IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji zr;aša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Žtev. 109 • Maribor, torek, dne 24. septembra 1940 t Leto XV Ali so potrebne aprovi-zacije ali ne? Danes še ne moremo definitivno vedeti, v koliko bodo potrebne aproviza-cije za preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Stvar je odvisna od močnejših sil. Vendar pa ne more nihče ugovarjati, če trdimo, da bi bili mogli učinkovitejši potrebni ukrepi ter zlasti organizacija preskrbe že doslej mnogo koristiti socialnemu položaju prebivalstva. Zakonita dolžnoist občin je, da sestavijo odbore, ki se naj bavijo z dravinjskimi in prehranjevalnimi vprašanji občanov. Nikakor pa ne more biti dovolj, če imajo ti odbori samo seje, samo teoretične naloge, ki brez praktičnega dela in delovanja ne mere imeti nikdar zadostnega efekta. Če zakon nalaga določitev odborov, ki se naj bavijo z dra-ginjskimi in prehranjevalnimi vprašanji, potem je naloga teh odborov tudi, da delo, ki spada v njih področje pod nadzorstvom občin in drugih oblasti organizirajo in izvajajo v intencijah najvest-nejše preskrbe blaga in prehrane prebivalstva. Imeli smo že med svetovno vojno aprovizacijske ustanove, ki so kljub vsem nedostatkom vendarle ob aktivnem sodelovanju aprovizacijskih odborov še nekako funkcionirale. Ti odbori so delali, so sodelovali, Odbori pa, ki imajo samo posvetovalno oblast ali teoretično nalogo, ne morejo nikdar opraviti dela, ki je potrebno. Taki odbori govore, se posvetujejo, končno jim pa ta posvetovanja postanejo breme, ki ga prično idejno in stvarno zanemarjati. V človeški naravi je namreč, da je vsak delavec ponosen na svoje delo, ki ga izvrši, besede, modrovanja sama pa postanejo polagoma resnemu človeku domala prazna slama. Ali bo potrebna vestno izvedena improvizacija danes, še ne vemo. Toda že dosedaj bi bila organizirana skrb za preskrbo blatfa in prehrano lahko mnogo koristila. Preprečila bi bila verižništvo in prikrivanje blaga, vodila boj proti cenam in po Potrebi tudi zagovarjala zvišanje mezd. Vse to so naloge imenovanih odborov, ki jih morajo izvajati direktno in indirektno. Zanimivo je 'tudi stališče nekaterih občin, katerih predstavniki pravijo, da aprovizacijski odbori niso potrebni in če obstojajo, imajo samo posvetovalen značaj. Po našem mnenju to stališče ne more obveljati, če so določeni odbori proti draginji in za preskrbo prebival stva, potem morajo ti odbori ob nadzorstvu občin dobiti tudi izvršno oblast ia potrebna sredstva od občin. Vsem našim delavskim zauonikom zaraditega priporočamo, da v občinah, zlasti mestnih in industrijskih, zahteva io ustanovitev konzumentskih odborov, ki bodo izvrševali naloge teh odborov, ker drugače ti odbori ne bodo mogli vršiti svoje dolžnosti in bi bili tudi sploh brez večjega pomena. Inž. A. Košutič in Narodna banka. Na iz- rednem zborovanju Zveze zadrug Gospodarske Sloge je govoril inž, Košutič o Narodni banki. Rekel je, da Hrvati hočejo gospodarsko napredovati in daj zadrugam manjka kredita, ki ie majhen in predrag. Narodna banka bi morala dajati 15 odstotkov kredita kmetiškemu gospodarstvu, daje ga pa največ štiri odstotke na leto. Sedaj pride Narodna banka iz rok 24 pri -vatnikov, uprave čaršije, v roke državne ui-Prave, ki bo stala pod kontrolo skupne vlade. tem je postavljena stvar na svoje mesto. Po- it6bne so pa še temeljite reforme, da postane •vaški narod končno gpspodar svojega denar-,a' Budno bomo pazili, kako se bodo te refor- VI I rasne Bombe na izhodiSia pripravljenega vdora — Letalski napadi na London Uvedle, Nad Londonom Dasi je vladalo nad Anglijo prejšnji teden slabo vreme, pa nemški napadi na London vendarle niso prenehali. Niso sicer tako silni, kot so bili v začetku, vendar pa letala stalno vznemirjajo londonsko prebivalstvo. Nemci poročajo, da so v noči na 21. september bombardirali središče Londona, Albertove otoke in razen tega še osem drugih okrajev mesta. Zadeti so bili vojaški objekti. Razen nad Londonom so metala nemška letala bombe tudi nad več drugimi mesti v južni Angliji. Sestreljenih je bilo 21. septembra 14 angleških in eno nemško letalo. * Angleži javljajo, da so Nemci dne 21. septembra čez dan napadli London samo enkrat. Njihove bombe so padale v gosto naseljeno mestno četrt. Prebivalstvo je ta dan moglo popravljati škodo, ki so jo povzročila letala v zadniih dneh. Med napadom v noči na 21. september so nemške bombe zadele neko skladišče, pod katerim je bilo 500 oseb v zaklonišču. Ljudje so se rešili. Nadalje so bombe razdejale neko cerkev in paviljon neke bolnišnice. Najmočnejši napadi Nemcev so bili v nedeljo na južni in južnovzhodai del mesta. Izgube ladij Angleška podmornica »Sturgeon« je 2. septembra ob Danski obali potopila s torpedi 10.000 tonsko nemško ladjo za prevoz vojaštva, ki je plula v spremstvu več manjših edinic nemške vojne mornarice. Nemci poročajo, da so njihove podmornice dne 20. in 21. septembra potopile 16 angleških trgovskih ladij v skupni tonaži 176.000 ton. Nad obalo Kanala in Nemčijo Reuter: Tekom sobote, ponoči od sobote na nedeljo in v nedeljo, dne 22. t. m. je bilo angleško letalstvo v akciji proti nemškim oporiščem vzdolž francoskc in holandske obale. Ti napadi so se sedaj ponavljali skozi devet dni in noči brez prestanka. Tekom sobote in nedelje so ti napadi dosegli višek. Največji napadi so bili na Ostende, Dunkerque in Vliesingen. Pri Rotterdamu so bile napadene nemške ladje, ki so plule v pristanišče, pri Bolougne pa tudi večja skupina vlačilcev. Pri Ca-laisu pa so bile zadete štiri ladje, na katerih so izbruhnili požari. V celoti so bili napadi osredotočeni na'pristaniške naprave. Od teh napadov so se vrnila vsa angleška letala, sestreljeni pa sta bili 2 nemški letali. Pri podvigih so Angleži uporabili par letal iz dodatne udarne sile, ki jih bodo ob svojem času poslali v boj v večjem številu, Angleži pa poročajo, da so v noči na 21. september metali bombe na vse važnejše luke, ki jih je smatrati kot izhodišče za nameravani inemški vdor in uničevali vojaška skladišča, zbrane tovorne čolne ter ladje. V zapadni Nemčiji pa so bila od angleških letal napadena važna železniška križišča in vodni kanali. Dve sovražni ladji sta bili zadeti od bomb in resno poškodovani. Napadena je bila tudi neka municijska tovarna na Nizozemskem. Angleški minister za blokado Dalton je izjavil, da so angleška letala doslej bombardirala 90 odstotkov tovarn za proizvodnjo umetnega bencina in čistilnic surovega petroleja (nafte) in jih poškodovala. * Nemci javljajo, da so Angleži v noči na 21. september metali bombe nad kraji v zapadni Nemčiji, zadeli pa so samo eno cerkev in eno pokopališče. Sploh angleški letalski napadi doslej v Nemčiji niso povzročili še nobene škode na vojaških objektih ali tovarnah. Napadi angleških letal na francosko in belgijsko obalo dne 21. t. m. in v noči na 22. september niso povzročili nobene škode. * Nad Rokavskim prelivom je bilo dva dni zelo lepo vreme, t -t. si mUUS t > •» • ; « Ponoči od nedelje na pondeljek, dne 23. septembra pa je pričelo zopet slabo vreme z nalivi. Torpedirana ladja z otroci V Atlantskem oceanu je bila brez predhodnega opozorila torpedirana neka ladja z otroci, ki je plula iz Anglije v Zedinjene države in je bilo rešenih samo 7 otrok. Vseh na ladji se nahajajočih otrok je bilo pa okrog 400. Reševalni poskusi mornarjev niso mogli u-speti. Nek oče je izgubil 5 otrok in je sedaj izjavil, da gre v prvo linijo. Do 15. septembra je bilo prepeljanih v Kanado 2700 otrok. (Reuter.) Eno tretjino nemških letal je bilo doslej poslanih proti Angliji, je izjavil ameriški brigadni general Strong, ki se je vrnil iz Anglije v Zedinjene države. Protiletalsko topništvo se v boju proti letalom ni izkazalo. — Skupno je to topništvo zbilo k večjemu kakšnih 5 odstotkov letal. Zaporni ba- loni pa so uspešno obrambno sredstvo proti letalom samo, ako letala lete nizko. Doslej je Anglija prejela iz Zedinjenih držav mesečno samo po 200 letal. Odslej pa bo produkcija znatno pospešena, ker je tovarna Packard v Zedinjenih državah prevzela izdelavo angleških Rolls-Royce motorjev. Pozimi, ko bo vežbanje pilotov v Kanadi zaradi snega onemogočeno, se ibodo piloti smeli vežbati v Zedinjenih državah, predvsem na Floridi in v Texasu. Angleška naročila v Ameriki Za 500 milijonov funtov sterlingov vojnih naročil je Anglija oddala Zedinjenim državam. Te bodo dobavile Angliji skupno s prejšnjimi dobavami 11 tisoč bombnikov in lovskih letal, 4000 25 tonskih tankov, 1 milijon pušk in strojnic ter veliko količino vsakovrstne municije. Mnenja inozemstva o bojih za Anglijo O izgledih nemškega vdora piše nek ameriški novinar, da angleški bombniki niso še nikdar v taki ogromni meri izvajale svoje ofenzive proti nemškim oporiščem, da pa je nemško zbiranje preveliko in prerazsežno, da bi mogli sploh onemogočiti njegov pričetek. Ko pa bo začel vdor, se bo boj prenesel na morje in tamkaj bodo posegle v boj tudi vojne ladje. Na obali bodo stopile v akcijo odlično formirane obalske baterije. Izgledi za izkrcavanje so minimalni. Pa tudi, ako bi prišlo do izkrcanja, bi se čete ne mogle izkrcati v tako velikem številu, da bi mogle biti kos v ta namen zbranim angleškim edinicam. Nek japonski novinar je javil svojemu listu v Tokiu, da se bombardiranje v Londonu malo pozna. Promet ni oviran in prebivalstvo je mirno. Kakšne panike ni opaziti. (Reuter.) Boli v Egiptu so ponehali Živahno na delu so samo letala. Italijanska ofenziva je dosegla Sidi Barani, ki leži 100 km od italijanske libijske meje v egiptovski puščavi. A.n-gleži pravijo, da so to ozemlje izpraznili, ker je pretežavno prehranjevati čete, ki bi ležale na robu puščave ob italijanski meji. Italijani pa so se kljub temu podali v to puščavo. Iz poročil italijanskih listov je razvidno, kakšen velikanski pomen pripisujejo Italijani tej svoji ofenzivi in doseženim uspehom. Dne 20. in 21. septembra pa na tej fronti ni bilo nobenih bojev in se italijanska ofenziva ni nadaljevala. Pač pa so posegla v boj letala, ki ,so metala bombe, italijanska na angleška oporišča v Egiptu in Sudanu, angleška na italijanska oporišča v Libiji, Abesiniji, Eritreji in Somaliji. Angleške vojne ladje so bile tudi napadene od italijanskih letal in ena podmornica zadeta z bombo. Italijani so prepričani, da bodo uničili vso angleško mornarico v Sredozemskem morju, ne da bi bilo treba italijanski mornarici poseči v boj. Boji v Egiptu so zastali. Maršal Gra-ziani je odredil, da se Italijani utrdijo na svojih postojankah, kljub stalnemu bombardiranju od strani Angležev. Bombardiranje Sidi Baranija od strani Angležev je prizadelo Italijanom težke izgube. Britanska artiljerija se je pokazala nadmočno. V taktiki Italijanov pa je opaziti neke spremembe, iz katerih se lahko sklepa, da so posledica vplivov nemškega poveljstva. (Reuter.) Ujeti italijanski novinarji Angleži so pri Sidi Baraniju vjeli tri italijanske novinarje, in sicer so to: sedemkrat odlikovani dopisnik »Tribune«, Marco Francetti, trikrat odlikovani Beppo Peggoloti od florentinskega lista »La Nazional«, glavni urednik tržaškega »Piccola«, Rino Alessi. Le-ti so se vozili v začetku italijanske ofenzive pred italijansko vojsko pri Sidi Baraniju in so prezrli, da prodirajo sami proti angleškim postojankam. Naenkrat so se znašli med dvema angleškima oklopnima avtomobilima, ki so jih najprvo smatrali za italijanska. Tedaj je bilo seveda že prepozno, v«*}# v ■;*.&-«I h Poziv Turil|l In Grilji Znani publicist Virginio Gayda piše v »Giornale d' Italija«, da bodo osovin-ske sile zahtevale od Turčije in Grčije, da razložita svoje politično stališče na-pram silama osi. Sili bosta najprej javili svoje legitimne interese, pozneje pa bosta objavili tudi nadaljnje načrte. Po rimskih posvetih Kaj so sklepali v Rimu. O posvetovanjih Mussolinija in grofa Ciana z Ribbentropom v Rimu ni izšlo nobeno uradno obvestilo. Italijanski časopisi samo naglašajo, da so bila posvetovanja velike važnosti, da so govorili o bodočem redu ne samo v Evropi, ampak tudi v Afriki, od koder mora biti Anglija prav tako izrinjena. Mnogo se je v časopisih podčrtavala solidarnost Španije z državami osi. Namigovalo se je tudi, da Španija ni nevtralna, ampak samo nevojskujoča se država. Zato se računa, da bo vstopila v vojno na strani Nemčije in Italije. Novejše vesti iz Italije pa zanikajo, da bi bili Nemčija in Italija ponudili Španiji za tako sodelovanje francoski Maroko. Španski minister je v Berlinu govoril, da ima Španija zahteve glede lužne Amerike in Filipinov. Ameriški listi sojlijanske ofenzive v na to zelo ostro odgovorili. Obdolžili suj ceno. Italijo in Nemčijo, da hočeta zlomiti duh panameriške solidarnosti. Italijanski časopisi sedaj pišejo, da je tako naziranje smešno. To da so >samo angleške intrige. Nemčija in Italija se ne brigata niti najmanj za to, kar se dogaja onkraj oceana. Torej bo prepuščeno Španiji, da sama uveljavi svoje težnje v južni Ameriki, ako jih bo v stanju. Istočasno pa pišejo italijanski listi, da so v Rimu govorili tudi o Balkana, kjer so nekatera vprašanja še neurejena in so ugodna tla za angleške intrige, toda ta vprašanja so sporednega značaja. Podonavje pa je z rešitvijo madžarsko - romunskega spora dokončno urejeno. Po poročilih iz Londona je Ribbentrop zahteval v Rimu nadaljevanje ita-Egiptu za vsako Do-btd Francosko-iaponski spopad na meji Indoklne Na meji Indokine je prišlo do spopada zaradi Indokine se vrše po japonskih med francoskimi in japonskimi četami. J poročilih v prijateljskemu duhu. Ameri-Boji so trajali okrog dve uri. Francoska ! ški časopisi pravijo, da so Japonci po-vlada objavlja, da so pogajanja zašla v 1 pustljivi zaradi tega, ker je prišlo do težkoče in da se bo Francija vsakim J sodelovanja med Anglijo in Zedinjenimi teritorijalnim zahtevam zoperstavila z j državami v Tihem oceanu in smatrajo, oboroženo silo. J da bi ta dogovor utegnil zelo ogroziti Pogajanja med Francijo in Japonsko pozicijo Japonske. Tudi republikanci v Zedinlenih državah proti diktaturi Izjava Wendela Willkjea. Republikanski kandidat za ameriške predsedniške volitve, Wendel Willkie, je pred kratkim podal važno načelno izjavo, ki je vzbudila v političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Will-kie je odločno zanikal, da bi se republikanska stranka skušala sprijazniti z diktatorji. »V slučaju, da bom izvoljen za predsednika«, je rekel Willkie, >>ho- oem že zdaj jasno izjaviti, da ne bom iskal miru z diktatorji. Ti namreč zastopajo načelo, ki je našim idealom bi- Povišanje cen in povišanje cbtoka bankovcev, Po uradnih podatkih so se cene življenjskim potrebščinam dvignile od lanskega septembra do 1. septembra letos za okroglo 40 odstotkov. Obtok bankovcev v državi pa je v istem času narasel za okrog 46 odstotkov. — Med naraščanjem obtoka bankovcev in cenami življenjskih potrebščin obstoji torej neko sorazmerje. Cena prisilno odkupljene pšenice znaša 335 dinarjev za 100 kg. Prizad kupuje pšenico od mlinov, kar jo silno pedražuje. Na osnovno ceno din 300 se mora dodati din 13 trgovske niaraže, ker kupujejo mlini v okrožju do 85 km. Zaračuna se povprečni prevoz din 8, nakladanje in prevoz v mlin zopet din 3, 2.5 odst. prometni davek na 313 din je din 7.83, kar znaša skupaij din 21.83 ali skupna cena din 334 83. Toliko velja pšenica v glavnem žitnem kraju Prizad pa plača za pšenico idin 313. Absolutno previsoka je temeljna cena. Jedilno olje bo odslej po 26 dinarjev liter in pravijo, da ga bo dovolj počenši od 1. okto bra 't. 1. dalje. Tudi olje je očitno predrago. I, Ako računamo eno liro po 2.30 din, bo stal ta bombaž okroglo 55 din kg. To se pravi, da bo- stveno nasprotno. V ostalem moram še 110 nainavadnejsi izdelki iz tega bombaža stali enkrat povdariti, da bodo Združene dr žave — razen direktnega vstopa v vojno — Anglijo preskrbovale z vsem za vojno potrebnim materijalom.« S. Blum in »Slovenec«. Parkrat smo opozorili naše čitatelje na fanatična poročila, ki jih je prinašal »Slovenec« o bivšem predsedniku francoske vlade s. Blumm Po »Slovenčevih« vesteh je s. Blum po polomu sramotno zbežal iz Francije z vsemi svojimi milijoni in ga je bistrovidni inozemski reporter »Slovenca« videl enkrat tu, enkrat tam. Končno smo tega prijatelja resnice v prestolnici Slovenije pa vendarle pritirali tako daleč, da je moral po ovinkih preklicati svoja neresnična poročila in povedati svojim bralcem, ida s. Blum ni pobegnil, da ni odnesel svojih milijonov v inozemstvo, ampak da je ostal lepo v Franciji, tam kjer vlada atu Petainova vlada in kolegij generalov, ki so vsj študirali v jezuitskih šolah, ter čaka na sodbo izrednega sodišča. — S. Blum ni pobegnil, ker nima za kaj. Toda baš to, 'da ni pobegnil, spravlja »Slovenca« v novo jezo. Milijone, ki jih je Blum po »Slovenčeivdh« poročilih tovoril v inozemstvo, je sedaj odkril ta list v »Galle-ries Lafavette«, v najrazkošnejši damski modni veletrgovini v Parizu, kjer je »Slovenčev« informator kupoval najintimnejšo damsko toaleto m s tem podpiral s. Bluma, milijonarja, ki je glavni lastnik tega velepodjetja. — Razen tegai je Blum tudi solastnik tovarne za svilo v Lyonu, katere ime bo pa »Sloivenec« javil naknadno in delničar družbe »Air France«, ki ima v svojih rokah letalski promet. Edino v Narodni banki, med1 200 družinami ga ni bilo, katerim je »Slovenec« že davno podelil vesoljno odvezo, ker so z begom denarja v inozemstvo znušili tako osovraženega Bluma. »Sloivenec« ima navado, da gleda vsem svojim nasprotnikom v žepe, po znanem receptu: rečem ti, da mi ne porečeš. Ta Blum, ki je po »Slovencu« sedel na hrbtu tisočerih siromašno plačanih nameščenk v »Galleries Lafayatte« v Parizu, je zagrešil kot bogataš in izkoriščevalec še to nesramnost, da je tem naimeščenkam dal 40 urni delovnik, česar mu ne bosita »Slovenec« in francoska reakcija nikdar odpustila. — .Ker seveda mi nimamo točnega seznama Blumovega premoženja, prepuščamo »Slovencu«, da ga objavi Mogoče bo potem izšlo še več člankov enakih onim o begu s. Bluma iz Francije v inozemstvo, dasi ibi bil tudi tak beg utpravičen, ker sta tudi Marija in Jožef, dva najbolj nedolžna človeka, bežala pred Herodom. Ako ibi bil »Slovenec« takrait izhajal, bi bil gotovo napisal, kako sta tovorila milijone v inozemstvo, čeprav sta na svojem oslu odlnesla edino svojo revščino in svojo kožo. po din 17 meter, ako ne še več. Kdo pa bo potem v stanju tako drage izdelke kupovati? Kmetiška zbornica za dravsko banovino je zahtevala, da se ukinejo vse trošarirne za življenjske potrebščine po mestih, uvede racionalizacijo živil, pa tudi obutve in obleke ter maksimiranje cen za te potrebščine. Pri javniih delih naj se najprej ozira na kmetijstvo. Zbornica zahteva tudi sodelovanje pri vseh novih zakonskih osnovah. Centralo za prehrano ie treba reorganizirati. Financiranje mestnih aprovizacij. Direkcija za prehrano, kakor se uradno javlja-, ima aa razpolago večje kredite za večja in manjša mesta v svnho nabave potrebnih življenjskih potrebščin. Iz teh kreditov bo dobavljala potrebščine, ki so najnujneje. Ista direkcija )e tudi naložila občinam, da se organizirajo odbori za prehrano, ki bodo sodelovali v tem -vprašanju. Občine dobe kredit kot prometni kapital v denarju ali blagu, Ta uradna izjava je dovolj jasna. Angleški kralj Jurij bo govoril v radiu dne 23. septembra ob 6. uri zvečer. Češka in Moravska bosta dne 1. oktobra vključena v nemško carinsko področje in zgubita s tem dnem svojo gospodarsko samostojnost. Počasno naraščanje draginje v Nemčiji. Nemška poročila pravijo, da je draginja v Nemčiji narasla v prvem letu vojne za štiri odstotke. Tako izkazujejo statistična poročila. Temeljne cene nove pšenice. Za vso državo so bile določene paritetne cene pšenice po pariteti novosadske borze. Temeljna cena je zopet din 300. Zvišavajo se pa cene za znesek prevoza (računano Novi Sad) in sicer za Po-žarevac 14..0, Zaječar 25, K,umanovo 23.25, Veles 30.10, Sarajevo 32.60, Karlovac 28.60, Ljubljana 27.40, Maribor 27.40 din i t d. —• • til« Cena kvasu se je povišala od din 29 na din 32 za kg. Povišanje znaša pri kilogramu kruha eno in pol pare. Kako je cena živini na Hrvatskem. V Čakovcu je bil nedavno tega sejem. Prijatelj našega lista je imel priliko pozanimati se za cene živini. Trgovci z živino in kmetje so mu povedali, da stane krava, ki je bila pred nekoMko meseci vredna din 700 do 800, sedaj din 2600 do 2800, konj, ki ga je kmet prodal za 3000 do 4000 din, stane danes 7000 do 8000 dinarjev. Kmetje na Hrvatskem imajo mnogokje velike zaloge koruze, ki pa jo prodajajo samo po ceni din 4 za kg. T« *« --'.vv i niti. v ittt' l.rl Kozla so postavili za vrtnarja. V Tuzli je bil obsojen župan in trgovec Hasamaga Pašič, musliman, na 30 dni zapora in 20 tisoč dinarje* kazni, ker je skrival življenjske potrebščine in jim navijal ceno. Tudi njegov brat je bil obsojen na din 10.000 globe iz istih razlogov. — l d» Vit '4 'J w Ifcj. k til« V Zagrebu smejo peči kruh samo v kosih po pol kilograma, 1 kg in 2 kg. Ljudski kruh se peče v Zagrebu šele od 21. t. m. Ker pa imajo nekateri peki še staro zalogo moke, smejo iz te moke peči tudi beli kruh. 20.000 ton riža bo uvozil Prizad. Od te količine bo 4000 ton neoluščenega. Cena rižu bo v vsej državi enaka. Vsi trgovci bodo morali voditi knjigo blaga od 1. oktobra t, 1. dalje. V knjigo bo treba vnesti: dan prevzema blaga, ime dobavitelja, številka in datum fakture, fakturna cena za enote, številka in datum odobritve fakturne cene po banski upravi, najvišji odstotek kosmatega dobička v odstotkih in v dinarjih, prodajna cena na malo. — Te knjige bodo potem nadzorni organi urada za nadzorstvo nad cenami redno pregledovali. Gostilničarji ne smejo peči kruha. Nekateri gostilničarji so pekli kruh za svoje goste in bili tako v stanju postreči svojim gostom z belim in svežim kruhom. Oboje je prepovedano, tako pravi banska uprava v svojem opozorilu, ki ga je naslovila na gostinske obrate. Otvoritev novega mostu čez Muro. P0 dveh letih gradnje so v nedeljo, dne 22. septembra otvorili novi most čez Muro pw Petanjofh. — S tem je Prekmurje dobilo cestno zvezo z ostalo Slovenijo. Med gradnjo mostu so ugotovili razne nedostatke v načrtih, ki jih je bilo treba popraviti. Tako niso načrti dovolj upoštevali najvišjega vodostaja Mure, ki menda do lanskega leta na tej reki še sploh ni bil zabeležen. Istotako na Muri še niso opazovali tako velikanskega premikanja ledenih plošč na spomlad, kot po letošnji hudi zimi, K sreči so se dale napake popraviti, četudi z velikimi žrtvami. Most je bil prvotno preračunan na okroglo 5 milijonov dinarjev. Po vpoštevanju tu omenjenih vremenskih nezgod pa je bilo treba primakniti še poldrug milijon dinarjev, Most ima dve razpetini po 30 m in eno v žirini 36 m. V most so zazidali 19 vagonov železa. Zamenjava starega kovanega denarja. Stari kovan denar, ki je prenehal biti pJačilno sredstvo, se zamenja pri blagajnah davčnih uprav ob uradnih blagajniških urah in sicer: a) stari drobiž po 50 para in din 2 do 15. januarja 1941, b) stari drobiž po din I jn stari srebrni kovanci po din 20 do 30. oktobra 1940, c) stari srebrni kovanci po din 10 do 28. februarja 1941. Po teh skrajnih rokih za zamenjavo bodo stari kovanci brez vrednosti. ;Zane Grey: 155 Mož iz ^ozda Tedaj se je nenadno namerila na Daleja, ki je brez jopiča, ves prašen in poten nepremično stal in strmel tja proti goram. Helenin pozdrav ga je vzdramil. »Jaz sem — ravnokar sem gledal tja preko«, je rekel smehljaje. Čudovito jasen blesk v njegovih očeh ;jo je presunil z nenavadnimi občutki. »Isto sem storila jaz — pred nekaj trenutki«, je odvrnila zamišljeno. »Pogrešaš gozd, — ga zelo pogrešaš?« »Neli, jaz ničesar ne pogrešam. A vsaj enkrat bi še rad jezdil ob tvoji strani pod visokimi bori.« »Šla bova tja«, je odgovorila. »Kdaj?« je željno vprašal. »Oh — kmalu!« In potem je šla dalje z zardelimi lici in v tla uprtim pogledom. Že davno je gojila Helen skrivno željo, da bi v Rajski dolini praznovala svojo svatbo, tam, kjer se je v Daleja zaljubila in spoznala sama sebe. A to upanje je hotela obdržati zase. Dalejev strasten predlog in njegove iskreče oči so ji pa dale čutiti, da je ta njena skrivnost zapisana na njenem obrazu, ki jo izdaja. Ko se je po drugi poti vračala domov, je srečala enega izmed svojih novih hlevarskih hlapčkov, ki je gnal pred seboj otovorjeno mulo, »Jim, čigave pa so te stvari?« ga je vprašala. »Ne vem, gospa, toda slišal sem dotičnika, ko je rekel Royju, da njegovo ime ni vredno počenega groša«, je fant smeje odvrnil. Heleni je začelo srce hitreje biti. To je Las Vegasu podobno. Hitela je naprej in ko je stopila na svoje dvorišče, je zagledala Royja Beemana, ki je držal lepega, napol divjega mustanga za uzdo. Poleg njega je stal konj, a njegov jezdec je ravnokar na nasprotni, njej zakriti strani, skočil iz sedla. Ko je stopil naprej, da ga je mogla videti, je Helen spoznala v njem Las Vegasa. Tudi on jo je v istem trenutku zagledal. Helen si ni upala spet dvigniti pogleda, dokler ni prišla do verande. Tega svidenja se je bala in vendar ga je bila tako vesela, da bi se najraje od veselja zjokala. »Miss Helen, zelo sem vesel, da vas spet vidim«, je rekel, ko se je razoglav ustavil pred njo, isti mladi cowboy s prostodušnim obrazom, kakor ga je prvič videla skozi okno vlaka. »Tom!« je vzkliknila in mu ponudila obe roki, ki jih je krepko stresel, medtem ko jo je gledal. Hitri ženski pogled, s katerim ga je premerila, je pregnal iz njenega srca vse mračne in dvomljive predstave o njem. To je bil še isti fant, ki ga je nekoč poznala — ki ji je bil tako všeč — ki si je pridobil ljubezen njene sestre. Ko je tako stala pred njim, ji je bilo, kakor da se je prebudila iz težkih, morečih sanj, — Carmichaelov obraz je bil gladek, svež, mlad, s svojo staro, zdravo rjavo poltjo; obseval mu ga je isti veseli, drzni in naravni smehljaj, ki ni poznal zadrege. Njegove oči so bile slične Dalejevim očem — proni-cave, čiste ko kristal, brez sence, Kaj ima vse zlo, kaj ima pijančevanje opraviti s to pristno, prirojeno plemenitostjo, ki jo kaže ta krasni primerek zapad-njaške drznosti? Kjerkoli se je že potikal, karkoli naj je že med svojo dolgo odsotnostjo počenjal, zdaj, ko se je vrnil, je bilo videti, da se je popolnoma osvobodil prejšnjega divjega in okrutnega značaja, ki ga tudi Helen lahko mirno pozabi. »Kako pa gre mojemu dekletu?« je vprašal tako prirodno in samoumevno, kakor da je bil z doma samo nekaj dni po kakem naročilu. »Bo? O, njej gre dobro — imenitno. Jaz — jaz sem prepričana, da bo zelo vesela, ko vas bo videla«, je odvrnila Helen mehko. »In kako gre tistemu velikemu Indijancu, Daleju?« je vprašal s počasnim poudarkom. •»Tudi prav dobro — res.« »Mislim, da sem prišel še ravno prav, da vas najdem vse skupaj že poročene.« »Jaz — jaz vam pa morem reči da jaz — da s* tukaj še ni nihče poročil«, je izjavila Helen v zadregi« z zardelimi lici. »To je pa res imenitno. Me je že skrbelo«, je rekc* prizanesljivo. »Divje konje sem lovil tam preko. v Novi Mehiki in sem izsledil tega plavega žrebca. Dolgo sem se moral za njim poditi. Privedel sem ža seboj, za Bo.« . Helen se je ozrla po mustangu, ki ga je Roy drža za povodec in je bila takoj zanj navdušena in očarana. Bil je imeniten žrebič, skoraj modre barve, ne prevelik, gibčen, krasno raščen, tankih npg. plemenite pasme, z dolgo, ko oglje črno grivo in rayn.° ja* kim repom in s krasno oblikovano glavo, ki si je -a-koj osvojil Helenino naklonjenost. Ii teke naših kcam LJUBLJANA Ali bodo cene krompirju maksimirane? CELJE Delavstvo in svobodne strokovne organizacije. Sedaj v teh časih prihaja neorganizirano delavstvo počasi do spoznanja, kaj pomeni strokovna organizacija za delavstvo. Po obratih in tovama'h, kjer nima delavstvo svoje strokovne organizacije, je prepuščeno na milost in nemilost podjetnikom. Posamezno hodijo moledovat in prosit za boljšo plačo. Če naletijo na dobro razpoloženega ravnatelja, ali poslovodjo, potem dobijo par dinarjev, iv nasprotnem slučaju pa trdo besedo, če mu ni všeč, da lahko gre. Stalno smo opozarjali, da samo svobodna strokovna organizacija je edina, prava zaščit-nica delavca. Potom nje si lahko delavstvo pribori svoje pravice. Do danes smo naleteli marsikje na gluha ušesa. Sedaj se pa obrača in že prihajajo, kako in kaj naj bi se ukrenilo, da hi se tu in tam vzpostavila strokovna organizacija, ker drugače ne bodo prišli do svojih pravic. Svetujemo vsem, oklenite se svojih strokovnih organizacij in ostanite zvesti člani v dobrih in hudih časih. Posebno v teh res težkih časih tbo odločala samo moč zavednega, discipliniranega in enotnega članstva strokovnih organizacij. JESENICE Draginja narašča dan za dnem. ■ \ ,in H * •. ■ 1 *• — Torek in sobota sta tržna dneva na Jesenicah in tedaj je vedno borba med kmeti in gospodinjami. Za krompir so hoteli imeti kmetje din 2.25 in ljudje so ga Kupovali, ker drugega ni bilo. Šele ob 11. uri dopoldne je ipolicija naložila enemu prodajalcu, da je prodajal krompir po din 1.50, dočim ga je drugi pripeljal samo pokazat ter je takoj dejal, da ga ne bo prodajal na drobno, nego samo na debelo. Ko je bila določena cena, je kmet zagrozil, da ga več ne bo s krompirjem. Tako je tudi s sadjem: Slive so po 8 din, .grozdje še dražje, jajca po din 1.25 itd., koruzna moka po din 6, če jo sploh dobiš, enotne moke še ni in ljudje se vprašujejo, kaj bodo počeli. Drv je tudi zelo malo in še ta stanejo pri kmetu v Mojstrani in drugod na licu mesta din 160, drugače jih sploh ne dobiš. Predno so pa v drvarnici, pa pridejo še najmanj 30 do 40 din dražja, t. j. din 200. Sedaj pa vzamimo progovnega delavca, ki zasluži čisto mesečno din 650 _ . .ii *■„ r- PTUJ Kakšen je položaj pekovskih pomočnikov? Zadnjič smo poročali o uspešno zavrženih pogajanjih za povišanje mezd. Mezde znašajo sedaj din 240 do din 260. Mojster pa sme od teh mezd odtegniti za hrano in stanovanje po din 120 na teden. Do teh pogajanj so imeli po-ttj^nlkrpo din 70 do 180 na teden. Din 70 so 'Plačevali mojstri onim pomočnikom, ki so imeli "rano pri mojstru, ostalim din 180. Razen tega st> plačevali mojstri za pomočnike tudi davek 'n zavarovanje. Pri pogajanjih je malo manjkalo in bi ne bilo prišlo do zaključka, ker so se mojstri izgovarjali na to, da sta dva mojstra odsotna in sicer Albrecht, ki je na orožnih vajah in pa Ornig, ki se je odpeljal na Dunaj. Nazadnje so >pa navzoči mojstri le uvideli, da s povišanjem mezd ne gre zavlačevati in tako je 5. septembra bilo to gibanje pekovskih pomočnikov v Ptuju uspešno zaključeno. Upajmo, da bodo pomočniki sedaj ostali zvesti organizaciji in budno čuvali svoje pridobitve. • LAŠKO Kaj sliSimo? Naš gospod kaplan je neko nedeljo rekel, da so Francozi zato doživeli po-Taz, ker niso sledili besedam Gosipodovim. In drugi? Dollfussova Avstrija je kljub stanov-ščini in kljub temu, da je sledila besedam Gospodovim, tako žalostna propadla, da niti besed ne čujemo več. Kje je tedaj logika? Čudno postopanje. Že pred par .meseci smo v listu opozarjali podjetje »Laivo«, da bi od-stranilo škandalozno zunanjost delavskaža stranišča ob letoviški poti na Šmihel. Nanosili Ba so tja nekaj drevesnih vej ter tako zakrili Mimoidočim sramoto. Sedaj so se te veje pokusile in je stranišče spet (vidno tujcem. Ker le Podjetnik, odnosno njegov sin prokuj-ist, pre-fej radodaren na raznih prireditvah, pričaku-!®wo, da bo zgradil za delavstvo sodobno, higiensko stranišče. Imenovani gospod je tudi podpredsednik »Olepševalnega in tuljskopromet-nega društva«. — Opazovalec. VELENJE Zakaj morajo člani Bratovskih skladhic čakati po več mesecev na povračilo izdatkov? V Vašem listu štev. 107 z dne 19. septembra 1940 ste objavili dopis iz Velenja, da člani velenjske skladnice ne prejemajo pravočasno Povračil za izdane zneske za specijalne pre-Sjede v bolnici itd. Ker te navedbe niso rešene in ker velenjska skladnica plačuje vse a*iatve svojim zavarovancem sproti in prejtf-i^io tudi oni člani, ki so zaposleni pri pod-'etjik, ki niti članskih, niti podjetniških pridevkov skladnici ne obračunavajo, vse pripadajoče dajatve sproti, Vas prosimo, da na ‘steni mestu to objavite. Pri velenjski bratov-?*i skladnici je sedaj včlanjenih 18 rudnikov s? ?r.ost°slednih podjetij in se večkrat pripeti da kdo zahteva kake dajatve brez po-'n vednosti skladničncgi zdravnika in a iteva povračilo šihta itd., ne da bi pred-,1 ‘. p°*rdilo, da ima dejansko izgubo na za-Bod »t ^ takih primerih je potrebno iskati »e • | zdravnikov, podjetja občin itd. dn sklol>Z^ ° zavleče- toda nikdar po krivdi SednikICK l^k”01 ^pravite*' Pevec, podpred- s HRASTNIK k°C?va,',le poceni oddam. Primerno za upo-^ Poizve se v trafiki g. Jakoba Kneza. Cene krompirju še niso maksimirane. Ljubljanska občina je sicer pripustila na trg krompir le po 1.50 kg. dočim so ga svobodno prodajali po 2 do 3 dinarje. Občina je sedaj sama kupila šest vagonov krompirja in ga bo prodajala na trgu na stojnici po 1.50 din kilogram. Količine po 50 kg pa bo mestna občina oddajala tudi v svojem skladišču v milarni na Tržaški cesti. Nakaznice za večjo količino se dobe v Mestni hranilnici. Od 50 kg dalje se bo oddajaj krompir po 1.40 din kg. Obvestilo mestnega magistrata pravi, da krompirja ne bo zmanjkalo. Kakor ipa .poročajo, nameravajo uvesti v Sloveniji maksimirane cene za krompir, kar je jako verjetno. Ce namreč primerjamo hranilno vrednost krompirja z moko, tedaj najdemo, da znaša ta eno četrtino do ene tretjine vrednosti moke. Po tem načelu pripravljajo tudi maksimiranj^ cene za krompir, ki bo sorazmerno odgovarjala hranilni vrednosti med moko in krompirjem. Nova ulica Karla Sabine v Pragi V utemeljitvah spremembe imen ulic v mestu Pragi so časosisi navajali, da je bilo treba spremeniti imena ulic tudi radi tega, da so prišli do veljave v javnosti tudi takšni češki možje, ki jih je prejšnji režim iz raznih razlogov zamolčal. Na 'ta način je dobil šele sedaj svojo ulico tudi plodovit češki pisatelj Karel Sabina, okrog katerega se je vršila zadnji čas znatna polemika1 po revijah in listih med njegpvimi nasprotniki in zagovorniki. Očividno so prodrli zagovorniki, ker je dobil svojo ulico Karel Sabina v samem središču mesta Prage. Kdo je Karel Sabina? Najbolj znan je Karel Sabina tudi pri nas radi tega, ker je napisal besedilo za najpopularnejšo opero češkega skladatelja Smetane »Prodano Nevesto«. V zgodovini češke literature, ki jo je izdal dr. Arne Novak 1. 1939, piše o Sabini sledeče: »Karel Sabina je bil rojen dne 29. decembra 1813. Preživel je temno mladost proletarskega otroka. 2e v gimnaziji je simpatiziral s poljskim gibanjem in kmalu pustil študij ter se posvetil izključno novinarstvu in literaturi, najprej v Pragi, potem na Dunaju in nato zopet v Pragi, kjer je bil od leta 1845 na-prej središče tajnega revolucijonarnega političnega gibanja. Leta 1848 je bil na čelu radikalne politične stranke in se je radi tega celo sprl z revolucijonarnim duhom novinarja Karla Hav-lička. Radi revolucionarne propagande so ga obsodili na 8 let stroge ječe, ki jo je prestajal v Pragi in Olomoucu. Ko je prišel 1857. leta iz ječe, je zopet deloval na književnem polju, socijalnem in radikalno-Političnem. Organiziral je delavce ter sodeloval pri ustanovitvi Mlado-češke stranke. Živel pa je ves čas v bedi in je radi tega 1. 1859 stopil v službo avstrijske 'tajne policije kot konfident in agent ter je zlasti leta 1867 ovajal češke politike in pisatelje policiji in jih resno kompromitiral. Ko so mu leta 1872 to javno dokazali, je bil kot izdajalec izključen iz češke družbe ter je umrl v bedi in zaničevanju dne 9. novembra 1877. Napisal pa je Sabina celo vrsto romanov in dram, 'tudi v nemščini, celo zgodovino češkoslovaške literature. Svoj literarno kulturni program je razložil v spisu »Duhovni komunizem«. Napisal je tudi romane iz življenja političnih jetnikov v dobi reakcije, družabni in socijalni roman, zgodovinski roman »Husiti« in nekaj pesmi ter razven »Prodane neveste« še tudi .besedilo Smetanove opere »Branibori na Češkem«._________________________________________ NAJNOVEJŠE VESTI Trgovinski minister dr. Andres je bil v Solunu pri otvoritvi velesejma. Naglasil je potrebo čim tesnejših gospodarskih stikov z Grčijo. Vreme bo jasno, v dlolinah megla. Bilanco bojev od 10. avgusta do 22. septembra objavlja DiNiB: Nemci so vrgli 23 milijonov kg bomb, 8 milijonov ktg razstreliva, izvršili 700 letalskih inapadov in porušili v Angliji 600 tovarn. Angleži so v noči na 23. september napadli severno Nemčijo. Nad Berlin so priletela samo posamezna letala, ki so VTgla rakete. Bomb pa niso mogla vreči, ker so jih nemška letala prepodila. (DNB.) Angleško vojno poročilo z dne 23. septembra javlja: Angleška letala so dne 23. dopoldne zopet napadla oporišča v Kanalu. Ponoči so bombardirala vojaške objekte v Nemčiji, Berlin je imel več kot dve uri alarm/ — Dne 23. septembra zjutraj so priletele tri formacije neških bombnikov nad London. Bitka je opoldne še trajala. Anglija, Zedinjene države in Avstralija se posvetujejo zaradi Indokine. Zedinjene države bodo prevaele amgleško oporišče Singapur. Francoska vlad1* je uvedla živilske nakaznice. Žetev je bila zelo slaba, posebno pa pridelek sladkorne pese. Rotschildu je francoska vlada zaplenila premoženje. Nemško vejno poročilo z dne 23. septembra pravi, da je nek nemški motorni čoln potopil v Kanalu oboroženo 3000 tonsko ladjo. — Neka letalska eskadrila 9 letal ie doslej sestrelila 500 angleških. —. Angleška letala so ponoči na 23. september metala nad Nemčijo zažigalne lističe. — 2 angleška bombnika sta pristala na Švedskem, 5 mož posadke ie interniranih. O rimski konferenci javljajo ameriški časopisi, da je bilo govora o novi mirovni ponudbi preko papeža in Roosevelta. Nadalje, da je Ribbentrop zahteval, da Japonska in Španija vstopita v vojmo, — V Španiji pa. da so mnenja, da za Španijo še ni prišel čas. (Reuter). O razmerju Italije do Turčije in Grške pišejo švicarski listi, da je pisanje italijanskega tiska napram Turčiji zelo ostro, zadržanje naprair. Grčiji je. pa tako, kot je bilo zadržanje Nemčije napram Norveški pred zasedbo. Romunska vlada zanika vesti, da bi bih’ SSSR zahtevala 'demobilizacijo romunskih čet v Moladaviji. Ruska vlada pa ne daje pojasnil Vse igralnice v Romuniji so zaprte. Žetev krompirja in zelenjave v SSSR jc letos rekordna, istotako tudi bombaža. Manevri sovjetske armade pri Kijevu so se vršili z uporabo najnovejših izumov orožja, pod poveljstvom maršala Timošenka. Japonska oporišča v Indokini. Med francosko vlado in Japonci ie orišlc do sporazuma glede Indokine. Japonci dobe 3 letališča v Tonkingu s 6000 mož posadke ter smejo v neomejenem številu prevažati čete preko Indokine na Kitajsko z uporabo pristanišča Hainkonga. ' Spopad japonske vojske s francosko v Indokini je nastal, ker nek japonski general ni bil pravočasno obveščen o zaključku pagajanj. Kitajci so dcsegli ob reki Jangce velike uspehe proti Japoncem, pri Nankingu pa so Japonci doživeli doslej največji .poraz. (Tass). Siamska vlada je ^odpovedala nenapadalni pakt s francosko Indokino, ker Francozi niso hoteli odstopiti neka ozemlja Siamu. Ljubljanski velesejem je bil doslej organizi- j sicer zadruga po zakonu iz leta 1937 smela ran kot zadruga. Na občnem zboru dne 8. t. m. razstavljati le blago zadružnikov. Nova družba so pa zadružniki sklenili, da izpremene to za- dobi s tem širši značaj, drugo v družbo z omejenim jamstvom, ker bi I MARIBOR Kai se bo zgodilo z zaplenjenim usnjem? Ljudje mnogo ugibajo, kaj se bo zgodilo zlako bi ga dobila mestna aprovizacija in ga po-zaplenjenim usnjem tovarnarja Halbartha. Kdo j tem prodajala po tisti ceni, po kateri ie usnje bo dobil to usnje, ali bo prodano na- dražbi, ali i kupil Halbarth pred štirimi ali petimi leži. ca bo ostalo mestni aprovizaciji. Prav bi bilo, I Ogromno premoženje tovarnarja Valterja Halbartha. Med vsemi Mariborčani je vzbudilo ogromno osupljenje postopanje oblasti proti bivšemu tovarnanu usnja Valterju Halbarthu radi kopičenja zalog usnja, ki so ga našli v njegovih skladiščih oblastni organi v vrednosti 4 milijone dinarjev. (J. Halbarth pa nima milijonskih vrednosti samo v usnju, ampak je tudi sicer po nepremičninah menda največji posestnik v Mariboru sploh. To je v mestu splošno ^nano. Vendar javnost nima niti od daleč pojma o ogromnih vrednotah Halbartho-vih posestev, ki niso samo v Mariboru, temveč tudi v bližnji okolici in celo na Pohorju. Mi smo se malo zanimali za njegova (posestva in je gotovo v interesu javnosti, da se vsaj nekaj ve o obsežnosti posestev g. Halbartha, ki ima med drugim sledeče nepremičnine: V Mariboru samem poseduje Halbarth posestvo vi. št. 5 Grajska vrata s tovarniškim poslopjem v Kopališki ul. 23 in stavbišči, nadalje posestvo vi. št. 7 s stanovanjsko hišo v Kopališki ulici 21, posestvo vi. št. 9 s stanovanjsko hišo Loška ul. 2 in vrtno parcelo in posestvo vi. št. 134 s stanovanjsko hišo Loška ul. 8, kar .vse je kupil g. Halbarth leta 1917 od rodbine BaiJJ za golih 190.000 kron. Danes predstavlja seve to milijonsko vrednost. — Leta 1921 je g. Halbarth od tovarne raztegnil svojo posest na bivša Scherbaumova1 posestva. Za 125.000 din je k,upil takrat od Filomene Scherbaum posestva s 14 iparcelami, vse v bližini tovarne, kjer so imeli Scherbaumovi vrtove in njive. Tudi te parcele so seve od leta 1921 naprej ogromno poskočile v vrednosti. Od rodbine Badl ima Halbarth še nadalje v lasti posestvo vi. št. 6 mesto Maribor z dvema Parcelama in hišo v Usnjarski ul. 17. V katastralni občini Koroška vrata je g. Halbarth leta 1935 podedoval 3 travniške parcele, ki bi se lahko danes vnovčile kot stavbene parcele s težkimi tisočaki. V mestu samem in okolici pa imajo še tudi drugi člani rodbine Halbartha nebroj nepremičnin, stanovanjskih hiš. stavbenih parcel in donosnih vinogradnih posestev. Sam tovarnar Valter Halbarth ima dragocena vino-gradua posestva v Rošpohu in Krčevini. V Krčevini je g. Halbarth lastnik vinogradnega posestva vi. št. 215 z gosposko hišo, viniča-rijo, gozdovi, njivami in vrtovi, katero je kupil leta 1924 na dražbi za din 165.000 in je k temu dobil še drugo posestvo vi. št. 261 ka-tastralna občina Rošpoh z gospodarskim poslopjem in 10 iparcelami vinograda, njiv, gozdov, pašnikov in vrtov. Lastnica tega posestva je bila neka Marija Nikodem roj. Paroub-kova. Na tem krčevinskem posestvu je bila tudi znana gostilna »Wolfzettel«, za katero Pa oblast zadnji čas ni več izdala obrtnega dovoljenja. 2e leto poprej je kupil g. Halbarth v Rošpohu od Jožefa in Neže Čolnik za din 437.000 krasno posestvo s poslopji, vinogradi, gozdovi, njivami in travniki vložek št. 20, ki ima 19 parcel. Leta 1935 pa je g. Halbarth še podedoval po Ani Halbiirth .gosposko vino-gradno posestvo vložek št. 132 s 15 parcelami, zopet vinogradi, gozdovi, njive, pašniki, vrtovi, gosicosko hišo, vlničarijo in hlevi. — Vsa ta ogromna iposest z milijoni in milijoni vrednosti pa Halbiirthove žeje po posestvih še ni utešila, temveč je kuPil leta 1933, ko je dozorevala gradnja ceste na 'Pohorje in so vsled ,tega tam rasle v vrednosti gozdne parcele, še v Slivniškem Pohorju lepo kmečko posestvo z zidano hišo, gospodarskimi poslopji in 14 parcelami, gozdovi, travniki, njivami, pašniki itd. za din 125.000 od Marije in Josipa Bevca. Zemljiškoprometna komisija za odobravanje takih kupčij takrat še ni obstojala. — Kje ima g. Halbarth še arugod kaka posestva, nam trenutno ni znano. Bo pa ustreženo javnosti in dobri stvari, če nam informirani pošljejo tudi tozadevno še daljnja poročila, da se točno ve, kakšni premožni ljudje hranijo plod svojo streho v času sedanje gospodarske stiske milijonske vrednosti ljudskega oblačila, kateremu od dne ao dne raste cena. Na žene železniških delavcev so (popolnoma pozabili pri določanju draginjskih doklad. Medtem ko bo železniški delavec dobil za vsakega otroka po din 50 mesečne draginjske doklade, ipa žene niso vpoštevane, kar seveda vzbuja upravičeno začudenje med železniškimi delavci, zlasti pa se čutijo zapostavljene žene. »Kruha bo dovoli v Mariboru«, pravi »Slovenec«. Prorokovanja' tega lista se sicer doslej no večini niso uresničila. Želeti bi bilo, da se »Slovenec« vsaj to pot ne bo zmotil. • V > \* \«j W4t» ?tc s 12 oseb je bilo aretiranih miiiulo soboto in sicer: 6 zaradi demonstracij, 2 zaradi nedovoljenih vzklikov, 2 zaradi oviranja izvrševanja službenega posla, 1 zaradi prevare in 1 radi nedovoljenega povratka Več nemških SS oddelkov in sester nemškega Rdečega križa je prejšnji teden preko Ma- I ribora potovalo v Zemun in Zagreb, kjer sprejemajo s pomočjo tukajšnjih Nemcev izseljene Nemce iz Bukovine in Besarabije, ki sta prišli pod oblast SSSR. Na zagrebških ulican vzbujajo veliko pozornost zlasti elegantno oblečeni člani SS oddelkov, ki se v prostem času sprehajajo z domačimi Nemci. Tvrdka Hutter je objavila pojasnilo v »Jutru«, da je prijavila ves svoj bombaž. Od tega prijavljenega bombaža pa je prihranila 102 bali, ker meša bombaž s stanično volno, katero dobiva iz Nemčije. Umetna volna iz Nemčije je sicer dražja, toda tvrdka jo kupuje, da bi spričo pomanjkanja bombaža mo£la dalje časa o-bratovati. O zvišanju mezd tekstilnemu delavstvu. — Tukajšnji »Večernik« je minulo soboto objavil članek o zvišanju mezd tekstilnemu delavstvu, v katerem med drugim navaja, da so se od začetka vojne, torej v enem letu, mezde tekstilnemu delavstvu štirikrat zvišale, skupno za čistih 43 odst. Ker so se kmetski proizvodi podražili n. pr. za 100 do 200 odst., obleka za 30 do 40 odst., obutev za nekaj manj, stanarine pa sploh niso višje, se po mnenju člankarja povišujejo mezde paralelno z draginjo. — Po našem mnenju se člankar. milo rečeno, norčuje ie bede tekstilnega delavstva. Ce bi skupna ipovišica mezd tekstilnega delavstva tudi znašala toliko, kolikor člankar navaja, (kar pa velja le za nekatere tovarne), je pri tem člankar bodisi iz nevednosti, ali ,pa namenoma zamolčal glavno, t. j., da je večina tekstilnega delavstva zaposlenega samo po tri dni na teden. Javnost to ve, zato je res ni treba skušati zavajati z napačnimi podatki o povišanju mezd, kot jih je priobčil »Večernik«. Meljski hrib se zopet plazi. V nedeljo popoldne je prišlo nad Maribor neurje, ki je povzročilo, da so se na Meljskem hribu zopet odtrgali celi plazovi laporja in deloma zatrpali cesto proti Mariboru. Na tej cesti bo treba nujno izvesti nekaj varnostnih ukrepov. Avtomobili se pri vožnji v Sv. Lenart poslužujejo povečini nove ceste Sv. Peter—Sv. Lenart, odkar je cesta od odcepa pri Pesnici in do Sv. Lenarta postala skoro neporabna za vozila. Avtomobilist, ki ne ve, da se Meljski hrib ob vsakem večjem nalivu plazi, lahko plača vožnjo ob nočnem času po 'tej cesti z življenjem. Ogronmi kamni, ki so jih prejšnji plazovi prinesli s seboj s hriba, leže zloženi ob cesti in dovolj glasno govore, kaj bi se zgodilo vozilu, na katerega bi priletela taka teža s strmega brega. Popravite cesto, dokler je čas! O javnih delih se govori in piše, na tej cesti sO naravnost življenjsko nujna, zato ne odlašajte z njimi! Slaboumna ženska je minulo soboto ves dopoldne hodila po mestu in vzbujala pozornost ljudi. Na vogalu Frankopanove in Ruške ceste se je okrog poli 11. ure vrgla naj.poprej pod nek voz, nato pa še pred avtomobil, ki ,:e k sreči pravočasno obstal. Nato je odšla z dvignjenimi rokami po Rjuški cesti do Kralja Peti a trga in kričala, da zahteva strup. Na Kiaija Petra trgu se je zopet vrgla pred ne!: tovorni avtomobil in je le prisebnosti šoferja pripisati, da se ni zgodila smrtna nesreča, čudno in nerazumljivo je, da se - - -. niso zavzeli za slaboumno revo . -_.i i Vrtni koncert godbe »Glasbenga društva železniških delavcev in uslužbencev, ki se je vr-,šil minulo nedeljo v gostilni Šunko v Radvanju, je zeto lepo uspel. Zal. da je proti večeru silna nevihta to družabno prireditev predčasno prekinila. Društvena godba je pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja neumorno svirala koncertne in poskočne komade, agilni odborniki pa so po šotorih kar tekmovali, da bi čim bolj postregli gostom. Zlasti veliko zanimanje je vladalo za streljanje na dobitke, šaljivo pošto itd. Železničarji, ca tudi ostali delavci in prijatelji godbe so se v velikem številu udeležili te prireditve in s 'tem pokazali, da pravilno cenijo stremljenje in delovauje te priljubljene delavske godbe, ki tudi v teh težkih časih vrši svojo izobraževalno nalogo med delavstvom. Kdaj pride bombaž? Cttlil fr- ft Kdaj že so listi poročali, da so paga-janja s Turčijo in Italijo uspešno zaključena, Pred enim mesecem, če ne že poprej, se je reklo, da je naša delegacija odpotovala po bombaž v SSSR. Nazadnje pa se izkažejo vse te vesti za netočne. Listi znova poročajo o pogajanjih z Italijo in o delegaciji, ki naj bi bila že kdo ve kdaj prišla v SSSR, pa se iz- ve, da bo šele odpotovala. Potrebno bi bilo, da bi se z merodajnega mesta pojasnilo tekstilnemu delavstvu, kdaj od prilike je pričakovati prve pošiljke bombaža in sicer iz Turčije, Italije in SSSR. Ljudje, ki čakajo na te vesti, so že mesece brezposelni, ali pa delajo samo o-mejeno. Zato je razumljivo, ako se jih loteva nemir. Tudi sladkor bo Se dražiš V Beogradu se te dni posvetujejo, za [ gat, vreme je lepo, cene pa bodo nekoliko bi podražili sladkor novega pri-j koliko višje in jih sporoče v nekaj dneh, delka. Blago je dobro, pridelek je bo- Tako poročajo iz Beograda. Švedske volitve Izraz zaupanja v socialno demokacijo ne samo kot stranko, ampak kot ideologijo. Parlamentarne volitve na Švedskem Merodajno pa ni samo mnenje tujih so se vršile dne 15. septembra 1940. — Kar redek dogodek so volitve v sedanjih vojnih razmerah, ko pretresajo svet najrazličnejše ideološke in psihološke trzavice. Švedska socialna demokracija je že doslej vladala v deželi. S svojim nastopom in zmago pri teh volitvah, s katero je pridobila 22 novih poslancev k dosedanjemu zastopstvu, je Švedska jasno dokazala svojo načelnost, prisebnost in resnost. Nordijske dežele so bile pred vojno vse pod vodstvom socialističnih strank. Vse štiri dežele so vodile vzorno narodno gospodarstvo in socialno politiko, o kateri so se večkrat jako pohvalno izrazili trezni gospodarstveniki in socialni politiki. Državniki, ki so se ba-vili z narodnogospodarskimi problemi, so hodili tja in tam študirali državno gospodarstvo in socialno politiko. opazovalcev življenja v nordijskih de želah. Bolj merodajno, bolj živa priča so zadnje volitve na Švedskem, ki dokazujejo, kako veliko zaupanje si je stekla socialna demokratska stranka med švedskim narodom zaradi svojega občekoristnega vladanja in delovanja. Tega naroda niso zmedle zmešnjave po svetu. Z odločnostjo in vztrajnostjo je nastopil pri volitvah in dokazal svoje razumevanje politike, ki jo vodi delavska vlada. Volitve na Švedskem so dakaz, da so svobodni narodi demokratični. Dokaz, da v svobodnih ljudeh tiči prav krepko čut svobode in demokracije. Švedski narod je glasoval v globokem prepričanju, da se je doslej vladal dobro sam in da se hoče v istem pravcu vladati sam tudi v bodoče. I i \ Po dirki okrog Srbije je prišla na vrsto kolesarska dirka okrog Hrvatske. Tudi te dirke se udeležujejo Slovenci. Upajmo, da Srbi ne bodo nobenega svojega dirkača izključili iz kolesarske zveze, kot so to storili Hrvati in Slovenci, ki so izključili po par svojih dirkačev iz svojih zvez, kateri so z uspehom sodelovali v kolesarski dirki okrog Srbije, POBREŽJE PRI MARIBORU Opomin mestnemu avtobusnemu podjetju oz. mestni občini. Fred štirinajstimi dnevi sta se vršila na pokopališču na Pobrežju pogreba dveh uglednejših meščanov.. s. n - • ■ Prijatelji in znanci obeh umrlih so se udeležili v velikem številu pogrebov in s tem izkazali spoštovanje do enega in drugega. i - t ! Vreme je biku lepo, cesta suha, prahu v izobilju. Eno uro pred pogrebom je prevozilo cesto med mestom in Pobrežjem nad sto avtomobilov in avtobusov gor in dol. Temni oblaki prahu so zakrivali razgled no cesti, dušili pešce in jim zastirali ipogled. Človek je moral paziti, da se zavit v oblake prahu ni nenadoma znašel pod kakšnim vozilom, da je lahko cel Prišel domov. Kako pa izgleda tak pogrebec, ki ima slučajno še kakšno črno obleko iz boljših časov in si jo iz ožjega spoštovanja do umrlega obleče, ako zaide v take oblake prahu, si lahko vsak predstavlja. Takšna obleka ni več črna, ampak siva in jo moraš, če hočeš da postane zopet črna, oddati v čistilnico, kar stane zopet lep denar. Če ga nimaš, ti ostane obleka pokvarjena od prahu in po večkratni takšni proceduri sploh neuporabna. Vsem tem oz. takšnim neprilikam bi se dalo pomagati enostavno s škropljenjem ceste, vsaj pred takšnimi pogrebi, kar bi bila dolžnost mestne občine, ker največ prahu dvigajo in povzročajo mestni avtobusi. Ob Pobrežki cesti teče reka Drava, ki ima dosti vode, da bi z njo udušili vsak prašek, ki se loči od ceste, treba je samo postaviti črpalko ob cesti in vse bi bilo v redu. Ni potrebno, da mora človek vso pot na Pobrežje misliti na to, da je nastal iz prahu in da se zopet povrne v prah. Br. A. MEŽICA Širša odborova seja »Vzajemnosti« bo dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer v »Štibelcu« pri Tof-fu. Udeležba obvezna. Družnost! — Odbor. Za izločitev Židov iz trgovine in industrije in razlastitev njihove posesti se zavzemajo madžarski fašisti. Temu nasprotujejo ostale stranke, ki pravijo, da bi taki ukrepi močno oškodovali ne samo madžarsko gospodarstvo, ampak tudi kulturno življenje, v katerem igrajo po-madžarjeni Židi-veliko vlogo. Vseh Židov je sedaj na Madžarskem 700.000. Aretacije na Češkem in Moravskem. »Ex-chamge Telegraph« poroča, da je bilo zadnje čase na Češkem in Moravskem aretiranih 750 oseb, od teh samo v Pragi 120. Aretirancem se očita, da so razpečavali propagandni materijal proti narodnemu socializmu in skrivali orožje. Aretiranci so skoro brez izjeme pristaši bivše socialno demokratične stranke. Smrtne kazni za veleizdajo v Berlinu. Jne 6, septembra so bili v Berlinu obglavljeni Viljem Buisson iz Emmendingena, ki ga je Ljudsko sodišče dne 27, aprila 1940 obsodilo radi veleizdaje na smrt. Nadalje je bli obglavljen 50 letni Josef Kaiser iz Warnsdorfa in 31 letni Rudolf Worn iz Niederstrahvvalde, ki sta bila tudi od Ljudskega sodišča v Berlinu obsojena na smrt radi veleizdaje dne 4. junija. — Buisson je ušel v inozemstvo, ko so narodtii socialisti prevzeli v Nemčiji oblast in je zunaj države več let veleizdajniško deloval proti Nemčiji. Leta 1936. je Buisson vstopil v stik s špionažno službo tuje države in po njenem naročilu vohunil po Nemčiji in javljal tujim državam druga osebe, ki bi bile primerne za vohunstvo. Enako sta delovala Kaiser in Worn. Nadalje ie bil dne 6. septembra obglavljen 30 letni Karel Zink iz Ilmenau, katerega je Ljudsko sodišče obsodilo dne 11. julija t. 1. na smrt radi pripravljanja veleizdaje. D-NB. Iz Francije. »Volksstimme« piše: Razvoj v Franciji — to se pravi v nezasedeni« provincah — je po verodostojnih poročilih zelo enoten. Vlada ne bo nikoli gospodar nad težavami, ki jih ima s prehrano, surovinami in begunci. Strokovnjaki postavljajo za zimo zaskrbljene prognoze; mnogi predvidevajo nemir ljudskih mas. Nosilci novega režima upajo na skorajšnji poraz Anglije in na uvrstitev Fraincije v nov evropski »gospodarski red«. Nekateri spet mislijo, da predstavlja današnji francoski režim le prehodno stanje, ki mu bo sledil fašistični red z nemškim protektoratom. Nemčija kot Italija ne jemljeta Petain-Lavalove »revolucije« preveč resno, ampak želita popolen prelom s preostanki tretje republike. Angleški minister za narodno zdravje je odredil, da se izpraznijo vse hiše v Londonu, ki so poškodovane. Prebivalstvo pa se je izjavilo proti zapustitvi hiš. Razvoj piščanca v jajcu. Nemški učenjak dr. Wolmar je sklenil posneti na filmski trak razvoj piščanca v jajcu. Učenjak je spretno odluščil lupino od mrene, ki obdaja rumenjak in beljako-' vine. Nato je začel s posnetki. Najprvo se v rumenjaku pokaže bela pega v obliki leče. — Čez nekoliko ur se pojavijo rdeče pikice in v sredini drobno zrnce. Iz gibov tega zrnca je mogoče sklepati, da je to počctek srca. Skoro potem je mogoče opaziti obtok krvi. Tretji dan je mogoče 'razpoznati zametek piščrnca, četrti dan posamezne dele telesa in oči, ki so kot črne pege. Prvi gibi so vidni šesti dan, a delo ožilja enajsti dan. Pičše, ki se iz tako olupljenega jajca izleže, pa ne ostane živo. llotCcek sadmzit Jaz — z veliko ali malo začetnico. »*•* ri« ‘i *»•*•-* • --ž ?*««• In vendar preostane vsakemu človeku majhna gredica, njegov lastni jaz, katerega lahko oblikuje po svoji svobodni volji. Če skrbno obdeluje to svojo gredico, če sodi v njo lepa dejanja in jim priliva z dobrimi mislimi, nastane iz gredice žlahten vrt, njemu in drugim vir najplemenitej-šega veselja. Če pa pusti, da preraste gredico plevel hudobnosti, nevoščljivosti, lažnivosti, lenobe in drugih takih temnih strani, se izpreme-ni gredica po njegovi lastni krivdi v puščavo. Naš jaz, ta naša gredica se nam bo le tedaj polno razcvetela, če jo bomo postavili v službo splošne človeške skupnosti, če bomo vedno mislili v prvi vrsti na druge, potem šele nase. To je pa očividno težka umetnost, saj se je mnogi ljudje kar nočejo priučiti. Vsi drugi naj le bodo nesrečni, samo da je pri meni vse v redu, da sem le jaz izvzeta od vsega hudega. Kar nemogoče se zdi takim ljudem, da bi tudi oni morali doživljati neprijetnosti in nositi bremena. Čemu ravno jaz? je njih prvi vzklik ob vsaki nevšečnosti, vzklik, ki najbolj točno razodeva njih golo sebičnost. Z vzkliki kakor: Čemu se ie ravno meni moralo to zgoditi? Zakaj je ravno mene to doletelo? dokazujejo vsi taki ljudje, da smatrajo svoj lastni »jaz« za nekaj posebnega, nekaj vzvišenega nad vse življenjske nezgode, da smatrajo vsako neprijetnost, tudi če so jo sami zakrivili, za svojo osebno žalitev. Vsak človek, bodisi ženska ali moški, pa se mora zavedati, da je koristen član človeške družbe le tisti, ki piše besedico jaz vedno z malo začetnico, ki zna namesto besedice jaz postaviti včasih besedico ti, ali pa vsaj mi ali midva, V šoli, v družbi, v službi, najbolj pa v zakonu shaja dobro le tisti, ki mu ni svet in edino zveličaven samo njegov lastni jaz, ki ne ljubi vedno le samega sebe. Zlasti pa ne spada v zakonski stan tisti, ki si noče ničesar odreči, ki je vedno sam sebi najvažnejši. Zakonsko življenje je prava šola odpovedi in premagovanja, potrpljenja in samovzgoje, kar pa ni vedno združeno z neprijetnostmi, saj ni ničesar zastonj na svetu in vsako reč poplača življenje prej ali pozneje. Vsakdo,- ki zna pisati jaz z malo začetnico, najde plačilo v sreči, ki jo pripravi drugim in ki posije obenem vsa bleščeča tudi nanj nazaj. * Kakšna je zadnja stran »kolajne«? Ženski svet navadno vse premalo misli na svojo zadnjo polovico. Vso pažnjo posveti samo svojemu sprednjemu delu, ki ga seveda hitro pregleda in spravi v red, pri tem pa popolnoma pozabi in zanemari zadnjo stran »medalje«. — Ker pa je zelo grdo, če je zadaj vse v neredu, si je treba vselej, prav posebno pa zjutraj, ko se opravimo in tudi takrat, kadar gremo ven, pomisliti na ta-le vprašanja: 1. Ali ni spodnje krilo predolgo in gleda izpod obleke? 2. Ali imaš lase tudi zadaj v redu in ti nfe vise štrene po vratu navzdol? 3. Ali ie bluza dobro okrtačena in se je ne drže na hrbtu lasje in prhljaj? 4. Ali ■niso pete poškodovane? 5. Ali niso nogavice nagubančene in ni zlezel šiv postrani? 6. Ali ni zlezla bluza iz pasu krila? 7. Ali ni krilo oziroma obleka zadaj preozka in se grdo vidi obris života? 8. Ali se ne držiš preveč sključeno? * Paradižnik' za zimo Tudi paradižnike si lahko shranimo v steklenicah za zimo in sicer prav na isti način, kakor je bilo zadnjič opisano za marmelado. — Paradižnike kuhaj kratko časa, samo tako dolgo, da razpadejo. Nato jih takoj pretlači skozi sito. Pretlačen paradižnikov sok daj spet v. lonec in naj še enkrat zavre. Sedaj ga takoj še vročega napolni v steklenice, ki si jih pirej-dobro osnažila. Zamaši hitro sproti vsako steklenico z zamaškom. Najbolje je, da vzameš nove zamaške. Zamaške kuhaj prej nekaj ča-; sa, da postanejo mehki in voljni. Ko so steklenice zamašene, jih pusti ohladiti. Ko so ohlajene, pomdči vsako steklenico z zamaškom v razstopljen parafin ali vosek, a temeljito, dane bo mogel nikjer zrak uhajati v steklenico. Včasih se pa pozneje pri kaki steklenici kljub temu v grlu napravi plesniva kožica, ki jo pa z lahkoto odstranimo, ko zlijemo paradižnikov sok iz steklenice. Okus pa pravi nič ne trpi. * Ocvrti češpljevi žličniki Zmešaj v loncu Vi kg moke, dve jajci, žlico-masti ali masla, veliko žlico slivovke ali ruma, dve žlici sladkorja, malo soli in toliko mleka, da dobiš zelo gosto testo, ki komaj od kuhalnice kaplja. Vterati moraš tako dolgo, da je-testo le-?o gladko, torej vsaj četrt ure. Čimdalje vtepaš, tem boljši bodo žličniki. Nato streseš v testo oprane češplje. Sedaj pomakaj žlico v razbeljeno mast m zajemaj- iz testa; majhne žličnike. Vsak žličnik naj ima eno če- I špljo. Žličnike po obeh s-traneh ocvreš v masti lepo zlatorumeno, pečene pa Potreseš s sladkorjem in cimtom. Obrtniška zdruien|a Obrtniki so sc dolgo borili proti i#e-šanim obrtniškim, združenjem. Hoteli so imeti za vsako stroko svojo zadrugo, kjer pa smatrajo združenja teh zadrug za potrebno, tam pa se lahko združijo v mešano zadrugo. Na podlagi razpisa banske uprave je TOI izdala dne 2. avgusta 1940 odlok, s katerim je bilo ukinjenih 92 združenj, ostalo je 32 skupnih, o 11 pa bodo šele ukrepali, kako bo z njimi. Združenja so se pritoževala proti tej odredbi, ali do danes še ni rešena niti ena pritožba. Prisilno združenje je bilo izvedeno zaraditega, ker so nekatera obrtniška združenja majhna, češ, da ne morejo vršiti poslov. Večja in mešana združenja bodo morala ustanoviti pisarne in tajništva, ki bodo o-pravljala posle združenj. To je glavni namen ukrepa. »Napačno je mnenje, da se zlu ni treba upirati. Nasprotno, povsod in vedno se mu moramo upirati, in sicer dosledno pri vseli njegovih začetkih.« I T. G. Marasyii. AmerlSkl vojaški strokovnjaki o pomenu angleške vojne mornarice Reuter poroča iz Washingtona, da ie mnenje ameriških mornariških krogov* da je Anglija lahko zadovoljna z delovanjem svoje vojne mornarice. Nemci so pričakovali, da bodo v začetku vojne s podmornicami uničili vsaj 2 milijona ton angleške trgovinske mornarice, uspeh v prvem mesecu pa je bil samo 184.000 ton in se tudi doslej še niso približali onemu odstotku, ki so ga pričakovali. Sedaj so morali v ta boj proti angleški mornarici vreči tudi letala, toda uspenl niso večji. Nadalje so poskušali uničiti angleško mornarico tudi z obalnimi topovi. Razen tega je angleška mornarica proti pričakovanju nastopila ofenzivno, toda do večjih bojev ni prišlo, ker Nemci s svojo mornarico niso prišli na odprto morje. Največje uspehe beleži angleška vojna mornarica pri La Plati v Braziliji, v Narviku in Dunkerqueju. Pridobivajte našemu lili« nove naročnike t Delavski pravni svetovalec Občinska podpora (Rečica pri Laškem) Vprašanje: Sresko načelstvo kakor tudi banovina sta mi priznala, da je pristojna občina mi dolžna plačevati mesečno ubožaio podporo. Toda občina mi te podpore ni izplačala že leto in ppl. Ali lahko -občino tožim predi red mul sodiščem na izplačilo te podpore, ki mi je že pravomočno priznana? Odgovor: Občinske -uborne podpore prisoiajo upravna oblastva in ne redna sodišča. Če Vam je ubožna podpora že pravomočno priznana, jo je pristojna občina dolžna plačati. Če tega noče storiti in je v zaostanku, se obrnite na pristojno sresko načelstvo, kjer predložite odlok o priznanju -ubož-ne podpore in predlagajte izvršbo zoper občino upravnim potom. Oprostitev od vojaške službe (Štore) Vprašanje: Na prvem naboru sem bil spoznan rza stalno nesposobnega. Star sem že 30 let, na me dosc-daj niso vpoklicali ponovno na nabor. Sedaj sem pa zvedel, da me bod'o poklicali -na 28 dnevne orožne vaje. Ali bom moral iti na orožne vaje, kljub temu, da sem stalno nesposoben? Odgovor: Dokler Vas vojaško oblastvo ved, kot stalno nesposobnega za vojaško službo, ne morete biti vpoklicani na orožne vaje. Pac pa so klicani vsi začasno nesposobni ponovno na nabor v 31. letu. Če so takrat zepet spoznani za nesposobne, so sploh rešeni vojaške službe. Če pa Vas bi a* ponovnem nabortr spoznali za sposobnega, bi Vas verjetno 0° klicali na trimesečno vojaško službo. Kot Oe sposoben plačujete vojnico. Bolezenski teden (Kresnice) Vprašanje: V tovarni sem se ponesrečil. Od bolniške blagajne še nisem prejel hranarme. Ali lahko -od podjetja zahtevam plačilo mezde za en teden kljub temu, da prejmem od bolniške blagajne za čas bolezni bran-ann-o. Odgovor: Brez ozira koliko prejmete od bolniške blagajne hranarine, Vam ie podjetje dolžno plačati za čas Vaše bolezni mezdo vsaj en teden. Od podjetja ne morete zahtevati mezde v primeru, ste si bolezen povzroča nalašč, ali s hudo malomarnostjo. ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, JoP'c5’ sviterje. žetnperje (lastni izdelki). Volna, P^ej za strojna ročna dela. Komblneže, modrece, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblle« . platno, odeje, predpasnike, rute. Blag0- P®.r" za ženske, moške, otroke. ŠIvilske potreosc r galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Pofeg tržnice — Vodnikov trg). Za konzorcij izdaja in urejuje Adoli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.