OBISK V NOVEM HRAMU UCENOST!
Šolarji dobre volje
V učilnicah o. š. Borisa Ziherla, zgrajenih s samoprispevkom, je prijetno
f| ekaterim Bežigrajčanom in zlasti drugim Ljubljanča-nom ne tako na očeh, na za-plati, ki jo zaokrožajo Crto-mirova ter Topniška cesta, je v letošnjem šolskem letu od-prla svoja šolska vrala nova Sola, osnovna šola Borisa Zi-herla, kl so jo zgradili iz sa-moprispevka.
Tako, kot smo bili že do sle.j oblčajno navduSeni, ob vsaikri taki priložnost.;, ko je iz smnoprispevka zrasla ts ali ona šoia ali vrte<-, tudi tokrat nismo biii raznčarani. 1 udi to je namrefi ana ti-stih, za ta čas najs»>dobnej-&h šol z velikimi .svptlimi učilnicaini, ki daje.io «idez, da je več steklenih oken kot dnigih sten, kjer se živahne svetlo rumene in oranžne bar-ve spoglenujejo z zelanimi In modrimi, kjer jo ..
Sicer pa pojdimo po vrsti, kakor nas vodi ljubesmva go-sciteljjcs ravnateljica Vlada D.jokid:
»Z dograditvijo ts Sole,« pripoveduje, »so oMani Lju-bljane omogočili otrokom, ki •o ae  ftoiali  v  dvotzmenskem
pouku na šoli Borusa Kidri-6a ali Mirana Jarca, tako or-gaiv.zirano življenje in delo, ki boij ustreza današnjemu raz\oju družbe. Prizadevamo si, da bi v Ljubljani dosegli vsaj eno in pol izmenski po-uk, kar pomenl, da bi učen-ci nižjih razredov obiskovali pouk v dveh izmenah, učenci viSjih razredov pa v eni iz-nioni. Zdaj smo to pri nas si-cer dosegli, učenci obiskujejo pouk samo v eni izmeni — vendar nam je za eno učilni-co zmanjkalo prostora in smo morali izrabiti zmogljivosti knjižnice ter vanjo namestiti en razred. Tako pričakujemo, da tega enoizmenskega pou-ka ne botno mogli imeti več dolgo, ker v tem okolišu (to je krajevna skupnost Boris Kidrič), precej učencev obi-skuje pouk v občini Center, kamor so jih starši vpisova-li tisti 6as, ko je tu vladala huda prostorska stiska.
Pouk na tej Soli obiskuje zdaj 468 otrok, razporejeni so v 18 učnih oddelkov In 9 od-delkov podaljšanega bivanja, kjer je zajetih 230 otrok.
Kosilo prejema na šoli 320 otrok. Ko smo jih obiskali, so povedali, da hrano dovaža-jo, dodali pa so, da jo bodo že ta mesec tudi sami kuha-li, zase in za šolo Francela Bevka. Tako se je zdaj naj-brž številčno izpopolnil tudi tisti del šolskega kolektiva v belih delovnih oblačilih in be-lih rutah, ki v lepi, sodobno opremljeni kuhinji, skrbi za toliko lačnlh ust. Spodetka sta namrefi delali v kuhinji le dve kuharici in ena izmed nji.iu. Marija Sventer, ki se je ravno takrat, ko smo si ogiedovali šolo, neutrudno vr tela z brisalko okoli gore po-sode vse tja do pcunega po-poldneva, se je zdaj bržkone vsaj malce odpočila.
Tudi na tej šoli so že ve-liko razmišljali o celodnev-nem pouku, je pripovedovala ravnateljica, vendar za zdaj še nimajo — kot je dodala — iistreznih kadrov. Pri-manjkuje zlasti učiteljev za razredni pouk. Kljub temu se dogovarjajo z izobraževalno skupnostjo občine Bežigrad in      mestno       izobraževalno
skupnostjo, da bi že letos prešli na celodnevni način de-la s tremi oddelki prvih raz-redov. Pomisleki so le v tem, da tak parcialni pristop k ce-lodnevni organizaciji pouka ne bi bil najboljši. V celo-dnevno šolo naj bi šli, kat priporoča Zavod za šolstvo, s 6un več oddelki hkrati, da bi racionalneje razdelili delo. Za primer: če bi šli v celo-dnevno »šolo« le s tremi od-delkl prvega razreda, bi za to potrebovali šest učiteljev, če pa bi šli z vso nižjo stopnjo, ne bi slehernl odde-lek potreboval po enega učl-telja, ampak bi delo lahko razdelili tudi drugače.
Med ogledovanjem učikiic, hodnikov, vefinamenskega prostora, glasbene sobe, ka-binetov, zbornice in med kra-mi.janjem v pisarni, ml po-gledi nenehno uhajajo lr vsem tistim pogumnim oarvnini kombinacijam, zato si seveda ne morem kaj, da ne bi po-vprašala, kako te bi^ve vpli-vajo na počutje otrok m vzgo-j-^eljev (Otroci so, kajpada vsi po vrsti polni vtiscv, so glasno navd'išeni).
»?;elo dobro se počutlmo,« pripoveduje Djokovlčeva. .>Veliko je modre n zeiene barve. Te barve pa kot je znano, umirjajo. Gotovo se spominjate, da smo prav za-radi tega že pred leM črne šolske table zamenjali 7 zele-nimi. Tudi sama sem pre prosto povedano, zelo navdu-6ena. Prepričana sem, da vsa ta svetloba in vse te barve vzbujajo veselje. Seveda pa so zlasti tiste svetlorumene na hodr.iku zelo dovzetne za umazani.io in kljub temu, da zelo uazimo, se bojimo, da ne bi prebitro jnjazali te naSe lepe nove šole.
Tudi funkcionalno šola ze-lo ustreza svojemu namenu. Zlasti domiselna se mi zdi rešitev, ko je vednamenski prostor povezan s pevsko so-bo, ki postane naravni oder za piiveditve. Preričani sem tudi, ds je za sodobni pouk tud; atio pomemono to, da so vrata med posameznimi učLnicimi prerrična. Tako lahi'0 v primer], ko denimo predvajamo filme ali imamo drugo primerno snov, združi-mo sknpaj dva ruzreda. Pri-zadfvamo si upnrabl.iali tudi druge oblike ne samo frontal-nih. In tako iniamo tudi pri geografiji in zg .-lovini, na primer, respondersko učilni-co. To je ena sama ačilnica vendar si bomo pTizadevali, da bi jo koriscno uporabili tudi pri drugih predmetih, ko bo šlo bodisi z& preskuse znanja, oziroma hitro kontro-lo in povratno inlormacijo učitelju, ali je določeno snov primerno razložil, ko bo šlo
za programirano sestavljeno učno uro in podobno. Respon-derska učilnica danes seveda ni nikakrSno razkošje, ampak nujni pripomofiek pri sodob-nem organiziranju pouka.a
Sole in vrtci (in bržkone še kake druge institucije) bi mo-rale biti v krajevni skupno-sti fcisti centri, kjer se odvi-ja velik del itulturnega in vzgojnega življenja. Kako se bo torej ta lepa nova šola, ki bo poleg telovadnice ime-la tudi lepo zuiianje igrišče ln zelenice, »odprla navzven« in vključila v enoten utrip življenja in dela krajanov matidne  krajevne  skupnosti?
»Borimo se proti lnstitucio-nalno zaprti šoii, radi bi jo čim bolj odprli navzven. Po-vezano   z   ljudmi  v   krajevni
skupnosti si predstavljamo tako, da bi v mnogih dejav-nostih, v katerih sodelujejo naši otroci, kot mentorji, po-leg uditeljev soislovali tudi občani, krajani. Zlasti priča-kujemo velik vpliv razrednih svetov in svetov staršev pri organizaciji življenja in dela šole, pri progratniranju in uresničevanju tega pro-grama.n
Ne da bi gledau na uro, kjer sta kazalca gotovo že dvakrat premenla svoj krog, sva z ravnateljico kramljali še o šolskem režimu, ki — kot pravi — že dolgo ni več tako strog, tog kot včasih, ne-
kaj malega o stroških, ki jih ni bilo še mogoče natan&io povedati, o tem, kako se pri-pravljajo na praznovanjo »tedna otroka«, pa o tem, ka-ko domiselne in praktične so, denimo, omarice po razredlh, kjer učenci hranijo tiste šol-ske potrebščine, ki jih ni tre-ba sleherni dan prenašati v šolski torbi; ngotovili sva( da prav vsi učenci tudi malicajo v jedilnici (ne po razredih) In se strinjali, kako prijetno je, če si učenci v trenubkih spočijejo oči na lepi zeleni okolici in ne na kakem to-varniškem dimniku ... »To j« (vse tisto zelenje) tako pri-jetno, kakor če bi bral knji-go v naravi,« pripoveduje.
Seveda   pa   morajo    znati uditelji svoje učence tudi pri-tegniti  k pouku,  k tistemu, kar se v razredu dogaja. Ot> našem obisku smo se za hip pomudili v enem takem svet-lem razredu, v 1. c. kjer se steklena jiižna stena nadalju-je  v  naravno zeleno  teraso. Frvčki  z  rumenimi   ruticami so   imeli  podaljšano bivanje in njihova učiteljica Marjana llabjanič jim je pomagala na-pisatl domačo  nalogo.  Drob-ne :očice so risale šolo in šo-larja, in ju izpisovale z vsli-kinii  tiskanimi črkami. Seve-da   smo   z   našim   prihodoin vnesli v običajni vsakdan ma-!o zmede in tovarišica je mo-rala biti včasih kar malo hu-da,  ko  se je  razred  v hipu spremenil   r   prisrčen   veliki čebeHnjak...   In  nekdo   med njimi je bll še posebno do-bre volje, pa si je kar zapel pesmico, tovarišica pa se j« ozrla po razredu in vprašala: »Ja, kdo pa je tako dobro volje?«
Po.siovila sem se polna pri-jetnih vtisov in zadovoJjna. še posebej zaradi malega šo-larja, lci je bil taiko dobre voljs . . . DRAGICA BOŠNJAK