Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedel)ska )zdn)a celoletno vJugo-slavili «0 Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom
1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D. več JI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem c naroČilu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprelema/o j- Uredništva telefon štev. SO, upravništvo štev. 328
Političen list sza slovenski narod
Uprava /e v Kopltar/evl ul .št.6 Čekovni račun: C/ubl/ana štev. lO.SSO ln 10.3-t9 xa lnserate, Sara/evošt.7503, Zagreb št. 30.011, Vraga ln Di ma/ št. 24.797
Gospodu Radiču.
Stjepan Radie je politik, ki misli, da se okolu njega vrti ves svet. Zato je razumljivo, da se je samemu sebi zdel silno važen, ko je poiskal dr. Korošca in mu prigovarjal, naj vstopi v vlado. Ker naš načelnik ni Radiča takoj objel Ln poljubil ter za njim stekel v vlado, je gospod Stjepan Radič jako užaljen. Zato znaša zdaj svojo jezo v »Domu«, kjer s silno važnostjo pripoveduje, kaj je bil vse dr. Korošcu ponudil in kako strašno grdo je naredil dr. Korošec, da Radičevih ponudb ni sprejel. Gospod dr Korošec, tako se huduje g. Radič, je rajši poslušal ljubljanske jezuite kakor da bi se (tako namreč se izraža »Dom«) poslužil bonbonov, ki mu jih je Radič prinesel na krožniku. Najbolj pa je zameril Radič, da mu je naš načelnik v Celju očital izdajstvo programa. Tega Stjepan Radič ne more slišati. On odgovarja v »Domu«, da nihče, kdor hoče v vlado, ne sme tega spominjati. V vladi SHS morejo biti samo taki, ki smatrajo izdajstvo programa za največjo čednost jugoslovanskega politika. In ker dT. Korošec noče izdati političnega programa slovenskega naroda, katerega zastopa, si je sam zaprl vrata v vlado, katera mu je bil Stjepan Radič tako velikodušno odprl. Kazen ne bo izostala, kajti, kakor trdi »Dom«, ima seljačlci pokret v Sloveniji pod direktnim vodstvom Stjepana Radiča za seboj že polovico Štajerske in četrtino Kranjske, tako da bodo Slovenci po prihodnjih volitvah kljub in proti dr. Korošcu le prišli v vlado, dočim bo SLS ostala samo še privesek slovenskega seljačkega naroda. Stjepan Radič je tisti veliki mož, pod katerim bo slovensko ljudstvo zavrglo svoj narodni program.
Otročja domišljavost teh izvajanj ne bi bila na sebi vredna odgovora niti presenetljiva, saj je politični stil g. Stjepana Radiča, ki ima vse, kar želi Ln veruje, že za čisto realno istino, zadostno znan. Toda gospod Radič je šef druge vladne stranke in utegne zato zavesti koga v zmoto, kakor da je res odvisno od njega, ali gredo zastopniki slovenskega naroda v vlado ali ne. Temu pa ni tako. Od Radiča to vprašanje ni čisto nič odvisno. Naša 6tranka pride lahko v vlado neglede na to, ali bi to g. Radiču bilo ljubo ali ne. Vloga g. Radiča v sedanji vladi je zadostno znana. Ko je resigniral na svoj hrvatski narodni seljački program, se je predal milosti radikalov tako, da mu je obdržati se s pomočjo najjačje srbske 6tranke pri oblasti edino načelo. Zato ni on nobena instanca, od katere bi bilo v naši državni politiki kaj bistvenega odvisno, najmenj pa soudeležba SLS na vladi. Pač pa g. Radič dr. Korošca zelo potrebuje, ne pa narobe. Še po celjskem shodu je g. Radič prosil dr. Korošca za sestanek, pa se naš načelnik temu vabilu sploh ni odzval.
Stvar je čisto jasna. Za SLS vstop v vlado ni vprašanje, kako doseči kakšne ministrske portfelje ali osebne in izključno strankarske koristi; niti gre samo za golo dobro voljo in duha sporazuma, iskrenosti in zaupanja, kakor piše »Dom«, katerega bi Slovenci prinesli v vlado. To se vendar samoposebi razume. Soudeležba pri vladi je pravica, ki jo slovenski narod zase terja, da je enako kakor Srbi in Hrvati udeležen pri vodstvu državnih poslov, da se vlada samo v sporazumu z njim, in da se vlada po trdnih principih enakopravnosti, demokratizma in avtonomnih pravic vsakega naroda, ki ne da teh svojih naravnih postulatov preglasovati ali zadušiti po nobeni sili. To je neobhodni predpogoj za to, preden se SLS, zastopnica slovenskega naroda, s kom zveže za soodločanje o državnih poslih. Kdor pa misli, da se more zgoditi to le, če legitimno zastopstvo slovenskega naroda ta narodni program zavrže, kakor ga je g. Stjepan Radič, čaka zastonj na Slovence. To se ne bo nikoli zgodilo. Vrat v vlado ne bo Slovencem ne odpiral ne zapiral Stjepan Radič. Nujna državna potreba je, ki nas bo poklicala, kajti brez zadovoljitve naših naravnih narodnih prav se država ne more zdravo in normalno razvijali. Ce bi pa sledili političnemu zgledu g. Radiča, bi mizerni položaj, v katerega je prišla država po njegovi sterilni kombinaciji z radikali, le še poslabšali.
Anketna odbor bo zaslišali ministra Ni kiča.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora so se čitali akti o aferi bivšega ministra za šume in rude dr. Nikole Nikiča, ki so ga radičevca obložili raznih zlorab. Sklenilo se je, da odbor tega ministra osebno zasliši,
Vlada počiva od trudapolnega dela.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Vsled odlaganja skupščinskih sej, ki je nastopilo vsled dela-nezmožnosti vlade, je večina poslancev in tudi ministrov zapustila Belgrad. Vladni poslanci in ministri so se odpeljali v bližnje vinorodne kraje na nedeljske izlete, da bi se malo oddahnili in odpočili od svojega težkega in trudapolnega delovanja. Ta odpočitek jim vsakdo od srca privošči, saj so pretečeni teden res veliko storili za ljudstvo in državo. Predvsem je radikalno-radičevska večina pokorno sprejela važne stvari, kakor so izvolitev skupščinskih odborov za proučavanje konvencije, sklenjene med kraljevino Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev o golobih pismonoših. S tem se je storil velik korak k ozdravljenju gospodarske krize, ker bodo po dokončanem delu tega odbora pričele delovati nove prometne panoge. Pritožbe o pomanjkanju prometnih sredstev bodo postale brezpredmetne. Izvolilo se je še par odborov za proučevanje raznih načrtov in programov. Ker večina vladnih poslancev ne ve za svojo izvolitev, se odbori ne morejo zbrati k seji!
Dalje je skupščinska večina sprejela
prošnjo nekega upokojenega črnogorskega častnika za priznanje let, odkar nosi orožje pa do danes. S tem so se zadovoljila patriotska čuvstva. Končno je radikalno-radičevska večina izključlila črnogorskega poslanca dr. Drljeviča od treh sej, ker se je drznil kritizirati preveliko službeno vnemo policijskih in orožniških organov v Sandžaku.
Vlada si je s tem za.dgurala nemoteni obstoj še za nekaj časa, da bo mogel Stjepan Radič v miru in brez strahu, ne da bi se mu bilo treba spet skriti v luknjo, dokončati svoje plodonosno zabavljanje v Bosni proti vsakemu in proti vsem. Tako je vladna večina na vsej črti pokazala, kako resno in premišljeno dela v korist ljudstva in države pod modro upravo Nikole Uzunoviča in Stjepana Ra. niča.
Opozicionalni poslanci pa so se podali v svoje okraje, predvsem da primerno pohvalijo takšno upravo, na drugi strani pa, da za vsak slučaj storijo vse priprave za volitve v oblastne skupščine, da bi se pri tej priliki jasno pokazalo, kako zna ljudstvo ceniti takšno plodonosno delovanje Stjepana Radiča in njegovih radikalnih prijateljev.
Predlog za parlamentarno kontrolo državne uprave.
TEMELJIT GOVOR POSL. DR. GOSARJA. — POSLANEC KRITIZIRA VLADNI NAČRT O CENTRALNI UPRAVI. — NUJNO JE POTREBNO, DA PARLAMENT KONTROLIRA UPRAVO. — PREDLOG DR. GOSARJA VZBUDIL OBČO POZORNOST IN
ZANIMANJE.
Bolgrad, 20 .nov. (Izv.) Od skupščinskih odborov sta danes z ozirom na odsotnost poslancev poslovala zakonodajni in anketni odbor. V zakonodajnem odboru se je nadaljevala razprava in kritika predloženega zakona o centralni upravi. Na današnji seji je vzbudil posebno pozornost govor poslanca dr. Andreja Gosarja, ki je v krepkih izrazih iz teoretičnega in programatičnega stališča podvrgel ta zakon tako temeljiti kritiki, da je za svoja stvarna izvajanja žol vsesplošno odobravanje, ne samo opozicije, marveč vseh prisotnih članov. Govor poslanca g. dr. Gosarja je bil tako stvaren, kakor jih nismo navajeni slišati v parlamentu, še manj pa v odborih.
Našo načelno stališče.
Najprej poudarja govornik, da SLS ni proti centralističnemu sistemu uprave iz kakšnih državno pravnih tendenc. Prva točka našega programa pravi: »Slovenska ljudska stranka stoji na stališču edinstva države. Zato hoče: eno ustavo, eno državno ozemlje, eno državljanstvo z enotnimi državljanskimi pravicami, kakor tudi eno državno oblast, ki se očituje v zakonodajni, upravni in sodni funkciji, in en državni parlament. Za celo državo zahteva eno obliko vladavine ter enega in istega nositelja vladavine. V mednarodnih in meddržavnih, političnih in carin-sko-trgovinskih odnošajlh priznava pravno zastopstvo in sklepanje pogodb edino državi, ki je obenem nositeljica oborožene sile. in dolžna čuvati skupni program.« To je od vsega začetka naše stališče napram državi. Zato smemo trditi, da nismo nasprotni centralističnemu sistemu naše ustave iz kakšnih državnopravnih tendenc, nego iz drugih stvarnih razlogov. Mi pojmujemo državo organično, ne mehanično. Radi tega ne moremo sprejeti v svojih praktičnih posledicah pogubnega centralističnega sistema, na kojega podlagi je zgrajen tudi predlereči načrt.
Glavna napaka vladnega načrta.
Glavna napaka vladnega načrta je, da meša delokrog posameznih ministrstev, ker meša med pojmom državne samouprave r oblasti in pa bistvene samouprave oblasti kot takih. To je glavna napaka tega načrta. Raditega bi se moral ta načrt v bistvu predelati tako, da bi se tiste zadeve, ki bi jih imela izvršovati posamezna ministrstva, dale samo pod nadzorstvo in kontrolo ministrstev, njih izvršovanje pa bi so prepustilo oblastem.
Vlada mora predložiti podroben načrt organizacijo državne upravo.
G. minister je v svojem ekspozeju poudaril, da bo ta zakon postal stožer naše državne uprave. Ravno raditega, ker je ta zakon takšne važnosti, pa ne smemo pustiti vladi, da bi ona centralno upravo po svoje organizirala, marveč moramo zahtevati, da Drodloži Dribližni
detajlni načrt organizacije državne uprave.
Na to imamo tem večjo pravico, ker je sedanje stanje v sedanji državni upravi naravnost obupno. Najtežavnejše stvari se ravno nahajajo v samih ministrstvih. Tu se nabirajo brezštevilni akti in leže leta in leta nerešeni. Iz tega se izcimi korupcija. Sicer imamo napake tudi pri oblastih, pri velikih županih in glavarstvih, toda to so drobtinice napram jedru bolezni v naši državni upravi po ministrstvih. Zato spada organizacija centralne uprave med najvažnejša vprašanja.
Zmanjšajte delokrog centralno uprave 1
Glede zmanjšanja števila ministrstev je minister sicer šel precej na roko našim zahtevam. Ne smemo pa pozabiti, da naša uprava, tal ;šna, kakršna je in kakršna bi po svojem bistvu morala biti, ne zahteva zmanjšanje ministrstev, marveč zmanjšanje delokroga centralne uprave. Posledica zmanjšanja ministrstev bo ta, da se bo v novo osnovanih ministrstvih nabralo še več aktov in da bo to rodilo še več korupcije, kakor prej. Noben akt se ne bo rešil pravočasno. Zmanjšano število ministrstev zahteva dekoncentracijo državne uprave. Če hoče vlada to izvesti, mora povedati način, kako hoče to izvesti, in predložiti parlamentu svoj načrt. Glede tega načrta pa se je vlada postavila na zelo komodno in enostavno stališče, češ, da bo vse to uredila pozneje s posebno uredbo. Nemogoče je, da bi parlament dovolil kaj takega, ker bi to pomenilo, da se parlament za zadevo, ki spada med najvažnejše, za katero mora nositi odgovornost, odreka svojih pravic, in da jih daje vladi na razpolago, da dela po svojem mnenju in svoji volji.
Dr. Gosar predlaga osnovanje parlamentarnega odbora za nadziranje vladne uprave.
Po naši ustavi in po našem skupščinskem poslovniku ima parlament pravico in možnost kontrolirati vlado in njeno delovanje z vprašanji in interpelacijami, ki se stavljajo ministrom. Mi pa vemo, da je kontrola majhna, da ministri odgovarjajo na vprašanja in interpelacije, za katere mislijo, da je mogoče na nje dobro odgovarjati, na druge pa ne odgovarjajo. Zato naglaša poslanec, da so osnuje poseben parlamentarni odbor, ki bi nadziral vladno upravo. Na ta način bi bile pravice parlamenta zasigurane.
Nadalje poslanec kritizira posamezne točke in izjavlja, da bo z ozirom na svoja izvajanja moral proti predlogu glasovati, če se v , smislu njegovih zahtev ne spremeni.
Govor poslanca dr. Gosarja je vzbudil, kakor smo omenjali, splošno pozornost, posebno še z ozirom na stvarno kritiko in na predlog, ki se dosedaj še ni stavil, namreč, da se osnuje poseben parlamentarni odbor za kontroliranje vladne uprave. Na ta način bi ' so dala Darlamentu možnost ostrejše kontrole.
V slovanski Rim - na Veiehrad.
Prvo slovensko romiunjo na Velehrad.
Lansko leto, v jubilejnem svetem letu, smo romali v Rim. Prihodnje leto bomo slavili slovanski verski jubilej, namreč 1100 letnico rojstva našega apostola sv. Cirila. Po vsem slovanskem 6vetu se bo proslavljal spomin sv. Cirila in Metoda, slovanskih apostolov in prosvetiteljev, predvsem na Velehradu, ki jo bil po starem izročilu središče delovanja naših apostolov. Na Velehrad, v slovanski Rim, bodo prihajali romarji iz vseh slovanskih dežel. Mi ne smemo biti zadnji!
Misel našega romanja se je sprožila na letošnji konferenci jugoslovanskih škofov v Zagrebu. Organizacija slovenskega romanja je poverjena Apostolstvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in v Maribora. Potovali bomo s posebnim vlakom skozi Dunaj Ln Brno; na Velehradu se bomo mudili en dan. Nazaj bomo šli skozi najlepše slovaške kraje.
Potovanje bo imelo verski značaj božja poti, a tudi za pouk in razvedrilo bo poskrb. ljeno. S seboj bomo imeli pevski zbor. Od češke strani nam je zagotovljen bratski sprejem. Obnovili bomo bratske zveze s Čehi in Slovaki v duhu ideje ciril-metodijske, v duhu naših skupnih apostolov in prosvetiteljev. Na Velehrad bomo ponesli novo zastavo, da jo poklonimo svetemu spominu slovanskih apostolov.
Romanje bo trajalo približno pet dni; vršilo se bo sredi avgusta, da bomo Marijin praznik 15. avgusta praznovali na Velehradu skupno s Čehi in Slovaki. Stroški bodo znašali okoli 700 (sedem sto) Din za vse skupaj, za vožnjo, hrano in prenočišče, v II. razredu pa nekoliko več. Obljubljene so nam velike ugodnosti. Podrobnosti bomo objavili po novem letu. Priglase sprejema za enkrat podpisani odbor (Ljubljana, Rožna ulica 11; Maribor, Glavni trg 7).
V Ljubljani, 20. novembra 1926,
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
Dr. F. Grivec, preds. Dr. A. Snoj, tajnik.
Za Bratovščino (apostol.) sv. Cirila in Metoda
v Mariboru: Dr. Fr. Cukala, preds. J. Kupčič, tajnik.
Zato je ta predlog vzbudil precejšnjo pozornost. Gotovo je, da se bo moralo o njem še nadalje razpravljati.
Razen dr. Gosarja so na seji govorili musliman dr. Šefkija B e h m e n , zemljoradnik Moskovljevič in črnogorski federalist dr. D r 1 j e v i č. G. dr. Behmen je kritiziral predlog, ki je vseskozi pomanjkljiv in ne dajo nobenega jamstva, da bo postala državna uprava boljša. Poslanec Moskovljevič je v svoji kritiki predloženega načrta predlagal ukinitev notranjega ministrstva, ki si je tekom zadnjih let pritegnilo celo vrsto poslov in pristojnosti, ki pripadajo skoro vsem ministrstvom.
Prihodnja seja zakonodajnega odbora se bo vršila v sredo popoldne ob štirih.
HPS NASTOPI PRI OBLASTNIH VOLITVAH.
Zagreb, 20. nov. (Izv.) V pondeljek, dno 22. t. m. ima vodstvo HPS v Zagrebu važno sejo. Obravnavalo s6 bo vprašanje oblastnih volitev, za katere se HPS pripravlja s polna paro. HPS bo postavila kandidate v vseh hrvatskih oblasteh.
Enotna konservativna stranica na Poljskem.
Varšava, 20. nov. (Izv.) Tukajšnje časopisje se bavi z organiziranjem enotne konservativne (Radzivvillovc) stranke. Časopisje, ki stoji blizu vladi, spremlja akcijo za ustanovitev enotne konservativne stranke s simpatijami, in ugotavlja, da jc potrebna nova zmerna politična skupina. »Gloz Prawdy« (Pilsudski!) pravi, da ni na mestu sodelovanje agrarn cev z zastopniki težke industrije. Narodno« demokratsko in krščanskodemokratsko časopisje pa izraža svojo nevoljo radi organiziranja enotne konservativne stranke.
Varšava, 20. nov. (Izv.) Po poročilih, ki jih prinašajo časopisi, namerava sedanji ju-stični minister odstopiti, ker je skupno s knezom R a d z i w i 11 o m zaposlen z organiziranjem nove konservativne stranke na Poljskem.
Senat sprejel zakonski načrt o izjemnih
ukrepih v Italiji.
Rim, 20. nov. (Izv.) Na današnji seji senata je prišel v razpravo zakonski predlog o uvedbi smrtne kazni in o zaščiti države. K besedi se je najprej oglasil senator P a i i, ki poziva Mussolinija, ki je izvedel revolucijo brez kaplje krvi, naj ne pristane na ta zakonski predlog, radi katerega bo prelito veliko krvi. Senator Damacia se z zakonskim predlogom popolnoma strinja, pač pa kritizira sestavo izjemnih sodišč. Ugotavlja, da se bo uveljavljal zakon v atmosferi mržnje in sovraštva. Senator C r i s p o 1 d i odobrava zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni popolnoma, ker je smrtna kazen edino primerna kazen za atentatorje. Zaključuje svoj govor z željo, da bi naj božja previdnost čuvala Mussolinija kakor doslej. Nato vstane justični minister R o c c o , ki najprej pohvali poročilo senatorja G a r o b a 1 i j a , nakar se še zalivali senatorjem za sodelovanje pri sestavi teh zakonskih načrtov. R o c c o zavrača mnenje inozemstva o izjemnih ukrepih faši-Btovske vlade, češ da so ti izjemni ukrepi dokaz pomanjkljive sigurnosti vlade. Nadalje poudarja, da niso izjemni ukrepi naperjeni proti Inozemcem, ker se je pri sestavljanju zakonskega načrta o zaščiti države itak izpustil pa-ragral šesti, ki se je nanašal na tujce in o katerem se je izkazalo, da je nepotreben. R o c -e o zavrača vesti, da se je čl. 6 izpustil na pritisk tujih vlad, in pravi, da nalaič širi take vesti inozemsko časopisje.
Vsi tujci, ki pridejo v Italijo, so dobrodošli prijatelji; oni bodo tudi našli v Italiji gostoljubje. Pač pa je zakonski načrt o zaščiti države naperjen proti nekaterim državnemu obstoju opasnirn strankam ter njihovi propagandi; ne spada pa med te stranke liberalna itranka, ki si je stekla za državo že toliko saslug.
Končno spregovori že Mussolini sam, ki izvaja, da ima zakonski načrt namen, za-jamčiti obstoj sedanjega režima in reda v Italiji. Čisto vseeno pa so mu napadi, ki se mujejo proti njemu. On bo ostal na svojem
mestu do zadnjega. Posebna sodi&Sa ne bodo Izvajala maščevanja, ampak samo pravico.
Nato se je vršilo glasovanje o vladnem zaikonskem predlogu za uvedbo smrtne kazni in zaščito države. Za sprejetje je glasovalo 183 eenatorjevj proti pa 49 senatorjev. Za veljavnost zakona je zdaj potrebna samo še kraljeva sankcija.
PROTI TERORJU V ITALIJI. Pariz, 20. nov. (Izv.) Levičarsko časopisje se ie dalj časa bavi z usodo inozemskih časnikarjev v Italija, katerim je na podlagi novih določil zabranjeno vsako svobodno izvrševanje svojega poklica. »Erp Nouvelle« ugotavlja, da se z novimi določili v Italiji gazijo človečanska prava in predlaga, da se ta zadeva spravi pred Društvo narodov.
FAŠISTI RAZPU9ČAJO NEMŠKA DRUŠTVA Innsbruck, 20. nov. (Izv.) »Tiroler Anzei-ger< prinaša besedilo dekreta tridentinske prefekture, s katerim se razpušča društvo katoliških rokodelskih pomočnikov, češ, da nasprotuje društvo s svojim delovanjem državnemu nacionalnemu redu. Obenem se odreja konfiskacija društvenega premoženja. Sličen dekret je prejel tudi predsednik nemškega telovadnega in predsednik moškega pevskega zbora v Bmenu. Dom kat. rokodelskih pomočnikov je prešel v roke fašistovske organizacije.
SPOPAD MED FASISTI IN ANTIFAŠISTI.
Luxemburg, 20. nov. (Izv.) Na luxem-burško-francoski meji je prišlo preteklo noč med italijanskimi fašisti in antifašisti do spopada. Pri tem spopadu je bil ustreljen 28-letni mladenič.
MUSSOLINI NAJ PRIDE V ŽENEVO. Pariz, 20. nov. (Izv.) Po poročilu >Petit Journala« sta se Chamberlain in Briand sporazumela, da se povabi Mussolini, da osebno zastopa Italijo pri decemberskem zasedanju >Sveta društva narodov«.
Rusko-turška vojaška pogodba.
SLUŽBENI KOMUNIKE TURŠKE VLABE. - VESTI O MOBILIZACIJI V TURČIJI.
Bukarešta, 20. nov. (Izv.) »Vitorul« poroča iz Odese, da se je ob priliki sestanka Tevfik Ruždi-beja s Čičerinom sklenila med Turčijo in Rusijo vojaška pogodba. Cičerin je baje že poslal v Angoro vojaške izvedence, ki imajo nalogo, da stopijo v stik z najvišjimi turškimi vojaškimi krogi. Ob tej priliki naj se tklene tudi dogovor glede sodelovanja obeh mornaric. V svrho tega dogovora je odpotoval v Angoro poveljnik ruske črnomorske mornarice. V vojaški pogodbi se sovjetska vlada baje zavezuje, da prihiti Turčiji na pomoč, čim bi bila napadena.
Rim, 20. nov. (Izv.) Anatolska agencija objavlja službeni komunike, v katerem poudarja turška vlada prijateljski značaj, ki ga je imel zadnji sestanek med Čičerinom in Tevfik Ruždi-bejem v Odesi. Na sestanku so se
izmenjale misli glede vseh vprašanj, ki se tičejo Turčije in Sovjetske Rusije. Pri tem se pa niso storili nobeni sklepi, ki bi mogli spremeniti dosedanje zunanjepolitične smernice Sovjetske Rusije ali Turčije. Vse vesti, ki So jih ob priliki omenjenega sestanka prinašali razni inozemski listi, so izmišljene in tenden-ciozne. Ravno tako izmišljena in tendenciozna je tudi vest o stvarjanju panazijskega bloka.
Sofija, 20. nov. (Izv.) Po vesteh iz Carigrada je turška vlada proglasila splošno mobilizacijo. To mobilizacijo opravičuje turška vlada na ta način, da se bodo vršili veliki vojaški manevri. Obenem se demantira vest, da bi bila ta mobilizacija v zvezi s sestankom med Čičerinom in Tevfik Ruždi-bejem v Odesi.
sv. očeta.
Rim, 20, nov. (Izv.) Papež je poslal vsem Škofom encikliko o preganjanju katoličanov v Mehiki. V encikliki spodbuja sv. Oče vernike, naj nadaljujejo z molitvijo za preganjance v Mehiki. Dasiravno niso preganjavci uvideli, da se nahajajo v zmoti, je vendar molitev dosegla ta veliki uspeh, da je pripomogla k izredni vztrajnosti mehikanskih katoličanov v boju za pravice in svobodo cerkve. Nato opisuje papež, kako se preganjanje vedno bolj stopnjuje in kako postaja odpor katoličanov proti zatiravcem vedno večji. Končno popisuje papež vsa nasilja s čisto podrobnimi podatki ter ugotavlja, da so bila malokdaj preganjanja katoličanov tako strašna, kakor so ravno sedaj v Mehiki.
Zopet eksoloziia granate na Goriškem.
Gorica, 20. nov. (Izv.) Na Vrhu pri Kanalu sta v petek nabirala vojno strelivo Leopold Bucin in Ciril Čargo. Našla sta granato, ki je pa naenkrat eksplodirala in oba popolnoma raztrgala na kose. Vsaka pomoč je bila zaman. Ljudstvo je čisto potrto, ker je ta katastrofa sledila grgarski v tako kratkem času.
Sovjetska špšjonaža na Estonskem.
Reval, 20. nov. (Izv.) Na ozemlju P e -t i e r i ob estonsko-ruski meji je bila odkrita tajna špijonažna organizacija, ki je delala v prid sovjetski Rusiji. Ta tajna organizacija se ni omejevala Ie na špijonažo, ampak je celo zbirala podpise za zopetno združitev Estonije z Rusijo. 10 članov te tajne organizacije je že bilo aretiranih.
Rudarska stavka.
London, 20. nov. (Izv.) Proti vsem poročilom o izidu glasovanja o vladnih posredovalnih predlogih v premogov ni stavki, je izvršilni odbor rudarske zveze ugotovil, da je večina rudarjev glasovala proti vladnim pred-
logom. Cook je izjavil, da so rudarji odklonili kompromis z veliko večino.
London, 20. nov. (Izv.) Od enega milijona organiziranih rudarjev jih je doslej že 340.000 šlo prostovoljno na delo. 640.000 jih je glasovalo o tem, ali naj se stavka nadaljuje ali ne. Glasovanje je izpadlo 3 : 1 proti vladnim predlogom, s katerim naj bi se spor 3'dini-tivno končal.
London, 20. nov. (Izv.) Konferenca rudarskih delegatov je sklicana za prihodnji petek.
KONDILIS 0 ROMUNSKO-GRSKIH ODNOSAJIH.
Bukarešta, 20. nov. (Izv.) Po poročilih iz Aten je dal grški ministrski predsednik general Kondilis poročevalcu lista »Ethnis« sledečo izjavo z ozirom na grško-romunske od-nošaje: »Naši odnošaji z Romunijo so prisrčni. Zavest solidarnosti med obema državama se je razvila že ob sodelovanju obeh držav tekom svetovne vojne, in se je še stopnjevala po zaslugi sedanjega romunskega diplomatskega zastopnika v Atenah.« Obenem je Kondilis opozoril, da se ppstopa z romunskimi manjšinami v Macedoniji z vso pažnjo, da bi se ne kalili dobri odnošaji med obema državama.
VELIKI VIHARJI NA ATLANDSKEM OCEANU IN V SREDOZEMSKEM MORJU.
Pariz, 20. nov. (Izv.) Viharji, ki divjajo od včerajšnjega dne ob obali, so povzročili pomorskemu prometu veliko škodo. Preteklo noč je bil nek podmornik pred Cherbourgom lako zelo poškodovan, da se je moral vrniti v cherbourško pristanišče. Po poročilih prihajajo v fnincoska pristanišča vsi osebni parniki močno poškodovani. To velja posebno za par-nika »Leviatlian« in >01ympic«, ki ju je zalotil vihar sredi Allandskega oceana". Parnik, ki je odplul iz Marsellia in je btl namenjen v Orient, je radi razsajajočega viharja zapeljal na plitvino, kjer ie obstal.
A O aktualni pravici govori »Jutro«. Ta pojm je gotovo samo v »Jutrovi« kovačnici doma in 9e tam ga porabijo za najglupejše napade na »klerikalce«. »Korošec bi moral povedati, da nI aktualna revizija ustave in prav tako tudi no pravica do avtonomije. Ker Korošec tega nI povedal, je nemoralen,« tako »Jutrov« uvodnik. O aktualni pravici Korošec res ni govoril, ker to je »Jutrova« speciali-teta. »Jutro« le more ugotoviti in določiti, kdaj pravica postane in kdaj ne. Pač pa je Korošec »čisto in nesknljeno govoril,« da je treba po Radičevi kapitulaciji imeti drugo taktiko. Korošec torej ni nemoralno govoril ne v Celju ne v Zagrebu, pač pa nemoralno piše »Jutro«, ko na lažeh in zavijanjih kuje svoje uvodnike.
A Kruta realnost je pokazala, da je bila avtonomistična politika SLS le samoprevara, misli »Jutro«. — Ali bi realno računal, če bi kdo v politiki pred petimi leti trdil, da bodo Hrvatje, oziroma Radič zatajili in zapustili svoj program? Ali bi realno računal, če bi kdo sodil, da bodo samostojni demokrati raje sebe in svojo deželo do nagega slekli kot pa opustili centralizem in njegovo protislovensko politiko? Res kruta realnost nas je iznio-drila, da je pri nas v politiki treba računati z dejstvi, ki drugod v kulturnem svetu niso mogoča,
A »Nurodov« kanonist je skoval veliko brzojavko s še večjim naslovom: »Madjarski duhovniki ne smejo kandidirati.« Brzojavka pa le pravi, da brez odobritve škofove ne sme noben duhovnik kandidirati. V tem ni pa prav nič novega. Kajti cerkveno pravo samo daje škofu to oblast in načelo, da mora vsak duhovnik dobiti od škofa dovoljenje, da sme kandidirati, je itak redno načelo, ne pa senzacionalna izjema, kakor jo slika »Narod«. S takimi brzojavkami bo »Narod« delal slabo reklamo proti duhovniškim kandidaturam. Namen in vsebina sta preveč smešna.
A Modjimurje in Kastav pravi Radič, da smo SLS v dogovoru s Pribičevičem odtrgali Hrvatom. To je gladka izmišljotina. SLS ni nikdar niti s prstom mignila za tako razdelitev oblasti, kakršno predvideva vidovdanska ustava. Radič naj bi bil tedaj, ko se je delala ustava in razdelitev ramo ob rami s Slovenci branil pravično razdelitev, ne pa da je sedel v Zagrebu. Kakor je Radič sokriv, da imamo tako ustavo, tako je sokriv na tej razmejitvi.
A Plebiscit zahteva Radič za Slovensko Krajino. Čudno, da Radič ne zahteva plebiscita še za Zagreb in Zagorje.
A Dolnjo Lendavo je Radič proglasil za popolnoma > madjarski gradič«. Vsakemu svoje, toda Lendava tudi radi Radičevih poklo-nov Madjarom še ne bo madjarska.
A Z bližino Varaždina in Zagreba zagovarja Radič pripadnost Slovenske Krajine h Hrvatski. Ne bližina, ampak slovenski jezik in slovenska kultura odločata o pripadnosti te zemlje, g. Radič.
A Državni jezik je samo srbo-hrvatski. To gorostasnost je izustil Stjepan Radič na shodu v Dolnji Lendavi. Zato naj se Slovenci v Slovenski Krajini uče raje hrvatski, ker ta jezik govori 80 odstotkov vseh državljanov. — To je Mussolinijeva ideologija za zatiranje narodov in njihovih pravic. Slovenski radičevci naj se svojemu šefu posebej zahvalijo zanjo.
A Pod direktnim vodstvom Stjepana Radiča je danes »kmetijski« pokret v Sloveniji. Tako proglaša Radičevo glasilo »Dom«. Kadar je »Slovenec« očital pucljevcem, da so se udinjali Hrvatom, so bili naši radičevci ogorčeni. Sedaj jih je Radič sam vsekal po nosu. Komandant SKS je on in ne gospod Pucelj.
A Na časnikarje se jezi Radič v »Domu« takole: »Videli so v Lendavi na tisoče pristašev SLS in samo malo število radičevcev. Belgrajski časopisi bi morali že enkrat paziti na to, kdo jih izvešča o važnih političnih dogodkih, posebno na javnih skupščinah na meji naše države.« Torej belgrajski časnikarji so poročali resnico in ta resnica je za radičevce porazna, zato Radič zmerja časnikarje. Res, cel Mussolini.
A Radič proskribira. Dalmatinski listi priobčujejo dolge kolone samih imen bivših veljakov Radičeve stranke, ki jih je Radič izključil. Po teh podatkih je Radič izključil ljudi, ki so že cele mesece presedeli v ječah radi stranke, ki so stranko ustanavljali in gradili in skoro vso inteligenco. Radič se je že čisto vmislil v pozo diktatorja.
Trpljenje SCataSoncev za
zaenkrat ponesrečil. Vsled tega pa so med Kataiooci nastala taka preganjanja, kakršnih I« ni bilo.
Vojaška diktatura je uničila zadnje pravic e Kataloncev. Pet dni po državnem udaru je Primo d« Rivera dal ▼ podpis pralju dekret »za pobijanje separatizma«. Za tem so se ukinjale ustavne pravice druga za drugo. Sedaj je prepovedano rabiti katalonski jezik v državnih in javnih uradih in preganjajo ga \udi v zasebnih pisarnah in podjetjih. Skoro vsa katalonska društva so prejela prepoved, da ne smejo delovati. Katalonska zastava se ne sme izobesiti. Celo tako daleč je priilo, da so prepovedani katalonski plesi in pesmi. Učiteljem je prepovedano, da bi poučevali t kakem drugem jeziku kakor Španskem. Raz-puščenih je 200 katalonskih mladinskih društev, ki so širila katalonsko ljudsko kulturo. 2e v prvem letu vlade direktorija je bilo ustavljenih nad 20 katalonskih listov, odpuščenih 150 vseučiliških profesorjev, zaprtih nad 200 županov in občinskih svetovalcev, ki so bili piristaji avtonomije. Od tedaj so preganjanja neprestano nadaljujejo. Ljudi zapirajo, premoženje jim kcenfiscirajo.
Zato je razumljivo, da so nekateri Impul-zivni Katalomci, kakor je Macia, Izgubili, potrpljenje in upanje, da bi Se kedaj mogli reiiti katalonsko vprašanje rednim, ustavnim in diplomatskim potem. Vendar delegacija izjavlja, da je Katalonija Se dands pripravljena na mirno in ustavno rešitev. Zahteva le, da se prizna, zajamči in spoštuje njena narodna individualnost.
Volitve v SndSiL
Kmalu bodo tudi Indijci volili. Doba sedanjega parlamenta in okrožnih skupščin poteka in volivne priprave se že vrše. Seveda si ne smemo predstavljati evropskih volitev. V celi Indiji voli komaj 5 milijonov ljudi, torej le 2 odstotka prebivalstva. Od teh pet milijonov se bo volitev udeležilo komaj polovica. (Zanimanje za volivni izid je torej samo v najvišjih plasteh, ogromna večina se zanj in za stranke, ki nastopajo, prav nič ne zmeni.
Političen razvoj v Indiji naglo prehaja n radlkalizma k realizmu. Ghandi je s svojo ab-stinenčmo politiko hitro propadel. Švarajisti so se razcepili v radikalno in zmerno krilo, Voditelj radikalnega krila Das, ki je pred kratkim umrl, je postavil v svoj program popolno suverenost Indije brez vsake angleška nadoblasti. Indijci morajo dobiti popolno samoodločbo. Dasovi nasledniki ta program vzdržujejo, toda imajo malo upanja lia uspeh. Uveljavilo se je zmerno krilo, ki zahteva pd-polno samoupravno vlado, kakršno imajo ostali angleški dominioni. Dalje zahteva posebno varstvo za najbolj zatirane in preganjane indijske rase. Še manjše zahteve stavi indijska narodna stranka, ki povdarja potrebo sodelovanja z Angleži in vidi v tej vzajemnosti edino možnost gmotnega in kulturnega napredka Indije.
V volivni boj gredo Indijci oslabljeni radi konfesiomalnih razprtij. Med Hindu in moha-medani se je vnela zopet krvava borba, ki bo gotovo našla svojega izraza tudi v voliv-nem izidu in se bo nadaljevala na parlamentarnih tleh.
Ta razcepljenost je Angležem silno dobrodošla, ker bo novoizvoljeni parlament imel nalogo, da se leta 1929. pogaja z angleško vlado, v kaki meri in na kak način naj s« izpopolni avtonomija Indije. Tedaj se bo odločalo, ali naj Indija dobi pravice angleškega dominiona ali nc.
Katalonski avtonomisti, ld so sodelovali na zadnjem kongresu narodnih manjšin v Ženevi, so razglasili: Katalonska delegacija, ki je na kongresu evropskih narodnih manjšin zastopala vse katalonske avtonomistične stranke, je opozorila na pogubo, ki preti, čc se ne reši pravočasno vprašanje manjšin in drugih sorodnih vprašanj kakor je n. pr. katalonsko. Nihče naj nc misli, da jc mogoče ignorirati ta vprašanja. Katalonska delegacija je zahtevala, da se dado Kataloncem državljanske pravice in gotova jamstva na temelju avtonomističnih načel. Dejstva podpirajo navedbe katalonskih delegatov. Neki radikalni elementi, rcvoltirani vsled preganjanj, so hoteli z orožjem izvoievati upor, ki sc je
Velika kotlina Globoka, davčne občine Tr-čova pri Sv. Petru niže Maribora, se vsled letošnjega deževja od vrha do nižave pomika navzdol. Ta veliki plaz ogroža hiše in gospodarska poslopja posestnikov J. Domitra in Jern. Llkavca. Plaz grozi uničiti velike rodovitne vinograde ln sadonosnike, razen zgoraj omenjenih še posestnikom Ferlincu, Cviklu, Falentanu, Rojku in Rapocu. Zemlja s« pomiče neprestano v dolino in ogroža druge dosedaj še neogrožene parcele tn poslopja. Glavni vzrok plazovja tiči v tem, da na obširnem teritoriju ni nobenega odtoka za vodo in sploh nobenega jarka. Cez teritorij vodi tudi občinska cesta od Drave skozi Trčovo v Nebovo, proti Sv. Marjeti ob Pesnici; cesta Je na enem mestu ne-porabna za vsak promet ter pomaknjena za nekaj metrov od prvotne lege, na eni strani pa je nevarno ogrožena. Posebno ogrožena je hiša in dvojno gospodarsko poslopje posestnico J. Domiter i Trčovi št. 31. V spodnjem koncu plazu bi bile treba izkopati širok in globok odvajalni Jarek zs vodo, da se tako preprečijo večje nevarnosti plazovja, ki ogroža lastnino prizadetih posestnikov, ker zna plazovje sčasoma prodreti do ceste, ki vodi iz Maribora—Sv. Peter—ob Dravi do Sv. Martina. Nekateri prizadeti posestniki so se že obrnili potom županstva Sv. Peter na okrajno glavarstvo v Mariboru, naj ukrene potrebno, da se izkopljejo potrebni jarki, in prisili posestnike, ki so prizadeti ,da sporazumno izvrše obrambno delo proti velikemu plazu; nekateri posestniki bi sami radi izkopali odvajalne jarke, a sosedje ne privolijo, da bi se voda odtekala preko njihovih zemljišč. Meje med posameznimi posestniki so namreč tako zverižene, da je nemogoče izpeljati vodne jarke, če so prizadeti posestniki ne sporazumejo. Pa je tudi vprašanje, ali bodo sploh mogli iz lastne gospodarsko moči lo delo izvršili, kntero bi so vsekakor moralo smatrati za važno in nujno,
Kaj se godi doma Upnikom Slavenske banke!
Velike, nepokrite izgube Slavenske banke, vsled katerih so terjatve njenih upnikov te?ko ogrožene, so dale povod, da se je osnoval nov Odbor upnikov SU venske banke pod predsedstvom dr. D. M a r u š i č a, gerenta Mestne hranilnice ljubljanske.	' s
Naš namen je: nesebična z a S č i t a interesov upnikov Slavenske banke.
Naše stališče je: svoj denar naj žrtvujejo oni, ki so pri poslovanju Slavenske banke soodločevali in ki so krivi na njenih izgubah — ne pa oni, ki so zavodu zaupali svoj denar in ki imajo pravico, terjati ves ta svoj denar nazaj!
Pnqr!xr1iamn finnilro Qlovonclro kanlro xr 1taI!1i>a« nnm a«.a<'«L l.J.i.
prijavili,
natančnega u »kj »* a m BTujm ivi (n it t j ua jiu mul emu itosiupau pn meroaainia oblastih. — Pisma naj se pošiljajo ra naslov: Odbor upnikov Slavenske banke, v roke predsednika odbora dr. Marušiča, Ljubljana, poštni predal štev. 80. V Ljubljani, dne 20. novembra 1926.
Za odbor upnikov Slavenske banke: Dr. Drago Marušič,	Dr. Roman Ravnihar,
t i. predsednik.
t 6. tajnik.
F
Velika nesreča v Mostah.
Dve irlvi električnega toka.
Včeraj popoldne so bile Moste ter bližnja okolica pod vtisom tragične nesreče, ki je zahtevala življenje dveh mož v najlepših letih.
O nesreči, ki se je pripetila na Selu, je zvedel naš poročevalec sledeče:
Včeraj popoldne po kosilu je napeljeval zet g. Oražma železniški odpravnik St. Pavšek radijsko anteno z ene hišo na drugo. Ko je vrgel žico s strehe, je po nesreči padla na električni vod moščanske elektrarne, ki je napeljan k motorju g. Oražma. Pomočnik g. Pavška, ki je pazil, kako bo žica padla, je videl, da je padla na vod, in je stekel takoj pod streho, da g. Pavška opozori, da naj se varuje, ker je žica v stiku z vodom. Isti hip, ko je pomočnik odhitel v hišo, je prišel hlapec pri g. Oražmu Dominik Resnik. Zapazil je žico, vprašal, kaj ta žica tukaj visi iu jo hotel odstraniti. Ko je zanjo prijel, ga je vrgel tok takoj ob tla. Za Resnikom je prišel sedlarski mojster Slamič, ki ima svoje obratne prostore na Oražmovem dvorišču. Hotel je Resniku pomagati in ga rešiti žice. Vzel je iz žepa robec, ovil z njim roko in prijel za žico. Seveda je tudi njega takoj vrgla ob tla.
Navzoči so takoj poklicali na pomoč najbliž-njega zdravnika g. dr. P e r k a, ki je nudil ponesrečencema prvo pomoč in ju je poizkušal zbu-djjti s pomočjo injekcij umetnega dihanja k življenju. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, enako tudi policijsko ravnateljstvo.
Službujoči dežurni na rešilni postaji g. Kačar je takoj, ko je prejel telefonično obvestilo o nezgodi, odposlal na lice mesta rešilni voz in najbolj tragično je bilo to, da je voz slučajno upravljal brat ponesrečenega voznik Franc Resnik.
Na rešilni voz so takoj naložili Resnika, ki je bil že v zadnjih zdihljajih. Brat ponesrečenega Resnika, Franc Resnik je pravil našemu poroče-, valcu: »Kar zdelo se mi je, da mi brat v vozu umira in da bo vsak hip izdihnil!«
Njegova temna slutnja se je uresničila. Ko Je prišel rešilni voz s ponesrečenim Resnikom na rešilno postajo (deželna bolnica je med tem odklonila sprejem), je poizkusil še mestni fizik g. dr. Rus ponovno oživiti Resnika, a zaman. Dominik Resnik je ta čas že izdihnil.
Franc Resnik pa se je nato odpeljal z re-Silnim vozom po Slamiča, ki je pa tudi že bil mrtev.
Policijski zdravnik dr. A v r a m o v i 5 je takoj prispel na rešilno postajo, ker pa je tu komisija pod vodstvom dr. Rusa že dognala, da je Resnik mrtev, je odšel nato v Moste, kjer je pa mogel le konstatirati, da se je isto zgodilo tudi s Slamičem.
Oba ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico prt Sv. Krištofu.
Smrtna nesreča v železniškem predoru.
Dne 19. novembra, v petek zjutraj, je našel železniški čuvaj v predoru ed Bohinjsko Belo in Obernami na progi med tračnicami od vlaka povoženo truplo neznanega moškega. Vlak mu je odtrgal skoraj celo glavo in nogo pri stopalu, ki je bila popolnoma odrezana. Po knjižici radovljiške posojilnice in pismih, ki so jih našli v ponesre-čencevem žepu, je komisija dognala njegovo identiteto. Ponesrečenec je Martin Dobravec, vulgo Markolec iz Koprivniika št. 32, star okrog 50 let. Njegovo truplo so prinesli v mrtvašnico na Bohinjski Beli. Kako se je nesreča zgodila? Ponesrečenec se je v četrtek zvečer vračal iz Gorij in se je malo pomudil na Bohinjski Beli v gostilni. Malo vinjen je odšel proti domu. Ker mu je manjkalo denarja, je hotel iti peš v Nomenj Ln od tam domov. Da si prikrajša pot in obvaruje pred dežjem, je šel skozi tunel. V začetku predora je izgubil klobuk, pozneje nož iz žepa, skoraj gotovo je na tračnicah padel; z žveplenkami si jo hotel pomagati v temi. Med tem privozi osebni vlak, ga zgrabi in strašno razmesari. Preko mrtvega trupla sta vozila še dva vlaka. Popolnoma nepoškodovana pa je ostala njegova žepna ura in gorjuška »če-derca«. Ponesrečenec je živel v denarnih stiskah; zapušča doma ženo in šest otrok. Naj v miru počiva! Ne le železniška prepoved, ampak tudi mnoge nesreče v predorih naj bodo vsem resen opomin: ne hodi skozi železniške predore!
Zabodel ga je v srce.
V nedeljo, dne 14. novembra ob 6. uri zvečer se je zgodil na Ščavnici pri Gornji Radgoni zločin. Družba treh oseb se je vračala iz Domit-narjeve gostilne. Med potjo srečajo Janeza Trste-njaka, ki je stanoval v očetovi viničariji na Ščav-nici. Rupert Doki, oženjen viničar iz Zagojskega vrha, vpraša: »Kdo je?« Trstenjak odgovori »Le-ljov« — tako ga kličejo po domače. Nato Doki zamahne z nožem iu zabode Trstenjaka naravnost v srce. Ranjenec je kmalu nato izdihnil. Mučen je
bi' prizor, ko smo spremljali nasrefino žrtov v mrtvaškem sprevodu k župnijski cerkvi sv. Petra. Pogr*bci so jokali, kakor redkokdaj. Pred ad-montskim poslopjem pa srečamo morilca Dokla, ki ga orožnik pelje vklenjenega na postajo in potem v Maribor. Ce ima Doki še kaj srca, je moralo biti to srečanje za njega strašna kazen. Sicer pa gre o njem glas, da je znan pretepač. Tretenjaka hvalijo vsi, ki so ga poznali. Mlada žena, ki jo je po triletnem zakonu tako nepričakovano in nenavadno zapustil, je vsled žalosti parkrat omedlela.
Pojasnjen zločin na meji.
Zanimiv slučaj zasleduje mariborska policija. Gre za pojasnitev enega številnih obmejnih zločinov, kateri se od prevrata žalibog tako često dogajajo. Dne 8. maja leta 1920. je bil na Spičniku pri Plaču ustreljen obmejni orožnik Janez Kerus. Zločin so izvršili tihotapci, ostal pa je v ostalem nepojasnjen ter bi bil tudi v bodoče zavit v tomo, da se ni storilec slučajno sam Izdal.
Ivan D. je uslužbem kot delavec v Mariboru pri neki tvrdki. Nedavno je slučajno pripovedoval svojim tovarišem, da je v letih 1919.—1921. zelo veliko tihotapil ln sicer največ v družbi nekega Henrika F. D. se je preoblekel v orožnika, F. pa v financarja in tako preoblečena sta vodila tihotapce čez mejo. Za ta posel sta prejela od tihotapcev dobre nagrade. Neko noč meseca maja 1920. sta zopet vodila tolpo tihotapcev preko Špičnika v Avstrijo. D. je šel kot predstraža nekaj sto korakov spredaj. Nenadoma sta ga ustavila dva ob-
mejna orožnika ter ga pozvala, naj obstoji. D. Je vedel, da je izgubljen, Če se mu beg ponesreči ter je bliskovito skočil v grmovje ob poti. Tu so je vlegel, misleč, da ga orožnika ne bosta opazila. Nenadoma pa se je grmovje pred njim razgrnilo in orožnik mu je posvetil s svetiljko v obraz. V teim hipu je D. potegnil samokres ter sprožil v orožnika. Brez glasu se je ta zgTudil mrtev na tla, dočim je D. preplašen pobegnil čez mejo, kjer so ga ostali tihotapci že čakali ter vprašali, kaj pomeni strel. Našel je izgovor in zadeva je bila pozabljena.
Pred par dnevi je zvedela to, kar je D. go* voril, mariborska policija. D. je bil aretiran, toda priznati noče ničesar. Dokazano pa je, da je v omenjenem času D. res tihotapil ter se pozabaval včasih tudi tako, da je preoblečen" v orožnika jemal tihotapcem blago. Radi tega je bil obsojen na večletno ječo. Zelo je podprt sum, da je izvršil zločin na Špičniku.
Rojena na policiji.
Na policijski stražnici na Bleiweisovl cesfl v Ljubljani se je včeraj o polnoči pripetit dogodok, ld je vreden zabeležke ljubljanskega kronista. Neki pismonoša iz Rožne doline je namreč ponoči hotel odvesti svojo soprogo v bolnico. Na Bleiwei-sovi cesti pa so ženo prijeli porodni krči, nakar so je mož v zadregi zatekel na stražnico, kjer' je žena povila zdravo deklico. 2eno so nato z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnico.
Slovenci v Italiji
Preganjanja v Gorici ni konec.
V prvem hipu bi marsikdo sodil, da so fašisti vprizorili ono strašno noč v Gorici, ker niso mogli krotiti svojega umljivega razburjenja radi atentata na Mussolinija in so morali najti žrtev, nad katero so potem razlili svoj žolč. Dogodki pa kažejo, da je šlo tudi tisto noč za to, da se lepa prilika zopet do skrajnosti izrabi proti Slovencem, da se jim uničijo njihove organizacije, ker v »sveti« Gorici ni več prostora zanje. Predvsem so fašisti hoteli uničiti Katoliško tiskarno, na katero so navalili kar trikrat. Kakor znano, so tiskarno stražili vojaki, ki so druhal gladko zavrnili. Da vojaštvo ni napravilo umika pred fašisti, je treba predpisovati okolnosti. da postajajo odnošaji med vojaštvom in fašisti vedno bolj napeti. Drugi cilj fašistov jo bil Trgovski dom z vsemi prostori kulturnih društev, med temi tudi slovenska gledališča dvorana. Goriški fašisti so že dolgo časa iskali primeren sedež svoji stranki. Stranka, ki je na vladi, ima pač pravico do lokalov na najlepšem kraju v mestu. Če so tržaški fašisti tudi kri prelivali in se spopadli celo s karabinerji, da so zasedli prostore stare družbe Filodraimmatica, katera je bila pod pokroviteljstvom samega Duca d' Aosta, zakaj ne bi fašisti v Gorici vzeli Trgovskega doma, ko je boj s Slovenci tako lahek? In zadnja »La Voce di Gorizia« poroča, da je imel goriški fašjo v ponedeljek prvo prvo sejo v novih prostorih. Na kraljev rojstni dan (11. t. m.) se je vršila slavnostna otvoritev novega sedeža v Trgovskem domu. In pa Mazainijeva dvorana, ki jo je imelo v najemu dobro znano društvo »Mladika«, tudi ni dala goriškim fašistom miru. Na vse načine so poskusili, da bi vrgli Slovence iz te dvorane. Rovarili so najprej tajno, pa ni bilo za-željenega uspeha. Dan po Mussolinijevem atenta-. tu so vdrli v prostore »Mladike, a so se prestrašili velike krste, ki so jo napravili društveniki za bližnjo prireditev, in so zbežali. Na dan zmage so pustili »Mladiko« na miru in društvo je upalo, da bo moglo še nadalje razvijati krščansko delovanje med goriško slovensko mladino. Fašisti pa niso mirovali; zahtevali so takojšnjo izpraznitev pro-
storov. »Mladika r se jo morala udati in spravit! vse pohištvo ln knjižnico na zasebna stanovanja, eno omaro sem, drugo tja, klavir zopet v ta prostor, mize zopet drugam. Ali je kulturno, da so čisto kulturna katoliška društva na ta način preganjajo, da se uničuje dragoceno imetje, ki ga noben denar ne plača? Kdo bo nadomestil uničeno knjižnice? Ali se da tudi to delo zagovarjati z »obupnim razburjenjem« fašistov radi atentata na Mussolinija? Ali ni vse preračunjeno? Primorsko Slovence čakajo še črni dnevi.
Strahovita barbarstva fašistov v St. Petni. Radi atentata na fašiste in njihovo kasarno v St. Petru na Krasu postopajo sedaj s Slovenci na najsurovejši način. Zaprli so železničarje, o katerih sumijo, da so komunisti ter zahtevajo od njih, da jim povedo, kdo je bil atentator. Tenento je vabil gasilce ali pa jih je dal pripeljati po miličnikih v svoje stanovanje, kjer jim ponuja denar (nagrado 15.000 lir), da izdado neznanega atentatorja. Ker tega ne vedo, seveda tudi povedati ne morejo, pa jih nato pretepajo z žilovkami po vsem telesu. Isto je napravil tenente celo z načelnikom gasilcev ter ga prav surovo pretepel. Enako se je pripetilo nekemu 18 letnemu fantu, ki ga je tolkel celo po glavi z nekimi železnimi obroči, ki jih je nataknil na roke. Komaj je ubogi mladenič našel izhod in ves razbit in krvav po obrazu prišel domov. Zaprli so očeta 11 otrok (12 ti je na poti) ter ga drže zaprtega v Trstu kljub vsem prošnjam. Seveda se dobe Slovenci-poturice, ki še celo odobravajo početje italijanskih podivjancev. Uboga raja, kdaj bo rešena trpljenja?
švedska svetsKa marka Kaljača i
Jos. Lavtižar:
Pater Honorius.
Tretje leto vladanja cesarja Josipa II., ko fe bil knez Kaunitz veliki pečatnik na Dunaju, Gottfried von Swieten pa minister za uk in bogočastje, Anton baron Taufferer pa deželni oblastnik na Kranjskem, Karel grof Herberstein pa vladika ljubljanske škofije in Kristijan Krušič župnik v Kranjski gori: — je prispel v Gorenjsko Dolino menišček, ki ni imel drugega s sabo, kakor palico v roki in usnjato malho na rami. Ljudje so gledali re-dovnikovo rjavo haljo, prepasano z belo vrvico in njegov mladostni obraz, obrobljen s temno brado. Župnik Kristijan ga je sprejel za duhovnega pomočnika in mu dal za stanovanje malo sobo v župnišču. To je bilo jeseni leta 1783.
Pri večerji sta imela živahen pogovor. Župnik je veliko izpraševal, kapucin pa je vedel veliko povedati.
Župnik: »Odkod ste prišli danes?«
Kapucin: »Iz Gorij. Predstavil sem se dekanu Klemenu Kopavniku, ki mi jc opisoval kranjskogorsko župnijo.«
Župnik: »Seveda, saj je Kopavnik v Ratečah doma.«
Kapucin: »Osem ur sem hodil iz Gorij do tukaj. Na Jesenicah sem se oglasil pri župniku Jožefu Anderlu, in na Dovjem pri župniku Valentinu Lavtižarju. Zelo samotni kraji so to. Čez Belico ni nič mostu; sem vodo kar v škornjih prebrede!.«
Župnik: »Dekret bi rad pogledal.«
Kapucin jc snel malho in vzel iz nje dekret. šupnik je čital na glas: »Pater Honorius
Tershan, ordinis s. Francisci Capucinorum.«
Župnik: »Vaše samostansko ime je toref Honorius. Gotovo delate čast temu imenu. Milujem vas, da ste morali zapustiti tihe samostanske zidove. Kako ste sprejeli ukaz cesarja Josipa II.?«
Kapucin; »Javno nismo upali o njem govoriti, ker so nekateri ljudje pazili na besede, da bi jih nesli naprej. Med seboj pa smo rekli temu ukazu .accerbissima persecutio' (najhujše preganjanje).
Župnik: »In kakšno sodbo imate o cesarju?«
Kapucin: »Josip II. je resnično vnet za blagor svojih narodov, toda ima zlobne svetovalce. Pravijo, da se najrajši peča z gospodarskimi in cerkvenimi zadevami, sploh, da hoče vse prekucniti, odkar je po smrti svoje matere Marije Terezije zasedel prestol. Sam papež Pij VI. je prišel k njemu na Dunaj ter ga prosil, naj ne daje cerkvi sovražnih postav in ne preganja redovnikov. Pa še papeževa dolga pot je bila brezuspešna.«
Župnik: »To vemo. Prašal bi vas šc, kje ste bili v novicijatu in v katerem samostanu ste delovali.«
Kapucin: »Novicijat sem izdelal v Ljubljani, od tam sem prišel za pridigarja in spovednika h kapucinom v Kranj.«
Župnik: »Med kapucini in frančiškani ni menda posebnega razločka?«
Kapucin: »Oboji smo sinovi sv. Frančiška Asiškcga. Do leta 1528. sploh ni bilo nobenega razločka med nami. Tedaj pa jc Iranči-škan Matej Bassi iz samostana Monte Faiko zahteval, naj hodijo frančiškani bosi, naj nosijo dolge brado in dolge kapuce kot pristno
obleko sv. Frančiška, naj so njih cerkve brez okraskov in naj je samostanska oprava čisto preprosta. Vrata kapucinskih stanic morajo biti pobeljena z apnom in brez ključavnic. Ležišča naj so trda in vse naj kaže revščino redovnikov. Ko je dobil Bassi od papeža Klemena VII. potrjenje svojih pravil, je ustanovil kapucinski red. Red je vneto deloval v dušnem pastirstvu, se posebno odlikoval s poljudnimi govori in je še dandanes zelo priljubljen med ljudstvom.«
Župnik: »Dovolj o tem. Povejte mi, kako je sedaj s kapucinskim samostanom v Kranju?«
Kapucin: »Starejši patri so še ostali v njem, ker čakajo končnega odloka za razpustitev. Nas mlajše pa je ljubljansko škofijstvo razposlalo na vse strani.«
Župnik: »Dobro, vi ste torej kot kaplan določeni za naš kraj. Sedaj ste stari 30 let in — kakor vidim — krepkega zdravja. Upam, da se boste kmalu privadili tukaj in radi delovali v dušnem pastirstvu.«
Novi kaplan je občudoval visoke gore, ki jih ni nikoli poprej gledal tako blizu. Zvesto je vršil svoj poklic ter bil obče priljubljen med ljudstvom. Rodil se je v župniji Smlednik na Gorenjskem, in sicer v Zgornjih Pir-ničah hišna štev. 49 dne 1. maja 1753. Oče mu je bil zemljak Aleš Tržan, mati Mina. Pri krstu so mu dali ime Marko Jakob, v samostanu Pater Honorius.
Kar sc jc raznesel glas, da postane kranjskogorska podružn ica Rciteče samostojna du-hovnija. Ratcčani so z veseljem sprejeli to novico in požrtvovalno delali pri razširjeni" ccrkve ter pri zidavi novega župnišča. 1787. so že imeli lastnega duhovnika.
bil nihče drugi kakor Pater Honorius. Napravil je nove župnijske knjige, v katere je i lično pisavo beležil poroke, krste in smrtna slučaje. Iz zapisnikov spoznamo, da mu jc bila dalj časa všeč nova služba. Ker župljani niso imeli šole, jih je sam vadil v branju in pisanju. Pri pouku je rabil evangeljsko knjigo, fa je krožila med starimi in mladimi učenci, ki so kmalu toliko znali, da so čitali iz nje. Honorius je bil vesel napredka v šoli, še bolj pa v cerkvi, kamor so ljudje zahajali ne samo ob nedeljah in praznikih, temveč mnogoštevilno tudi ob delavnikih. Dušno paslirstvo ni bilo v istih časih posebno težavno. Ljudje so se namreč v verskem in nravnem oziru strogo držali krščanskega življenja svojih pradedov.
Težje stališče pa je imel novi duhovni pastir glede praznoverstva, ki jc bilo zelo razširjeno mod ljudstvom. Leta 1740. jc izšla knjižica »Duhovna bramba«. V njej je bila zbrana dolga vrsta vraž in zagovarjanj zoper človeške in živalske bolezni. Šc bolj udomačen je bil »Kolomanov žegen«, tiskan najprej v Kelmorajnu (Koln am Rhein) v latinščini ter pozneje preveden v nemški in slovenski jezik. Navadno ljudstvo ni znalo čitati iz teh knjižic, toda slišalo je pripovedovanje drugih in zato verjelo. Neresnična pa je trditev, da je takratna duhovščina sama verovala v vraže. Le en dokaz. Ko jc kranjskogorski župnik Martin Paplcr leta 1767. izvedel o hudem sovraštvu med dvema sosedoma v Ratečah, je ukrenil vse mogoče, da bi poravnal sovraštvo, ki jc nastalo iz samega praznoverstva. Zapisal jc v spominsko kniign:
"Kdo bi razumel misli vražarskih ljudi! neki hiši niso mogli zmesti surovega masla dolžili sosedo Maro Petric. da ie ona kriva
Bueme novice
Sioraska žena, kaj je t¥o|a do&ost?
Vztrajati dosledno na programu
ki smo ga izpovedale javnosti 7. nov, t. 1.
SLEHERNEGA POŠTENO MISLEČEGA ČLOVEKA UTRDITI V PREPRIČANJU,
da bo naš narod duševno in telesno propadel, če se bo trajno zastrupljal potom umazanega brezverskega tiska. ^K.
NEIZPROSEN EOJ brezvestni dnevni žurnalistiki, ki prinaša kugo v naše slovenske domove! — Slovenska žena, ali si opozorila svojo sosedo na kvarne posledice v družini, ako trpi v hiši list, ki nasprotuje čuvstvom slovenske duše? — Slovenska gospodinja, tvoja DOLŽNOST je, da kupuješ pri trgovcu in podpiraš le tistega obrtnika, ki ima naročen list, kateri brani čast in vero sloven. naroda ! —o—
k 1100 letnica sv. Cirila. Slovanski apostol sv. Ciril je bil rojen ob koncu leta 826. ali v začetku leta 827. Torej praznujemo 3-100 letnico Cirilo\iega rojstva. Ob tej priložnosti so jugoslovanski katoliški škofje izdali skupen pastirski list, sestavljen in podpisan na škofovski konferenci dne 16. oktobra, objav-lejn v >Katoličkem listu« v Zagrebu 18. oktobra. Ta skupna okrožnica bo službeno objavljen v »Katoličkem listu« v Zagrebu 18. okto-prečitala s prižnice. V okrožnici se omenja, da se bo cerkvena proslava pričela 14. februarja in da se bo sredi prihodnjega leta priredilo romanje na V e 1 e h r a d. V današnji številki prinašamo oklic za to romanje. — Za 1100 letnico sv. Cirila bo izšel obširen poljuden življenjepis sv. Cirila in Metoda v obsegu 180 strani in z mnogimi krasnimi ilustracijami. To bo ena najlepših in najcenejših slovenskih knjig. Knjiga je že dotiskana. Izšla bo prihodnji teden.
-k Zaupnike po deželi, ki so prejeli v raz-pečavanje koledar naše Kmetske zveze prav vljudno prosimo, naj ga brž spravijo med ljudi. Ce bi kje izvodov zmanjkalo, naj se hitro obrnejo na naše tajništvo, da dopošljemo potrebno. V slučaju, da kje koledarja iz kateregakoli razloga ni mogoče razprodati, naj se ga nam takoj vrne. — Vse opozarjamo, da naj naročajo koledar po dopisnici na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. — Tajništvo JKZ v Ljubljani.
•k Koledar Jugoslovanske kmetske zveze
prodaja v Ljubljani poleg tajništva Jugoslovanske kmelske zveze v Jugoslovanski tiskarni tudi Jugoslovanska knjigarna pred Škofijo.
k Enotna stanovska organizacija slovenskega učiteljstva. Izredni občni zbor »Slomškove Zveze«, ki je bil 13. t. m. v Ljubljani, Je sklenil, da »Slomškova Zveza« kot stanovska organizacija preneha ter njeni člani pristopijo v UJU, oziroma v okrajna učiteljska društva UJU, poverjeništvo Ljubljana. Kulturno pa se organizira krščansko učiteljstvo v »Slomškovi družbi«, ki bo gojila pedagoško vedo na krščanskem svetovnem na-ziranju. — Odslej bo torej slovensko učiteljsko društvo za svoje stanovske interese nasto-
Angleških dežnih plaščev
nova partija je dospela.
Zopet nižje cene pri
Drag© Schwab lfwtal|c?Bia
te nezgode. Imeli so jo za coprnico in jo po nedolžnem preganjali.«
Tri posebne vraže, znane še sedaj med RAtečani, so sledeče:
Ako ne moreš dobiti izgubljene reči, je skoro gotovo sedel hudobec nanjo. Na ta način zaviješ hudobcu rep. Kmalu boš dobil, kar si izgubil.
Kadar si se ranil s starim žebljem, namazi rano z mastjo in povij s platneilo krpico. Potem poišči stari žebelj, namaži ga istotako z mastjo in poviij s platneno krpico. Rana se bo hitro zacelila.
Če ima bolnik rumenlco, naj skusi dobiti zlato sklcdico (patžno), ki jo rabi duhovnik pri maši. Bolnik naj gleda nekaj časa nepremično v skledico, in izgubil bo rumenico. Zlate skledice ne moreš dobiti od župnika. Ako si znan z mežnarjem in mu storiš kako uslugo, ti bo mežnar oskrbel skledico.
Pa saj je praznoverje v ti ali oni obliki še dandanes tako razširjeno po sveti?, da lahko pravimo: Praznoverstvo je netimrjoče.
Kljub temu, da je oče Honorius že več let deloval v Rdtečah, je še vedno želel, da" bi prišel nazaj v ljubljanski kapucinski samostan, ki mu je odlok cesarja Josipa prizanesel. Samostan je prenehal šele za časa francoske vlade leta 1813. Toda škofijstvo ni ugodilo Ilonorijevi prošnji, temveč izrazilo resno voljo, naj ostane v dušnem pastirstvu na deželi. ,Vdal se je, toda spisal prošnjo na papeža, naj ga vsaj razreši redovniške obljube vednega
palo v enotni fronti skupne, vsake politike,
osvobojene organizacije, kakor je to edino prav in pametno.
k Konferenca interesentov na izpopolnitvi državnega železniškega omrežja se bo vršila v torek, dne 23. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih Trgovske in obrtne zbornico v Ljubljani Beethovnova ulica št. 10, pritličje desno. Razprava se bo vršila na podlagi primerjalnega referata o predlogih za rekonstrukcijo in izpopolnitev železniške mreže v Sloveniji, in je glavni namen ankete, da se precizira stališče, ki naj ga zastopniki slovenskih gospodarskih krogov zavzemajo pri razpravah v Belgradu, ki se bodo vršile sredi meseca decembra.
k Telefonska služba v zadnjem času z"lo otežkočuje časnikarsko poročevanje. Vsaj kar se tiče našega uredništva, imamo vtis, da nismo pri nekaterih uslužbenkah v milosti. Tudi se nam zdi, da ima dunajska linija veliko prednost pred časnikarji, dasiravno obstoja naredba poštnega ministrstva, da imajo časnikarski razgovori prednost. Če se bodo slični slučaji pon'avljali, bomo na merodajnem mestu storili potrebne korake.
f^ovo!
PRAVKAR JE TZSEL LEP ŽIVLJENJEPIS
Sv. Sfcis^v Kostka
Spisal M. Stular. Dobi se pri Upravi Glasnika — Ljubljano, Zrlnj-skega cesta 9. Broširan izvod 20 Din (s pošto 21.50 Din), v polplalno vezan 25 Din (s pošto 27 Din), v ccloplatno vezan 30.50 (s pošto 32.50 Din). Vezava v celoplatno izvirna — krasnal
•k Večerni vlak cb nedeljah in praznikih
iz Kamnika. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je neseca oktobra t. 1. prosilo direkcijo državnih železnic v Ljubljani, naj vozi večerni turistovski vlak ob nedeljah in praznikih iz Kamnika tudi v zimskem času. Na to prošnjo jo sprejelo od direkcije državnih železnic sledeči odgovor: Z ozirom na tamkajšnjo vlogo od 7. oktobra t. 1. glede prometa večernega turistovskega vlaka ob nedeljah in praznikih iz Kamnika v Ljubljano, se obveščate, da se je vloga odstopila Generalni direkciji državnih železnic v Belgradu v odločitev. Na podlagi lega ie Generalna direkcija pooblastila podpisano direkcijo, da sme vpeljati imenovani vlak od slučaja do slučaja, ako so podani pogoji za gojenje zimskega športa in ako se prijavi za vlak dovoljno število izletnikov. Vlak je treba vsakokrat posebej naročiti pri direkciji vsaj 2 dni prej in prijaviti približno število udeležencev. Direkcija bo v vsaJtem slučaju zainteresirala ludi širšo publiko za ta vlak potom dnevnega časopisja. Slovensko planinsko društvo prosi torej vse turiste, zimske športnike in ostalo občinstvo, ki misli ta vlak uporabljati, da se vsakokrat do četrtka v obilnem števiJu oglasi v njegovi pisarni, Šelenburgova ulica 7-II. (hiša Jadranske banke) in tako osigura vlak.
k Učiteljske službe v Dalmaciji. Učitelji novinci(ke), ki še niso dobili službe in zanje ni izgleda, da jo dobe v Sloveniji, a bi hoteli službovati, naj pošljejo pravilno opremljene prošnje na ministrstvo prosvete, oddelek za osnovno šolstvo, odsek za Dalmacijo.
k Iz šolsko službe. G. I. Pogačnik, dosedaj učitelj na okoliški šoli Celje, je premeščen kot meščanski učitelj na meščansko šolo v Vojnik. Na njegovo mesto pride gdč. Gabrijela Blaznik. Na mestni dekliški šoli v Celju sta stopili v pokoj učiteljici gospa Bizjak in gospa M. Farčnik. Na njiju mesto prideta gdč. Potušek in gdč. Vodenik.
k Odbor zvezo trgovskih gremijev se je na občnem zboru v Celju v četrtek sestavil iz
sledečih gospodov: Vilko Weixel iz Maribora, Rudolf Stermecki iz Celja, Ivan Kljun iz Slo-venjgradca, Ludovik Brumen iz Murske Sobote, Franc Sire iz Kranja, Anton Umelc iz Brežic, Leopold Fttrsager lz Radovljice, Ivan Gregorc iz Ljubljane, Gregor Verovšek, Ivan Kostevc, Ernest Hieng, Jožef Kavčič, Vilko Turk, Poter šterk in Franc Zebal, vsi iz Ljubljane. Za namestnike so pa bili izvoljeni: gg. Edmund Kaetelic iz Novega mesta, Stanislav Lenarčič iz Logatca, Vilko Verdajs iz Maribora, Pavel Fabijani, Rudolf Zore in Miroslav Ambrožič, vsi iz Ljubljane.
k Ivleklane čipke iz najfinejšega lanene-ga sukanca dobile najceneje pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Kongresni trg 2.
Apel na šolska vodstva obrtnonadalje-valnih šol v Sloveniji. Šolska vodstva so na-prošena, da sporoče sledeče podatke: 1. Kaj terega leta je bila ustanovljena obrtnonadalje-valna šola in koliko vajencev je obiskovalo to šolo prvo leto. 2. Ali se je potem nadaljevala šola vsako leto do vojne. 3. Ali je bila za časa svetovne vojne obrtnonadaljevalna šola zaprta. 4. Katerega lela po vojni se je zopet začelo s šolskim poukom in pa je morebiti šele ustanovljena obrtnonadaljevalna šola v tistem okraju. 5. Koliko vajencev se je vpisalo za letošnje šolsko leto 1926 -27. (Po .mogočnosti navesti število vajencev po strokah ali pa po razredih. Podpisani potrebuje vse te zgoraj-šnje podatke za celotni pregled — ker letos proslavljamo 50 letnico obstoja teh šol v nekaterih krajih Slovenije. V spomin tega jubileja se izda daljše poročilo v kratkem potom časopisov. Pošiljati na naslov: Jože Berdajs, Ljubljana, Za bežigradom X-2.
■jt Davčni eksekutor V. Jagrič, je premeščen iz Dolnje Lendave v Slov. Bistrico.
k Tat se je obesil. V četrtek je v St. Petru v Savinjski dolini ukradel neki hlapec svojemu gospodarju 4000 Din. Orožništvo ga je prijelo in oddalo začasno v občinske zapore v Št. Petru. V petek zjutraj so hoteli orožniki odpraviti tega tatu v Celje in so v to svrho šli v zapore. Tam so pa našli visečega tatu, ki se je obesil na svoj usnjati pas. Sodil se je sam, pa prestrogo!
k Mešetarski posli. Jožo iz Bohinja je znan po širni Gorenjski kol izboren konjski mešetar. Posestnik Fran Kmetič iz Trzina mu je te dni zaupal tri konje, da jih proda na sejmu na Vranskem. Konje in voziček je vzel te.- se odpeljal na zeleno Štajersko. Joža iz Bohinja se ni vrnil. Pač pa je oškodoval Kmetica za 12 250 Din. Najbrže je konje prodal in izkupiček zapil. Jožeta iščejo oblasti.
k Opozarjamo na oglas otvoritve trgovine Jane.
k Za razkuženje javnih poslopij izdeluje primerna sredstva tvrdka Chemotechma družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10.
k Najnovejši izum. V drogeriji »Sanitas« se dobiva neprekosljivo angleško sredstvo za čiščenje in poliranje pohištva, usnjenih in steklenih predmetov nazvan >Furmoto«. Preskr-
Občni zbor
Duhovniškega podpornega druSIva
bo v ponedeljek, 13. decembra ob 15 uri t Jugo slovanski tiskarni.
Spored:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tnjnika in blag:'"'' "
3.	Društvena preosnova.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev pregledovaleov računov.
6.	Slučajnosti.
V Ljubljani, 20. nov. 1926.
Odbor.
bite si ga nemudoma in vaše staro pohištvo bo kakor novo.
* »Halda«! Švedsko železo in švedsko jeklo imata svetovni sloves. Švedski pisalni stroj »Halda« je izgotovljen Iz najboljšega švedskega materiala. Samoprodaja Ant. Rud. Legat in drug, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon 100.
t^- Popravila orožja in montiranje daljno-gledov vam napravi najceneje in najvestneje puškar F. K. Kaiser, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
k D o šli krasni plaščki in oblekce. Najnovejše bluze. Kristofič-Bučar.
k Ito — zobna pasta najboljša. k Za društvene prireditve potrebno okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, papirservijete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Pri takojšnjem plačilu znaten popust.
k Čaj nove žetve: Čajna ročka, Lipton, Hornimans, Baker, Kusmi, Popoff, Buddha itd. priporoča specijalna trgovina za jedila Jaš i Lesjak, Maribor.
O Ljudski oder v Ljubljani ponovi danes ob 3 popoldne lepo žaloigro »Ljubezni ln morja valovi«. S to predstavo je dosegel Ljudski oder že dvakrat ob razprodani dvorani nad vse sijajen uspeh. Lepo izdelana režija, dobri igravci, lepe dekoracije, novi kostumi, vse to pomore predstavi do izrednega uspeha. Predstava je primerna tudi za zunanje obiskovav-ce, ker se konča točno ob pol 6. Predprodaja vstopnic danes dopoldne od 10 do 12, popoldne pa od 1 naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu. II. nadstropje.
O Sprejem Mr. Johnsona v Ljubljani. Včeraj ob pol dvanajstih dopoldne se je pripeljal 7, belgraiskim br/.ovlakom v Ljubljano Mr. Johnson, vodja ameriških prohibicionistov. Kakor znano ima Mr. Johnson največ' zaslug na tem, da se je uvedla v Ameriki spftfSrna prohibicija. Sedaj je Johnson na čeju sv'etovne propagande za abstinenco. Na kolodvoru so Johnsona sprejeli zastopniki naših abstinenč-nih organizacij, skavtov in tabornikov. Johnsona je od Zidanega mosta dalje spremljal
Na narodni praznik dne 1. decembra zvečer
v korist novinarskega penzijskega fonda.
RffKM®EHSWS
uboštva. Ima namreč kot župnik nekaj dohodkov v denarju. Ali sme denar rabiti poljubno? Ali ga lahko nekaj shrani, da bo imel podporo v bolezni in starosti? Prosil je tudi, naj bi redovno obleko zamenjal z obleko svetnih duhovnikov. V pismu" omenja, da čuti v sebi neko nasprotje, ker ni ne popoln redovnik in ne popoln svetni duhovnik. Poprej vajen skupnega življenja in običajnega reda v samostanu, živi sedaj osamljen v daljnem goratem kraju. Vendar pa ostane še rad v dušnem pastirstvu na kmetih in prosi ponovno, da bi sv. Stolica ugodila navedenim razlogom.
Odgovor iz Rima ga jc zadovoljil le v tem oziru, da sme nositi obleko navadnih duhovnikov, toda pod obleko naj ima kako znamenje kapucinskega reda. Dohodke svoje službe naj uporablja tako, da bo še vedno živel v smislu samostanskih obljub.
Sedaj ni več pričakoval kakega spremena ter ostal za vedno v Rdtečah. Posebno dobro se mu ni godilo. Najslabše je bilo ob času francoske zasedbe (1809—1813), ko je prejel v desetih mesecih samo trideset goldinarjev plače. Zato je prosil škofijstvo, naj ga oprosti opravljanja svetih maš za župljane, da bi mogel vendar še nekaj časa živeti (um noch cine kurze Zcit kiimmerlichst leben zu konnen). Škofijstvo ni ugodilo prošnji.
Kdor pregleduje zapisnike v mrliški knjigi takratne dobe, vidi, kako preproste izraze so rabili duhovniki in zdravniki za vzroke smrti.
Pater Honorius je imel sledeče besede za posamezne bolezni:
Seilenstechen, Bauchzwicken, Abwei-chen, Misercrekrankheit, Wiirmer, Blutdiirre, Fleckcn, Gliederreissen, Engbriistigkeit, Fluss--schlagel, Kinderkrankheit, Brand, allgemeine Krankheit, Miihseligkeit, Alter und Elend. — Pri nekem ponesrečencu je zapisal: »Vom Baume gefallen und auf der Stclle maustodt geblicben.« —: Vsi smo otroci svojega časa.
Končno je tudi Pater Honorius zapadel smrti. Umrl je v Ratečah po 361ctnem dušnem pastirstvu dne 12. junija 1821. Vzrok smrti jc zabeležen z besedo »Brand« (prisad). Stari Kopavnik, ki jc umrl v visoki starosti žc pred več leti, mi je pripovedoval sledeče:
»Pri nas smo imeli za prvega dušnega pastirja meniha, ki smo jim rekli Pater Honorius. Ko sem bil še otrok, so mi večkrat dali kruha ali jabolk. Poreden deček jih je vprašal nekega dne, ko so sedeil na klopici ■ pred župniščem: »Kdaj imate pri vas kosilo?« Honoriju se je to vprašanje čudno zdelo, vendar so kmalu spoznali, kaj fant namerava. Zato so mu odgovorili: »Ko odzvoni poldne.« Potem so opazovali iz zgornje sobe, kdaj bo prišel fant klestit sadje na župnijskem vrtu. : Kmalu so ga ugledali, kako jc lezel čez plot z dolgo palico v roki. Jabolka so začela leteti po tleh, toda v tem hipu so že držali gospod dečka in ga na primeren način poučili, kdaj je v župnišču kosilo in kaj je tatvina.«
Kooavnik ie pripovedoval dalic:
»Pater Honorius so učakali 68 let. Spominjam se, da sva jih šla z materjo kropit, in da so ležali v spodnji sobi župnišča na visokem odru prav blizu stropa. Pokopali so jih v spremstvu več duhovnikov jeseniški župnik Ignacij Jugovic, ki so bili takrat dekanov namestnik. Pri pogrebu smo vsi jokali. O vzroku gospodove smrti so ljudje pripovedovali čudne reči. 2-diavnik iz Bele peči jim je dal v bolezni neko tekočino, ki je bila tako močna, da so Honorius po preteku nekaj ur umrli. Vsi so rekli, da je bil zdravnik kriv njib nagle smrti. Zdravnik ni mogel prenašati tako hudega očitanja. Da bi dokazal svojo nedolžnost, je vpričo ljudi še tisti dan *zel prav tisto zdravilo. Drugi dan jc bil tudi on mrtev.«
Kopavnikovo pripovedovanje se popolno ujema z zapiskom v mrliški knjigi, Icfcr čitamo, da je po Honorijevi smrti umrl tucH 36-letni belopeški zdravnik Mihael Damek. — Ljudje so bili tako prestrašeni, da niso hoteli sprejeti mrliča v nobeno hišo. Ker še ni bilo mrtvašnice, je ležal pokojnik na nekem hlevu do časa svojega pogreba.
Nad Hcnorijevim grobom so obesili podobo, ki predstavlja duhovnika sivih las in kratko pristrižene sive brade. Oblečen v kor-sko srajco in ogrnjen s štolo drži duhovnik kolih v roki. Ob sttani vidimo sv. Frančiška Asiškega v meniški halji. Napisa ni nobenega. Podoba jc slikana na leseni deSčici in je šc dobro ohranjena. Sedaj visi na notranji steni pokopališke kapela,
predsednik slovenske sekcije »Treznosti« g. dr. Mikič. Na kolodvoru pa so pozdravili John-sona g. Lindič v imenu >Svete vojske«, g. Puhar v imenu »Trezvenostk Ln akademik Pengov v imenu skavtov. Na kolodvoru je bilo zbranega tudi precej občinstva. Po sprejemu se je vršilo v brezalkoholni restavraciji >Pod lipo« svečano kosilo.
O Mr. Johnsen v Ljubljani. Danes zjutraj razgled z avtomobilom po mestu in okolici. — Ob 9.45 obisk svečane obljube novih članov >Dr. Daničevega kolač na realki, kjer se priredi malh razstava iz tečaja o alkoholnem vprašanju. — Ob 10.15 kratek obisk oblastne skupščine Skavtov in Planink v istem poslopju. — Ob 10.45 javno predavanje v dvorani Mestnega doma. — Ob 13 obed. — Če ostane Johnsen do večera, sestanek s funkcionarji abstinentskih društev v gostilni »Pod lipo« ob 16. — Odhod javimo na predavanju. — Društvo »Treznost« in »Oblastno središče trezne mladine.«
O Rokodelski dom. Danes ob 5 popoldne predava g. prof. dr. Josip Jerše. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost. — Pevski zbor ima redne vaje ob torkih in četrtkih ob osmih, tamburaški zbor v sredah ln sobotah ob osmih. Ker so se pričele vaje za nove prireditve, vabimo vse, ki se žele izpopolniti v petju Ln tamburanju, da se v torek, oziroma v sredo oglase v Rokodelskem domu. — Prva večja prireditev bo zopet v nedeljo 5. decembra.
O V šentpotrskom prosvetnem društvu predava jutri ob 8 zvečer g. prof. B. Remec o predmetu: Kako pridobivamo premog? Izvajanja bodo pojasnjvale skioptične slike. Vstopnine ni. K udeležbi vabimo člane in .prijatelje društva.
O Miklavžev večer s pestrim sporedom prekrasnih, popolnoma nanovo urejenih dekoracij in ob spremljanju godbe, prirede dne 5. decembra ob 7 zvečer šentpetrski Orli. — P. n. občinstvo opozarjamo že danes na to, da poseti to prireditev, ki bo gotovo najlepša in najzabavnejša v vsej Ljubljani.
O Somšiljeniki volivci! Volivni imeniki 60 na razpolago vsak dan od 5 do 7 zvečer, ob nedeljah pa od 9 do 12 dopoldne v tajništvu SLS (Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje). Prepričajte se, če ste pravilno vpisani!
O Kulturno politični klub SKAS. V ponedeljek 22. novembra ob 6 zvečer se vrši v društvenem lokalu redni sestanek. Dnevni red: Nacionalizem in krščanstvo.
© V Križamkah predava jutri g. prof. dr. [Vinko Šarabon o svetovnih dogodkih.
© Elizabetna konferenca Moste praznuje danes god sv. .Elizabete. Ob pol sedmih zjutraj sv. maša pri kermeličankah na Selu, ob pol 8 »večer predstava »Užitkarji« v Ljudskem domu v Mostah. Režira g. Janko Novak. Vstopnice se dobe od 10 do predstave v Ljudskem domu v Mostah.
© Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njn podpredsednik g. Alojzij S1 a m i č včeraj nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 22. novembra ob 3 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. — Gospodje člani se vljudno naprošajo, da se pogreba udeleže v obilnem številu. — Odbor.
0 Slovenski zvon iz Osrednje Afrike. Zgodovinsko zanimivi zvon, ki je pred kratkim prispel v Ljubljano, je stavljen na ogled v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani pri stranskem oltarju na desni strani.
© Predavanja v društvu »Pravnik«. Prihodnji teden prične društvo >Pravnik< zopet z rednimi predavanji, na katera vabi in poživijo, da se jih udeležijo v obilnem številu, članstvo, akademično mladino in vse, ki jih zanimajo pravni problemi. Vrsto predavanj otvori dr. Milan Škerlj: »O najnovejši redakciji načrta za edinstven trgovinski zakonik«. Predavanje se bo vršilo v sredo 24. novembra ob 18 v sodni palači, dvorana 79.
© šiška. Kat. prosvetno društvo vprizori danes ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani pravljično veseloigro »Kraljična z mrtvim srcem« z godbo, rajanjem in petjem. — Jutri, v ponedeljek se vrši v istih prostorih točno ob pol osmih zvečer društveni letni redni občni zbor. — Odbor.
© Seja odbora Krščanskega ženskega dru-itva bo v torek ob petih popoldne v Jugoslovanski tiskarni.
© Kršč. žensko društvo opozarja svoje članice, da se vrši jutri ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma zdravstveno predavanje: Prva pomoč v sili. Predavanje spremlja film. Člani in prijatelji iskreno vabljeni!
© Poroka. Poročil se je v nedeljo 14. novembra v novi šišenskL cerkvi predsednik do-brepoljskega Orla g. Josip Prelesnik z gdčno Lojzko Drobničevo iz ugledne rodbine Drob-ničeve s Police. Bilo srečno!
© Večerni komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani se otvorijo v ponedeljek 22. novembra ob 6 zvečer in sicer na državni trgovski akademiji (Aškerčeva ulica 9, II, levo, soba 5). Tečaji trajajo do
Avstralski čudež! „Furmoto".

Čistite ia polirajte svoje pohištvo, avtomobil, usnjene in steklene predmete samo s „FURMOTO" in ostanete trajno hvaležni njegovemu izumitelju.
velike noči. Vsi dosedanji gg. priglašenci in priglašenke kakor tudi eventuelni novi interesenti se vabijo, da se sestanejo na državni trgovski akademiji v ponedeljek ob 6 zvečer.
—	Vodstvo.
© Vdova brez vsake podpore prosi za svoje otroke starih oblek ali ostankov. Naslov pove uprava »Slovenca«.
© Razpis ustanov. Mestna občina ljubljanska razpisuje ustanovo ljubljanskega mesta za učence Tehniške srednje šole v Ljubljani s trinajstimi mesti po 1000 Din na leto. Tozadevni pogoji so razvidni iz razpisa na Tehniški srednji šoli in na mestnem magistratu.
© Tvrdka I. Blas, znana solidna, domača tvrdka najfinejše obutve in zimskih galoš, se je preselila iz sedanjih trgovskih prostorov Pod Trančo 1 na drugi vogal iste hiše.
© Priporoča se specialni česalni damski salon Kelšin, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
©Umrli so v Ljubljani: Ferdinand Turna, zasebnik, 83 let. — S. Ana Felicija Testen, usmiljenka, 50 let. — Franc Langerholc, užit-kar, 7'J let. — Franc Deželak, upok. rudar, 67 let. — Franc Smolič, delavec, 65 let. — Ivan Gaber, drž. upokojenec, 79 let. — Anton Lokar, višji policijski stražnik v pok., 39 let.
—	Alojzij gubic, žel. uradnik, 39 let. — Terezija Rostohar, žena tesarja, 66 let. — Ana Lokar, zasebnica, 79 let. — Ivan Vindiš, trgovec in posestnik, 62 let. — Roza Klanjščik, zasebnica, 77 let. — S. Hedvika Marija Zdravlič, usmiljenka, 49 let.
© Trajno kodranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljubljana.
Kakor vsako leto, tako tudi letos S- decembra
Miklavžev večervUnionu
Časnikarski pokojninski sklad.
Ko so se pred šestimi leti vsi poklicni časnikarji Jugoslavije združili v enotno organizacijo, so si postavili tudi nalogo, da si osnujejo svoj pokojninski sklad in si na ta način omogočijo preskrbo za starost ali onemoglost. Radi drugih važnih zadev, ki jih je bilo treba rešiti, pa se je smotreno delo za pokojninski sklad rešilo še le zadnji dve leti, ko so si časnikarji zbrali za naše skromne razmere že lepo vsoto pol milijona dinarjev. Nedavno izi-šla uredba o časnikarjih postavlja tudi pokojninski sklad na zakonito podlago in pod državno nadzorstvo; s 1. januarjem 1927 bodo začeli časnikarji in časopisna podjetja redno vplačevati mesečne prispevke.
S tem bodo za starost preskrbljeni oni časnikarji, ki bodo lahko čakali na penzijo predpisanih 30 let in seveda ta čas tudi plačevali svoje prispevke. Drugače pa je z onimi starejšimi časnikarji, ki so že izčrpali svoje moči v javnem in narodnem delu in ki ne bodo mogli več čakati tako dolgo. Da tudi tem svojim tovarišem olajšajo starost, zbirajo časnikarji poleg svojih rednih prispevkov še posebno glavnico. Po vsej državi se vrše v ta namen razne prireditve, v Ljubljani že več let zaporedoma na 1. decembra velik koncert v »Unionu«. Letos bodo priredili tak koncert istočasno tudi časnikarji v Mariboru; na obeh prireditvah sodelujejo odlična pevska in glasbena društva, naše občinstvo pa se bo gotovo
tudi letos odzvalo v obilnem številu. *
Povodom prvodecembrskih prireditev v Ljubljani in Mariboru so doslej darovali za časnikarski pokojninski sklad: Ljubljanska kreditna banka, Mestna hranilnica ljubljanska, tovarna mila »Zlatorog« in neimenovana trgovina v Ljubljani po 1000 Din; Ciril Majcen, kolodvorski restavrater v Zidanem mostu, 500 Din; M. Martinovič, Zdraviliški dom v Rogaški Slatini 400 Diu: Strojno tovarne in livarne.
Gaspari in Faninger v Mariboru in občinski urad v Murski Soboti po 200 Din; odvetniki dr. Franjo Lipold, dr. Orosel in drug, Blanke v Mariboru ter dr. Kari Grossmann v Ljutomeru, tovarnar Viljem Bizjak v Rogaški Slatini, R. Bunc in drug, stavbna družba »Obnova«, stavbno podjetje Tonies, Komercijalna banka, podružnica Ljubljana, tiskarna Blasni-kovih naslednikov, veletrgovca Kari Soss in A. Volk v Ljubljani, sedlar Ivan Kravos v Mariboru, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju ter županstvo mesta Kranja po 100 Din; Aloma Company, kavarnar Jan Fiala in tovarna »Pekatete« v Ljubljani, Anton Koder, notar v Murski Soboti ter veletrgovec Viktor Meden v Ljubljani po 50 Din. Vsem podpornikom prisrčna hvala!
Ravnokar dospeli
NAJNOVEJŠI GUMIJASTI PLAŠČI IN USNJATI JOPIČI
Grfčar & Mejač
ŠELENBURGOVA ULICA 3
Maribor
□	Maribor v svobodi! Kdo bi se ne spomnil nazaj v leto 1918 v teh dnevih, ko je Mariboru zasijalo solnce svobode? Da si oživimo ta spomin, bo Prosvetna zveza v Mariboru priredila prihodnji četrtek poseben večer. Predaval bo g. dr. Kovačič.
□	In danes teden? Danes teden bo proslava 20 letnice Prosvetne zveze v Mariboru s posebno akademijo v Narodnem gledališču ob 3 popoldne.
□	Jutri cerkveni koncert! Tako krasne in veličastne kompozicije, ki bi jo sleherni mogel do dna svoje duše doumeti in uživati, že dolgo ni bilo v Mariboru. Poleg tega pa je tudi cerkev, ki je po svoji akustiki znana, in Cecilijin zbor z izbranim orkestrom zagotovilo, da ne bo nikomur žal, če pojde na ta koncert. Vstopnina je zelo nizka, od 15 do 2 Din.
□	Predavanje za krščansko žensko zvezo se vrši danes ob pol 5 popoldne v Zadružni gospodarski banki. Predava g. msgr dr. Anton Jerovšek.
□	Prepoljava. V soboto je prepeljal mariborski pogrebni zavod iz Osijeka v Gradec elektrotehničnega uradnika Leopolda Werlin-ka. Rajnega je ubil po nesreči pri osješki tvrdki »Simmens« električni tok.
□	Pri takem postopanju bodo oškodovani le državni uradniki. V novi občinski hiši v Smetanovi ulici je bilo nakazano poleg mestnih uslužbencev tudi sedmim državnim uradnikom stanovanje. Državni nastavljenci bi bili prejeli ta stanovanja potom zamenjave. V to siauovanjsko zadevo se je utaknilo kar naenkrat stanovanjsko sodišče, češ, da ne prizna teh zamenjav. Občina se je izrekla, da vztraja pri prvotnem sklepu in ako bo delalo stanovanjsko sodišče težave ter nepotrebne sitnosti, bodo prikrajšani glede stanovanj ubogi državni uradniki, katerim je hotela iti občina na roko radi stanovanjske bede, katero tako bridko občuti državni nastavljenec.
□	Nakup umetniškega dela. Mestni svet je pooblastil g. župana dr. Leskovarja, da kupi za mestni magistrat eno izmed kiparskih del g. Pirnata, Meštrovičevega učenca.
□	Iz stavbnega gibanja. Dve novi stanovanjski hiši bosta zgrajeni in sicer bo zidal Franc Kolbl na Magdalenski cesti 68 in Urban Rozman v Belgrajski ulici 14.
□	Vsled bedo v smrt. Iz okolice Rogaške Slatine je prispela v petek v Maribor Marija Ogrizek s svojim dveletnim otrokom. Prišla je obiskat v bolnico svojega težkobolnega moža. V mestu pa so ji pošla vsa sredstva in vsa obupana je tavala z otrokom po ulicah, proseč milodarov. Grenek kruh miloščine pa jo je spravil v obup, da je vzela otroka ter se napotila k Dravi, da si konča življenje. Njeno obnašanje je pa vzbudilo stražnikovo pozornost, sledil ji je in še v zadnjem hipu preprečil obupno dejanje.
□	Izgubljeno. Dne 18. novembra je bij pozabljen v Ljubljani na glavnem kolodvoru v vlaku, ki odpelje ob pol 8 proti Mariboru, rjav papirnat zavitek s pod vrvico vtaknjenim »Slovencem«. Ker za najditelja ni posebne vrednosti, za izgubitelja pa zelo velike, se vljudno prosi, da zavitek odda proti dobri nagradi ali pošlje na upravo »Slovenca« v Mariboru.
□	Najboljše čevlje »Karo« dobite Maribor, Koroška cesta 19 iu od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. čemetič.
Celje
er Predprodaja vstopnic za gledališko predstavo v torek bo v prodajalni Leskovšek in Goričar v Kralja Petra ulici. Opozarjamo, da se bo ta dan igrala igra »Periferija« in sicer z domačimi igravskimi močmi. Po skušnjah je soditi, da bodo domači diletanti prav dobro nastopili. Ker je Dramatično društvo z prireditvijo zadnjih iger potom ljubljanskega igravskega osebja imelo že precejšnji primanjkljaj, pričakujemo, da se bo občinstvo v obilni meri udeležilo te prireditve in tako omogočilo novo gostovanje ljubljanskega gledališkega osebja.
er Simfoničen koncert Celjskega godbene-ga društva bo v dvorani Celjskega doma dne 4. decembra. Kot solista nastopita gg. Sancin in Vidmayer.
er Tečaj za ruski jezik namrava ustanoviti v Celju Ljudska univerza. Do uresničenja te misli pride le tedaj, ako se oglasi za ta teča; dovolj udeležencev. Toplo priporočamo.
er ^a okoliški občini se danes predpoldne vrši seja občinskega zastopa.
Predavanje o sv. Frančišku je priredilo dru« štvo »Kamnik«, ki ima novega jako agilnega predsednika v osebi g. dr. Zvoklja, na prosvetnem večeru zadnjo sredo. Predaval je jako lepo p. dr. Roman Tominec 111 nam s pomočjo lepih skioptič-nih slik prikazal življenje velikega svetnika. Predavanju je sledila lepa dramatska slika o sv. Frančišku, delo domačega režiserja Joško Graška. Društvo nam priredi še več podobnih prosvetnih večerov, za kar smo mu vsi zelo hvaležni. Saj je nabito polna dvorana zadnjo sredo pokazala, da so nam taki prosvetni večeri krvavonujna potreba.
Nove nevihte in nalivi so pričeli v petek in se v soboto nadaljujejo ter tako otežkočajo gibanje pri odstranitvi škode po zadnji povodnji. Usmi-ljenci so pričeli prvi z omenjenim delom, ki je predpogoj, da bo mogoče novo brv postaviti. Drugo je pa še vse v teku, pravijo in se pripravljajo. — Sicer pa nam je bilo zadnji čas vreme zelo prijazno in mnogo naravnost pomladanskih dni smo imeli.
Jesenice
Spored konccrta katoliškega delavskega pro svetnega društva, kateri se bo vršil danes v nedeljo 21. novembra 1926 ob osmi uri zvečer v delavskem prosvetnem domu na Savi. 1. Brodil: »h Beograda in okolice«, orkester kat. del. društva. 2. Vinko Vodopivec: »Noč na Adriji«, mešan zbor kat. del. društva. 3. Pavčič: »Dedek Samonog*-, samospev s spremljevanjem glasovirja. 4. E. Adamič: »Kje si dragi, da te nic, dvospev s spremljevanjem glasovirja. 5. G. Verdi: »Potpuri iz opere »Rigoletto«, društveni orkester. 6. Hugolin Sattner: »Verici«, mešan zbor kat. del. društva.
7.	R. Wagner: »Wolfram« iz opere »Tannliauser«, samospev s spremljevanjem glasovirja. — Odmor.
8.	C. Millocker: »Dijak prosjak«, društveni orkester. 9. Pavčič: »Pastarica«, samospev s spremljevanjem glasovirja. 10. VVenzel: »Kaiserglocke zu Speyer«, glasovir štiriročno. 11. Pavčič: »Cicifuj Ciciban«, samospev s spremljevanjem glasovirja. 12. Leoncavallo: »Bajazzo« (Prolog), samospev 9 spremljevanjem glasovirja. 13. Dr. A. Schvvab:
aaHssEasisssassBBig
Konec vsem kremam!
Vsak rabi odslej samo
.Solllaire
ker je uporaben za usnjene čevlje vseh barv in vrst. Daje sijajen blesk, ne maže nogavic in oblek. Zahtevajte ga povsod.

MDobro jutro«, mešan zbor s spremljevainjem godalnega kvarteta. 14. A. Maillart: »Puščavnikov tvonček«, orkester kat. del. društva. — JMrigent pevovodja gospod Sredenšek. — Orkester dirigira g. Rupinc. — l'ri glasovirju gdčna. Meri i Jeva. — Ker bo pričetek koncerta točno ob označeni url, «e prosi občinstvo, da pravočasno zasede svoja meta. Med izvajanji vstop ne bo dovoljen. Ljubitelji »Stene glasbe iskreno vabljeni.
Tr&ič
V. prosvetni večer društva sv. Jožefa se bo Vršil v nedeljo 21. t. m. ob 8 zvečer v »Našem domu«. Na programu je predavanje o Egiptu s krasnimi skioptičnimi slikami. Poročal bo zopet tudi svetovni radio.
Uradniška in delavska kuhinja. Staroznana gostilna na glavnem trgu Pri Jošku« se bo preuredila in bo obratovala sporazumno s tukajšnjim prosvetnim društvom sv. Jožefa. V njej se v nedeljo 28. novembra otvori uradniška in delavska kuhinja. Vsak, kdor bo hodil tja na lir ano, bo lahko dobival uradniško ali pa tako zvaiio .-'elavsko hrano. Kdor bi se hotel že sedaj priglasiti za eno ali drugo, se lahko priglasi tudi pri predsedniku društva g. Antonu Ahačiču ali pa od 20. t. m dalje v gostilniških prostorih. Novi priglašene i se bodo sprejemali pa tudi kasneje, ko bo kuhinja že obratovala. Kdor bo obiskoval to kuhinjo, ne bo dolžan piti kako pijačo. V gostilni se otvori tudi čitalnica Za člane Prosvetnega društva sv. Jožefa. Člani društva smejo obiskovati gostilniške prostore, ne da bi jim bilo treba naročati kaj pijače; na razpolago jim bodo brezplačno razni časopisi in revije. V gostilni bodo vedno na razpolago tudi brezalkoholne pijače.
G. Albin Lajovic je priredi) turnejo s svojim pevskim zborom v Kranjsko goro. O uspehu in poteku pa ni treba poročati, ker je itak vse znano Iračanom — bodočim meščanom.
Šontansko graščino je zopet prevzel v upravo lastnik Friderik baron Born. Ob prevratu so mu prav barbarsko opustošili lovski grad, posestvo je prišlo pod sekvester in država ga je hotela vzeti v svojo last kot reparaeijsko blago Razsodišče pri Društvu narodov pa je ugodilo lastniku, ki ie te □ni zopet prevzel upravo posestva v svoje roke. •
Kranj
Nedopustna prislranost. V Kranju imamo zelo živahno društveno življenje, ki se razvija v dveh glavnih društvih, in sicer v društvu »Kranj«, ki ima svoje prostore y Ljudskem domu in pa v društvu »Narodna čitalnica«, ki ima svoj sedež v novozgrajenem Narodnem domu. Kakor prejšnja leta, tako je tudi v zadnji občinski seji, pri kateri je bil sprejet proračun za 1. 1926.-27., esdeesarska večina naklonila »Narodni čitalnici« prav lepo podporo, in sicer podpora gledališkemu odru »Narodne čitalnice« reci in piši: deset tisoč dinarjev, podpora Ljudski knjižnici »Narodne čitalnice« zopet deset tisoč dinarjev; izvanredne podpore in prispevki v kulturne namene zopet deset tisoč dinarjev I Ni zlomka, da bi iz denarja kranjskih davkoplačevalcev tako sijajno podprto društvo ne prosjjevalo. Katoliškemu prosvetnemu društvu se pa seveda ni naklonila niti para, dasi jako živahno deluje in se prizadeva za narodno prosveto. Usojamo si vpra-čati g. župana in slavno večino na kranjskem rotovžu, če morda klerikalci ne plačujejo ravno tako občinskih doklad, kot siberalci?
Hvalevredno. Letošnji osmošolci so vabila na »plesne vaje« v večini odklonili z motivacijo, da jim je za take stvari sedanji čas preresen in da bodo porabili za to kako drugo priliko v življenju, če bo treba. Njihov nastop je napravil najlepši vtis med ljudstvom.
Požari— požigi? Skoro ne mine teden, da bi v kranjski okolici ne bilo več požarov. Pred krat-Jdm je gorelo v Šenčurju, v Predosljih, na Kokrici in zadnjič na Okroglem. Gotovo mora biti ena in ista zlobna roka, ld pa mora imeti pri tem sistematičnem požiganju posebne namene. Kljub vestnemu in neumornemu poizvedovanju se tukajšnjemu orožništvu doslej še ni posrečilo zasačiti zločinca. Ljudje so prestrašeni in tako razkačeni, da fe verjetno, da bodo z zločincem na mestu obračunali, če jim pride v roke.
Škofja Loka
Katarinin sejem. V četrtek dne 25. t. m., na
dan sv. Katarine, se bo vršil vsakoletni jesenski sejem za živino in poljske pridelke. Kmetovalci se opozarjajo, naj priženejo živino in pripeljejo tudi jesenske pridelke, kakor zelje, krompir in sadje. Vabijo se mesarji in kupci.
Predstava. Orlovski odsek vprizori v nedeljo 28. t. m. zvečer v Društvenem domu Medvedovo igro »Stari in mladi«. Vabimo k obilni udeležbi.
Na mestu puštalskega betonskega mostu postavljajo nov lesen most za silo. »Lahov« most se popravlja.
Cesta proti kolodvoru je med postajo in Starim dvorom že zopet škandalozna. Naše upanje je bilo prezgodnje. Ali se bo našla možnost, da se ta nesrečna cesta res radikalno popravi?
Trbovlje
Občinska seja. Prva občinska seja novoizvoljenega občinskega zastopa se bo vršila v soboto 27. t. m. ob 2 popoldne. Na sporedu bo občinski proračun za 1. 1927. Ker je seja javna, in je za njo veliko zanimanje, smo radovedni, kam bodo spravili poslušalce, ko je v mali sobi prostora komaj za odbornike. Načelstvo Društvenega doma še nima nobenega obvestila, da se bo seja vršila v tem domu kakor se je govorilo pred časom "in so tudi socialisti za to, da pride poslušat čimveč občanov.
Potres. V petek večer okoli iričetrt na 10 je bil čuti pri nas precej močan potres.
ž$i Novo tržišče. Tržišče, katerega je kupila občina prošlo leto na drugi strani Trboveljščice v Petelinovi vasi, je dobro založeno vsaki tržni dan, ki so vsako sredo, soboto in ob plačilnih dnevih 15. in 30. vsakega meseca. Kmetice donašajo vsakovrstne potrebščine največ iz Savinjske doline, vidiš na tržišču pa tudi branjevke iz Ljubljane, Kresnic itd. No manjka pa tudi prekupčevalcev, kateri nato na svojih stalnih stojnicah prodajajo stvari naprej. Tem je policija pridno za petami.
30? Invalidska predstava. Opozarjamo ponovno, da igra invalidski drainatski odsek iz Ljubljane danes, v nedeljo, ob pol 4 popoldne v Društvenem domu igro »Tužna ijubav«, igra v 3 dejanjih. Podpirajmo invalidske sirote.
Popolna razpredala
I. IH i na nhrnl/O vseh predmetov damske, IUUI lia UUlUKt! moške in otroške konfekcije, dežnih plaščev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Bernatovič, Mestni tra 5. — Prodaja se nod
nakupno ceno. Le v prvem nadst Vbod samo skozi vežo.
Uogaška Slatina
Zgradba »Narodnega doma«. Kakor slišimo, so v tuk. društvenih krogih resno bavijo z mislijo zgraditve »Narodnega doma«, kateri naj bi bil zatočišče vseh tukajšnjih kulturnih in humanitarnih društev. Ako pomislimo, da imamo na Slatini nad 10 raznih društev, .katera so v svojem kulturnem in narodnem delovanju odvisna od gostoljubnosti zdraviliške uprave, je pač umljivo, da je potreba po osamosvojitvi vsak dan večja. Računati se mora pač z možnostjo, da lahko zdraviliška uprava lepega dne odpove svojo gostoljubnost, kar bi bilo vec ali manj tukaj opravičljivo. Današnji časi zahtevajo resnega narodnega in kulturnega delovanja. To bo mogoče le todaj, ce bomo imeli na Slatini skupen Narodni dom, zakar so vsi pogoji dani. V ta namen se misli prirediti večja loterija.
Javna dražba. Dne 15. t. m. se je vršila javna dražba vile g. Zorka, bivšega tajnika okrajnega zastopa v Rogatcu. Vilo je kupil tovarnar Seidl iz Vršca za 65.000 Din ter jo poklonil svoji soprogi. Poslopje bo temeljito popravljeno, napeljan vodovod i" električna razsvetljava.
Poštni nabiralnik na kolodvoru. Slatinčani smo izrazili željo, da bi se iz poštnega nabiralnika na kolodvoru dvigala pošta neposredno pred odhodom poštnega vlaka ter odpravljala z istim naprej, s čemer bi bilo zelo ustreženo prebivalcem Slatine in gostom. Slišimo, da upravi naše pošte to ni po volji, zato se s tozadevno prošnjo obrnemo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
Zopet je nastavljen v svoji službi zdraviliški uradnik g. Fran Novak, ki je bil predmet ljutih preganjanj od strani esdeesarjev, kateri so ga hoteli z družino vred spraviti ob kruh.
Novi učitelj. Na šoli pri Sv. Križu tik Slatine je nastavljen za učitelja g. Tomažič. Izvedeli smo, da mu je strogo prepovedano občevati s »klerikalci« in z drugimi takimi ljudmi, ki sicer niso »klerikalci«, pa tudi tie napredni državotvorni žerjavovci. — Upamo, da ta prepoved ne bo držala.
Surovost. Na progi Rogatec—Grobelno se dosti vozijo tudi naši bratje Hrvati iz sosedne Radičeve republike preko Sotle. Govorijo slovensko, ter se pozna, da so Hrvati, samo po strašnih tn naravnost nesramnih kletvah, da se človeku kar lasje ježe, če je prisiljen jih poslušati. Dobro bi bilo, da bi taki nesramni suroveži imeli posebne oddelke z napisom: »Za preklinjevalce«, da bi tako pošteni popotniki, posebno pa še otroci, bili obvarovani pred nečloveškimi izbruhi njihove podivjanosti in surovosti.
Bopfsi
Gornja Radgona. Tukajšnje kat. prosvetno društvo priredi v sredo, dne 24. novembra ob 8 zvečer v posojilni čni dvorani pevski koncert. Sodeluje orkester godbenega društva »Mura«. Spored je zelo bogat. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Prijatelji petja, pridite!
Ježioa pri Ljubljani. Tukajšnje kat. prosvetno društvo jo posvetilo I. prosvetni večer v zimski sezoni našim nesrečnim primorskim rojakom. Ob priliki šeste obletnico njihovega zasužnenja — sklepa rapalske pogodbo, nam je g. tajnik Prosvetne zveze v soboto 13. t. ni. v temperamentnem predavanju opisal križev pot, po katerem junaško hodijo naši primorski Slovenci. S pomočjo skioptič-nih slik nam je pa orisal njihovo domovino. Polna velika dvorana občinstva, ki je pazno sledila pre-davateljevim izvajanjem, nam je porok, da naše ljudstvo sočustvuje z brati onkraj meje in težko čuti bol, ki jo prizadevajo italijanski fašisti našemu narodnemu telesu. — Prihodnjo soboto se bo pa vršilo v društvenem domu skioptično zdravstveno predavanje »Zdrav in nezdrav dom«. Predaval bo zdravnik g. dr. Pire, ki nam je že znan po svojih lepih, poučnih predavanjih. Vabimo vse, zlasti pa naše sedanje in bodoče gospodinje k obilni udeležbi. Pričetek kakor običajno ob pol 8 zvečer. — Smrtno je ponesrečil 11. t. m. pri zidarskem delu v Ljubljani g. Janez Jeromen iz Male vasi 32. Bil je vzoren katoliški mož. Težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje. — Pri poštnem uradu na Jezici je razpisana služba pogodbenega poštarja (poštarice). Poštni upravi priporočamo, da to mesto zasede, z domačo močjo, ki pozna potrebe in želje ljudstva in pri kateri tudi ne bo nastalo vprašanje stanovanja.
Pri čaiil čaja, vina zahtevaj
Kelks wPlarslna"!
Toirarna ftehsoc ..Planina" iBsenlcs-EDrgnjs&o
VIKTOR BOGATAJ. Ljubljansko gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 21. novembra ob 15. uri pop.: SKOPUH.
Izven.
Pondeljek, 22. novembra. Zaprto. Torek, 23. novembra: SLABA VEST. Red B. Sreda, 24. novembra: BOUBOUROC1IE — STALNI GOST. Premijeri. Red E. Četrtek, 25. novembra: MACBETII. Red A. Petek, 26. novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Premijera. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Nedelja. 21. novembra ob 15. uri pop.: TANN-HAUSER. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer: TEREZINA. Opereta. Izven. Pondeljek: Zaprto.
Torek, 23. novembra: BRIVEC SEVILSKI. Red A. Sreda, 24 novembra: Zaprto. Četrtek, 25. novembra: FIGAROVA SVATBA. — Red D.
Petek, 26. novembra: MRTVE OČI. Red B. Sobota, 27. novembra: GROFICA MARICA. — Red C.
Mariborsko gledišče
Nedelja, 21. novembra ob 15. uri: VERONIKA DE-SENIŠKA. Znižane ccne. — Ob 20. uri: LEPA HELENA. Premijera.
Cjudski oder
v Ljubljani
Nedelja, 21. novembra: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI. Začetek ob 3. uri popoldne, konec ob l>ol 6. uri.
Nedelja, 5. decembra: DEKLE Z BISERI. Začolek
ob pol 4 uri popoldne. Nedelja, 12. decembra: SRENJA. Začetek ob 8. uri
zvečer
Nedelja, 19. decembra: IIANICE POT V NEBESA, rremtjora. Začetek ob 8, uri ivpčer,
Prosvetna svesca
Higienska predavanja: V svrho časovno ureditve predavanj potom Higienskega zavoda v Ljubljani vabimo vsa prosvetna društva da nam čimpreje predložijo seznam zdravstvenih predavanj, katera mislijo prirediti v času od prvega januarja 1927 dalje. Društvo ima kriti za predavanja le stroške za kino operaterja in prevoz aparata.
Nevlje pri Kamniku. Na splošno željo ponovi naše Kat. prosvetno društvo v nedeljo dne 21. t. m. ljudsko igro v 5 dej. Deseti brat, začetek ob pol 4 popoldne.
Prosvetno društvo v Borovnici priredi dne 21. nov. ob 3 popoldne igro Pozna pomlad.
Breenica: V nedeljo 21. t. m. se vrši žrebanje loterije Izobraževalnega društva. Začetek ob pol 4 popoldne.
Žužemberk: Primorskim Slovencem posveti naše prosvetno društvo nedeljsko prireditev, ki obsega sledeče točke: I. Petje: Soči. Moški zbor. 2. Predavanje o lepih mestih in vaseh ob Jadranskem morju s slikami. 3. Revk: Kajn, igra, katera nam slika življenje in trpljenje naših bratov v Primorju. Začetek ob 3 popoldne.
Brusnice: Izobraževalno društvo vabi člane in članice na predavanje o letošnjem romanju v Rim. Začetek ob 3 v društveni sobi, predavanje pojasnjujejo številne skioptične slike.
Brezovica: Proslava sv. Frančiška se vrši dne 21. t m. ob 3 popoldne v društvenem domu. Na sporedu je predavanje p. Arhangela o sv. Frančišku s pomočjo skioptičnih slik.
St. Vid pri Stični: Kristusu Kralju na čast priredi naše prosvetno društvo versko prosvetno prireditev v društvenem domu v nedeljo 21. t. m. ob 3 popoldne. Poleg pevskih deklamatoričnili točk je tudi predavanje s pomočjo svetlobnih slik o Kristusu Kralju.
Kranjska gora: Prosvetno društvo vabi člane in članice na prosvetni večer, ki bo 21. t. m. ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih. S pomočjo skioptičnih slik boino obiskali ta večer Benetke.
Kamnik: Gospodarsko predavanje o zemljiški mapi bo v nedeljo dne 21. nov. ob 10 dopoldne v Kamniškem domu, na kar posebno opozarjamo vse posestnike.
Hrastnik: Prosvetno .društvo priredi v Logarjevi dvorani danes popoldne ob 4 popoldne igro Fernando, Strah Asturije. Člane in članice opozarjamo, da je naša knjižnica, ki se nahaja v Logarjevem mlinu, odprta vsako nedeljo od ene do treh popoldne.
Šiška: Kat. prosvetno društvo ima v pondeljek dne 22. nov. ob pol 8 zvečer svoj redni občni zbor v samostanski dvorani.
Lučine: Kat. prosvetno društvo naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor ob 15 v društvenih prostorih.
Ljubljanske prosvete. društva in klubi se prosijo, da za svoje prireditve najamejo le orkester Prosvetne zveze, ki je vsem na razpolago pod zelo ugodnimi pogoji.
Za Miklavževe večere priporoča Prosvetna zveza igrico sv. Miklavž. Igra se naroča pri Prosvetni zvezi in stane 5 Din.
Glasba
Predprodaja vstopnic za dr. Čerinov simfonični konccrt se vrši danes dopoldne od 10—12, t. j. med promenadnim koncertom Muzike dravske div. oblasti, ki se vrši v Zvezdi — v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Mladinska glasbena predavanja. Glasbena Malica v Ljubljani priredi tekom letošnje zime več glasbenih predavanj za mladino, kakor so se ista vršila zadnja tri zaporedna leta. Vodstvo teh mladinskih predavanj je poverjeno dosedanjemu voditelju prof. Karlu Jeraju. V načrtu so sledeča predavanja: Zgodovina vojaških godb in ustroj lesenih in medenih instrumentov. Predavanje je združeno s koncertom celotne godbe dravske di-viijske oblasti jx)d vodstvom dr. Josipa Cerina. Drugo predavanje nosi naslov »Ruska pesem«. Spored izvaja operni pevec g. Pavel HolodkoV. Trelje predavanje bode atrakcija prav posebne vrste. V Ljubljani nastopi namreč prvokrat narodni pevec »Guslar«, ki bo zapel pesmi iz srbske in jugoslovanske zgodovine. To bo prva prireditev v Ljubljani, na kateri bode nastopil »Guslar« s svojimi »guslamk. Dalje so mišljena predavanja o bolgarski in češki glasbi, predavanje o Beethovnu, ki bo združeno z skioptičnimi slikami in na sklepnem predavanju pa nastopita mladinski zbor in mladinski orkesler Glasbene Matice v posebni spevoigri. Prvo predavanje se vrši v nedeljo dne 5. decembra t. 1. ob pol 11. uri dop. v dvorani Filharmonične družbe. Na ta predavanja opozarjamo že danes starše naše mladine.
Vrsto Beethovnovih koncertov, s katerimi proslave naši ljubljanski kulturni faktorji stoletnico smrti enega največjih glasbenih velikanov Ludvika Beethovna, otvori v pondeljek dne 22. t. mes. dr. Josip Č e r i n s sinfoničnim koncertom godbo dravske. divizije in na katerem koncertu sodeluje tudi slovenski pianist Anton T r o s t z Dunaja. Temu koncertu v proslavo Beethovna slede tekom prihodnjih mesecev, kolikor je nam znano še sledeči koncerti: Sinfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice; izvajanja IX. Beethovnove sinfonije, dalje komorni koncert slavnega Ševčikovega kvarteta iz Prage, ki bode izvajal izključno Beethovnova komorna dela. dalje Beethovnov koncert konservatorija v Ljubljani, vprizoritev edine Beethovnove opere »Fidelio« v Narodnem gledališču in da proslavi Beethovna pevski zbor Glasbene Matice z večjim delom, je to samo ob sebi umevno po njegovi tradiciji. Razveseljivo dejstvo je, da vlada že za ptvi pondelj-kov Čerinov koncert v naših glasbenih krogih veliko zanimanje in je že po sedanj; predpripravi sodeč, pričakovati izrednega obiska. Predprodajn vstopnic v Matični knjigarni.
Knjige m revija
»Naš dom«. Vsebina 11. številko: Tz razbitih kamenčkov —veličasten hram (Jože Štabe,j). Do-motožje (Višarska). Časopisje — vladar sveta (dr. Lojze Čampa). Peča iz ptujske okolice (slika). Fantovska samovzgoja (dr. Jože Jeraj). Peči iz ptujske okolice (slika). O narodni noši v Savinjski dolini (dr. Fr. Kotnik). Koroške avbe (slika). Tatje (Matko Krevh). Ženski svet.
Orel
Ljubljann-Sv. Peter. V sredo. 24. t m., imamo skupni fantovski večer na okrožju v Ljudskem domu. Vsi člani polnoštevilno, ločno ob osmih.
Naše dijaštvo
Akademska kongregarijn ima danes ob pol 7 zvečer v marijnniški kapeli uro molilve z blagoslovom. Iskreno vabljeni vsi sodali kakor tudi ne-Bodalt.
Cerkveni vestnik
V	Križankah je danes zvečer ob 6 slovesen shod ondotne Moške Marijine družbe povodom drugega družbenega glavnega praznika. Možje in mladeniči — tudi nečlani — vljudno vabljeni.
Vostnik »Dejanja sv. Detinstva Jezusovega« za leto 1026 gre v tisk. Škofijski voditelj prosi gg. poverjenike, ki še niso naznanili zbirk, naj bi to čimpreje storili, da ne bo zamude.
Duhovno vaje v Domu v deccmbru t 1. so: Za mladeniče od 4. do 8. in od 18. do 22. Za mo že od 11. do 15. Za gg. učitelje od 27. do 31. Gg. dušni pastirji in voditelji moških organizacij se prosijo, da bi opozorili može in mladeniče na te teČajo, ozir. jim šli na roko, da bj se jih lahko udeležili.
V	karmelskj cerkvi na Sclu je danes praznovanje dvestoletnice proglašenja sv. Janeza od Križa za svetnika in proslava njegovega imenovanja za cerkvenega učenika. Zjutraj ob 8. url bo peta sv. maša, popoldne ob pol 4 pridiga in pete litanije.
Župnim uradom! Na prošnjo jezuitskega rek-torafa v Ljubljani se župnim uradom naroča, da vse župnije, ki še niso poslale pol s posvetitvijo mladeničev sv. Alojziju, iste pošljejo najkasneje do 26. t m. na tuk. ordinariat. Po tem terminu vposlane pole ne bodo mogle priti več v poštev za spominsko knjigo. — Kn.-škof. ordinariat v Ljubljani.
Pastoralna konferenca za arhidiakonat Ljub na bo v sredo dne 24. t. m. v semenišču ob 16.
Meščanska Marijina kongrega<'.ija pri sv. Jožefu ima danes popoldne ob pol štirih v kongre-gacijski kapeli svoj redni shod. Polnoštevilno!
ICalolžšlci s vel
SKLICANJE K0NZIST0RIJA Rim, 20. nov. (Izrv.) Po poročilu, ki ga prinaša »Osservatore Romano«, je sklical pa pež tajni konzistorij za 20. december, javni konzistorij pa za 23. december.
VZHODNI INSTITUT V RIMU.
Papeški Vzhodni institut se je z novim šob skim letom preselil v nove prostore blizu cerkve Maria Maggiorp. V nedeljo dne 13. novembra ga jo predsednik škof Mihael d' Herbigny blagoslovil in posvetil Kristusu Kralju. V pondeljek 14. novembra se je pričelo novo šolsko leto z uvodnim predavanjem Mihaela d' Herbignya. Med drugimi se je slavnosti udeležil tudi nadškof Roncalld, apostolski vizitator za Bolgarijo.
O regulacij! Drave pred Ptujem
i Maribor, 19. novembra 1926.
Zadnja leta si spreminja Drava zelo pogosto svoj tok in to na nepregledno veliko škodo obdravskih posestnikov. Po zadnjih nalivih in porastu vode se je spravila Drava na trganje obrežja v občini Gajovci niže Ptuja. Pri tem razdiralnem delu reko prav nič ne ovirajo razne obrambne naprave, ki so bile zgrajene precej pomanjkljivo. Glavni tok Drave bo šel, kakor kažejo sedaj vsi znaki v bližnji bodočnosti po dravskem kanalu Re-povica. V tem slučaju bo šlo po Dravi več sto oralov obdravskih gozdov, ki se razprostirajo v območju občin: Gajovci, Formin ter Cvetkovci. S tem bo pa tudi znatno ogrožena eksistenca/obdravskih kmetskih posestev. Ti kmetje za boAoče ne bodo imeli ne drv, ne stelje, pa tudi ne krme za živino.
Nujna pomoč je za te kraje življenjske važnosti in potrebe. Pri odvračanju Drave bi se moralo delati pametnejše nego se jo pretekli zadnji dve zimi. V teh zimah zgrajena jeza sta koristila le toliko, v kolikor so imeli delavci zaslužek Delo je tako samouško, da jeza mesto da bi odvračala valove od obrežja, jih gonita k obrežju. Moralo bi se zgraditi v najkrajšem času nove jezove, in sicer poaev v dravsko strugo, ld bi odbijali glavni tok od poljske proti haloški strani. Na haloški strani se nikakor ni bati, da bi začela Drava trgati vz.no-^ žje skalnate Plešivice. Na to se je sicer delovode-čega inženerja opozarjalo že predlanskim, a se je skliceval na nek temu protiven vodni zaslon. Posebno tukaj, kjer je dravska struga že itak dvakrat preširoka, je edina uspešna možnost, da se zaobrne glavni tok proti neprodintim skalam ob haloški strani,
Čudno je, da je smela svojčas borlska graščina zgraditi na haloški strani močan jez v strugo Drave, da se je začel nato zaganjati glavni tok reke na poljsko stran, kjer trga nezavarovano prst-nato obrežje. Tozadevno merodajni činitelji bi si morali ogledati ta položaj z Dravo na licu mesta, zadevo temeljito proučiti, pri tem se pa tudi ozirati na mnenja zastopnikov obdravskih občin, ld imajo glede Drave dovolj izkušenj. Povdariti Še treba, da bi bilo poleg odstranitve borlskega jeza in zgraditve novih jezov na poljski strani priporočljivo prekopanje prodnatih otokov v sredini Drava pred ozemljem občine Mala vas. Na tem kraju bi se naj v zimi, ko je stanje vode najnižje, izkopala malo bolj širok kanal, katerega bi Drava ob visoki vodi sama razširila ter poglobila in začela na ta način, uravnavati tok proti drugi strani, kjer bi n<» delala škode.
O zgornjem je povedal očividec samo nekaj nasvetov, ako se ne bodo upoštevali, bo prišlo do skorajšnjo katastrofe.
Pofer^enf o vanfa
Pri dijaški predstavi v gledališču 6. t. m. se
je našel v garderobi parter desno damsld dežnik Dobi se pri vratarju v drami,
Nmzz F&fxn i?a
Prosvetno društvo v Ra.i!innh>irgii vprizori v nedeljo 21. novembra t i ob 3 popoldne burko dvodejanko s petjem -»Pogodba«.
Prepričajte se o »rpežnostl
vrvarsklb Izdelkov
iz prve kranjske v r varne
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra c. 31
n ori podružnicah Maribor, Vetrlnlska 20 lir Kamnik iutna
Odol je pionir znanosti ! Odol je kulturno delo! Po današnjem stanju znanosti je Odol dokazljivo najboljše sredstvo za neqo zob in ust
Xaniinivosii
Kitajska vdova.
King-Fu, trgovec s porcelanom, je postal radoveden, kaj bo neki njegova lepa žena Mah-Leh, s katero je bil že dvanajst let poročen, po njegovi smrti počenjala. Njegov prijatelj Weng mu je rekel: »Pa kaj ti mar kaj bo po tvoji smrti počela? Ali ti ni zvesta žena, ali ni tvoj zakon popoln, kakor pač posvetna reč more biti popolna? Ali misliš, ti prevzetne?, da te bo vse večne čase objokovala? Poročila se bo zopet ter z drugim možem ravno tako srečno živela kot pa s teboj ali pa še bolj. Kajti, o King-Fu, sreča ali nesreča nista toliiko odvisna od več ali manj neumnih dogodkov naših dni, pač pa je to v duši vsakega človeka.«
»Toda ti ne poznaš Mah-Leh«, odvrne King-Fu »ali misliš da ona spada med one ženske, katere se poroče, še predno se prst posuši na grobu prvega moža?«
»Ne, King-Fu, tega ne verjamem. Mah Leh bo brezdvomno toliko časa čakala, da se bo zemlja na tvojem grobu posušila, kajti ona pozna zapovedi naše vere.«
King-Fu pa je sklenil, da se o tem prepriča. Simuliral je smrt, dal nekega drugega pokopati mesto sebe ter par dni nato prišel zopet preoblečen v mesto.
Na njegovo veliko veselje je opazil, da Mah-Leh vsak dan od solnčnega vzhoda pa do zahoda prebije na pokopališču. Priplazil se je bližje ter videl, kako Mah-Leh kleči na »njegovem« grobu ter z pahljačo pahlja prst, da bi »e preje posušila!
»Torej tako izgleda njena zvestoba,« si je mislil King-Fu, ter se pečal z mislijo, da bi svojo namišljeno smrt podaljšal za zmeraj ter šel v, puščavo, kjer bi živel samotno, a resnično p^avo življenje.
Toda premislil si je. češ, ako bi vsi tisti, M žive v napačnih mnenjih, hoteli v puščavo, bi bila ta kmalu tako polna, da bi ne bilo nikjer prostora več. Zato je sklenil, da se zopet ženi pokaže (ki se je njegovega povratka tudi veselila) ter si ne bo pustil več sivih las rasti v premišljevanju, kaj bo žena počela po njegovi smrti.
Kaj vse ijubezen stori.
Marsikomu je znano, da si je pred leti nek Nemec dal amputirati desno roko, s katero je po nesreči udaril svojo izvoljenko, tako da ji je privabil solze v oči. To ga je tako zabolelo, da je sklenil odvreči roko, katera je to povzročila. Toda to ni osamljen slučaj, da moški kaj tako nenavadnega sto-ri za izvoljenko radi ljubezni. Tako je pred par tedni Belgijec M. Carlier, katerega zaročenka je dvomila nad njegovo neustrašenostjo, šel y nek ondotni zverinjak, se dogovoril s čuvaji ter v pričo dvomljivke šel v levovo kletko, se tam vsedel na stol, prižgal cigareto, vzel časopis iz žepa ter mirno čital kot da bi sedel v kavarni. Po preteku petih minut je zopet kletko zapustil, ne meneč se za rjovenje dveh levov, ki sta bila v kletki.
Pred par leti je mlademu bogatemu Pari-žanu M. Chataignonu njegova nevesta pred-bacivala lenobo. V istem trenotku se je užaljen Francoz podal na potovanje okoli sveta. Seboj je vzel samo en frank denarja in svojo violino. Čez dve leti se je zopet vrnil, potem ko je prehodil okoli 30.000 milj, t. j. nad 48 tisoč kilometrov ter prinesel seboj zaslužek od igranja gosli v znesku okoli 500 funtov ali nad 137 tisoč dinarjev.
Sin in dedič markija di Castro iz Neaplja se je zaljubil v neko šiviljo, zapustil dom, bogastvo in naslov ter se z šiviljo, katero,je poročil, odpeljal v London. Ko je z mlado ženo dospel v London, mu je tudi že zmanjkalo sredstev. Treba se je bilo preskrbeti z zaslužkom, ako sta hotela še nadalje živeti. Zeni je naročil šivalni stroj na mesečne obroke in po dolgem iskanju našel zase posel, namreč v neki brivnici, kjer je goste mazal z milnico. Pa trdi, da je sedaj najsrečnejši človek na svetu, dasiravno ima eno samo sobico kot stanovanje in še to v ubožnem mestnem okraju.
Lani je grof Franc Erbach, ko je jahal daleč v okolico, ugledal kmečko dekle, se zagledal vanjo ter sklenil, da mora biti njegova, pa naj ga stane kar hoče. Nič ga ni motilo, da je bila ubožna ter si je služila kruh s pranjem, on pa bi imel okoli 50 milijonov dinarjev letniii dohodkov. Kljub očetovi grožnji, da , ga razdedi, je mladi grof poročil to dekle ter j se seveda razdedil, tako da si mora iskati I
zaslužka zase in ženo. A tudi ta trdi, da je povsem srečen in zadovoljen.
Angleški državnik Canning se je preoblekel v hlevarja ter si znal kot tak dobiti službo z edinim namenom, da bo smel jahati za hčerko svojega predstojnika.
Mnogo je še takih slučajev neomejene ljubezni do izvoljenk, a navedemo naj samo še enega. Kmečki fant blizu Mainca v Nemčiji je prišel v vas k svoji nevesti, katera si je zaželela par hrenovk, katerim tam pravijo »Frankfurter«. Zelja dekletova je bila fantu povelje in napotil se je takoj po nje. Toda dekle je čakalo in čakalo, fanta pa od nikjer. Šla je spat, pa tudi naslednje jutro ga še ni bilo, šele pozno zvečer druzega dne jo je pri-mahal s hrenovko, oziroma »Frankfurter«. Pomoto je napravil samo v tem, da je razumel dekle, da mora po klobaso v mesto Frankfurt, ki je pa od tam oddaljeno okoli 60 kilometrov. Ker je tudi nazaj toliko, je revež prehodil 120 kilometrov, ko je šel po »Frankfurter«-klobaso v mesto Frankfurt.
Vsakovrstna zavarovanja.
Dandanes se je mogoče zavarovati prav za vsako reč, posebno v naprednih državah. Nekdaj se je bilo mogoče zavarovati le proti požaru, ali kaki slični elementarni nezgodi. Dandanes pa skoraj ni ničesar več pod soln-cem, kar bi se ne dalo zavarovati, kajti zavarovalnice sprejmejo vsake vrste zavarovalnino, pa naj je še tako groteskna.
Neki angleški pisatelj detektivskih romanov je čutil, da njegova pisateljska domišljija popušča in ako se bo to nadaljevalo, bo ob kruh. Šel je k veliki zavarovalnici Lloyd in tam so ga zavarovali proti primernim prispevkom. Ako postane popolnoma nezmožen pisateljevanja, bo od družbe prejel več tisoč funtov zavarovalnine.
Vsakdanji pojav pri gori omenjeni zavarovalnici pa je, da se zakonski pari zavarujejo proti dvojčkom. Premije se razlikujejo po tem, iz kakšnih rodbin zakonska izhajata, ako so v rodbinah dvojčki običajni ali ne.
Zavarovanja proti štrajkom, potresom revolucijami in sploh dogodki, kateri bi mogli uničiti ali škodovati trgovini, so zelo številna.
Slavni gledališki igralci so navadno vsi zavarovani. In sicer proti izgubi raznih udov telesa, proti izgubi »lepote«, a neki velik angleški komik si je celo zavaroval svoj rdeči nos in sicer za zelo veliko vsoto, kajti ta nos je, ki mu daje tako komičen izraz obraza.
Zavarovanje v poletnem času za slučaj slabega vremena pri raznih prireditvah so pa v športni Angliji sploh tako v navadi, da je skoro vsaka taka prireditev zavarovana proti -izgubi po vremenu. Tudi izletniki, turisti, letovišearji se zavarujejo proti slabemu vremenu. Ako je za časa njihovih dopustov več deževnih dni, kakor je v zavarovalni polici navedeno, prejme zavarovanec od zavarovalnice določeno vsoto in ta navadno ni majhna.
Zelo veliko zavarovancev na Angleškem in to obojega spola je zavarovano proti predčasni izgubi las. Nekdo se je dal zavarovati proti obisku svoje tašče; kakor hitro ga ta obišče, mora zavarovalnica plačati gotovo premijo. A še bolj nenavaden je oni slučaj, ko se je nekdo, ki je bil povabljen na kosilo, dal zavarovati, če bo po kosilu bolan.
O kakšno presenečenje.
V bližini Valencije je pred kratkim iz neke potujoče menežarije ušlo osem levov. Neki pešec je nenadoma začutil poleg sebe leva, toda ta mu ni nič zalega storil, pač pa samo povohal in mu obliznil roko. Da je mož strahu skoraj »koprnel, ni treba pripomniti; če se je še kaj drugega z njim zgodilo, tega poročilo ne navaja. Drug lev jo je pa mahnil v neko kavarno, kjer mu ni bilo treba iskati praznega sedeža, ker je teh preostajalo, kajti vsi gosti so mahoma pobegnili kamor je pač kdo v naglici mogel. Ena ubeglih zverin pa je zavila v neko mesnico, kjer se je spravila nad prašičevo meso. še drug lev je stopil v neko vežo ter šel po stopnjicah v sobo, kjer sta spala dva zakonska. V strahu sta oba poska-kala skozi okno, ki pa k sreči ni bilo visoko od tal. Pred nekaj časom pa je v Bruselju ušla iz menežarije levinja, jo mahala po cesti, kjer ji je prišla nasproti kopica otrok, za katere se še zmenila ni. Toda planila je na konja, ki je stal pred neko hišo ter ga raztrgala. Ko je nato šla v neko hišo, so pred levinjo vsi stanovalci zbežali ter se poskrili. Toda levinja je
vse pohištvo in kar ji je prišlo pod tace, zdrobila v prah. Končno so jo v veži ujeli s tem, da so pred vežna vrata nastavili železno kletko.
Naložena premoženja.
Pred kratkim je na Angleškem umrl neki Thomas Atton, ki je imel v življenju zastavljalnico ter je zapustil 50.000 funtov, t. j. okoli 14 milijonov dinarjev. To ni na Angleškem nič nenavadnega, vendar pa je njegova oporoka vzbudila splošno pozornost. Svojcem je zapustil le nekaj malega, vse drugo premoženje pa je naročil naložiti v hranilnici, kjer naj ostane nedotakljivo, kolikor časa to dopušča zakon, vendar pa ne preko leta '2000. Ob tem času pa naj se ves pomnoženi kapital razdeli med štiri angleške bolnišnice, katere potem navaja. Attonovo premoženje pa ne bo smelo toliko časa ležati v hranilnici, kajti zakon dovoljuje, da sme biti k večjemu 21 let po smrti volivca naložen, ne da bi se obresti dvignile.
Ena najsenzacionalnejših oporok je bila nekega genevskega trgovca, ki je prišel v London ter si pridobil premoženje. Svoji ženi je zapustil 100.000 funtov, 800.000 jih je izročil v hranilnico s pripombo, da se mora obrestovati, dokler bodo živeli njegovi trije sinovi in njih otroci. Niti en peni se ne sme dvigniti, dokler bo le še eden teh vnukov pri življenju. Ako po tem času ne bo nobenega sorodnika
na svetu, naj premoženje pripade državi za odplačilo državnega dolga. Družina je' oporoko hotela ovreči, a zastonj, ker je bila popolnoma v skladu s takratnimi zakoni. Vzbudila pa se je ljudska nevolja, kajti zračunali so, da bi do takrat Thellussonovo (to je bilo namreč njegovo ime) premoženje narastlo na 140 milijonov funtov t. j. okroglo 40 milijard dinarjev. Ljudstvo je reklo, da tako kopičenje denarja škoduje javnim interesom in ker se ljudstvo le ni dalo pomiriti, je moral parlament stvar vzeti v roke ter sprejeti tako zva-ni Theilussov zakon, ki dovoljuje, da sme biti naložno premoženje le 2.1. let, kakor smo ža gori navedli, ter da je vsaka oporoka, ki ae drugače glasi, neveljavna. Zakon so sklenili, a ta je veljal le za bodoče take slučaje, Thel-lussonova oporoka pa se s tem ni dala spremeniti. Zadnji potomec je umrl šele 95 let po Thellussovi smrti. Sedaj je nastalo novo vprašanje, kdo je upravičen dedič tega denarja. Nastal je boj, ki je trajal tri leta. Vsa sodišča so se bavila s tem slučajem in končno parlament sam, oziroma House of Lords, to je angleška gosposka zbornica. To pa je mnogo onega premoženja požrlo tako, da sedaj ni bilo dosti večje kot takrat ko je Thellusson umrl.
Gospodarstvo
Kriza kmetijsko pospeševalne službe.
Ne preživljamo sedaj samo splošno gospodarsko krizo, ampak priznati moramo, da preživljamo v veliko škodo zboljšanja naših kruetijsko-gospodarskik razmer tudi še krizo kmetijsko pospeševalne 6lužbe. Ta kriza je toliko občutljivejša, v kolikor se nanaša na institucijo, ki bi bila v prvi vrsti poklicana, da znatno pripomore k omiljenju naše specialno kmetijsko-gospodarske krize.
V naši državni službi se nahaja sedaj toliko strokovno več ali manj kvalificiranih moči, kot menda še nikdar poprej. Malodane vsaki okraj ima že svojega kmetijskega referenta. Ako bi bili dani gotovi pogoji, bi se moralo pri nas vršiti kmetijsko pospeševalno delo živahnejše, kot marsikje drugod. Ne bi bilo sicer potrebno organizacije »battaglia deli' grano« po italijanskem vzorcu, vendar bi poročevalska služba delovala lahko mnogo popolnejše. V resnici pa vidimo, da izvzemši par okrajev v ljubljanski in par okrajev v mariborski oblasti ni opaziti posebnega kmetijsko gospodarskega gibanja in specialnega udejstvovanja kmetijskih strokovnjakov pri okrajih. Vsledtega ne trpi samo naš kmetijsko-gospodarski procvit ampak tudi ugled pospeševalne institucije, oziroma službe.
Temu so krivi mnogi razlogi:
1. Predvsem preveč splošne naloge kmetijskih referentov. V današnji dobi vsestranske izpopolnitve mehanike in produkcijskih metod mora biti strokovnjak že prvovrsten, ako hoče povsem in temeljito obvladati eno samo gospodarsko panogo, na primer: sadjarstvo in vrtnarstvo, živinorejo in mlekarstvo, poljedelstvo itd. — 2. Izredno težko stališče, ki ga ima dandanes referent med narodom vsled politično strankarske razdrapanosti in nestrpnosti. Ako prizna referent pripadnost k eni posebni politični stranki, je njegovo delovanje onemogočeno pri pristaših druge in tretje politično stranke; ako pa pokaže referent popolni strankarski desinteresment v službenem oziru — kar je tudi edino pravilno — pa v mnogih okrajih, kjer so politična stremljenja še bolj živahna, lahko vzbudi nezaupanje pri predstavnikih vseh političnih strank.
3.	Nastavitev v usposobljenoslnem oziru ne povsem preizkušenih moči, ki so potrebne za odgovorno službo kmetijskega referenta. Ne sramujem pa se priznati, da niti sani ne morem odgovarjati vsem, v našem programu stavljenim nalogam in da sem si moral pri-lično tostvarno rutino pridobiti še le na podlagi večletnega dela med narodom.
4.	Med temeljne razloge pa spada brezdvomno pomanjkanje denarnih sredstev za omogočanje potrebnih potovanj. Spričo sedanjega stanja je količkaj uspešna potovalna služba pretežno mogoča samo, ako uporablja referent privatna sredstva-, aH pa, ako mu omogočijo krajevni činitelji in organizacije primemo ootovalno delo in pouk.
Upati pa je, da bodo v novem državnem proračunu predvidena zadostna sredstva, da bodo kmetijski referenti mogli vršiti v popolni meri stavljene jim naloge, da ne bodo povsem odvisni od krajevnih gospodarskih činiteljev in da bodo zamegli zavzemati v materielnem oziru, v družbi in med narodom ono mesto, ki jim po vsej pravic;, po kvalifikaciji in važnosti gre v naši pretežno agrarni državi. » » *
Gospodarski svet. Kakor smo že poročali, j« zakon o gospodarskem svetu v glavnem izdelan. Po tem zakonu je smatrati gospodarski svet kot neko vrste gospodarski parlament, v katerega bodo delegirani zastopniki gospodarskih združenj, trgovskih in obrtnih zbornic, denarnih zavodov, organizacij zadrug, industrijskih korporacij itd. na eni strani in zastopniki vlade na drugi strani. Zastopniki vlade se bodo izvolili iz dvojnega števila od vlade predlaganih kandidatov. Gospodarski svet bo imel nalogo proučavati vse zakonske predloge, ki se nanašajo na gospodarstvo, staviti spreminje-valne predloge, izdelati v lastni inicijativi zakonske predloge in jih predložiti vladi. Poleg zastopnikov gospodarskih organizacij, torej praktikov, bodo v gospodarskem svetu sodelovali tudi gospodarski teoretiki, da bo prišlo do veljave tudi strokovno mnenje neinteresiranih osebnosti in da se preprečijo take zakonske mere, ki morejo služiti le interesom posameznih gospodarskih panog ne pa celokupnemu gospodarstvu. V kratkem bo objavljena vsebina tega zakonskega načrta.
Nenadno zvišanje cen sladkorju. V zadnjih dneh je poskočila nenadoma cena sladkorju na svetovnem trgu, čemur so sledile tudi takoj naše tovarne in zvišale sladkor dne 18. t. m. za 0.25 Din in dne 19. t. m. za 0.85 Din pri kg, tako da znaša skupni povišek 60 par pri kg.
Razstava perutnine v Bratislavi, ČSR. V dneh od 17. do 21. novembra t. 1. prireja ravnateljstvo velesejma v Bratislavi, ČSR, II. deželno razstavo perutnine in drobnine. Obiskovalci, ki si preskrbijo tozadevno legitimacijo, lahko prestopijo mejo čsl. republike brez običajnega vizuma, kar ,iim nadomešča omenjena legitimacija, ki pa mora biti potrjena od pristojnega čsl. konzulata.
Borzo
Dne 20. novembra 1026.
DENAR.
Zagreb. V današnjem svobodnem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: vojna odškodnina 336 bi., 7% invest. (>osoj. 77.50, Berlin 13.475— 13.48 (13.4647-13.4947), Italija 238 bi. (238-210), London 275.20 den. (274.80—275.60), Ne\vyork 56.64 den. (56.54—56.74), Pariz 203 zaklj. (198— 200), Praga 168.125 den. (167.70—168.50), Dunaj 7.997 (7.983—8.013), Curih 10.942 den. (10.927— 10.957).
Curih. Belgrad 9.15 (9.14), Berlin 123.10, Italija 21.70 (21.80), London 25.145 (25155), New-york 518.50 (518.50), Pariz 18.75 (18.175), Praga 15.35 (15.36), Dunai 73.10 (73.10), Vnršava 57 (57), Bruselj 72.15 (72.10), Amsterdam 206.80, Bukarešt 2.85 (2.85), Budimpešta 72.50.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 188.50, London 31.31, Milan 29.61, Newyork 707.65, Karis 26.67, Varšava 78.45. Valute: dolarji 707.25, angleški funt 34.25. francoski frank 26.67, lira 29.52, dinar 12.47, češko. ška krona 20.93.
Praea. Devize: i. 142.65, Zagreb 59.49, Pariz 125.80, London 163.4«, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI P ' VIRJI.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 775.000. 2ivti* 769.000, Alpine 411.500, Greinitz 67.000, Kraniska industrijska 412.000, Trbovlje 325.000, Hrv. esk. 148.000, Leykiim 122.000, Hipobanka 70.500, A\s'r. tvornice za dušik 260.000, Murnius 1.050.000, Slavonija 42.500.
gorivo, ki omogoča velike prihranke. Zrakoplov bo imel gornji in spodnji krov. Zgoraj bo 100 sedežev za popotnike, jedilnica in večina spalnih kabin. Spodaj bo kadilnica, kuhinja, dvigalo za promet z jedilnico, sobe za posadko in ostali del spalnih kabin. Mislijo celo na kopalnico in na plesno dvorano.
Ko bo zrakoplov dograjen, bodo napravili najprvo poskusne polete po Vel. Britaniji; nato ga bodo peljali v Egipet in v Indijo. Če bodo kolonije zgradile pristanske naprave, bo letel ogromni ptič tudi tja. Gradbo zrakoplova v Cardingtonu so si ogledali ministrski predsednik angleških do-minionov in drugi delegati britanske državne konference, ki se je vršila le dni v Londonu.
Iz Indije mislijo pozneje promet podaljšati noter do Avstralije.

ČOKOMA KAkAO

Današnjo nogometne tekme na igrišču Ilirije.
Včeraj objavljeni razpored prireditev na prostoru Ilirije se spremeni v toliko, da se vrši ob 10.30 dopoldne tekma Jadran : Reka, popoldne ob 14 pa tekma Ilirija rez. : Svoboda (Trbovlje). Glavna prireditev, medmestna haaenska tekina Ljubljana : Maribor se prične ob 15.30. — Obe današnji nogometni tekmi bosta prinesli zanimiv šport. Dopoldne se srečata v Jadranu in Reki dva prilično enako močna protivnika, ki pa gojita različen nogomet. Jadran igra hitro, enostavno in pretežno z dolgimi pasi, Reka nagiba k igri kratkih pasov po tleh, kakor jo tipično goji n. pr. Hermes. Trboveljska Svoboda, ki igra popoldne z znano izvrstno rezervo Ilirije, stoji pred razmeroma zelo težko nalogo. V tekmah na domačih tleh je dosegla Svoboda več jako dobrih rezultatov, po dosedanjih opisih razpolaga z dobrimi igrači in v splošnem požrtvovalnim in ambicijoznim moštvom.
Elan (Novo mesto) : Panonija. V Novem mestu gostuje danes ljubljanska Panonija. Domači SK Elan, ki se nahaja sedaj v dobri formi, zadene v njej na jako odpornega, kombinacijski nogomet goječega nasprotnika, proti kateremu mu ne bo lahko doseči pozitivnega rezultata. Tekma se vrši ob 14 na igrišču ob Krki.
S porini iedten
Najprvo splošne stvari. Beremo, da je italijanski ministrski svet določil en milijon lir za zgradbo stadiona Littorale v Bologni. Dalje, da so Nurmi, Peltzer, Baratan, Wide in Švicar Martin, prosili za dovoljenje starta v Ameriki, da jim ga pa je ameriška atletska zveza odklonila. Vzrok je strah Amerikancev »pred Evropejci, da se ne bi preveč privadili njih metodam.' Glej »Slov.«, 19. t. m. — V Berjinu je dobila poštna športna zveza svoj lastni stadion; gl. čl. v »§lov.« od 17. t. m. Tam bereš tudi o pripravah za nastanitev na olimpiadi in o Rigoulotu; 18. t. m. pa o športnih knjižnicah.
Vso ]>olno beremo o zimskem športu. Kako priljubljen je v Ameriki hockey, smo pisali 10. t. m. — Izvršilni odbor za prireditev zimske olimpiade v St. Morilzu računi stroške na 200.000 švicarskih frankov, zraven pride pa Be proračun za odbor sam v višini 180.000 frankov. — Skandinavcem olimpiada ne diši posebno; norveška smuška zveza je na občnem zboru sklenila, da sc olimpiade ne udeleži, »določbe razpisa niso v skladu z. amaterstvom«. Tudi ameriška drsalna zveza ie sklenila, da se olimpiade ne udeleži. Si belo ats premislili. Prav tako se upira navadni angleški hockey. — O zimski olimpiadi glej članek v »Slov.« 19. t. m.
Nekaj nogometnih tekem bomo navedli: Uruguay je v boju za prvenstvo Južne Amerike dobil 17 točk, vsi štirje njegovi nasprotniki Argentina, Chile, Paraguay in Bolivia pa 2. Dalje: FAC — \Varker 3:1; Vlenna — Rapid 2 : 0; Amatori — WAC 2:1; Simmering — Sporl-klub 3:1; Ogrska — Švedska 3:1; Nemčija — Švedska 1:0; Hamburg — Berlin 7:4; to je že 25. tekmJ! nied niimtt ; Vit»nim —, VVAC 7:1; Rapid
Učenci in učiteljsko osobje grmske kmetijske šole v šolskem letu 1925/26. Od leve proti desni sedijo: vrtnar Fr. Valentinčič, opravnik Jos. Mrvar, strokovni učitelj Alfonz Stoklas, strokovni učitelj Fr. Malžsek, ravnatelj B. Skalicky, prefekt Ludovik Puš, suplent inž. Fr. Kotlovšek, računovodja R. Zolgar, sadjar in kletar Iv. Kastrevc.
Spori
—	Admira 6:2; Wacker — Amateri 2:2; Budimpešta — Zagreb 1:1; Barcelona — Pariz 4:1; praški DFC — rotterdamska Sparta 5:0; Hakoah
—	Slovan 2:1; Hakoah gre spet v Ameriko; Brooklyn Wanderers — FC Boston 1:2 in Br. W.
—	F aH River Boston 0:2; angleški Tottenbam koraka z 20 točkami od 15 iger na čelu, za njim pride Sunderland z 20 od 17, potem Huddersfield To\vm 19 od 15 iu Bumley z 19 od 16; Cambridge University — Arniy (armada) 5:2; v katalonskem prvenstvu koraka Europa z 8 točkami spredaj, na|o Barcelona s 7, drugi klubi jih imajo 4 in manj; v Italiji Alba — Juventus 0:2, Torino — Padova 3:1, Bologna — Fortitudo 2:0, Livorno — Milano 1:2. — 0 Švicarjih in Švedih glej članek v včerajšnjem »Slovencu«.
Najboljše moštvo Walesa, Llanellv, je premagalo Maore 3:0.
Na drugem mestu poročamo, kako izboren igravec tenisa je londonski škof. — Francoska zveza je vprašala Lacostea, Borotra, Cocheta in ftrugnona glede udeležbe v tekmah za Davisov pokal in se je na njih izjavo odločila, da se bo borila še nadalje v evropskem pasu. — Lacoste, Borotra in Brugnon so se v Stockholmu z drugimi Francozi vred borili proti Švedom in so zmagali 11:1. Švedski kralj je bil vse popoldneve navz/oč in se je dal tudi z vso skupino fotografirati, francosko poslaništvo je priredilo banket; vračajoči se Francozi bodo nastopili ludi v Koehenhavnu. — Suzano in Tereta so šele sedaj izbrisali iz seznama amaterov, a tudi sedaj ne soglasno. Beremo, da je imela Suzana na Francoskem že neko prednico, Margot, za časa kralja Karla V. v 14. stoletju; vse je premagala in vsi so jo občudovali. — Ameriška profesionala George Agutter in Paul Heston prideta v Evropo, da se borita v prvenstvenih profesionalnih tekmah v Canes ob Rivieri; Heston je isti dan potolkel v Ameriki Harada in Borotra. Drugo leto se bodo prvenstvene tekme vršile v Ameriki. — Tri sezname najboljših igralcev sveta smo priobčili v »Slov.« 18. t. m.
Nemška prvenstva lahke atletike 1927 bodo v toliko nova, da ne bo več vrste 3 X 1000 m, za to pa 4 X 400 in 4 X 1500; izvojevala se bodo 6. in 7. avgusta v Breslauu povodom tedanjih ženskih prvenstev. Včeraj smo v »Slovencu« priobčili članek, kaj mislijo Amerikanci o nemški lahki atletiki. Nemške damske rekorde smo pa navedli
v »Slovencu« 18. t. ni.
Francoski pereanik Riviere je z levico potegnil 66 kg. nov francoski rekord. Dalje beleži težka atletika štiri nove italijanske rekorde: Gabetti (peresna teža) obojeročni poteg 87.5 kg in obojeročni sunek 109.5kg; Bo.netli (lahka teža) lezno 82.5 kg; Mercoli (težka teža) obojeročni poteg 107 kg.
Persson je bil že pred bojem z Gormanom dogovorjen s Sharkeyem; zato je boksna komisija za boi s Sharkeyem diskvalifikacijo ukinila in še bo vršil boj Inkoj, ko bo Perssonova roka zdrava; najbrž 8. decembra. — Oriqui bo po prihodu iz Amerike samo še manager; več nese in nobenega napora ni. — O Dempseyu glej članek v »Slovencu«
tfi »	,,,./■'! i/"--—......	rf-' • v-	*
t. ni. iiumiO mxuu i\emiK»u ju v pi v t llisluuci
Izidor Ciglič.
Avgust Verginello.
V zadnjem času so se pojavili v Sloveniji neznani vlomilci v blagajne ter odnesli do sedaj preko 150.000 Din gotovine in zlatnine. Vlomilci so se pojavili v Kamniku, Logatcu, Mengšu, Brežicah, Celju, Braslovčah, Ljubljani itd. ter povsod navrtali blagajne z modernim vlomilnim orodjem, t. j. z amerikanski m svedrom in »prešičjiin krempljem«.
Kot nujno osumljene teh vlomov zasleduje policijska direkcija v Ljubljani sledeče: nekega Verginello Avgusta, rojenega 1893 pri Sv. Križu v Trstu, Cigliča Izidorja, rojenega 1901 v Števerjanu pri Gorici, in Marušiča Josipa, rojenega 1899 v Mirni pri Gorici, kateri so bili radi sličnih vlomov že predkaznovani.
Ljudstvo se opozarja na te vlomilce, katerih slike prinašamo. V interesu vsega prebivalstva je, da se isti izsledijo in aretirajo. Da pa bo mogoče to čimprej izvršili, se priporoča občinstvu, da gre poizvedovalnim organom na roko in uomaga storilce izslediti.
Josip Marušie.
Franc Marinko,
najstarejši trnovski fant, splošno znani ptičar, žabar in zeljerezec, je obhajal preteklo nedeljo 60 letnico rojstva. V prejšnjih letih je služboval 25 let v tiskarnah kot raznašalec in pomožni delavec.
Pozor na vlomilce!
zgubil in bi moral plačati 838.383.83 dolarjev. Pa jih noče plačati in se bo še naprej pravdal.
Kako je s Vierktitterjem in Kanalom, kako je s plavanjem v mestu Jager itd., glej »Slovenca« 19. t. m.
Oxford in Cambridge sta se za veslaški dvoboj v marcu že začela pripravljati.
Italijanski ministrski svet je sklenil, da bo i smel pristojbine za avtomobile, motorna kolesa in druga motorna vozila pobirati odslej naprej italijanski avto m obilni klub. — 0 avtodromu v Buenos Aireg glej »Slovenca« 19. t. m.
Coste in Rignot sta na svojem rekordnem poletu prevozila v 14 etapah vsega skupaj 20.000 kilometrov. Njiju rekord 5425 km brez prestanka hočeta prekositi druga dva Francoza, Pollon in Ba-rčs. — Španci hočejo vpeljati zračno zvezo med Sevillo in Buenos Aires. — Iz Pariza v Rotterdam je vozil neki aeroplan 1 uro 34 minut, kar bi dalo na uro 242.52 km. — Iz Seville hočejo leteti španski aviatiki čez gorovje Atlas in čez Saharo, brez prestanka, 4500 km. — Henry Patč bo francoskemu državnemu zboru predlagal, naj s podporo 6 in pol milijona frankov pride na pomoč zračni črti Francija—Južna Amerika, ki bo začela obratovati 1. julija 1927. Od Zelenega rtiča do otočka Noronha bi uporabili parnik.
Zapišemo še, kako se v mestu Glasgov.' na Škotskem zanimajo za šport. Mesto pobira od svojih športnih naprav samo majhno vstopnino, pa je dobilo lani od 400.000 igravcev tenisa 6000 funtov, lcricket je igralo pol milijona športnikov, golf 200.000 itd., vseh dohodkov je bilo 20.000 funtov (1 funt je približno 275 dinarjev).
ŠPORTNI NEBOTIČNIK. Klub, ki ima 560 milijonov iinarjev premoienja.
Največji atletski klub v Ameriki je Athletic Club v Ne\vyorku. Ob 7. avenueji in ob Centralnem parku si bo zgradil sedaj nov dom. Predsedstvo je dovolilo za zgradbo 8 milijonov dolarjev ali nad 450 milijonov dinarjev. Premoženje kluba cenijo na 10 milijonov dolarjev. Novi dom bo imel 22 nadstropij in bo namenjen izključno le športu in njegovim pristašem. V spodnjih prostorih bodo oblačilnice, plavalnica, turške kopeli, veliko vež-bališče, tekališče, prostori za tenis, dvorane za sabljanje, areno za boks in rokoborbo, kegljišča, igravnice itd. Višje so družabni prostori, velika jedilnica, manjše separirane jedilnice, kadilnica, damske sobe, kuhinje. Od 14. do 22. nadstropja bo 318 sob, vsaka s kopeljo in telovadnimi aparati, namenjene izključno uporabi klubovih članov. Newyork Athletic Club ima 7500 članov in je najbogatejši klub na svetu.
LETEČI HOTEL.
V Angliji gradijo ogromen zrakoplov, ime mu bo »R 101« (R = rigid = tog, neupognjen, v nasprotju z aeroplanom). Zrakoplov bo upravljal službo med Londonom in Indijo Po možnosti bodo raztegnili promet tudi na druge dele britanske države, ležeče na južni polobli. Razdaljo 6500 km bo preletel »R 101« brez prestanka, na uro bo letel 100 km, popotnikov bo vzel s seboj 100. Ugovarjali so, da je nevarnost pri viharjih in v slučaju ognja velika, a napredek v zadnjem času je bil v tem oziru zelo velik. Tudi bodo uporabili
Državna kmetijska šoia na Grmu pri Novem mestu
SLAVI DANES STIRIDESETLETNICO SVOJEGA OBSTOJA.
Drž. kmetijska šola na Grmu od severovzhodne strani. — Na levi strani hlevi in svinjaki.
Z&njenica Anv
Splošno prilfulhlffen
kavni nadomestek,
Olciisses* R CGMGSi.
Dobiva se v vse&
dobro asortlrar.iG leolonifalnlfi trgovina/}.
Mcicflo
Po zadnjih opisih radio-žarnice nam je sedaj ttann funkcija vseh treh elektrod ki so nameščene v elektronki. Katoda Ima nalogo izžarevati negativno elektrone, anoda, na kateri leži razmeroma visoka napetost pozitivne elektrike, mora te iz-žarjerce elektrone vsrkati in potegniti nase, da tako nastane anodni tok, mrežica pa, ki je med anodo in katodo, regulira privlačno zmožnost anode s tem, da Je sama ali pozitivna, ali negativna s čimer tek elektronov od kalode proti anodi pospešuje ali pa vstavlja in s tem jači ali slabi anodni tok. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi se spustili v ločno razlago o vplivu katodnega, anod-nefja in mrežičastega toka drug na drugega, ali čo bi hoteli razložiti teorijo o določitvi karakteristike kake elektronke. To bomo izčrpno obrav-nali svoje časno, ko bo za nas imelo praktičen pomen, da bomo mogli namre čžamise pri trgovcu izbirati, to je kupiti take, ki bodo našemu posebnemu namenu najbolje služIle. Dandanes nam je to nemogoče, ker moramo pač vzeti to, kar nam trgovec vtakne v žop. Upati pa jo, in edino dosegljivo je, da bodo samo strokovno podkovani radioamaterji spravili naše trgovce z radio-materialom an solidno podlago s tem, da ne bodo zahtevali od njega le modnih novotarij, ampak material, ki je dovršeno izdelan v električnem in mehaničnem oziru.
Opisati nam jo uporabo elektronk. Vršijo nam v glavnem dvojno nalogo, da nam šibko električno energijo, ki jo sprejema antena in ld gre skozi tuljavo, resonančni kondenzator, bločni kondenzator v mrežico v čim večji meri ojači in pa, da neskončno hitre in goste tresljaje elektrike spremeni v redkejše, ki spravijo telefonsko membrano v nihanje, da radi tega slišimo glas. Najprej opišemo drugi fenomen, ta namreč, teiko elektronka visokofrekvenčne tresljaje spremeni v nizko frekvenčne, ki odgovarjajo tresljajem glasu, oddanega v oddajni postaji pred mikrofonom". Kot smo svoječasno že opisali, izžareva oddajna antena stalno enako visoko število električnih tresljajev lin sekundo. Tako n. pr. oddajna postaja s 300 m dolgimi valovi izžareva po 1,000.000 tresljajev na sekundo. Te tresljaje razvrsti nekako v skupino mikrofon, či^ar membrana napravi v sekundi toliko tresljajev, kolikor jih ima glas govornika, pevca ali instrumenta, ki gode pred mikrofonom. Čo obstoji glas strune iz 2000 tresljajev na sekundo, potem se potrese tudi mikrnfonova membrana 2000 krat in porazdeli onih miljon frekvenc na 2000 delov, to je, vsak del jih ima po 500. Milijonu tresljajem na sekundo, in če bi bili še tako jaki, bi ne mogla slediti nobena še tako lahka telefonska membrana, dočim 2000 tresljajem moro popolnoma točno odgovarjati. Naloga elektronke je torej, da sprejema v mrežico v našem slučaju milijon tresljajev in da oddaja iz anode le 2000 tresljajev, to je da iz skupine 500 tresljajev naredi enega samega. Vidimo torej, da naš sprejemni radio-aiparat napravi delo ravno v obratnem smislu, kot ga jo Izvršil oddajni aparat. V svrho porazdelitve visokofrekvenčnih tresljajev v nizkofrekvenčno so v prejšnjih časih rabili isključno le kristalne detektorje. To je poseben, dos.ikrat sestavljen kristal, ki se ga je narahlo dotikala tanka kovinasta (včasih zlata) žica. V en del je bila speljana antena, drugi pa je bil spojen s telefonom. Še danes je večina radioamaterjev, ki poslušajo le s kristalom, ti so le v bližini oddajnih postaj. Kristal ima namreč to slabost, da reagira le na razmeroma močno eprejeto energijo, na šibkejšo pa sploh ne odgovarja, njegova dobra stran pa je, da ne potrebuje h kakih baterij, ne žarilne, ne anodne, in da je prejeti glas naravnejši od onega iz elektronke. Za nas Slovence pride v poštev le eleldronka, kvečjemu da slišijo Mariborčani Gradec, in da bodo slišali v Mežiški dolini Celovec z detektorjem. Elektronka pa ima pred kristalom to prednost, da je tudi za šibko energijo, to je za oddaljene postaje občutljiva in da ne porazdeli samo visokofrekvenčnih tresljajev, ampak jih tudi precej ojači, kar se pri detektorju ne zgodi. Elektronko, ki vrši detektorjevo nalogo imenu"-jemo audion.
Ko smo spravili resonančni del našega aparata, to je anteno, prvi vrtilni kondenzator in tuljavo v sozvočje z anteno kake oddajne postaje, tedaj nastane na statorju Ki večja električna napetost, ki napolni bločni mrežni kondenzator. Ker pa Imamo opraviti z izmeničnim tokom, so ploščice bločnsga kondenzatorja menjaje pozi;ivne in negativne in istotako tudi mrežica audiona. Vzemimo, da je v tem trenotku mrežica pozitivna; takoj potegne nase negativne elektrone, ki puhle iz žareče katode, s tem pospeši njih pot k anodi in s tem pojači anodni tok. A mrež ca jo svojo pozitivnost zgubila, ko so se vsuli nanjo negativni elektroni. Takoj v naslednjem trenotku pride do mrežice negativni del izmeničnega toka, mrežica poslane negativno močneje električna, emiiirane elektrone odbija in jim zapre pot do anode ter s tem ošibi anodni tok. Ko v naslednjem momentu dobi mrežica zopet pozitivni impulz, ta ne more več mrežice napraviti toliko poziivne, ' da bi ta ojačila anodni tok. Vsak naslednji negativni del izmeničnega toka napravi mrežico le še bolj negativno, in vsak pozitivni del toka jo najde negativnejšo in more čimdalje manj uveljaviti svojo pozitivnost. Tako tudi peša čimdalje bolj anodni tok in bi logično moral kmalu povsem prestati, ker bi noben negativen elektron ne mogel skozi mrežičre špirale do anode. S tem pa bi bila funkcija žarnice popolnoma ustavljena Zato pa spojimo mrežico s katodo preko upora več milijonov ohmov. Ta upor imenujemo mrežični odvodni upor; in preko njega se odtaka prekomerna negativna elektrika, ki se je nakopičila na mrežici k pozitivni katodi. To odtakanje čez visok upor se vrši nekako sunkoma in sicer po našem gori navedenem primeru se izvrši v sekundi 5HJ00 kiat, ali, mrežica je postala po 500 krasnem menjalnem pozitivnem in negat vnem prejemu tako preobložena z negativno elektriko, da se je ta mogla tudi preko velikega upora združiti s pozitivnim tokom na katodi. Po vsakokratnem odtoku negalivne elektrike iz mrež ce postane ta znova sposobna pritegovali k sebi elektrone iz katode, jih prepuščati do arnode in tako povzročiti anodni tok. Radi tega se tudi anodni tok tvori v kratkih presledkih, sunkoma in tako tudi sunkoma prihaja do telefonskega magneta, ki privlači in odbija membrano in povzroča glas. Važno Je. da je upor, preko katerega se odtaka negaliven tok iz mrežice pravilno dirnenzijoniran Ako je upor prešibek, je delo žarnice nekako ohlnpno, glas dobimo raztrgan, ako pa je upor prevelik, se tudi odtok ne more izvršPi v polni meri in mi to zaznamo v šibkem glasu iz telefona. V prejšnjih letih smo imeli z odvodnimi upori velike težave. Imeli so vsemogoče napake, ki so
so bridko maščevale nad našimi ušesi. Predvsem ni bil njihov upor konstanten, nanj je vplivala temperatura in vlaga. Dandanes smo v tem oziru Ze na dobrem, ker dobimo razmeroma poceni kar absolutno konstantne upore, ki so evakuirani v steklenih puščicah. Ka tudi na naznaffbo upora od fabrike se je danes že zanesti, dočim sem še lani kupil upor z označbo 100.000 ohmov, pa jih je v resnici imel 5 milijonov. Pripomnili je še da ni vsaka elektronka sposobna za nudion Žarnice, ld so kot nizkofrekvenčno ojačevalke izvrstne, ne izpolnijo svoje naloge kot detektorji v polni meri. Sploh jo le malokatera žarnica, ki jo je mogoče postaviti na vsako mesto in vsako službo. To se opazi posebno pri večžarničnih aparatih. Ko bomo govorili o karakteristiki elektronk, botno tudi točneje označili razno vrste in njih uporabo,
Preteklo nedeljo (14. t. m.) smo dočakali večkrat napovedano in zopet odloženo zamenjavo valovnih dolžin vseh oddajnih postaj. Pred več kot enim mesecem smo o tem tudi mi poročali in navedli r.ove dolžino nekaterih večjih oddajnih postaj. Že tedaj smo omenili, da nam ni pričakovati, da W se menjavanje valovnih dolžin popolnoma preprečilo z enkratno določitvijo obveznega vala in da nam tudi ni pričakovati, da bo kar naenkrat vseh motenj in interferenc s tem konec. Toda nihče ni pričakoval, da bo zamenjava napravila tako zmešnjavo in povzročila toliko interferenc, kot jih je. Le malo postaj dobimo sedaj čisto, in najselektivneiši prejemni aparati so odpovedali. Misliti bi bilo, da se oddajne postaje ne drže natančno predpsane dolžine vala, a to ni verjetno, ker so z zamenjavo odlašale ravno radi tega, da dobe vso oddajne postaje enake precizij-ske valomere menda iz Brisla. Pokazalo pa se Je zopet, da ravno pri radiotehnlkt goli računi radi vneso in so se s prakse? pogosto v velikem navskrižju. Pričakovati nam je torej novih menjavanj in večjih sprememb dolžine valov, ki so bile tako stalno določene.
IZVLEČKI PROGRAMOV.
Dunaj 7 Kw — 517.2 (nova dolžina!), Berlin 10 Kw — 483.9, Breslau 10 Kw — 322.8, Hamburg 10 Kw — 304.7, Leipzig 9 Kw — 357.1, Frankfurt 9 Kw — 428.6, Miinchen 5 K w — 535.7, Bern G Kw — 411, Rim 3 Kw — 422.6.
Nedelja, 21. novembra: Dunaj. 11 in 16 koncert. 18.10 koncert komorne glasbe. 19.30 Puccinijeva opera »Madame Butterfly«.
Berlin. 20 Regerjeva kantata »Der Einsledler«
Brahmsov »Ein deutsches Requiem«. Breslau. 20 islo (prenos iz Berlina). Hamburg. 19.25 IIalevyjeva opera »Die Jildin«
(prenos iz mestnega gledališča). Leipzig 20.30 resen koncert (protestantovska ■»nedelja mrtvih«;!).
Frankfurt. 20.80 isto (Bach, Mozart i. dr.). M (i n c h e n. 20 koncert. Rim. 21 prenos iz gledališča.
Poncdoljck, 22. novembra: Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19.S0 prenos iz koncertno palače: »Legenda sv. Elizabete* (oratorij), spesnil O. Roquette, uglasbil Fr. Liszt.
Berlin. 20.45 pesmi (»slovanska romantikam).
2145 lahka glasba. Breslau. 20.50 pesmi in arije (sopran). Frankfurt. 19.80 koncert frank?, orli e str. društva.
M 0 n c h e n. 19.30 simfonični koncert monakov-
skega lconc. društva. Rim. 17.15 prenos iz filharmonične akademije. 21 koncert.
Torek, 23. novembra: Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19.10 esperanfo. 19.30 angleščina. 20.05 koncertna akademija (Anton Rnbinstein). Breslau. 20.30 Reinhard Goering: »Seeschlachtc (tragedija).
Leipzig. 19.30 prenos iz Weimarskega gledališča: konuSna opera »Die Schneider von SchOnaiK (uglasbil Jan Brands-Buys). Frankfurt. 20 Kurt Heynicke: »Das Meert
(drama; prenos iz Kassela). Mil ne h en. 20.30 »Tirolski večere (koncert). Bern. 20 in 22.05 večer švicarskih komponistov. Rim. 21 prenos iz gledališča.
Sreda, 24. novembra: Dunaj. 16.15 koncert. 19 francoščina. 19.30 angleščina. 21.05 lahka glasba. Berlin. 20.30 orkeslcr (pihala). Hamburg. 20 Jčrome K. Jerome: >MiO Ilobbss (komedija).
Frankfurt. 19 Eugen d'Albert: »Der Golen«
(opera; prenos iz opernega gledališča). M u n c h e n. 20 pisan večer. Bern. 20, 20.50 in 21.15 koncert. R i m. 21 koncert (vokalni in instrumentalni).
Četrtek, 25. novembra: D u n p. j 11 in 16.15 koncert. 19.30 angleščina.
20.05 koncert dun. simfoničnega orkestra. Berlin. 20.30 Adolf L' Arrarfge: »Doktor Klaus« (komedija).
Breslau. 20.10 klavirski koncert (L. v. Beethoven).
Leipzig. 20.30 neznana Verdijeva dela. Frankfurt. 20.15 vesel večer. M U n c h e n. 20 filharmonični koncert. Bern. 20 in 21 komorna glasba. 20.40, 21.20 in
22.05 orkester. R i m. 21 prenos lz gledališča.
Petek, 26. novembra: Dunaj. 16.15 koncert. 19 prenos 1z državne opere.
Berlin. 20.30 koncert v spomin Beethovenu. Breslau. 19.35 koncert. Hamburg. 20.30 konccrt (H. Rehkemper). Leipzig. 20.30 odlomki opere »Sadko« (Rimski j-Korsnkov). Frankfurt. 20.15 koncert (»mlada simfonična
glasba klasične dobet). Bern. 20, 21.20 in 22.05 koncertne točke. R i m. 21 vokalni in instrumentalni koncert.
Sobota, 27. novembra: Dunaj. 19.45 opereta »En dan v paradižu«
(glasba E. Eyslerja). Berlin. 20.30 opereta »Fran Luna« (glasba P. Linckeja).
Breslau. 20.30 isto (prenos lz Berlina). H n m b u r g. 20.15 vesel večer. Leipzig. 20.30 večer Emila Veirhaerena (recitacije, orkester).
Frankfurt. 20.15 orerno arijo (tenor, orkester)
Miinchen. 19.30 Wngnerjov večer (vokalni
koncert). R i m. 21, koncert.
NAPAČNI ČRNI RAKI.
Po bitki pri Lipskem je v Arnstatu na Turinškem dobil neki ondotni pek ruske vojake v stanovanj©. Ker pa javljeni vojaki niso pravočasno prispeli, je pek zanje pripravljeno krompirjevo juho postavil v peč, katere so, kakor znano, pri pekih vedno gorke. Toda še nekaj druzega je rado po pekarnah, namreč
PRIDVIŽNE OBLEKE.
Te obleke se imenujejo tudi obleke posebnih, elegantnih polez, ki jih ne moremo nositi toliko za navadne prilike, mnrvcč so bolj sveča-nostnega pomena. Ze po kroju samem se odlikujejo tc obleke, čeprav ne bi imele nikakih okraskov. Vendar jih krasimo z resami, s čipkami in raznimi pasovi, Pridvižne obleke so namenjene vitkim postavam; močne in majhne postave so videti v taki obleki še bolj močne in manjše. — Pri-dvižne pa niso le obleke, temveč tudi plašči in svileni plašči za večerne prireditve. Blago za pridvižne obleke bodi prav skrbno izbrano, ne srne biti debelo, a tudi tenko ne. Za te obleke je n.ijpripravnejš* tsko zvona svila »China - crep«, »Maroko-crep« in »crep-snlin«. Za plašč pa volneno blago, damsko sukno, velur in podobni blagovi. Tudi žamet je pripraven za pridvižne obleke in plašče. — Na sliki vidimo najprej žametast plašč, ki je v temeljni obliki ravno ure-zan, a mu je živo! bluzast, spodnji del pridvignjen (pridvižnol), ovralnik in rokavi so obšiti z beiim krznom. — Druga skica ti kaže obleko za večerne prireditve, ki je okrašena s čipkami in pasom z zaponko. Krilo je izrezano v kožico, v tej je vložek iz čipk. — Na tretji skici je »bluza-sta« obleka, ki jc prllična tudi za močnejše postave. Zgornji del, ki je narejen iz pisanega ali čipkastega blaga, združuje pas z zaponko. Krilo je plisirano in okrašeno z resami. — Zdi se, da se bodo pridvižne obleke kmalu tako vdomačile, da bodo imele prvo besedo v sedanji modi.
črni kuhinjski ščurki. Ko so" končno kozakl naslednjo jutro prispeli, so bili seveda lačni kot volkovi. Ko je pek hotel postaviti skledo z juho na mizo, je opazil, da jo precej teh črnih živali zašlo tudi v krompirjevo juho. Toda odstranili jih ni mogel, ker so lačni vojaki planili po skledi ter v trenotku vso vsebino pojedli. Pek in domači so se bali, kaj bo sedaj, toda na njih veliko presenečenje so ko-zaki potom tolmača prosili gospodarja, ako bi jim hotel tudi drugi dan napraviti tako dobro juho z »črnimi raki/.
Dežniki nove vrste so na videz še bolj neokretni, imajo debele ročaje in pisano ali zeleno, rjavo svilo (črne na noben način nel). Za pogled so ti dežniki zelo neprikupljivi, a praktični so. Pomislimo le, kako je moral človek paziti, da ni koga sunil z dolgimi dežniki in z ostrimi konicamil ln kako nerodno je bilo vleči tisto dolgo »reč« s sebojl Zdaj pa stisneš dežnik pod pazduho kot knjigo ali torbico — in nikomer ni v napotje. — KoLko te pa ta moderni dežnik obvaruje dežja — to je pa drugo vprašanje! Pa kaj — »dame« se vozijo! — in nosijo dežnike lc bolj za »parado«! — A ti, ki moraš v vsakem vremenu ven, čeprav
gredo »prekle« dol — bodi pa malo mokra _ če
Ijočeš biti moderna tudi po dežniku!
Torbice za rvečanostns prilike morajo bit! prav globoke in ozke. Napravljajo jih iz lakih snovi, da se morejo prilegati kakršnikoli obleki. Navadno so prav bogato okrašene. Zgornji del — zaponka jc iz kovine, cclo iz zlata ali srcDra — če dopušča denarnica,...
Tvrdka F. Hersof m.sl
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5,
potretošdne
------_— v n veCJI Iiblrl stalno v »nlogi pr
FRANC BAR. Ljubljana, Cnnhetrjevo nobr. S Telef. 407
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka-:-: vic, nogavic, pletenin, iipk in vezenin. i-i Prcdtiskanje ročnih del.
Ustanov. 1887,	. Uslanov, 1887,
IK9B
MALI OGLASI
!Vbk1iu drobna vrsirca I SO Din oil vsaka beseda SO por Na|man|fil oglas 3 ali S Din. Oglasi nud Mevel vrstic se računalo više. Za odgovor znamko! Na vprašonla br« znnmlir ne odgovar|omo!
BBBHBSitgBfliBBBggDDaaBBBBeaiaa
KATERI UBOŽNI DIJAK
« višjegimnazijec, bi
INŠTRUIRAL
petošolko eno uro na teden v matematiki?
- Ponudbe z navedbo honorarja pod »Matematik«.
Mesto skladiščnika,
sluge ali vratarja iščem.
Naslov v upravi »Slovenca« pod štev, 7964.
Gospodična
Izurjena teoretiški in praktično v vseh bolniških poslih kakor tudi v odgoji otrok, z zelo dobrimi spričevali, išče primernega mesta. - Naslov V upr, lista pod St. 7924.
Razumen VINIČ AR
t večjo rodbino se sprejme na posestvu Prosek-dvor. Ponudbe na oskrb-ništvo Prosekdvor - Bre-sternica 8, p. Maribor, ali )e tam oseb. predstaviti,
Boljše dekle
se išče za vsa hišna opravila v boljši hiši, v Pančevu (zraven Beograda). Plača dobra. Ako ostane 1 leto v službi, se povrnejo potni stroški za tja in nazaj. — Ponudbe na: B. Vučetin, Pančevo.
2 solid. gospoda
se sprejmeta na stanovanje in hrano. — Istotam tudi samo na hrano. — Kolodvorska 11, I. nadst.
Hišnik
bženjen, brez otrok, zmožen tudi nemščine, s e B p r c j m e. Razen hišni-ških poslov bi imel prevažati vsak dan ročni voziček z blagom v mesto. - Povprašati je v Razlagovi ulici štev. 4.
Visok zaslužek!
Za vsa mesta in kraje iščem ZASTOPNIKE za jazpečavanje novih, v jgospodinjstvu nujno pogrebnih predmetov. Vi-isok in stalen zaslužek. 'Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: »Lahek zaslužek« št. 97.
Klavir ln gosi;
poučuje izvežbana moč z dolgoletno prakso in izvrstnimi spričevali. Dunajska c. 15/11, leve stopnice, doma od 1—3 pop,
Gospodinje!
Služkinje, kuharice, sobarice, služkinje za vse, pestunje in postrežnice Vam preskrbi »Poselska zveza« v Ljubljani, Stari trg št. 2/1. - Obrnite se pism, ali osebno nanjo.
Sprejme se
takoj mesarski in preka-jevaiski pomočnik in učenec. - Adoll Žabkar, pre-kajevalec in mesar, Ljubljana - Poljanska c. 55.
Krajevne
ZASTOPNIKE
za prodajo mlekarskih strojev ALFA SEPARATOR sprejme
Mlekarna Krištoi
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 60.
JUGOSLOVAN
navijalni in raztezalni mojster (Fleyer- und Streckenmeister) v predilnici, išče mesto v Jugoslaviji. Zaposlen je nad 18 let v Češkoslovaški. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 8007.
SLUŽBA
nika je razpisana v Radomljah. — Poizve se pri županstvu Radomlje.
f
Pridil Doma vse v redu. Bomo vzeli gostilno. — Te čakava 34 II.
MIML
Umetn. POHIŠTVO
(Brandmalerei), za ljubi-! telje zaradi odpotovanja I zelo ugodno naprodaj. — I Dnevno od 9.—18. ure | pri Grež, Sv. Petra nasip št. 71, I. nadstr., levo.
Za sekanje drv
in ŽAGANJE
ter drugo delo se priporoča cenj. občinstvu. — Naročila pri g. Velkavrh, Rimska cesta št. 3. 8044
Posledice so strašne!

če se zanemari pravilno negovanje celega telesa. Že naši očetje in dedje so vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega "Elsa-flujda" krepi mišice in kite, daje živcem moči in varuje pred boleznijo. Drgnenje in umivanje z Elsaflujdom nas obdrži sveže in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine. S svojo mnogostransko uporabo se pokazuje Elsaflujd odzunaj in znotraj vedno koristnim kot staro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in boljšega delovanja kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkns v lokarnah ln odsrovarja.iočih prodajalnah izrecno »Feilericv« pravi Elsafluid, v
olzkusnih steklentčicah po B-- Din, v dvojnatih ste-enicnh po 9'- Din, nit speollalnih steklenicah po 26'- Din. Po pošti pride tem cenejSe čim več so na-
roči naenkrat; z zavojnino in poštnino vre<l stane 9 poizkus, ali r> dvoj. ali 2specijalni stekl. 61'— Din 27 „ .. 18 „ „ « „	„ 133'— „
M „ ., 36 „ „ 12 „	„ 250*— ,.
Naročila nasloviti razločno takole: EUGEN V. FELI.EK, lekarna v Stublcl Donll, Etsa-trg br. 134, Hrvatska
V.
Citraški KONCERT
Mariborski citraški klub priredi 21. novembra ob pol 16 uri v novi dvorani gostilne Gačnik v Studencih veliki citraški KONCERT. Vstopnina 5 Din. Za obilno udeležbo prosi vodstvo kluba. 8036
POZIV!
Ker mi niso znani vsi upniki g. Franca Plesuč-nika, po poklicu, kakor pravi, inženerja v Mariboru, Meljska ccsta 51, vljudno pozivam, da se oni upniki, ki še niso kriti, v lastnem interesu v teku 3 dni javijo pri podpisanem.
Ivan Winkler, posest., Maribor, Gosposka ul. 38
Kupujemo vedno smrekov in borov les
za žaganje (plohi in cela debla). Prevzamemo rezanje lesa Parna žaga
RUD. KIFFMANN, Maribor—Melje.
PISALNI STROJ
iščem na pospdo (v Ljubljani) proti mes. odškodnini, Ponudbe na upravo lista pod šifro: »STROJ«
Pritlično hišo
prodam kakor tudi gostilniško koncesijo sredi trga na Spod. Štajerskem na zelo promet, mestu, Naslov v upravi: št. 8042
DIN 25.000,—
VLOŽIM brezobrestno v špecerijsko ali mešano trgovino brez manufak-ture, katera me zaposli kot pomočnika. — IVO BORIČ — LJUBLJANA, poštnoležeče.	8043
KREDENCA
dobro ohrani-, naprodaj. Naslov v upravi: št. 8045
Meblovana SOBA
lepa, se odda. - Naslov v upr. Usta pod št. 8048.
Iščem posojilo
2000 Din za svojo obrt na mesečne obroke po 500 Din in obresti. Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod M. K.
Mleko
ima za oddati oskrbništvo Prosekdvor.; — Povprašati je: Oskrbništvo Prosekdvor, Bre-sternica 8, z, p. Maribor. Telefon 410.	8038
obstoječe iz 54 oralov zemlje s pripadajoč, hišnimi in gospodarskimi poslopji se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Vpraša naj se: Maribor, Cankarjeva ulica št. 10,
J
so različni stroji za
obdelovanje lesa:
1 rezalni stroj 1 spahovalni stroj 500 mm
1	skobelni stroj 600 mm
2	tračni žagi (ena novej. 800, druga starej. 700),
1 cirkular na les. podstav. 1 horic. vrtalni stroj s
premakljivim suportom 1 stružnica s predležfem 1 dvojni skobelnik za o-krogle palice (samo gornji del) 1 Carborundov brus 1 skobelni stroj za okrogle palice 1 avtomat, skobelnik za
okr. pal. (nerabljen) 1 tračni likalni stroj. - Stroje se lahko ogleda vsak dan do 16. ure na prejš. posestvu STADLER v Gameljnah. - Pismene ponudbe z navedbo cen naj sc pošiljajo na tvrd-ko »Štora« d. d. Št. Vid nad Ljubljano.	8057
/imerishe (eriafve vnovCi. delnice prodajo,
zapuščine ureluie ločno ln ceno:
Dr. IVA.IV ČERNE, gospod, pisarna, Llubijana, MlkloSlCeva c. O
Ugodne
stavbne pogoje
za zidanje ličnih družinskih hiš, preskrbo primernih stavbišč, ugodno obrestovanje varno naloženih vlog nudi kreditna in stavbna zadruga »Moj-niii«, Maribor, Rotovški trg štev. 4.
BUKOVI in UI nni HRASTOVI nLUUS pribl. 40 m3, event. več, bodo meseca decembra naprodaj. Pisrn. ponudbe na graščino BOKALCE, p. Vič pri Ljubljani.
Pft7nr* I Najcenejše in rU£UI S trajno KO-DRANJE, manikiranje — moderno friziranje in pa STRIŽENJE izvršuje K. DINTER, Ljubljana, pri cerkvi sv. Petra. 8022
Lepa hiša PZ0,S0T„-
vsemi pritiklinami, na lepem mestu Zagorja nad Savo, se ugodno proda. KL. PITZMAUS — ZAGORJE št. 112. 7999
Prodam hišo
v Mcdjimurju na glavnem trgu večjega tržišča radi rodbin, razmer. Velika enonadstr. trgov, hiša z več stanovanji, skladišči, amerik. ledenica, velika klet, gospodar, prostori, lep in velik vrt sadovnjak. Dobro sortir. trgovina z železom in meš. blagom, z blagom v skladišču ali brez istega, z vso opremo, v najboljšem stanju. Cena po dogovoru (event. v obrokih). Naslov v upravi: št. 7978
PRODAM manjše POSESTVO
pol ure od Kranja, (za rejo 2 glav živine, 3 orale gozda, lepo stanovanj, poslopje, kakor tudi gospodarsko), vse arondir. Več se izve pri LOVRO REBOLJ, Kranj. 8010
BRINJEVEGA OLJA
kupim vsako množino; plačam dobro, Ponudbe na upravo lista pod šifro »Prvovrstno« št. 7997,
KOV^UHlišA
z veliko delavnico, primerno za vsako obrt, in nekaj zemljišča v bližini kolodvora, se na JAVNI DRAŽBI sodnijsko proda dne 26. novembra 1926 v Sevnici ob Savi, št. 203
Tovorni auto
(»Torina Fiat Camion«), 34 HP, 1 '/j tone, pumpa-ne gumijc, zadaj dvojna kolesa, kompl., rezervno kolo in orodje, vse v prav dobrem stanju, se po ugodni ceni proda pri Franc Grobušek, Brežice
LlUBITELltM PTIČEVI
Razpošiljam krmo za ptice. Praznino tmeo.1 Zajamčeno zdravo insukcVj Paketirana od 5kq dalje.' 10S.GAGEI, tnjovmassemeni.^ Ljubljana.Sv. Petra cestah
Amerikanska registrirna
popolnoma nova, velika, najnovejši sistem — z električnim pogonom, se proda. HOTEL MIKLIČ, Ljubljana.	7994
Priporoča se vsem moderno urejeno
tvrdke FRANC JERIHA Šmartno pri Litiji št. 5.
Cene solidne, delo priznano dobro.	8017
I
Vsakovrstne ure popravlja ceno, precizno, točno in hitro z jamstvom D. MARINKO, urar, Ljubljana, Florjanska ul. 31.
MESEČNA SOBA
prazna, se odda 1. dec,
v središču mesta. Naslov v upravi pod štev. 8025.
V NAJEM SE ODDAJO
prostori.
Vpraša se: Sv. Petra nasip št. 29 vsak dan med 3. in 6. uro popoldne.
in PEČI ima najccneje
Ciril Podržaj, Ig 147.
Priporoča se za vsa ključavničarska dela in popravila — katera izvrši ceno in solidno. 7975
za takoj srednje velika, dobro urejena
z rotacij, strojem, stereo-tipijo, 3 brzotisk. stroji, 4 »tigelni«, 3 Linotype-stroji z izmenjalnimi skladišči, elektromotorji, in vsemi dobro opremljenimi tehničnimi potrebščinami in inventarjem. Pogoji zelo ugodni. Interesenti, ki razpolagajo s kapitalom, naj se obrnejo na Jugoslavensko RudolI MOSSE, Beograd. Tera-zije, pod šifro: J. B. 107.
V lepem kraju, poleg cerkve, pošte in postaje je po nizki ceni naprodaj -vsled družinskih razmer,
enonadstr. hiša
s trgovino in lepim, velikim vrtom za zelenjavo. Hiša je tudi primerna za mesarja ali peka. - Naslov v upravi štev. 8011.
s stanovanjem in ™' l toplimi gredami se odda sredi mesta, — Naslov v upravi: št. 7995
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4.
se zamenja iz Ulice na Grad št. 5 — na SELO.
pristni, namizni, za potice, nudi po Din 22.50 kg velečebe-lar A. Maček, Vrhnika,
'WdiščT
za KURIVO, prostorno,
vsaj deloma krito in zaprto, blizu glavnega ali gorenj. kolodvora, po možnosti tudi hlev in sobo za skladiščnika — vzamem v najem za daljšo dobo. Takojšnje ponudbe na upravo pod: »STALNO št. 7911«.
Ore s in liti
kupite najceneje pri
SEUER & Ktimp.
LJUBLJANA
MOTOR
na snrovo olje. Orij?. Cro-slcy, sisleni «Olto« • Mans-hesfcr, 12.5 HP, prodam po ugodni ceni. • Naslov povo uprava lista pod štev. 6!>40.
2
STA NAPRODAJ, slični vilam, na peščenem prostoru, obsegajoči vsaka po 3 sobe z vsemi pritiklinami vred, ki sta kupcu takoj na razpolago, v Stožicah, p. Jezica (pri Ljubljani). Pojasnila daje FR. JERKO . črnuče 1.
Jamski les!
Kupimo vsako množino jamskega lesa, vsaj polsuh, smrekov, borov, jelkov ali macesnov, dolžine 3—7 m, debeline od 10 cm naprej. Ponudbe franko vagon nakladalne postaje z navedbo množine, cene in dobavnega roka na upravo lista pod šilro: »Jamski les« 8012.
Prazna soba
za 3 gospodične, se išče v sredini mesta. Cena do 200 Din. - Naslov v upravi lista pod št. 7932.
Proda se ceno visoka, železna peč ter železen štedilnik. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 7938.
Priporočam se za razna
slikarska deSa
Izdelujem umetniške oljnate slike na platno ter na zid (fresko), sprejemam tudi ljudske odre, križeva pota in sploh vsa cerkvena dela, renovira-nje slik, prenavljanje oltarjev itd. Cene zmernel FRANJO MRČUN,
umet. slikar, Bišče pri Domžalah.
Prodam takoj
samo dobro blago: 30 polovnjakov mašančevca po 2.50 Din liter; 10 polovnjakov kruševca po 3 Din liter; 10 polovnj. domačega jesiha po 1 Din liter. FRANC JUHART, veleposestnik, Slovenska Bistrica, — Prodam tudi na drobno.	7954
KAVARNA in RESTAVRACIJA
s potrebnim inventarjem in lepim stanovanjem, vel. dvoriščem in vrtom ter nizko najemnino, v zelo prometni ulici v Karlovcu, se odda radi starosti. E n prostor se more preurediti tudi za trgovino. Resn. reflekt. s potrebnim kapitalom ca. 45.000 Din dobe natančne informacije pri: »ANTE«, Karlovac, ulica Sv. Barbare 7. 7953
pečata ^
oraverstvo, etikete
kSlTAR a SVETEK^
LJUBLJANA
" ^etra
in sodarska dela
vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro FRAN REPIČ, so-darsko podjetje, Ljublja' na — Trnovo.	5519
Sisek
prioroča bol) Je.
ptamburlce, rir tlture, strune, iole In vse potrebščine u »sa glasbil«
Ceniki franko. rezstad
POZOR 1
POZOR!
Zaradi odpotovanja prodam nujno vso
hišno opravo.
Bela kuhinja, 9 delov, spalna soba z rezbarsko omaro, 2 gredenci, 3 kmet. stoli z žigorisom, okrogla marmornata miza, otoina-na, ~slikar. stojalo, nizka omara, gredenca v Bie-dermeier - slogu, glasovir, šivalni stroj za krojače (Singer Ringschiff), otroška postelja, voziček in razne drobnarije — vse prenovljeno in prečiščeno, vse po najugodnejših cenah. - Na ogled dnevno od 9,—18. ure pri GREE, Sv. Petra nasip 71/L, levo.
Premog - Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Vsakovrstno
zlato Kopale
po najvišjih cenah 4erne, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3
MLINARJI!
Proso, ajdo, ječmen in rl prodaja najceneje tvrdka
A. VOLK, Ljubljana, Resljeva c. 24.
štampilje
S. PETAN, Maribor,
Nasproti glav. kolodvora,
razpisuje rentabilno industrijsko podjetje v Sloveniji resnim interesentom poleg mesečnega
zaslužka od Din 100 do 2500.
Cenjene ponudbe z znamko Din 5.— za prospekte itd. je vposlati upravi »Slovenca« pod:
..Industrija 4500'—".
Hrastova drva
za kurjavo, 40% 5—30 okroglih, drugo pa klane do 1.20 cm dolgih, KUPIM vsako množino franko vagon nakladalna postaja, proti takojšnjemu plačilu, eventuelno akreditivu.
Brežice, poštni predal 21.

V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče in brat, gospod
Alojzij Slamič
sedlarski mojster
v soboto dne 20. t. m. po kratkem in mukepolnem trpljenju nenadoma preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 22, novembra 1926 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana - Moste, 21. nov. 1926.
Žalujoči ostali.
Mestni pogreb, zavod v Ljubljani
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni podpredsednik, gospod
Alojzij Slamič
sedlarski mojster
danes dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne nenadoma preminul. — Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek dne 22. t. m. ob 2 popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu, Dunajska cesta, na pokopališče pri Sv. Križu,
Ljubljana, dne 20. novembra 1926.
Odbor »Kolesar, društva Sava«,
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčno ljubljenega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
drž. upokojenca
se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem onim, ki so poklonili toliko lepega cvetja ter sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala preč. P. Feliksu, gosp. dr. Rusu, g. dr. V o 1 a v š k u in gospodu K 1 u n u.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v novi cerkvi sv. Frančiška v Šiški dne 1. decembra ob pol 7 zjutraj.
Globoko žalujoči ostali.
Podružnice: IKIarlbor, Kamnih, Hooomesto, Pžnj, Rakek, Konjice, Slouenigradec
Dunalsba sten. 4 iu listni stauM)
IfspIf^S in rezsrue EHn 20,000.000"—
izuršflje £-52 bančne poste sal2s£ne& m fi^fciasanineie
EUspozItara: Preoalic
Brznjanke: Trgeuska Tel£*Sui: i33, '.48, 455
ČTRMPILJE E fANT. ČERNEJ K
W Ljubljana ^Ji E
Priporoča s«
damsha honfehcila In modni atelje T. Kurte
Mestni trg LJUBLJANA Pod Trnnčo 2
OglcKc si nase izloflge za lesen?
Domski velnr plašči iz Ciste volne v vseh modernih barvah od Din 550 - naprej
Grlčar & Mejač
„	samo:
Selenliiirgova ul. 3.
Nagsolitinetša !er znano naiceneiša mošfta In damska honiehclia.
modne hlače
delavsko obleko nedeljsko obleke
modni gllet »moklnfr frak
raglan
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranje sadja In zelenjadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
Jugoslovanska kniigarna v Ljubljani,
črno suknjo
v veletrgovini
If ^l^i?	vsakovrstna po naj-
^^ JM.ŽUI v ugodnejši c®ni kakor
vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi En stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. JOS. BEROMAN, LJUBLJANA
Po!|a-iska cra!n Slev. 83
Popoiiioma varno naioilte svoj denar v
Na drobno
kl uvaža v velikih množinah sukno v vseh conah ln kvalitetah.
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Unioa«,
Hranilne vloge sc obrestujejo
pleteno, z galvanizirano žico, izdelujem ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni.
JOS. R. PIIH. LJUBLJANA
ORADAŠKA ULICA 22 Telefon 513
Modna trgovina
MARIBOR
Slovenska ulica Stiv. 4
Potrebščine za krojače ln šivilje. Strogo eolid. cene.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
fnmtrirrtjuffiMBn
|o najeenoltl ln ;<8jredilnejil prl-datek k ver.kfJuhi In prlkuht. Idealno kpopillo, velik prihranek na denarju Dobiva so pov3od!
SPECTRUM" d. d
INŽ. KOPSSTA. D«JBSKY IN KRST1Č tvorni«« ogledal ln brnSrnega slekla
LJUBLJANA VII
Kedvedova ulloa 38, telefon 843 Zagreb, Beograd, Osijek Sredlinjicai ZAGREB
Zrealno steklo, portalno steklo, mnšlnsko steklo 6-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih In oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipo, l/.bočorio plošče, vsteklevanje v med. Fina,navadna ogledala
vsake vrste izdelujem po znižanih cenah. Trgovci popust Obenem izdelujem gonilna jermena.
JOSIP UKAM božični^okraskov
LJUBLJANA, Mestni trg Stev. 11.
Papir) svilen, taletnl, zlat in srebrni, Ikrcbeči in krep. Zlata ln srebrna pcnca. Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Briljantna vrvica, svečke, držko za svečke, čudežne svečke. Prtički za v kot, res krasni in poceui, 20 vzorcev in veličin. Obrazci (Krippcnbilder), rojstva (štalice), lameta, girlnndc od lametc, girlande papirnato, angelski laski (Fcenkaar). Razglednici;, bloki in hrbtički za koledarje, krinke ln lampijoni. Listje za rože, praSniki (Potzeln), umetne cvctlico In venci za neveste. Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, mo-žičkov, sadja, bunklc, špice, okraski od lamele ter Pratika za leto 1927.
Zahtevajte cenik !
Kolosalne novosti
v gramoioniji — presega vse dosedanje. Kovčeg - aparati najnovejšega iipa. Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorn. zalogi A. Rasberger, Ljubljana - Tavčarjeva 5.
asHHHBsssEssafflasHfflSHMEiisraassia
LOKOMOBIM MOTOMJi 55—5 OATERJI BK&ES
Ugodni plačilni pogoji
Brada Fischer d. d«
Zagreb, Pantovčak Ib
za obloke in MHubertus'-plašče ima vedno na zalogi manufakturna trgovina
HLODE
IriSsiCaunlčsrsfno o LJUBLJHH1
HRASTOVE in BUKOVE, knpa|e parna iaga V. SC AGNETTI, Ljubljana
ELEKTROTEHNIČNO feS'i PODJETJE
Karel Fior jančič
V CELJU Cankarjeva cesta 2
(poleg davčnega urada).
Instalacije električnih na-piav »a lui ln pogon, telefonov, ivoncev, radio npn-fatov. - Poprava elektromotorjev ln vsakovrstnih električnih naprav. - V Halogi: lestcncl. svetilke, llkalnlkl, motorji, Števci, larnlce itd. In ve» elektro-materijal. Točna poslreibal Nizke cenel — 1'roračunl breiplačnol	SOMI
2 para konj
Kmcrik. in polkrv. angleške pasme, 4 i 3 J-J leta Stara, kakor tudi Gldran žrebcc, 3 y,, se oddajo pri o skrbništva FUŽINE (D. M. v Polju). 8024
vljudno naznanja, da
Znižane cene m nai- vfJfrSl večje ^skladišče dvo-
kovrstnih nadome-^^^^Ks) stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki Iranko. »TRIBUNA" - F. B. It., tovarna dvokoles m otroških vozičkov, Ljubljana Kar'ovska 4
s svojo
avnico
(vhod z Resljeve ceste) ter se najtopleje priporoča Stanovanje: Slomškova ulica 4
Edino na|holJ91
šlvsalraS sirofl £hh Ikolesa
za rodbino, obrt in industrijo 50 le
Velika izbira moderno najnovejših
lesenskih klobukov za gospode
Spcciialna zaloga prvovrstnih JAM Qs%Urnm obuval. Trgovina klobukov in čevljev A V A 9 UUi/ 14$ S i
Maribor, Aleksandrova 11
Najnižje cene. Crll»r>er, Adler Tudi na obrok«. Iijublfsnn, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno.	Vcfletna garancija.
NI potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna
Poljanski nasip 4—Q
pobarva najlepše v različnih barvah
SpreSemaUS£e: Šeienbairgaua ul. 3
Postrežba točna.	Cene zmerne.
z volno, svilo, srebrom in zlatom po nnJnoveJSih smernicah post-strniske pnrlštio-lyon8ke tvrdko A M K. Najmodernejši mu-vti in najlinejfa izvrSitov vezenja zastorov, peritn, preti injal. Izdelovanje >n razpošiljanje tablon zu pridtisl; ženskih ročnih del.
EfSSr Entlenje, aSunranJe, predllskanfc.
MATEK & MU EŠ, LJUBIMKA, Dalmatinova ul. št. 13,
vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje ln najceneje: FLORJANCIC, Karlovska cesta 22.	6432
JUGOSLOVANSKA KNJK3ARMA V UU8UAMI
Ar H. Rlder Haggardi
Hči cesarja Honiezume
Zgodovinska povest Ib angleščine prevel Jos. Poljaneo
»Tjule,« je zasopel, >v resnici si srčen možak; ako boš živel, prisegam, da ti bom vedno stal ob Btrani kot prijatelj, kot si ti stal meni ob strani.«
Tako je govoril meni; ostalim spremljevalcem ni rekel ničesar, tudi očital jim ni ničesar. Nato sem se onesvestil.
Velika razprodaja

vsakovrstnega mizarskega, strugarskega, sodarskega, kleparskega, ključavničarskega, kovaškega orodja in orodja za mehanike. Nadalje tehnični predmeti kakor: razna tesnila, .gumijeve plošče, gumijeve cevi, gonilna jermena itd. Osobito se opozarja cenj. interesente na veliko izber vodnih, krožnih in drugih zag. ===== Blago se prodaja od danes naprej po znatno znižanih cenah, na drobno in v partijah
			
	smmmmmmmm	iimaniiiH	mmm
■			
Upravo feonhurzne mase Odon Houtnyja
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7
f f

Lahko
hojo ima in polno torbo denarja si prihrani vsak, kdor gre kupit čevlje v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE št. 18. Domači izdelek in izdelek najslovilejših tu-in inozemskih tvornic po sledečih cenah: iz kravine Din UU—. gojzerci 18(1-—, iz te-letine 154'—. boksa 17 >•—, polčevlji ševro 150—, boks 160, lak ali semiš 235—, otroški iz ovčine 30"—, teletine 41'—, boksa 60'—, ,antovski kovani 82'—. Ilustrov. cen>k s čez .000 slikami zastonj. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovciengrocene.
Uljudno naznanim cenj. občinstvu, da sem otvoril v ulici za Bežigradom nasproti sedme velike mestne hiše poleg arzenala
Nudil bom vsak dnn sveže meso in druge mesne izdelke. — Za obilen obisk se cenj. občinstvu najuliudneje priporočam z odličnim spoštovanjem
FRHMC SMH&
OD DANES NAPREJ V
JADIffiS&l KLEir
pod kavarno „Jadran"
Morska ribe
kakor tudi druga topla in mrzla jedila. Točijo se pristna ljutomerska In dalmatinska vina
V soboto in nedeljo svira priljubljena domača godba. Za obilen obisk se priporoča
JOSIP ŠEREC.
Koncesijonirano elektro-tehnično podjetje
Aleksander Kozič
se priporoča za vsa dela elektrotehniške stroke visoke in nizke napetosti. Izvršitev strokovnjaška.	Cene zmerne.
Prej nego shranite
Vaše letne obleke, plašče, kostume, itd. pustite iste
kemično čistiti in likati
pri tvrdki
JoSo Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 TzsmaazaaMBKam*
Naznanjam slav. občinstvu, da bodem v ponedeljek 22. t. m. zopet otvoril staro znano
trgovino JANC
t/ Žldtrski ulici 1. (polen drogerje Kant)
Prodajal bodein fino šunko, salame, raz-vrst sira, sardine, konzervo, likerje, mrežno pečenko, žolco. Narezki se bodo na krožnike garnirali. Vse v to stroko spadajoče predmete kakor poprej.
Potruditi se hočem, da bodem cenj. odjemalce z vedno svežim in dobrim blagom kakor tudi s sol dnimi cenami postregel, ter se za obilen obisk priporočam.
®?udoif Jrsn-, židovska ul. 1
Ploforna brizge^a 60 m3 na uro do 60 m visočine. raofor: 4 cilindre z 22/36 HP. — Cena brez cevi franko
tu: Din 38.000 do 40.00K. Vse auto brizgalne 30-40% ceneje kot konkurenčni izdelki
dobavita zastopstvo Renault
A. LAC3PRET. DunafsKa cesta st 22
TRIBUNA" F. E. ^MIŽALA CENE
Inserata v .Slovencu1 imajo vedno uspeh!
DAMSKE PLAŠČE
elegantno izdelane, vseh velikosti, v veliki Irberir
iz finega modnega sukna .... Din 350 do 500 iz najfinej. velourja, fina podlaga Din 520 do 780 za deklice od 8 let naprej od . , Din 150 dalje
F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra 29.
Pri nabavi novih
poslovnih knjig
Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom
A. Janežič, Ljubljana
Florijanska ul. 14
knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig
W Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da si ogledate veliko , , , .	" izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov, igračnih vozičkov, stolic
motort7^r^,	W«ikIjev ši,alnih Str«jcT in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles
TDiDMMn"	J r°3klh V0Z'Čk0V ltd" Emai]iranie z ognjem. Kolesa se shranjejo tudi preko zime!
,,TniaUHil F. H L . tovarna livolioiss in otrottlli unzIčRoB Ljubljana, HarlovsRa c.» - Cenim frinto. Frodajs na abPcbe
nmmBnm
w»»*i»-»ww» ■ kisu tmim

				n b)
	cl	m um	n	arsirc
0
Ivan Kuralt, posestnik valjčnih mlinov v Domžalah, naznanja vsem cenjenim interesentom, še prav posebno pa svojim p. n-
-------starim odjemalcem, da je svoja mlina v Domžalah preuredil
popolnoma na novo z najmodernejšimi stroji ter je povodom tega v stanu postreči in zadovoljiti svoje cenjene odjemalce v vsakem pogledu in oziru kar najboljše in najhitrejše. — Na zalogi ima vedno sveže pšenične in koruzne izdelke vseh vrst in bo vsa njemu dana naročila z največjo točnostjo in vestnostjo izvršil. - Prevzame v mletew va3onske pošiljke pšenice, koruze, ajde in rži ter bo mletev takih pošiljk izvrševat v popolno zadovoljnost svojih nalogodajalcev pod zelo kulan!> nimi pogodi. — Da se zamorejo vsa naročila resnično in tudi točno izvesti, pa še prav posebno vljudno prosi vse cenjene odjemalce, da blago olijo svoja naročila nasloviti točno na naslov:
Sv©fa Kurale, posestnik valjčnih mlinov, Domžale. Naznanj'o-
Inter. te!. Stev. 5. Brzojavni naslov: Ivan Kuralt, Domžale. Inter. tel. Stev. 5.
Gaterist in žagarski mojster
se sprejmeta. Oferte s spričevali v prepisu na: HARTNER, Murska Sobota.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t d.
Kr. angleška pošinoparoMo liniia.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg I. stev. 17
Redni potniški promet: Hamburg —Cherbourg—Southampton v Novi YorU in Kanado Cherbourg—Liverpool— Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires. San Paolo
Odprava potnikov I„ 2., 3. razreda. - Kabine 3. razreda z 2 in 4 posteljami. - Udobnost. — Sigurnost. — Brzina.
Podzastopstvai Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Veraia. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek, Princese Jelene obala št. 7, — Sombor, Kraljeviča Giorgja št. 3.
Brzoj. naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
C Naznanjam slavnemu
MPM flOLOBUM. ^ŠffUŠA
Moško sukno od Din 80'- do 350"- Belo platno in šifon od Din do 25'-Žensko sukno od Din 40'- do 250-- Belo platno za rjuhe od Din 25— do 45 — Ne zamudite ugodne prilike! Pošljejo se Vam tudi vzorčil Z velespoštovanjem Golob Davorin.
Dr. med Gustav Lnuitner ln dr. med. Paul Lautner naznanjata globoko užaloščena v lastnem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je umrla njihova ljubljena, dobra mati, ozir. stara mati, sestra, tašča, teta, svakinja, gospa
vdova doktorja medicine
ki je dne 19. novembra ob 1. uri zjutraj po dolgi bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 66. letu starosti mirno izdihnila svojo dušo.
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, 21. novembra ob pol 4. uri popoldne iz hise žalosti na domače pokopališče.
Svete maše zadušriice se bodo brale v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 8 uri zjutraj v zupni cerkvi v Vitanju.
Vitanje, due 19. novembra 1926.
Vsem cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se raz-družil s tvrdko C. Fiirst u. Sohne v Ptuju in da bom vodil veletrgovino z vinom sam
naprej. Zagotavljam cenj. odjemalce poštene postrežbe s pristno kapljico.
V. BAEBLER
posestnik in vinogradnik v Ptuju.
za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko-lenice, nahrbtnik« za šolarje in lovce, dežniki, kloti, šifoni, žepni robci, palice vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce in t. d.
edino le pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika Najnižje cenel Na veliko ln malo!

Posebna naznanila se ne izdado.
za poljsko železnico, rabljene, toda dobro ohranjene, ter zraven spadajoče vrtilne PLOŠČE, 600 tirne širine, kupim. Oferte I s ceno na: HARTNER, Murska Sobota.
Zadružna gospodarska baeka a a
. "a,!ov: G°sP°"anka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon Stev. 57. 470 m 979
Račun poštno ček. urada št. 11.945	--—
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, ŠIbenik. Ekspozitura* Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000-
knjižice. - Dir^^"^^^ ^"i11 ^ ^ dCP°SitS' ^	^ *	** - tekoči račun in vložne
IzvrŽU'e vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol
Izdaiateli: Hr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Terietflav,