki jih bodo ti udeleženci vzgajali. Delo dviga človeštvo, zato čast udeležencem, ki so žrtvovali počitnice, da pridobe nekaj novega, mi pa si lahko častitamo, da imamo v svoji sredi ravnatelja Humeka, ki tiho sicer, ali neumorno skrbi in dela za ijvig našega šolstva.
f Tone Šramel
Že drugič je srnrtna kosa segla med nas in nam pokosila enega najdražjih iz naših vrst. Štiri leta smo bili skupaj, štiri leta si bil naš, samo naš Tonček; sedaj pa smo ostali brez tebe. Vsi smo raztreseni po naši lepi domovini, na vseh koncih smo in uživamo počitnice. Tebi pa je postal najlepši čas dijaškega življenja usoden. Kruta ubijalčeva roka je zavihtela nož in Večni te je poklical na počitnice, na večne počitnice k sebi.
Vedno je bil Tonček naš, vsi smo ga ljubili. Tudi tam doma so ga vsi ljubili kakor svojega. Čutil sem to, kadar sem šel z njim po poteh in stezah na Pragerskem in mi je govoril o svojem odru, ki si ga je sam postavil, o tamburaškem društvu, ki ga je vodil, sadjarskem društvu, ki ga je ustanovil in še mnogo drugega, ko mi je razlagal svoje načrte, ki so biii veliki in idejalni, porojeni iz duše mladostnika, kakor je bil širok in zmožen samo naš Tonček. Ni ga poznala naša jav nost, saj je bil še mlad, dijak je še bil in vendar so ga poznali tam doma stari in mladi in nihče ni dvomil, da sc bo Tone nekoč postavil v prve vrste našega naroda. Sedaj nam ga je pa vzel Večni, vzel ga- je k sebi in nikoli, nikoli nam ne bp več vrnil — Tončka. — Raztresen je peti letnik, a vem: ko bodo slišali in čitali vsi njegovi kolegi tužno vest, bodo čutili vši eno. Grozna, ogromna bolečina bo. stisnila srce vseh in večno se bo poznalo v teh tovariških srcih, da jc najlepši cvet bil utrgan iz njih srede.
Lahka tiaj Ti bo zemlja, katero si vedno ljubil!	Vlado	G.
Uboj pri fcuarfanju
V pondeljek zvečer so sc znašli v Boh-iovi gostilni pri Sv. Lenartu v Slov. gor. kvartopirski bratci Ivan Slaček, živinski mešetar iz Radehove, Franc Šumandl, po ■sestnik iz Zgor. Žerjave in neki Avstrijec, po imenu Gvicd, ki se je priklatil semkaj v izvrševanju svoje trgovine z živino. Kvartalo se je do pozne noči. Okrog 11. ure pa so udeleženci kvarfanja odšli v Lešnikovo gostilno pri Sv. Lenartu. kjer sc jc igra nadaljevala. Šumandl je pri igri vedno izgubljal, kar ga je tudi jezilo, ker je večkrat med igro skušal izzvati prepir, nasprotnika pa sta ga vedno pomirila z majhnimi dobitki, češ, sreča sc ti kaže. Seveda se je med igranjem pilo prav na veliko in v pijanosti niso vedeli, kako se dalje igra, in karte so se že skoraj same od sebe mešale | in letele po mizi.
j Okoli pol 4. zjutraj pa je nastal prepir,
| katerega tudi gostilničar, ki je dremal ob sosedni mizi, ni mogel pomiriti. Šumandl je baje skočil v Lešnikovo kuhinjo in pograbil kuhinjski nož, s katerim je, prišed-ši nazaj v gostilniško sobo, udaril proti Slačeku, da se mu je nož zarinil v levo stran vratu in prerezal vse žile. Slaček se je parkrat zavrtel po gostilniški sobi in padel na hrbet, Šumandl pa je šel z gostilničarjem Lešnikom na šentlenarško o-rožniško postajo in se javil.
Šumandl pravi, da ni on šel po nož v kuhinjo, ampak da ga je prinesel Slaček, hoteč njega zabosti, da mu je pa on nož izvil iz rok in se branil ž njim ter po nesreči udaril Slačeka po glavi. Sicer pa so bili vsi pijani in nikdo ne more z gotovostjo potrditi, kako se je zločin izvršil. ■
Zadevo ima v rokah preiskovalni sodnik pri Sv. Lenartu, kateri bo ugotovil krivdo ali nekrivdo.
Himen.
Včeraj popoldne sta se poročila v limbuški župni cerkvi gdč. Tatjana Hribar, hčerka pokojnega odvetnika dri Ivana Hribarja, in g. Drago Senica, bančni urad" nik v Zagrebu.
Jadranaši!
V petek vsi k pevski vaji pri Kosi-iu! Gre za izlet v Apače!
Dom magistratnih uslužbencev.
Gradnja počitniškega doma mariborskih magistratnih uslužbencev na Pohorju prav lepo napreduje. Tvrdka Zivic ima zaposlenih sedaj kakih 30 delavcev pri teh delih in so kleti že dograjene.
Novi kolki po 50 para po 1, 3 in 50 Din pridejo 1. sept. v promet. Dozdajna emisija teh kolkov ostane še dalje v obtoku do popolne razprodaje.
Sejem v Sv. Juriju v Slov. gor.
V torek 12. trn. se vrši v Sv. Juriju v Slov. gor. živinski in kramarski sejem iti so prodaialci in kupci uljudno vabljeui.
Češki gost v Mariboru.
Z večtedenskega študijskega potovanja po srbskih kulturnih središčih jc prispel te dni v Maribor bivši predsed nlk iti sedanji knjižničar Češko-slova-ško-jugoslovenske lige v Budjejovi-cali g. prof. Vugi, ki ostane med nami nekaj dni na odmoru. G. prof. Vuga; Slovenki rojak in pred, vojno profesor v Trstu, se je zelo laskavo izrazil o kopališču na Mariborskem otoku, ki ga z veseljem poseča ob solnč-nili popoldnevih.
Plemenit čin mestne občine.
Sinoči ob 20. so pripeljali v gasilski dom velike »Magirus«-lestvo, ki jc montirana na posebnem avtomobilu. Na Koroški cesti pred gasiln. domom sc je že dolgo poprej zbralo več stotin broječc občinstvo. Na dvorišču pred garažo za gasilska vozila se je vršila nato demonstracija ogromne lestve, ki ima, dasi izdelana 'v Ulinu ob Donavi, zlato bleščeč napis v slovenščini: »Magirus-lcstva«.,Prvi je splezal v vratolomno višino, razsvetljeno z žarometi plezač I. reda Ivan K r k-1 e c, dočim je v Ljubljani, kjer jc bila razstavljena, splezal nanjo vežbalni mojster Joža Volčič, znani dolgoletni gasilec in stari član mariborskega Sokola. S pomočjo brezhibno delujočega motornega pogona so predvajali vse mogoče oblike intervencij, ki pridejo v poštev pri velikih požarih. — Načelnik Ivan V o 1 1 e r je raz polpvine lestve v zanosnem govoru povdarjal veliko zaslugo mestne občine, ki je žrtvovala vsoto 500.000 Din za nabavo te najmodernejše naprave, s katero sc ponašajo dosedaj samo še mesta Beograd, Zagreb in No visad. Za Mariborom, ki je edini v Dravski banovini, sta se ob priliki vseslovanskega gasilskega kongresa navdušili zanjo še mesti Ljubljana in Osijek.
Prodaja s.arega materijala.
Dne 22. avgusta t. >. se bo vršila pri S.redišnjem stovarištu materija!a v Mariboru licitacija glede prodaje raznega starega materijala (papir, karton -’;d voznih kart, zlomljeno stfklo, nerabne eieV-trične žarnice, odpadki od platna, sukna, konoplje, kožuhovine, klingerit tesnilne plošče, staro mazivo). —
Razvanje pri Mariboru.
Prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. se vrši dopoldne ob 10. licitacija občinskega ribolova in sicer za dobo 3 let. Izklicna cena 200 Din. Popoldne ob 3. istega dne pa se vrši lecitacija občinskega sadja. — Polovico izdražbane svote je plačati takoj. Zbirališče obakrat pred gasilnim domom.
Izlet akademikov na mejo.
Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru priredi v soboto 9. in nedeljo 10. tm. izlet na severno mejo k Pankraciju. Zbirališče v soboto ob 13. na glavnem kolodvoru, odhod s koroškim vlakom ob 13.18. Po članih vpeljani gostje ter abi-turijenti so dobrodošli! Tovariši, ki imajo doma nerabne slovenske knjige, naj jih prineso seboj, da jih oddamo javni knjižnici v šoli na Remšniku, pod koje spada Pankracij. — Tovariši, zavedajte se na-cijgnulue važnosti tega izleta na našo severnomejo in udeležite se ga v čim čast-nojšeni številu!
Danet kabaretni večer
V Četrtak specljalnl veter komlkeria Paullga In gospe v Veliki kavarni
Za izvoz naših vin.
Privilegirana deln. družba za izvoz bo organizirala poseben oddelek za pospeševanje izvoza naših vin. Zavod bo v vseh vinorodnih krajih ustanovil vzorne kleti in skrbel za strokovnjake, da se bo kvali teta vin dvignila na nivo , ki ga zahteva inozemski kupec. V vseh večjih konzumnih centrih inozemstva se bodo osnovala lastna vinska skladišča pod vodstvom in nadzorstvom domačih strokovnjakov, ki bodo skrbeli za ugodno prodajo vin. Upanje je, da se bo na ta način omilila vinska kriza.
Ali ne bo konca?
Pod državni most na desni stran Drave se jc naselila šestčlanska rodbina poštnega zvaničnika Miroslava Šumra. ki je bila dne 1. tm. deložira-tia v Taborski ulici št. 22. Potemtakem živi oziroma životari pod mo stom že okoli 80 oseb....
Mariborski pevci na naši meji.
V pondeljek sem bil v Sv. Jurju ot> Pesnici. Sedim popoldne v gostilni blizu cerkve. Zagledam pogrebce, ki prihajajo k cerkvi. Dečki in deklice, pa" tudi mala krsta, vse je bilo v cvetju. Obenem Pa se je ustavilo tik pri cerkvi 10 kolesarjev. Zanimalo me je, kakšen je to pogreb in kdo so kolesarji. Kako sem bij izneM' den, ko vidim, da so kolesarji sami P°' znani »Jadranaši« iz Maribora, ki so pri" šli, da izkažejo zadnjo čast prerano umrlemu sinčetu tovariša Zindaršiča, kateri je bil na letovišču pri stari materi. P° opravljenih cerkvenih obredih pred cerkvijo so zapeli večnolepo, srce pretresujo-čo »Vigred«, na pokopališču na maletf hribčku v bližini pa Pavšičevo »Sponila-di vse se veseli«. Ubrani akordi so $6 razlegali daleč po dolini. Po pogrebni svečanosti so se pevci poslovili od stari* šev in sorodnikov ter šli na požirek dobre kapljice. Tudi tam so še zapeli nekaj lepili narodnih pesmi. Škoda, da so vrli kolesarji »Jadranaši«. tako kmalo odrinil* v Maribor. A zopet so pokazali, kako znajo ceniti svoje tovariše in se ne strašijo ne truda ne stroškov. Nekdo. Tudi Perun in SPD poletita v nedelj v Apače!
Člani »Peruna«.so vabljeni, da se P13 možnosti udeleže izleta v Apače 10. trn* (daljava preko Gor. Radgone 52 kflijj Zbirališče v nedeljo v Nar. domu, odli°“ točno ob 12. Kdor ne bo kolesaril, naj s* prijavi za avto v Nar. domu do sobote do 20. Za odbor: Ivan Kvas, podpredsed* nik. — Istotako so vabljeni v Apače čla* ni podružnice SPD v Mariboru: dr. Se* njor, načelnik.
Požar na Jelovcu.
Sinoči so opazili med Selnico fl1 Brestrnico velik ogenj. Brez točnega obvestila šo kmalu po 9. uri odbrzej pod vodstvom poveljnika Ivana Vol' lerja mariborski gasilci, ki so bili zbrani po slovesnem sprejemu lestve »Magirus«, v Brestcrnico. Pri zna111 gostilni Bruderman v Bresternici s° morali gasilci pustiti svojo brizgal1111 in oditi k pogorišču na hrib. oddali^ nad pol ure od ceste. Pri posesti# Josipu Kodriču na Jelovcu št. 15 gospodarskem poslopju iz še nepoja5' njenega vzroka izbruhnil ogenj. Gas'1 ci so našli poslopje v groznih plamenih in so so mogli posredovati le f ročno brizgalno in sekirami. Kij11'3 velikemu naporu se jim je krog P0*' noči posrečilo samo omejiti ogenj *cf obvarovati pred nevarnostjo sosedi'c objekte. Na pomoč so prispeli tudi Pc' krški gasilci. Zgorela jc s poslopje"1 1 svinja, ves pridelek sena in slatn2, prccej žita in kmečkega orodja. Sko* da znaša preko 100.000 dinarjev, a JC krita le z neznatno zavarovalnin0. Mariborski gasilci so sc o polnoči vr' nili v svojo matico. — Pri opisani nesreči sc je zopet pokazalo, kako xl' sodno jc dejstvo, da v Brestrnici 11
javne telefonske govorilnice. Ako
bi
bili gasilci nravočasno telefonično veščeni iz Brestrnice, kamor so sin°^ prispeli v pičlih 10 minutah po Pr’’ vatnem obvestilu, bi bila škoda 4a,c ko manjša.
Za uboge šolarje v Krčevini. ,
^ V prid ubogim Otrokom šole v*9r' čevini so darovali: dimnikarski ster Jerci Vinko 100 Din, g. Sp\' P1 j ko 60 Din in župan Peklar Matija P* Sv. Jakobu v Slov. gor. 35 Din. VseI, prisrčna hvala! —Veselica, ki jo Pr!' redi kraj. odbor Rdeč. križa pri1\°VT njo nedeljo v .gostilni Kekec. ofeeL biti prav zanimiva. Za godbo skrbeli priljubljeni tamburaši, P^eSi*r željna mladina bo se lahko na n°se 0 nem podiju (odru) v vrtu zasukala P mili volji, oevci »Lune« bodo nas; pali. v moškem zboru pod prizna/1' vodstvom gda. Horvata, športniki P sc bodo poganjali za lene dobitke ‘ kegljišču. Ker jc čisti dohodek Pr,r{0 ditve namenjen za uboge šolarje. pričakujemo Številen obisk te Pf,r ditve.
Avto v jarku. . . ^
Davi okrog sedmih, ko odhaiaK .
- e., is i i i •	J'1.
Zg. Sv. Kungote avtobusi, se .ie
mostu Zg. Sv. Kungoti zaletel °.stier avto št. 2-1 Oft v obmostno ogi'ai0 ^tV se na snrednjem delu močno •??- pa dovnl. Avto se je nrevrnil. P0”]1. - so ie ostal nepoškodovan p^macl' takoj pritekli in rešili šoferia iz n situacije. —
Vozila In voinje
DEDOVO PROROŠTVO. — BLAZNO HLASTANJE IN BRZENJE. - BOLEZEN DUŠE SODOBNEGA ČLOVEKA.
Moj pred četrt stoletja umrli 931etni (led mi je kot fantiču ponavljal, da če želim doseči njegovo starost, moram zmerno živeti, ne smem se jeziti, ne kaditi in niti se preveč voziti. Vse mi je Slo prilično v glavo, le nauk o pregosti vožnji ne. Kaj je vendar na vožnji? Ded je utemeljeval: »Živali se gibajo po svoje, človek po svoje; noge ima le za ho-'o. kvečemu, če tupatam teče, a to naj k° le v sili in potrebi, ker sicer se nagica težko maščuje. Bog je ustvaril človeku noge, ki naj mu v vsakem slučaju &doščajo.«
Sele ko sem pričel živeti na lastnih osebnih izkušnjah, sem zapopadel resnico Preprostega dedovega razuma iz onih časov, ko so »človeku noge v vsakem slučaju zadoščale«.
A ded je slutil nove čase in je tožil: ■*Ne le z železno kačo, tudi po zraku se bodo ljudje vozili. A takrat bo slabše kot *e danes.«
Dedova slutnja je postala resnica. Človeški duh si je podredil ozračje in sanja o višinah. Zračna prometna sredstva lajšajo svet, nas zbližujejo in utešajo naše vedno večje potrebe, ki so že dav-110 Prekoračile vaški plot. Kako »naj noša v vsakem slučaju zadošča«, če danes Potujemo v druge države in dele sveta, kakor da bi šli v sosednjo vas!? Ne! Moj aed se je motil, ker je bil iz časov zaključenega vaškega življenja, kjer je zadoščala steza do bližnjega soseda ali ko-°voz za lesen voz.
*A takrat bo slabše kot je danes.« Ali ie tudi tukaj motil? Dvomim. Saj so ?°aiii učakali visoko starost in so bili, l°‘>kor se spominjam, vedno dobre vo-le> šaljivi, dovtipni. Res so tudi takrat .H16'', a to trpljenje je bilo manjše od anaStljega) ker se je omejilo bolj na te-sJio plat, dočim trpimo danes tudi od Usevtie strani. Da omenim kot dokaz za 0 trditev samo vrtoglave vožnje, ki na-naše živce in mejijo že na — aztiost. Mislim na samovozila, čijih po-
mena ne moremo podcenjevati in se nad njimi spodtikati, dokler so v mejah zmernosti in vrše svojo nalogo po pameti, slični oni učenjakov in tehnikov, ki so to prometno sredstvo postavili v službo človeštvu. A pri blazni brzini se človek vpraša, če je to (brzina) cilj prirodoslovnih in tehničnih izsledkov. Mudi se. Značilno pa je, da se mudi ravno onim, ki se jim res ne mudi. Da je naglica, brzina naravno utemeljen pojav! Bodi, a vedno le v toliko, v kolikor je utemeljena od drugih naravnih pojavov inštinktivno-animaličnega značaja (nevarnost - beg, lakot-lov itd.). Današnje gospodarsko življenje vendar ni še v takih krčih, da bi utemeljevalo blazno naglico, ki je zahtevala že toliko žrtev. Ta pojav se da razlagati le z duševne strani-
Ravno vrtoglave vožnje z avtovožili so najboljše priče o naši histerično-bolni duši, čije nestrpnosti ne more zadostiti noben še tako izjemen pojav. Neznani »nekaj« nas poganja iz nestrpnosti v nestrpnost. Saj je n. pr. avtovozniku, ki ima do cilja še par km, končno vse eno, ati pride tja par minut prej ali pozneje. Zakaj drvi? Koliko duševne prisotnosti more biti v tej bolni strasti, bi s(e razbralo iz duševne odsotnosti, ki išče utehe izven območja realnega življenja.
V koliko se motimo, če pribijemo, da je ta bolezen izrodek civilizacije in njenega lica, ki nas omamlja in presnavlja našo duševnost v protinaravnem prav-cu?
Civiliziranec vzame pojav blazne brzi-ne kot nekaj po sebi umevnega in naravnega, preprost človek pa narobe. Njemu je ta pojav motenje ritma naravnega razvoja in njegovega življenja, kakor tudi zapostavljanje in omalovaževanje njega samega. Njegov odpor napram brzinam (avtovozilom) je bolj inštinktivnegi značaja.
Pa se vprašajmo: Kje je krivda pretežni večini nesreč?
razvidno, da je visela gornja čeljust mastodonta cel meter preko spodnje. Z dolgima zobema je ruval slon po zemlji kakor s kakima lopatama ter si iskal hrane po močvirju ter jo z rilcem metal v žrelo. Kljub tem najdbam pa mnogi znanstveniki dvomijo, da bi se posrečilo dokazati, da je v puščavi Gobi pričetek vse človeške kulture.
Slovenski Karl May.
Pred poldrugim mesecem je začel v prevodu odličnega slovenskega rrevajal-ca izhajati Karl May v založbi Cirilove tiskarne. Prevod izhaja — žal precej neredno — v zvezkih po 10 pol. Izšlo je doslej 6 zvezkov, ki vsebujejo znana potopisna romana »Durcli die Wtiste< (v prevodu »Križem po Jutrovem«) in »Durchs \vilde Kurdistan« (»Po divjem Kurdistanu«). Prevod je avtoriziran. Dober je. gladko se bere, jezik ie domač, orijentalske izraze in lastna imena prevajalec srečno obvladuje, in je založništvo lahko z njim zadovoljno, Želeti je samo, da bi zvezki redno izhajali.
180 miljonov knjig.
Poslednje statistike javljajo, da je na vsem svetu samo v javnih knjižnicah 181 miljonov knjig. Na Nemčijo odpade od tega števila 30 milijonov knjig, na Francijo 20 milijonov in je samo v pariški na-cijonalni biblijoteki 5 milijonov zvezkov. Bibliotheque National je največja knjižnica sveta. Na drugem mestu je državna knjižnica v Leningradu (4 milijone knjig), dočim pride knjižnica British Museuma, ki jo običajno smatrajo za največjo, šele na tretje mesto. Zagrebška vseučiliščna bilioteka šteje vsega okoli pol milijona knjig in rokopisov.
Veliki francoski manevri.
Pariški »Matin« poroča, da bodo od 4. do 20. sept. na Lotarinškem veliki manevri francoski pod vodstvom generala Bressarda. Udeleževalo se jih bo 50.000 mož.
Ureme u augustu
v pregovorih, prilikah in rekih.
O Porcijunkuli (2.) Če vročina, huda bo prihodnja zima.
Sv. Lovrenc (10.) če jasen, tudi grozd bo strden, in vincar bo glasen, prijetna jesen.
Svetega Lovrenca grozdje mehko, vincar obeta si vino sladko.
Kadar velikega šmarna (15.) solnce peče, tedaj dobro vino v sod poteče.
Po vremenu Sv. Jerneja (24.) rada cela jesen se nareja.
Sv. Jerneja meglice popijejo strd za potice.
Šent Jerneja če je slana, bo gotovo še^ zijala vrana.
Dež na svetega Janeza (29.) glave rad^ stori orehe piškave.
Kakor zadnji srpan vremeni, tako cela jesen se drži.
Če^se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.
Solnce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši.
Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi.
Velike maše solnce, da dosti vinca sladkega.
Prua Kitajka — arhitekt
Življenje v Kitaju se hitreje modernizira, nego mislimo pri nas. Pri velikih gradbenih delih in vodnih regulacijah V provinci Čekjang n. pr. je poleg evropskih inženjerjev nastopila te dni službo prva kitajska inženjerka ga Čuvang. Ona tolmači predvsem stare kitajske karte in načrte, ki so Evropejcem malo razumljivi. Imela pa je tudi že pred izbrano kitajsko publiko strokovno predavanje z velikim uspehom. Njeno glavno življenjsko delo je borba proti pogostim vodnim poplavam v Kitaju.
Posledice protiuerskega boja
Čudne sadove rodi boljševiška protiverska kampanja. Sami boljševiški listi poročajo, da so v Sibiriji cela plemena prešla zopet na paganstvo, k šamanizmu. So to domorodna plemena, ki so bila že davno preobrnjena k pravoslavju, krščanstvu. Sedaj pa, ko so boljševiki vero uničili, so na stežaj odprli vrata poganstvu. Šatnarizem je zelo primitivno češčenje raznih božanstev.
Ameriške oblasti in slovenske otroške igre.
Komisar oddelka za zabavo v Clevelandu, John H. Gourley, se je v listu »Ameriška domovina«, ki izhaja v tem mestu, obrnil na vse Slovane s prošnjo, naj mu dajo čim točnejše podatke in navodila o raznih otroških igrah, ki se igrajo v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji, da jih bo po spre vidu uvedel po raznih dečjih zavodih v Clevelandu.
Kuhinjo za 30.000 obedov
so nedavno otvorili v Ljeningradu. Poslopje ;e podobno veliki tovarni. Gradnja te kuhinje je izvršena kot realizacija za uvedbo skupne prehrane in socijalizacije javnega življenja najprej v sovjetskih mestih ia pozneje tudi v vsej Zvezi sov jetskih socijalističnih republik.
Buster Keaton pride v Beograd.
Beograjski listi poročajo, da prispe v kratkem v Beograd slavni filmski zvezdnik Buster Keaton. Posetil bo razne kraje naše države, zlasti Dalmacijo, Bosno in južno Srbijo.
Beograjsko pristanišče.
Te dni se je vršila v ministrstvu prometa konferenca zastopnikov ministrstva zgradb, ministrstva prometa ter mestne občine, ki so razpravljali o gradnji beograjskega pristanišča. Za prva dela na razširjeni in modernizirani luki naše pre-stolice je določenih 60 milijonov Din.
Bivši mehlkanski diktator se oženil.
Iz Mehike - Cityja javljajo, da se je bivši predsednik republike, general Cal-les, dne 1. tm. poročil s 241etno senjoritp Leonoro Lorentovo,
Šport
Teniški turnir za nacijonalno prvenstvo Dravske banovine.
1SSK Maribor priredi 15. avgusta 1930 in naslednje dneve teniški turnir za nacijonalno prvenstvo Dravske banovine. Igra se v naslednjih konkurencah: 1. Gospodje posamezno; 2. Dame posamezno; 3. Gospodje v dvoje; 4. Dame in gospodje v dvoje; 5. Dame v dvoje; 6. Juniorji posamezno. Prijave naj se pošljejo do 13. avgusta t. 1. na naslov: Radovan Šepec, Maribor. Grajski trg 2. Igra se po pravilih JTS z »Dunlop« žogami 1930 na prostorih ISSK »Maribora« in SK »Rapida« od 8. zjutraj do mraka. Odločilne igre gospodov se igrajo >Best of five«. Razpored igranja se bo objavljal vsak večer po končanih tekmah na igrišču. Žrebanje i-gralcev se bo vršilo dne 14. avgusta. Juniorji so igralci s še nedovršenim 18. starostnim letom.
Tekmovanje za pokal JNS.
Kakor smo že poročali, se je v nedeljo odigralo drugo kolo tekem za pokal nogometnega saveza. V vseh podsavezih so zmagali favoriti, le v področju Skop!, podsaveza tekmovanje še ni rešeno. Situacija je naslednja.
Najbolje so dosedaj odrezali beograjski klubi, ki so zmagali z veliko goaldiferen-co. Obilic je visoko zmagal nad Dušanom Silnim v Vršcu s 7:3, dočim je S o k o porazil CaraLazarav Kru-ševcu s 6:2. San d-u je uspelo, da se re-vanžira nad Ha j d u k o m iz Osijeka, ki je predzadnjo nedeljo porazil Bačko in se tako kvalificiral za semifinale.
V četrti finale, ki se odigra v nedeljo dne 10. avgusta bo razpored bržčas naslednji:
ISSK Maribor: zmagovalec Ilirija- Grad-
ianski (Karlovac);
Sand: Gradjanski (Osijek);
Obilič : zmagovalec iz Skoplja;
Soko : zmagovalec Iz Sarajeva.
Prvo imenovani klubi so favoriti; igralo se bo v Mariboru, Osijeku, Skoplju in Sarajevu.
BSK v Južni Ameriki.
Naša reprezentanca igra v nedeljo ped firmo BSK v Rio de Janeiro proti tamkajšnjemu prvaku F. C. Vaško di Gama.
Pred državnim plavalnim prvenstvom.
Dne 8. avgusta se že prično tekme za državno prvenstvo. Prijavili so se vsi klu bi Jugoslavije, ki goje plavanje — razen Maribora. Ali je resnična trditev nekega ljubljanskega dnevnika češ, da se Mariborčani sicer zelo radi kopajo, toda plavati ne znajo? Maribor ima po našem mnenju dovolj dobrih plavačev, ki bi lah'-ko sodelovali na državnem prvenstvu.
Dober gospodar.
Radoveden Mariborčan si ogleduje v okolici kmečko gospodarstvo znanca, hleve in drugo. Vpraša deklo, ki je y. bližini: »Ali dajo vaše krave mnogo mleka na dan?«
— 50 do 60 litrov.
»In koliko od tega prodate?«
— 80 do 100 litrov...*
Razgovor na vasi 9 avtomobilih.
Očani na vasi, kjer so sanio še žuli o avtomobilih, se razgovarjajo, koliko stane tak avto.
Znan širokoustnež Matej: »Stavim se za 100 Din, da se danes dobi za 30.000 Din že krasen avto z 12 konjskimi silami.«
Praded Ferjan, ki avtomobila še ni videl: »To je že mogoče, samo morajo ti konji biti že zelo stari.«
Če zdravnika krivo razumeš...
Zdravnik: Gospod tovarnar, ali pijete, kakor sem naročil, slatino vedno eno uro pred obedom?
Tovarnar: Poskušal sem, gospod zdrav nik, skozi celi teden, pa sem vedno vzdržal samo četrt ure!
Mož: Čuj, Berta, koliko let imaš v resnici?
Žena:	Ali,	saj	vendar	veš,	dvajset
štiri-
Mož: Seveda, saj ti moram verjeti, ker mi trdiš to že sedem let.
Protiverski boji u Rusiji
Skof Serafin, ki je utekel te dni iz “usije v Berlin, pripoveduje zelo zani-,luve stvari o sovjetskem raju. V proti-^rski politiki sovjetske vlade je odlo-Flltla takozvana »antireligijozna pjatilet-£a<t> ki jo je sestavila Zveza brezbožni-°v. Po tem načrtu Se mora v Rusiji zadeti vsako leto petina vseh obstoječih cerkva, tako, da ne bo po preteku petih .. na vsem ozemlju Sovjetske Rusije ni-• ene cerkve, ki bi služila svojemu na-®enu. Duhovniki so na ulicah izpostav-teni najhujšim zasramovanjem in zasme-°vanjem. Zato verniki prosijo svečenl-®> naj ne oblačijo svečeniških oblačil. ,lcer so pa duhovniki tudi še iz nekega oh?SifSa raz'oga Prisiljeni oblačiti civilne teke. Blago za obleke se namreč do-va le v kooperativnih in državnih trgo--1Qan, in sicer proti izkaznici. Teh izkaz-sk” ?a ^u*,ovn'ki ue dobijo. Protiver-y *. orba v Rusiji je najsilnejša v šolah. Q..‘ Se strogo nadzorstvo nad deco, ki let uj° cerkve. Če gre tu za otroka pro-.Hhar‘a. izgubi pravico do povečanja viŠ-(ji Utllih zavoda. Celo najnežnejšr mla-teri* niu^ijC) 1 vprašanji, ali nosi msrda ZeC okoli vrata, ali kedaj molijo itd.
Pred trem! milijoni let
^nameniti ameriški raziskovalec A11-tj>,Ws vodi, kot znano, ekspedicijo ame-ju ega muzeja za prirodoznanstvo v na-beik\dokazati* da je Bičava Gobi zi-ij„ a človeštva in da se je na tem ozem-v^svila prva kultura. Po poslednjih Drav 1 iz Newyorka beleži odprava že zojav, p? UsPehe. Iz Pekinga namreč br-PrancJaj0> da je našel Andrevvs v družbi ki So 0za . Chardina fosilne mastodonte, Posre&i verjetno kake tri milijone let. toviti a° Se ses*aviti okostnjak in ugo-Jonov c-gre za ^val iz vrste Platybe-5kesra'c.i lcer so vrsto predzgodovin-**ar noii°na zasIedni že tudi drugje, ven-iko va7n3J? najdcnini prav tako ve-°st. Po rekonstrukciji ie iasno
'mstitimia v r c v t? w t V Trrff*
V Mariboru, 'dne '6. VITI. 1930.
K, M, Capek • Chod:
Jindri
Roman. — Iz čeižlna preval dr. Fran Bradač.
31
»Dajte mir!« je odsekala gospa Putova in odhitela med vrbovje, čez malo časa se je vrnila, na eni strani obširnejša.
»Tako, prosim, tu je sedma!«
Način, kako je res vzela izpod svojega kopalnega plašča to sedmo in jo porinila naprej, je vrnil »Opalki« zopet smeh, ki ji ga je bila vzela Silva.
Pojavila se je vitka mlada deklica velikih oči v široki rožnati obleki,, bržkone lastnega izdelka, ki jo je zagrinjala od ramen do polovice meč. Bila je bolj oblečena nego v obleki za ulico in vsi trikoji okrog in okrog so se temu hehetali.
»Gospodična Jirina, filozofka, študira zgodovino umetnosti in estetike,« je predstavljala slikarica. »Nisem je mogla spraviti iz vrbovja drugače nego pod plaščem. Gospodična Jirina je pod mojim posebnim varstvom in jaz upam v njenem imenu, da ne bo razočarana v svojem pričakovanju, ki jo pelje v družbo umetnic. Ni se nadejala družbe gospodov in prosim gospode, da bi se na to ozirali.«
V potrdilo so se zakrohotali gospodje v zboru, najbolj menda zato, ker jih je tako boječe motrila s svojimi velikimi očmi, dokler jih ni vsa zardela povesila.
»To so ogromne oči!« je rekel dr. černjL sedč na velikem robcu blizu Jindre.
»Pri teh traja trenutek dvakrat tako dolgo kakor pri navadnih. Deklč kakor jagoda, ta se tudi rdi do zemlje.«
»Prosim?« je pomežiknila gospa Putova, in pristavila mirneje: »Upam, doktor Černy, da imate aparat s seboj!«
»Zastonj upate, milostljiva! Prosim!« se je posmehoval dr. Čern^, pograbil svetel jermenček, ki je s črno črto delil njegovo belo obleko (on edini je ostal oblečen) v dva dela, in se bahal z njim. Potem je porinil velik amaterski aparat od zadaj na sprednjo stran.
Iz žepa je izvlekel pest nečesa aluminijevega in je z veliko naglico izpredel iz tega fotografski stativ, tako da je bilo neverjetno, kako je mogel biti zložen v tako majhni shrani.
Člani »Opalke« so legli na solnce z glavami k sebi v dveh vrstah, gospodje v eni, dame v drugi, to naj bi bila očividno »morgue«. Vsi so se cvrli — tudi dr. Pa-vak je legel na svoje mesto — kakor so tožili, tokrat »brez masti«, brez vazelina.
Jindre na srečo ni nihče silil, morda so čutili, da bi odklonil.
Tifmo si je položila gospa Putova na svojo stran, takorekoč pod pazduho, in videč, da je ostala Silva shuljena na svojem mestu, je še vstala, ji kakor mati odkrila oči, ji dala dolg poljub in jo nežno položila na travnik.
Čeprav ihti žena izključno le z oprsjem, je poskakoval barbarski ornament na batikovem trikoju Silvinem, ki je kazal dekorativni »popek«, pri vsakem zgibu njenih prsi, ki so bile prav tako naznačene z brutalno barvo totema.
To je bila globoka, kljub vsej kultiviranosti Silve neodoljiva bolest, katere krčeviti napadi so bili nepremagljivi kakor kolcanje, kakor bi se maščevali za naivni humor vzhodnoazijske umetnosti, v katero se je drznila z Malvo obleči.
»To je tudi kurijozen slučaj s tole Silvo Tustovo; jo poznate?« je izpregovoril polglasno dr. Čentf.
»Se sanja se mi ne!« je odgovoril Jindra.
»Ali verjamete, da je to dekle pred poroko z ženinom, ki ga ne ljubi in tudi ljubiti ne more, ker je na celem telesu — kakor pravi sveto pismo — hrom, da ga poroči, ne da bi je kdo silil k temu, saj ga bo morala sama živiti, in prav za prav ga že živi s tem, kar si prisluži s svojo šivanko, da, čeprav ga vzame notorično brez ljubezni, vendar to stori iz ljubezni do svojega strastno oboževanega ljubčka?
»Spoznal sem, gospod doktor,« je rekel Jindra, »da tako rečem, da se zelo radi šalite, in da gojite paradokse menda taiko kakor drug amater — tulpe —«
»Pardon, pardon!« ga je prekinil dr. Černy, »to ni paradokson, ni šala, vsaka beseda je do pičice sveta resnica, kakor tu pred vami sedim, če se vam zdi to, kar sem doslej rekel, uganka, sem vam jo dolžan razložiti. Predvsem: strastno oboževani ljubček je — mrtev, zmrznil je na ruski fronti! Kaša od umetniške tvrdke »Fabr - Kaša«. Ali niste nikoli videli na praških razstavah slik z znamko »Fabr-Kaša«? Ne poznate njihovih fresk za Husov dom, ki bi bil moral biti postavljen po prvotnem načrtu na Staromestnem trgu na mest* spomenika; ne poznate načrtov seveda za te freske, ki so dobili tedaj prvo ceno? In to zato, -ker Fabr ni nanje segel niti s prstom, že takrat ni mogel. Morate namreč tudi vedeti, da bi bil moral ta Kaša že enkrat zmrzniti. Oba sta bila strastna smučarja in brž ko je na Krkonoših padlo malo snega, sta bila Fabr - Kaša prva, ki sta ga razsmučarila. Pri nekih tekmah, temu je morda petnajst let, ki so se vršile v strašnem mrazu in v megli, se Kaša ni vrnil. Zablodil je v gorah. Seveda je bilo vse iskanje ekspedicij, ki so bile za njim odposlane, zaman, ena za drugo so se vračale, ne da bi bile kaj opravile; Fabr je bil, ki ga je ob pol treh zjutraj prinesel na rami v Holzmiihle, ves razgret, da je kar z njega teklo. Kaša je bil za glavo večji od njega. Kašo so vzbudili, toda ko ga je tovariš spravil v Prago, je legel sam in do danes ni vstal. Če sta bila poprej več nego brata, od tega časa sta bila prav za prav en človek. Tako prijateljstvo je mogoče samo med umetniki, in skoro le med upodabljajočimi, verjemite, to poznam, živim v teh krogih. Seveda Kaša, ki se je rešil brez nesreče, je bi! Fabru dolžan življenje in zdravje, žrtvoval mu je torej svoje. Njegove noge in roke so pripadale tovarišu in še več, in to je bilo, kar je napravilo iz njiju nele enega Človeka, ampak enega umetnika. Doslej je bil Fabr velik v sujetu, koncepciji in kompoziciji, toda manj nego srednje vrste risar, kolorist pa sploh ne; kar je imel Fabr, to je nedostajalo Kaši popolnoma, zato pa je znal rokodelstvo efef! Ležal je torej Fabr v atelijeju na zofi v gunjah in Kaša, ki je slikal doslej le izvrstna zatišja in slabe portrete, je slikal zdaj Fabrove slike, ki se jih Fabr niti dotaknil ni; že takoj prvo teh skupnih del je bilo triumf. Kaša je nosil Fabra dobesedno na rokah in vredno je bilo pogledati, ko je Kaša vozil Fabra v naslonjaču po razstavi in tale Tustova z njima; ni imela svojega lastnega atelijeja, delala je v njunem. Kakor vse ženske, se je zatelebala v Kašo in vnel se je tudi on, čeprav se je doslej ženskam le smejal; če si Silva razpusti lase, bi človek norel za njo; a vidite, da je z zavito glavo kakor Mestrovičeva. Ker je bilo to prvič v njegovem življenju, se je zaljubil Kaša kakor fantič; pripovedovali so o tem pravljice, Sarka na Cti-rado, to je ona. Ta atelijejev roman ni bi! niti tako enostaven; dokler ni bilo tu Sarke, je bilo Fabru vse eno, -kaj si ta dva za njegovim hrbtom šepečeta, samo da delo ni stalo; potem pa mu ni bilo več vse eno, prišlo je celo do zamer... Za psihologa bi bilo tukaj rodovitno polje, marsikaj se da kombinirati. Jaz sem bil tam kuhan in pečen; nočem po nepotrebnem govoriti, ali Fabr je bil ljubosumen: samo spoznati se ni dalo, ali na Silvo, ker mu odtujuje Kašo, ali pa na Kašo, ker se bo oženil s Silvo; do epikrize je prišlo, ko je moral Kaša na voj-
sko. In veste, kako se je to razrešilo? To menda ve* ste, rekel sem vam že vnaprej, Silva bi se bila ujokala, toda Kaša je bil kakor skala, o vojni poroki ni hotel niti slišati, čeprav je kar gorel zanjo; toda jaz bi stavil glavo, da med njima ni bilo obveznosti, ki veže poštenega moža. Nasprotno, preden se je odpeljal na fronto, je morala Silva svečano priseči in se s svojo ljubeznijo do Kaše zavezati, da Fabra ne bo nikoli zapustila, naj pride, kar hoče. In zdaj si vzame Fabra za moža.** češ da bi ljudem zaprla usta in mogla izpolniti svojo obljubo. Da ni sentimentalna, ampak nasprotno, da je pristopna radostim življenja, to smo vendar videli. Prav tako tudi to, kako se je razjokala zaradi Kaše; ti njeni napadi sredi najbujnejšega veselja so pogosti. Če je res, da bi rešitelj življenja njenega ljubčka brez nje poginil, je res tudi to, da ima toliko časa, da se lahko Opalki in Malvi na ljubo loči od njega celo pol dneva... Vraž naj to razume; niso-li vzroki Silve Tustove koncem koncev vendarle utilitaristični... Njene bakroreze, odkar jih dela Fabr, ne da bi se jih dotaknil, ljudje hlastno kupujejo. Niti nje same se ne dotakne, saj je tak revež, da mu mora dati ščipalnik na nos, da more pogledati ploščo ali list... Na lastne oči sem to videl! Zanimivo, kajne?«
»Gotovo!« je odgovoril Jindra in njegov pogled i® sočutno počival na Silvi, ki jo je bila Malva batikovala, čeprav je bil jezen na dra. Černega, ker je poškropil dogodek s cinično opombo o utilitarističnih motivih mlade umetnice.
»Nihče ne uide svoji usodi!« je dodal dr. Čentf v istem tonu poniževalne persiflaže. »Komur je namenjeno, da/zmrzne, ta zmrzne, če ne v Krkonoših, pa v Karpatih. Kašo so našli mrtvega nekje pri Keresmezo!«
Z nekoliko drugačnim očesom je gledal sedaj na Silvo Jindra.
Teda zraven nje je nepremično ležala pod varstvom gospe Putove — Jirina.
»Kaj je to, kaj naj bo s kraljico Satavahano ib ostalimi šestimi kraljicami kralja Savathane?« je vprašal dra. Černega kljub vsej nenaklonjenosti napram njemu.
»Oj, tega vi ne veste? O tem bi vas najbolje poučil kralj Satavahana sam.«
»Pa kdo je to?« je vzkliknil Jindra, poln slutenj.
»Gospod dr. Pavak.«
»Kako?« se je dvignil Jindra.
Skoro zaletelo se mu je.
»Takoj boste videli!« je odgovoril dr. Černy,« f°' tografiral bom ves ta harem... Milostljiva gospa!« i® zaklical. »Ali paj čakamo, da solnce zaide? Zdaj je nai' lepša svetloba! Priprave tudi zahtevajo nekaj minut h
Ali gospo Putovo so morali buditi, tako trdno i1 zaspala na solncu.
Izvršil je to pianist Janč, virtuozno zatrobivši n^ njo z usti reveille.
Gospa Putova se je smejala, toda malo sram jo i® bilo; popravila si je pod navoščeno čepico nekoliko po* beglih las, med katerimi so se pokazale tri štiri srebrn® nitke, ki so se tem bolj svetile, ker so bili ostali lasje črni kakor smola.
»Hitro na delo!« je velela načelnica Opalk®* »upam, da ste si, cenjene dame in gospodje, vsi za' pomnili svoja mesta in svojo pozo!«
Mlade dame so med veselim krikom poskakale v eno izmed številnih krnic kakor žabe; Jirina je zlezla v vodo boječe in šele na prav prijazno prigovarjanje Ž°' spe Putove.
»Zenske oči so dvoje,« je pripomnil dr. Čern^* »zverinske in zvite, ene od teh ima gospa pl. Častolo*
vic.«
(Nadaljevanje sledi*)
Časopisi In Inseratl.
pri Hinko Sax, Grajski trg.
1654
Iščem tri eventueino dvo-sobno
stanovanje v centru ali koroškem predmestju. Ponudbe pod: »1. september« na upravo lista.	2206
Košnja otave na prodaj. Vprašati Strossmajerjeva ul. št. 23.	2205
Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Co-lumbia« In gramofonskih plošč. 602
Iščem stanovanje
s tremi sobami in kopalnico v novi hiši za dve osebi v centru mesta. Naslov v upravi lista.	2209
Juristi!
Sodne
takse
broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle
pri Tlikovnl zadrugi v Mariboru
Aleksandrova cesta štev. 13
Sobo in črkoslikanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
ElektroinŠtalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Za potovanje:
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovček! za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Čevlje
izdeluje vsakovrstne po meri in htj* zalogo v lastni delavnici po najnižjih cenah. Ivan Krojs, Maribor, Korošk® cesta 18.	218°
Stole vpletam
prvovrstno
trstiko in sprejemam
popravilo vsakovrstne košare in sita-Josip Antloga, košarskl in sltarskt mojster, samo Trg svobode, zravejj mestne tehtnice.	52»
BO «
I
MOŠKA ČRNA OBLEKA
za srednjo postavo, skoro nova, s® ceno proda. — Beograjska ulica _____part.,	levo.__________ ^
Park kavarna
Koncert
Od danes naprej novi program s sprem Ijavo harfe. — Začetek ob 16- ttrl ^
Izdaja Konzorcij »Jutra« v LlubljimloredsUvnlk Izdajatelja la uradnik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna dTd, predstavnik STANKO DETELA
igra do 23. are.
» Mariboru,