\ Največji abmnald dnevnik v Združenih državah Ve|ja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za iiwMimlfo celo leto $7.00 Hm largest Slovenian Dtofly in dm United S^*— Lisi slovenskih delavce? t Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at tha Port Offict at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 257. — Stev. 257. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 2, 1935. — SOBOTA, 2. NOVEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIli. ITALIJA IMA DVANAJST DNI CASA ZA PREMISLEK Italijanski kralj se je po dolgem molku oglasil POTRES OD HELENE DO NEW Y0RKA Potres se je pričel ob Velikih jezerih. — V Syracuse, N. Y. je bila porušena ena hiša. — V Heleni ubita dva delavca. Države New York, New Jersey in Connecticut so občutile tri potresne sunke, ki so se pričeli ob 1.08 v noči ootresnem sunku sta bila ubita delavca Ed. O'Brein in Kennedy, ki sta popravljala dimnik neke pivovarne, katerega je poruwil potres zadnji teden. Do sedaj je bilo v potresu v Heleni ubitih 7 oseb. Potres se je pričel 12. oktobra in je bilo 550 sunkov. Potres pa je imel obseg več sto kvadratnih milj ter so gd občutili v Spokane, Wash., pa tja do Calgary in Alberta v Kanadi. St. John bolnišnica, v kateri je bilo mnogo ranjencev iz zadnjega potresa, je bila zelo poškodovana in je morala biti izpraznjena. Ravno tako so zaprli bolnišnico Fort Harrison. Bolnike so navzlic hudemu mrazu prenesli v zasilne bolnišnice. IZGUBIL NA TEŽI NA BEGU MEMPHIS, Tenn., 1. nov. — Nek mlad črnec, katerega sq zvezni detektivi iskali že od julija zaradi poneverbe zveznega čeka za $57.50, je nepričakovano prišel v detektivski u-rad. "Tukaj sem," je rekel začudenim detektivom. "Odkar se je pričel lov na mene, sem že izgubil na teži 25 funtov. Sedaj sem se že utrudil, vi se pa nisi?." BOMBNI ATENTATI V MILWAUKEE Bombe so eksplodirale na policijskih stražnicah. — Poslopja so bila poškodovana. — Napadalci niso znani. MILWAUKEE, Wis., 1. nov. Nepoznani zlikovci so v dveh policijskih stražnicah položili bombe, ki so eksplodirale in poškodovale obe poslopji. Pri eksploziji je tudi bila ranjena ena oseba. Oba bomba atentata sta bila izvršena v teku desetih minut. To sta bila že četrti in peti bombni atentat na javna poslopja in na banke v zadnjih šestih dneh. V vseh slučajih je bila tehnika napada ista. Štirje požarni klici* ki so sledili vsaki eksploziji, so zmešnjavo še povečali. Prvi trije bombni atentati so bili izvršeni na dve banki in na občinsko hišo v predmestju Sherwood. Policija domneva, da zlikovci delujejo z dinami-tom, ki je bil vkraden pri javnih gradbenih delih. 6 OBTOŽNIC V SLUČAJU CREMPA Deputi so obdalženi uboja. — Crempa je postavljen pod obtožbo zaradi preziranja postave. 1 DELO NA BOJNIH LADJAH SE MORA POSPESITI WASHINGTON, D. C., 31. oktobra. — Mornariški tajnik Claude A. Swanson je naročil vsem poveljnikom ladjedelnic, da naj pospešijo delo na naročenih 54 bojnih ladjah, da doseže ameriška bojna mornari-ea moč, ki je določena po londonski mornariški pogodbi. V zaupnem pismu je mornariški tajnik naročil vsem poveljnikom ladjedelnic, da spravijo naročene bojne ladje čimprej na morje. RADIO IZ MOSKVE NI DOVOLJENO POSLUSATI BERLIN, Nemčija, 1. nov. — Poslušati radio poročila iz Moskve je v Nemčiji prepovedano. Vsledtega je bilo 7 o-seb obsojenih na zaporno kazen. Dva moža v Wilhelmshaven sta bila obsojena na štiri leta zapora in na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let, ker sta razpravljala o politiki, ko sta poslušala radio iz Moskve, pet njihovih prijateljev, ki so poslušali njuno debato, pa je bilo obsojenih na manjšo zaporno kazen. Nazi j ska vlada se že od svojega početka bori proti radijskim poročilom iz Moskve. Izdala je že postavo, po kateri je prepovedano poslušati poročila iz sovjetske prestblice. Oblasti skušajo posebno med delavce vpeljati majhen radio, ki ne more dobiti zveze z Moskvo. V Essenu je bilo pred kratkim obsojenih 45 "komunistov", ker so poslušali radijsko poročilo iz Moskve, vse v zvezi s slučajem Crempa. Uradno neznanilo vsebine je bilo pridržano, ker je po postavi treba počakati na zaslišanje prizadetih oseb pred sodiščem. Sodnijsko postopanje sloni na napadu pomožnih šerifov na dom Johna Crempa 26. septembra v Scotch Plains, kjer so šerifi ustrelili Crempovo ženo njega pa ranili. Kmalu po tem dogodku je po časopisih nastal vihar, kar je dalo oplastim v Union okraju povod za postopanje preti pomožnim šerifom. Pomožni šerifi, ki so bili kmalu po dogodku aretirani, so: Edvard Corolan iz Roselle Park, poveljnik pomožnih šerifov, in njegova dva brata Richard in Vincent, oba iz Elizabeth, ki sta po izpovedi prič streljala, Charles Remloy iz Cranforda, ki je ustrelil Crempovo ženo, Joseph Coaklev in James Gabrielson, oba iz Elizabeth in Millard Jett iz Railway. Najprej so bili vsi obdol-ženi umora in so bili proti visoki varščini izpuščeni na svobodo. Poleg tega pa je bila tudi dvignjena obdolžba proti Johnu Crempa, ker je pri napadu streljal na pomožne šerife, kakor iudi proti svaku Crempove žene Franku Sikora, ki je 12. junija z vilami grozil trem policistom, ki so hoteli Crempo aretirati. Javni obtožitelj Abe J. David je naznanil, da so bili vsi obdolženci pozvani, da se zgla-sijo na sodišču 8. novembra. Z 94 LETI JE POSTAL OČE »» oce- Ime "čudodelnega ta ostane tajno. — Dejstvo zdravniško dokazano. — Znanstve-niki se ne čudijo. ELISABETH, N. J., 1. nov. Včeraj je posebna visoka porota vročila sodniku McGratu šest zapečatenih obtožnic, ki sot^u pa zatrjuje nek zdravniški CHICAGO, 111. 1. nov. — The Journal of the American Medical Association naznanja zdravniško podprt slučaj očetovstva v starosti 94 let. Ob istem ča- ENA UČITELJICA. EN UČENEC CIIANUTE, Kans., 1. nov. — Dewey McCoy, ki je star 6 let, je edini učenec v šoli. Učiteljica Ruth Irvin dobiva za učenje edinega učenca $50 plače na mesec. SMRTNA KOSA Žalostno vest sva sprejela, da je 5. oktobra v domovini zavedno zatisnila svoje trudne oči najina mamica Antonija Osolin. Dočakala je visoko starost, toda prekmalu naju je zapustila. Bog naj povrne vsem, ki so ji priskočili na pomoč. Lepa hvala g. Berniku in g. Štajnar- ju- Tebi, ljuba mamica, pa želiva nebeški mir. Sin in hčerka. Richmond Hill, N, Y. strokovnjak, da to še ni rekord. Isti list naznanja, da new-vorski zdravniki potrjujejo očetovstvo nekega veterana iz državljanske vojne, ki je bil rojen leta 1840: njegova druga, 27 let stara žena, je pred nekaj meseei postala mati. Ime veterana, čegar prva žena mu je rodila 16 otrok in s katero se je poročil leta 1872, ni bila objavljeno. Zdravnik dr. Jago Gladstone iz New Yorka je k temu pripomnil, da je John Gillev, ki je leta 1813 umrl v Augusta, Me., postal oče § svojimi 120 leti. Zdravniški znanosti sta poleg tega še znana dva slučaja očetovstva v starosti 104 let. Članek v listu zveze zdravnikov pravi, da je bil najnovejši 04 let stari oče vedno na svežem zraku, da sicer žveči tobak, da pa je zadnja leta vži-vanje alkohola precej zmanjšal. NEW BERN, N. C., 1. nov.— George R. Hughes, 95 le s tari veteran južne armade, čegar 27 let stara druga žena je dala življenje sinu 23. decembra lanskega leta, že dolgo vrsto let živi v New Bemu. Hughes hodi brez palice, dela na vrtu in opravlja razna dela okoli hiše. Tudi naočnikov ne potrebuje. Roj<*n je bil 1. januarja 1840 v Lenoir okraju, N. C. Pogosto govori o svoji stari materi, ki je dočakala 115 let. ROOSEVELT NA SVOJEM DOMU HYDE PARK, N. Y., 1. nov. Predsednik Roosevelt je zgodaj zjutraj meglenega dne prišel iz Washinžtona na svoj dom, kjer bo ostal do volitev prihodnji torek. V svojem rojstnem kraju je Roosevelt navaden državljan in prerok btez poslušalcev, kajti uradni list Duches o-kraja, kjer se nahaja njegov dom, je prinesel uredniški čla-ned pod naslovom "Odpravite New Deal! Sledite zgledu Rhode Island, Connecticut in Massachusetts ter propestiraj-te proti pqlitiki Rooseveltove-ga možganskega trusta. Izvolite republikance!" Na železniški postaji je bilo le malo ljudi, ko se je pripeljal predsednik. V torek bo predsednik s svojo soprogo volil v Hyde Park. Do tedaj bo rešil nekaj važnjh vladnih zadev in, kot pravijo nekateri, se bo moral tudi pustiti ostrici, kar zelo potrebuje. HAUPTMANN0V ŽIVLJENJEPIS Njegovi zagovorniki so razočarani. — Priziv proti smrtni obsodbi bo vložen ta mesec. TRENTON, N. J., 1. nov. — Kot pravi Hauptmannov zagovornik C. Lloyd Fisher, se Hauptmannove sanje o velikem dobičku od svoje pisateljske zmožnosti niso vresničile. Hauptmannovi zagovorniki sedaj pripravljajo priziv na zvezno najvišje sodišče v nadi, da ga rešijo smrti na električnem stolu. Prvotno smrtno obsodbo je za najvišje sodišče države New Jersey potrdilo. Hnuptmaiui je pred kratkim skončal svoj življenjepis, s katerim je upal dobiti dovolj denarja, da bi bili pokriti izdatki za njegov priziv v Washing-tonu. Zadnje čase je Fisln*r skušnl njegov rokopis prodati raznim založnikom in časopisom. S<*-daj pa poroča Fisher, da je rokopis prodal, da pa zanj ni dobil cene, ki sta jo pričakovala s Hauptmannom. Fislier, ki io te dni obiskal Hauptmanna v njegovi smrtni celici, zagotovija. da je Haupt-mann pri najboljšem zdravju tor z zaupanjem gleda v bodočnost. Kot pravi Fisher, bo priziv v Washingtonu vložen 9. novembra. JAPONSKA ŽELI 0DG0DI-TEV KONFERENCE LONDON, Anglija, 31. okt. — Japonska je sprejela povabilo Anglije za mornariško konferenco 2. decembra, toda je zaprosila, da se konferenca za nekaj časa preloži. Japonski poslanik Nagaj je rekel, da japonska vlada do tedaj ne more sestaviti svojega načrta in da tudi njeni delegati ne bi mogli priti ob pravem času v London. Nagaj bo najbrže japonski glavni zastopnik, admiral Osami Nagano pa bo glavni mornariški delegat. FRANCIJA NAGLO GRADI AEROPLANE PARIZ, Francija, 1. nov. — Farman Airplane Company je prvič priznala, da gradi za francosko vlado 24 bombnih aeroplanov, ki bodo največji na svetu. Štirimotorni aeroplani so dolgi po 76 čevljev, njihova krila 108 čevljev, tehtajo pa brez tovora po 110,230 funtov. Njihova hitrost bo znašala po 208 milj na uro. Da je družba mogla prevzeti to naročilo, je morala nabaviti novo o-premo za 8,000,000 frankov. 120 inžinirjev je delalo načrte 8 mesecev. MUSSOLINI JE DOVOLIL KRALJU IZ J A VITI, D A SE BORI ITAUJ A ZA BODOČNOST IN CIVILIZACIJO PRED UVELJAVLJENJEM SANKCU Včeraj so se vršila v Ženevi velika prizadevanja za uravnavo italijansko abesinskega spora. Francijo je zastopal Pierre Laval, Italijo pa baron Aloisi. Promatrala sta sedanji politični položaj in skušala najti kak izhod, ki bi bil časten za Italijo. Medtem se je pa sestal poseben odbor Lige narodov, v katerem je osemnajst članov, ter sklenil priporočiti, naj se začne proti Italiji v najkrajšem času splošen gospodarski bojkot. Odbor se danes zopet sestane. Angleški minister Eden je predlagal, naj se da Italiji še dvanajst dni časa za premislek. Ako se ne bo vklonila, naj stopi bojkot dne 1 4. novembra v veljavo. FRANCOSKI MIROVNI NAČRT Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da zagovarjajo francoski vladni krogi sledeči "mirovni načrt : — Liga narodov naj bi dal centralnim provincam Abesinije vso svojo podporo; oddaljene abesinske province, naj dobe governerje, katerim bi bil prideljen italijanski * Upravitelj* \ Upravitelji naj bi bili podrejeni generalnemu italijanskemu upravitelju v Addis Ababi. Abesinija naj odstopi del Ogaden province Italiji, v zameno naj pa dobi pristanišče ob Rdečem morju. KRALJ JE SPREGOVORIL. . . Po trinajst let trajajočem molku se je oglasil tudi italijanski kralj, najbrž z milostnim dovoljenjem ministrskega predsednika Mussolinija. Kralj je govoril z istega odra kot par dni prej Mussolini ob otvoritvi nove rimske univerze. Dejal je, da se Italija bori v Afriki za svoje življenje, za svojo varnost in bodočnost. Italija se bori za civilizacijo. V Afriki prodirajo italijanski vojaki, doma se pa otvarjajo novi učni zavodi za širjenje kulture. Nato je bil kralj imenovan za častnega doktorja nove univerze. MIR PRED VIHARJEM Iz oficijelnega poročila, ki je bilo izdano v Addis Ababi, je razvidno, da je bil tekom zračnega napada v bližini Dolo izstreljeno veliko italijansko letalo. Poročilo dostavlja, da vlada na vseh frontah mir. "Exchange Telegraph" je izvedel baje iz zanesljivega vira, da je severna italijanska armada zavzela važno postojanko Makale. PROSTOVOLJCI V glavnem mestu Abesinije se zbira toliko prostovoljcev, da jih je moral cesar včeraj več tisoč odsloviti, češ, da ima na vseh frontah dovolj vojakov. Odslovljeni prostovoljci so solznih oci zatrjevali, da bodo sami skrbeli za hrano, opremo in o-rožje. MESTO WARD AIR IZPRAZNJENO General Graziano, poveljnik na južni fronti, poroča, da je dobilo civilno prebivalstvo v mestu War-dair povelje, naj se umakne v notranjost dežele. Wardair je oddaljen sto milj od angleške Soma- -------—---------------- 2 R VD 'A " New York, ^Saturday, Nwember 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A* ti Glas Naroda" i $ ■LOTKNIG PUBLISHING COMPANY W OvponttMi), L Benedlk, Trati. of abon New Yark City. N. Y. SLAB NA KODA VWUem mi the P*y abggpc ffafldajr* mad Holiday UU Mi* * i Mil It. 1» C tieo p4 Ml •■•»••••••»••••u** IMP t «»rmi't»twMw—' ftJO Ka New York m celo leto_____ «7.00 Za pol leta .............nuw Za iM»e*atvo nciloMo ..»r. 97.00 Za pol leta «•«».»••••••••»■Mw Bnbacrlptlon Yearly 90.00 "Qlaa Naroda" Kfcaja yaafcf dan brrtanšl nedelj In praniko*._ ftofiri brea podpiaa ln oaebnoatl ae ne prloMnjejo. Denar naj se bla«oToU MOSatt po Hooey 0r*r. Pri ipmbl kraja nirrtnlkor. proelmo, da aa namaal, da bltreje najd—o "GLAS NAKODA", XI« W. I8th Street. New lack. N. 1. CHelam t—Sttil MOONEYEVA BORBA ZA PROSTOST Delavski voditelj, ki je že devetnajst let zaprt zaradi atentata, ki ga ni izvršil, mora izvesti svoj boj za prostost do britkega konca. Naj višje sodišče v Washingtonu je iz ustavnih razlogov odklonilo pomilostitev, češ, da se mora najprej poslužiti vseli pravnih instanc v državi Californiji. Pred najvišjim sodiščem drŽave Californije se vrše že šest tednov zaslišanja. Mooney precej dobro odgovarja, toda le malo upanja je, da bi v Californiji kaj dosegel. Tamkajšnji sodniki se jkkI nobenim pogojem nočejo zameriti californijskim kapitalistom ter nočejo popraviti krivice, ki je bila storjena temu delavskemu trpinu. Kapitalisti so si pač vbili v glavo, da morajo uničiti Mooneya. Oglejmo si nekoliko orodja, ki so si jih pred devetnajstimi leti izbrali v ta namen. Kakšne vrste ljudje so imeli opravka z njegovo obsodbo? Kot državni pravdnik je nastopal proti njemu Charles M. Fickert. , Svoječasno je bil dober nogometaš na Stanford univerzi. Zelo mlad je prišel v politiko, in nekateri so že videli v njem bodočega governerja države Californije. Danes je pa ta poštenjak zakoten odvetnik, ki se peča s precej sumljivimi posli. Njegove sanje, da bi v politiki napredoval, so se razblinile v nič. Pokojni sodnik F. W. Henshaw, ki je obsodil Mooneya, je umrl v zelo čudnih okoliščinah. Bil je menda izboren jurist, pa je moral resignirati, ker se je v zadevi neke oporoke dal podkupiti s $400,000. Najsijajnejša Fiekertova priča, Jolm McDonald, ki je sedaj v neki bolnišnici v Baltimore, je priznal, da je trikrat po krivem prisegel. Nadaljna Fiekertova priča, Estclle Smith, se je izgubila v nižinah velemestnega življenja. Drugi so mrtvi. Med njimi tudi živinski mešetar Oxinann, ki je svojega prijatelja zavedel h krivemu pričevaniu ter prisegel, da je videl Toma Mooneya vreči bombo. Ali že samo ta dejstva ne zadostujejo, da se Mooneya oprosti? DENARNE POSILJATVE i Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. * HKXMUTUO Za $ 2.75 ...................Din. 100 Za $ 5.15 ................ Din. 290 $ 7.25 __________________Din. 300 tan _ Din. B00 9SSJ«____Din. 1000 tVTAi .................... Din. SMO T ITALIJO $ 0.25................. Ur 100 $ 18.20 ------------------- Ur 200 $ 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 ---------------- Lir 1000 $174.00 --------------- Ut 2000 1200JO-------------------- Ur 3000 KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPREMEMBI GORI ALI DOLI lomu »0*0» kot wars] iiMeoo, MM t dtntfh •II Urah dovoljujemo fto bolje pofoj«. £ h i l— •Mu—« • • • • • • • o o « • t.n fllJi Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačilo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA" IZVRŠUJEMO PO CABLK LETTER -ZA PRISTOJBINO 9L— 9EDKENC PUBLISHING COMP«MY "GU« Narodu" NEW TOK N. T. Vrhnika, Slovenija. Vrhnika, rojstni kraj pisatelja Ivana Cankarja! Človek se mora uživeti v njo in spoznati tajinstveno duševnost njenih prebivalcev. Vrhnika ne zaostaja za velikimi mesti niti glede samomorov. Pretekli mesec smo imeli kar šest slučajev ter sta zastopana oba spola. Nežni spol je zelo občutljiv v sladki ljubezni in ko postane presladka, si jo hladi z grenkim lizolom. Pri moških pa 1-gra glavno vlogo gospodarska kriza. Omenim samo par slučajev: Kunstelj Janez, posestnik naf Hribu, si je končal svoje pošteno življenje v mrzli tajin-stveni Ljubljanci. Neki priletni zasebnik iz Zaplane se je pa obesil pod Ootovim kozolcem. Bog jima daj pokoi Imamo pa tudi nekaj zelo starih ljudi ter se lahko kosa 1110 celo z Rakitno, čeravno r« trdi, da je najbolj zdrav kra; v Sloveniji 111 da so tam najstarejši ljudje. Naj jih naštejem nekaj, kateri so vsi preko osemdeset let: Ketetov Janer Mesec z Velikega klanca, Pan-ce, Hodnikov oče. Mesec (Markove) iz Vasi, Helena Jesenko iz Nove vasi. Vrhničanje zelo pogrešamo odprtje državnih meja. Sedaj so tukaj delavske moči vzorec brez vrednosti. Oj, kje >0 časi. ko j«' Amerika H»r-j - r: t.' i v svQje okrilje naše ljudi. Dvomimo da s«' to še kdaj jiovriie. Upamo, da naša največja slovanska soseda v d ogled nem času nadomesti mesto Amerik". Občinsko gospodarstvo pod agilnim županom Hočevarjem pa vkljub krizi lepo napreduje. Imamo podaljšek vrhniške železnice do trga, kar je za vsakega našega o**'ana yi*' lika dobrota, ceste se izboljša-vajo, tratoari se popravljajo in po trgu se dela kanalizacija, tako da smo lahko ponos-111 11a delo, ki se je naredilo za časa njegovega županovanju. Olepševalno društvo na Vrhniki lepo napreduje. Postavili so na Planini nad Vrhniko 17 metrov visok razgledni stolp. Pri njem je sezonska gostilna, katero oskrbuje Lakanov Janez. Stolp nudi prav lep razgled ter ima vedno dosti obiskovalcev. Dela se tudi s polno paro za dotok tujcev v nafte kraje. Baje l>odo na Vrhniki gradili veliko vojašnico na liribu "Hruševica" poleg kolodvora. Vrhniški brezposelni že komaj čakajo 11a zaslužek, ki bi ga jim nudilo omenjeno delo. V letošnjem letu smo imeli veliko znamenitost. Profesor in zgodovinar Šmit iz Gradca je na zemljišču poleg stare pivovarne na nasprotnem bregu Ljubljanice odkril staro rimsko Vrhniko. Natančno se vidi zi- dovje hiš, skladišč in starih u-trdb. Enajsta šola pod mostom sedaj bolj |M>malem životari. Ne vem, kaj je temu vzrok. Najbrž nima učiteljev, kateri so se porazgubili križem sveta in šli za boljšim zaslužkom. Sedanji u-čenci pa obiskujejo višje šole ter se tudi z drugimi predmeti ukvarjajo, tako da je na vseh koncih napredek. Sedaj na jesen se začne sezona poljšjega in polžjega lova. Prvega se vrhniški prebivalci prav pridno udeležujejo, polžji pa ima bolj malo lovcev, ker je njih načelnik Tomaž Kunstelj šel za polžjega patrona v nebesa. Lakanov Janez s par drugimi lovci pa tudi ne more te zveri poloviti, četudi je bolj počasna. Toliko novic v dopisu, pa prihodnjič kaj več. Lahauov Janez — J. Čeme. Naši v Ameriki OSEM EET V SREDNJI AZUI ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Na Virginia, Minn., je umrl rojak J0I111 Butala, star 71) let. Zapušča ženo in pet hčera. * Na Aurora, Minn., je umrl družini L. Rosaudicli 17 let star sin. * Ko je Vincent Maček, sin slovenskega trgovca v De Pue, 111., te dni odprl zaboj, v ka 'tereni so bile banane, je iz šopa banan padla na roko "tarantula", kot se imenuje velik pajek, ki je zelo strupen. Fant je pajka brž stresel na tla, nato pa skočil po revolver ter je grdo zver ustrelil. * Iz Eveletlia, Minn., poročajo: Že na Labor Day zvečer je okoli i>. ure zvečer hodil neki Peter Maurin, star 4*2 let, 'z mesta Hihbing proti Kellev Lake. Ko je nesrečnež stopil na železniško križišče, ga je neprevidnega zadel vlak Great Northern železnice. Bolniška ambulanca ga je kmalu pobrala ter so ga odpeljali v Rood Hospital v Hibbing, Minn. — Glava 11111 je bila vsa stolčena, desna roka odrezana in nogi4 mu niso več rabile. Zlomljen je tudi hrbet. Zdravnik se je takoj izrazil, da ta človek ne more več dolgo živeti, ker je preveč poškodovan, pa je vendar v silnem trpljenju živel še 20 dni. Umrl je dne 22. septembra ob 5. uri popoldue. Zaznalo se je, da je imel pokojni brata, katerega pa niso mogli dolgo najti, zato se je vršil pogreb ponesrečenca šele 28. septembra. PRIPRAVLJENI NA OBRAMBO DOMOVINE S ven 1 led in se je pred kratkim vrnil v Evropo, potem ko je prebil 8 let v Aziji, kjer je raziskoval ogromne pokrajine v Srednji Aziji, zlasti puščavo Gobi. V zvezi z nemško zra-koplovno družbo "Lufthansa" ki je liotel izpeljati tudi 11a Ki-tajskem letalsko omrežje, je 1. 1927 v Pekingu na Kitajskem organiziral ekspedicijo, ki naj bi celo z letali raziskovala sicer težko dostopne dele puščav. Med člani ekspedicije je bilo 8 nemških letalcev in več. inže-njerjev in znanstvenikov. Kitajska vlada je Sven Hedinu dovolila, da se odpravi na ekspedicijo pod pogojeni, da je vzel s seboj še 10 kitajskih dijakov-akademikov. Ko so odrinili iz Pekinga, je ekspedicija obstojala 'z 28 članov 111 75 služabnikov. Vso nujno potrebno prtljago so natovorili na 300 kamel. Da je bilo tako veliko tovora, je razml.jivo, če pomislimo, da je vzela ekspedicija s seboj hrane za poldrugo leto in 23 velikih šatorov. Kjerkoli se je ekspedicija utaborila, je nastalo malo mestece, ki je st^veda služilo vsem štirim skupinam ekspedicije, ki so druga za drugo prišle do meje. Vse so kot ujetnike prepeljali v mesto Urumuči. kjer naj bi maršal Sang odločal o njihovi usodi. Maršal si je vsakega udeleženca natančno ogledal, prav tako njihovo opremo, nato pa je vse člane ekspedicije povabil k sebi na kosilo. Tam jim je povedal, da dovoli ekspedieiji letovati, koder hoče. Samo z letali se ni hotel sprijazniti, češ, da bodo potem tudi druge države hotele dobiti iste ugodnosti. Nemški letalci so zato zapustili eksjMMlicijo. Sven Iledin ]ki je dobil pomoč iz domovine in leta 1928 odrinil naprej. Geologi in paleontologi, ki so bili z njim, so v teh neznanih pokrajinah odkrili okamenine iz Kamhrija, stare nad 100 tisoč let. Izredno 1c|m> ohranjena o-kostja rib, žuželk in sesalcev je ekspedicija prinesla s seboj. Na poti skozi Mongolijo in puščavo Gobi so nabrali nad 50,000 predmetov iz kasnejše kamene dobe, torej iz neolika. Bogate in izredno lepe so zbirke nožev, sekir, kladiv, ročnih mlinov in drugih ročnih orinlij. Puščava Gobi, ki je bila tisočletja zelena, polna življenja in bogastva, je morala prepustiti ekspedieiji zanimivosti in dragocenosti, ki jih že tisočletja čuva pod puščavskim peskom. V letih 1930 in 1931 je ekspedicija v pokrajini Ecingol nabrala več ko 10,-000 kitajskih starodavnih rokopisov, pisanih 11a lesene plošče. Na svoji dolgi pot so odkrili 45 stražarskih stolpov, ki so bili v zvezi z ogromnim in razpadajočim kitajskim zidom. Ti stolpi naj bi branili in zid mejo pred ITuni in drugimi nomadskimi narodi, ki so vdirali iz Notranje Azije proti Kitajski.. Neki v Ameriki živeči S ved je dal Sven Hedinu 500,000 Skupina mladih ruskih rezer vistov, ki so pripravljeni braniti svojo delavsko držav o pred vsakim napadom zunanjih imperij alisto v. IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred. Peter Zgaga RAZLIČNI OKUSI Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936, ki izide prihodnji mesec. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. kron, ki naj bi jih porabil za študij etnografije. Za ta denar je pripeljal Sven Iledin malo svetišče, zlati paviljon, ki ima streho iz čistega zlata, iz puščave. Sedaj stoji ta tempel v Chi-kagi, seveda kot — Jackson — tempel. Velika je tudi zbirka liturgič*iih predmetov, ki jih je prinesla ekspedicija s seboj, f'udoviti po obliki in izdelani so zlasti razni, gongi in glasbeni instrumenti in svilene noše. v katerih so nastopali lame. Večina najdenih predmetov je sedaj že na Švedskem v posebnem muzeju. Razumljivo je seveda, da dolgoletno tlelo ni bilo brez nevarnosti in trpljenja, vendar je Sven Iledin kot star strokovnjak znal najti vedno najprimernejšo pot. po kateri se je mogla ekspedicija spraviti iz zagate. Zlasti so mu v puščavah služile stare karavanske ceste, po katerih j<* tek«'l promet že tisočletja v osrčje Azije. STRELA TREŠČILA V SVATE. Te dni so i m« Ti v Miškoleu na Madžarskem svatbo. Ko so se svat je vračali iz cerkve, je nastala nevihta in je udarila mednje strela. Dve osebi sta bili pri tem ubiti. Neka deklica se je tako prestrašila, da je dobila živčni šok in je izgubila dar govora. BRUSELJ DOBI NAJ VIŠJI NEBOTIČNIK V EVROPI V belgijski prestolnici so te dni položili temelj za nebotičnik, ki bo po vsej priliki najvišja zgradba svoje vrste v Evropi. Nebotičnik ho visok 130 m. Zgradili ga bodo v a-meriškem slo«ru. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v štori kros ali do6itt kogo od took, jo potrebno, do jo poučon o vseh »tvoreh. Vslod naio dolgolotno Aminjo Yam tamoremo dati najboijia pojasnila m tudi vm potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno m hitro. Zato »o iinfB obrnite na nas aa via pojasnil*. Mi proiktblmo voe, bodiši proinje na povratna dovoljenja, potno bito, vioojo t» sploh vse, kar jo m potovanje potrebno v najhitrejšem dm, in kar je glavno. m nojmanjie MWM> Nodriavljani naj iie odlaiajo do eodnjega trenutka, ker prodno so dobi is WatMngiona povratno dovoljenje, RE EN-TRT PERMIt, trpi najmanj on mosoe. POito torij takoj oa brospi&čna navodilo trn emootavlja-mo Vam. da boste poeomi m udobno potovo*. SLOVENfC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wet 16th Street New York, N. Y. Nekateri so dovzetni za sladkosti, nekateri za kislobo; marsikomu prijajo greukosti, jaz sem pa v pogledu okusa precej nevtralen. To so pravi: nobene stvari preveč in no bene premalo. Srednja mera je najboljša mera. Ne rečem, da včasi ne za h repen i m po kakšnem priboljšku. Toda še vselej sem se nalimal. Britko razočaranje je bila ka*"*» za moj pohlep. Poleg idrijskih žlikrofov mi najbolj ugajajo tri^stvari: — madžarski papriciran Špeli, krvavice s kislo repo in drob-njakovi štruklji. Papriciran špeli. Pred davnimi leti sem ga zadnjič jedel v Bana tu. Nikdar ne bom pozabil t i-tega pikantnega okusa. Ko hodim nekega dne po nc\vyorškeui Downtownu, se sluf-ajno ozrem v izložbo, in kaj so ugledale moje oči! Na belem krožniku tri velike kose I »apriči ranega špeha. Vstopim in vprašam, počem je. Rekli so mi, da po petindvajset centov funt, »lasi sem bil pripravljen odriniti dolar za dva dobra grižljaja. Še hlebec črneg i kruha sem vzel in se odpravil proti domu. Toda že na ferry me je premagala stra-t. Odlomim krajec kruha in odrežem kos špeha. Prežvečim in izpljunem. V New Yorku prodajajo namreč pod imenom papriciran speli— s papriko potresen lo.i. In krvavice! Ali je na svetu boljša jed nego so krvavice s kislo repo ! Pred odhodom v Ameriko sem bil v prelepi Vipavski dolini. Takole okrog Božiča je bilo. Spremljal sem gostilničarja, ki je šel vino kupovat. Kupčija je bila sklenjena. Sedeli smo v sobi in pili pikolit, »a-prešan iz napol suhega grozdja. Gospodinja je v kuhinji cvrla in pekla. Na mizo prinese krožnik krvavic. Silno lepo so bile zapečene; na rjavo-belkasto so -c spreminjale. Odrežem. Klobasa je bila krhka. Rezati >e je dala kakor koruzen kruh. Velik kos zbašem v usta. Najprej se mi je zdelo, da me je pikolit prevzel. Krvavica je bila — sladka. Žvečim in žvečim, pa nisem mogel več. Krvavica je bila s cukroni potresena, namestil riža ali kaše so bile pa rozine v nji. 'Pred leti sem bil na slovenski farmi. — Kaj boš jedel — me vpraša gospodinja. — Povej, kaj imaš rad? — Drobiljakove štruklje, — pravim. — Dosti drobnjaka v njih, in dobro morajo biti zabel jeni. Tako sva se pred zajtrkom zmenila. Nato sem jo mahnil štiri milje daleč. Štiri milje tja in štiri milje nazaj. Lačen sem bil kakor volk in sedel k mizi, na kateri je bila vrliana skleda drobnjakovih štrukljev. Potegnil sem jo k sebi, pa pravi gospodinja : — Tak počakaj, da jih zabelim. Težko sem čakal, tako strašno so mi dišali. Gospodinja se je hotela postaviti. Nekaj je mešala, meni so se pa sline cedile. Prav trenutkov pozneje seni bil priča strašnega zločina. Gospodinja je vzela ponev z o-gnjišča, in polila drobnjakove štruklje — to dobroto vseh dobrot — s sladko majonezo. Upam, da je takrat sveti Peter preslišal mojo kletvino. Ce jo je v bukve zapisal, ne bom nikdar deležen nebeškega kraljestva. OL A 8 N A R O D A " New York, Saturday, November 2-, -1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. 1L T. A. BUK: JUNAK POD COPATO (Arabska pravljica.) Na dvoru Haruna al Rašida, tistega kalita, ki je hodil preoblečen med ljudstvom in prirejal nočne izlete, da bi nepoznan, nial me«l neznatnimi ščitil pravico in i>omagal slabim — na dvoru tega kalifa je živel vladarjev ljubljenec, veliki pesnik in šaljivec Abu Na vas, mož edinstvenih domislekov. Nokega dne je stopil Abu Na-vas pred svojega vladarja s čudno prošnjo: Hotel je dognati, koliko junakov pod copato živi v prostrani kalifovi državi. Da bi pa mogel opraviti to edinstveno štetje, je prosil kalifa za pooblastilo, na podlagi katerega bi mogel Abu Navas zahtevati od vsakega zakonskega moža, ki bi zasačil, da je pod vlado ženine co|>ate, po eno živo opico kot davek. Kalif je bil bas dobre volje in pesnikova misel se mu je zdela posrečena. Smeje je privolil in bil je radoveden, kako bo Abu Navas to opravil. Le-ta, s kalifovim fiooblasti-lom v žepu, se je takoj lotil d«'-la. Z najpremetcnejšo spretnostjo si je znal pridobiti zaupanje zakonskih mož in glej »hI prvega ministra do zadnjega delavca so živeli vsi, vsi oženjem pod vlado copate. Abu Navas se je zadovoljno smehljal. Kjer je dobil dokaze, tam se je izkazal s pooblastilom modrega Haruna, neizprosno je izterjal davek in kmalu je imel tako bogato zbirko opic, da jih je lahko pognal v velikem krdelu h kalifovi palači. Globoko se je poklonil modremu Harunu ter mu jel pripovedovati o različnih pustolovščinah. Znano mu je bilo mnogo prigod, v katerih se je zgodilo možem sicer slabo, toda njihovim ženam še slabše. V sosedni sobi je stala kali-fova žena, krasna Zubaidah. Prisluškovala je, kaj pripoveduje pesnik kalifu in budno je pazila, da ji ni ušla niti besedica iz njegovih zanimivih pustolovščin. Kot prava žena je bila Zubaidah zelo radovedna in prav tako nečimurna kakor ljubosumna. Za te lastnosti, svoje vladarice je Abu Navas prav dobro vedel in skušal je izrabiti jih v svoj namen. Jel je kalifu pripovedovati, o neki ženi, ki se je bil seznanil z njo na svojem potovanju po prostrani lfarunovi državi, o ženi, ah, tako krasni, kakor angel v raju. Ne da se najti primera za opevanje te žene. Njene oči žare kakor dragulji, lica liki nežna roža, lasje so temni in blesteči kakor eben. "To ženo, — je vzkliknil pesnik navdušeno, — to ženo moraš vi- deti, o gospod, kajti pred njeno očarljivostjo se mora skriti vsa čarobnost sveta!'' Vedno glasneje je izgovarjal besede svojega slavospeva. — l)a, — je vzkliknil, — o modri kalif, solnce sveta, pojdi, da boš videl to Mohamedovo hčerko. Allah naj ti poplača vsak tvoj korak! Že davno vznemirjeni kalif je prosil razvnetega pesnika, naj ne govori tako glasno, kajti — je pripomnil tiho — moja žena z^ihaidah prisluškuje v sosedni sobi. Njeno radovednost in ljubosumnost itak poznaš. Toda v mislih na božanstveno ženo, ki jo je bil zagledal, je izgubil razvneti pesnik zmisel za vse drugo. — Gospod, — je kričal kakor obseden — žena, o kateri ti iro-vorim, nima sebi enake. Se ni- koli ni i>očivalo tvoje oko na taki popolnosti, na takem soku lepote. Veliki Harun, moraš na pot. . . Kalif mu je prestrigel besedo. Hitro je položil kazalec na pesnikova usta, pokazal na vrata sosedne sobe v kateri je prisluškovala Zubaidah, in mu namignil, naj takoj umolkne. S tem je pa dosegel šaljivec svoj cilj. Spoštljivo je stopil korak nazaj, se globoko in ponižno priklonil pred svojim vladarjem, pokazal Harunov u-kaz, veljaven za vse zakonske može v državi in spregovoril smeje: — Modri kalif, veliki Harun ;»1 Rašide, tvoji siromašni pod-ložniki so mi plačali po e no o-pico copntnega davka ... ti, dobrotljivi in boirati, mi pa ne boš odrekel . . . šestih opic. ABESINSKE DAME Že v stari Etiopiji je bila ženska |>o svojem položaju precej izenačena z možkim, posebno v višjih družabnih plasteh. To je razvidno tudi iz prastar:' svetopisemske zgodbe o kraljici iz Sabo, ki je kot samostojna vladarica obiskala kralja Salomona in od katere izvaja vladajoča dinastija svoj izvor. Abesjnska dama nosi preobilico širokih, umetniško napravljenih oblačil, nje značilnost pa je pisana "šama", nekakšno ogrinjalo, bogato uvezeno z zlatimi arabeskami. Samo cesarica nosi rdečo "šaino" druge ženske višjega stanu pa običajno zelene ali katere drn-barve. Posebne samo imajo za vsak dan, drugačne za jahalne prireditve, sp^t drugačne za dvorne slavnosti in druge velike prilike. To oblačilo si tudi dame iz najvišjih slojev po starem običaj stkeio same na primitiven način z najprimitiv-liejšim orodjem. Tudi obiranje l>ombaža, obdelavo vlaken in prejo oskrbe same. Kvečjemu za spodnjo obleko uporabljajo evropsko blago. Ženske pletejo rade tudi originalno oblikovane in lepe košare, ki jih barvajo z barvili iz različnih zemelj in sa j. V gostoljubni hiši odlične Amharkc ponudijo gostu v kozarcih, ki jih sterilizirajp nad ognjeni "talo", abesinsko pivo, mleko in praženih žitnih zrn, priporočenega gosta povabijo včasih tudi na pečeno jagnje. Življenje se odigrava v "tuku-lu", preprosto, a skrbno spleteni koči, v kateri jo le malo, običajno primitivnih sodišč. Sa- mo cesarski dvor se ponaša z lepo, širno palačo in širnimi vrtnimi nasadi. Kader gre ahcsinska dama na |M»sete, se to zgodi z velikimi ceremonijami. Najprvo naznani poseben tekač nje prihod, potem sledi sama v veliki gali, sredi tropa služabnic, na beli muli, ki sta ji sedlo in Vsa ostala oprema bogato okrašena z vezeninami in zlatom. Včasih ima žival tudi srebrne kra-guljičke okrog vratu. Vsako jed in pijačo, ki jo za-užije Amliarka, pokusijo najprvo služabnice. Ta običaj se je ohranil še iz časov, ko so se veli kaši, kakor v srednjeveški Evropi, bali otrovanja. Gostu dado bogata darila, a se mora v tem pogledu tudi sam izkazati. Evropee, ki pride v Abe-sinijo ima precej truda, preden se navadi vseh ceremonij in šeg ki so v navadi za družabno občevanje z domačimi posebno z ženskami. Abes i nc i dado na te navade mnogo, vendar se vsaj v prestolnici tudi evropske navade širijo čedalje bolj, od kar jih je začel uvajati veliki Me-nclik. Cesar Haile Selasie je posla) svojo hčer n. pr. na vzgojo v francosko Švico in marsikatera Amliarka obišče danes v študijske namene ob strani svojega moža ali sama evrop. ce lino. Tu nosi izvzemši samo tudi evropsko nošo, ki jo pa ob povratku domov takoj odloži. Ženske vodijo samostojno tudi i menja, ki so jjh podedovale po svojih družinah. TJočitve zakonov so po določilih koptske cerkve, ki se v tem pogledu ravna po svetem pismu stare zaveze, zelo pogoste. NAJVEČJI METEOR NA SVETU Pred kratkim so listi poročali, da je nemški vseučiliški profesor dr. Schniid iz Bonna odkril bltizu Poznanja na Poljskem največji meteor, ki je kdaj padel na evropsko celino.« Zgodovina tega odkritja je zelo zanimiva. Nikdar še noben učenjak kake zanimivosti ni odkril na bolj romantičen način. Nekega dne je prof. Schmid v nekem nemškem časopisu bral podlistek, v katerem pisatelj popisuje neko dogodivščino, ka tero je doživel pred kratkim v nekem gozdu blizu Poznanja. V obliki čedne novelice pisatelj pripoveduje o nočnem roparskem napadu v tistem gozdu, ki pa se je končal na ta način, da se je takoj nato blizu tam sledil silen tresk. Te nočne prikazni so se roparji tako ustrašili, da so svojo žrtev izpustili in pobegnili. Nočni dogodek, nenadno svetlobo in tresk je pisatelj tako natančno popisal, da je profesor Schmid takoj zaslutil, da je pisatelj nekaj tekega res sam doživel. Zato se je prof. Schmid takoj napotil v tisti kraj, kjer je zvedel, da pisatelj tam živi, in ga je obiskal. Na podlagi pogovora s pisateljem, je profesor takoj ugotovil, da ga slutnja ni varala in da je pisatelj res doživel trenutek in videl, kako je meteor padel na zemljo. Začel je obširne preiskave v kraju, kjer je pisatelj doživel tisto prikazen. V gozdu blizu Poznanja je končno našel v zemlji orjaško jamo, v kateri je 2 m pod zemljo ležal ogromni nebesni kamen. Ta meieor je silno velik, po večini iz maŠanega kamenja ter ima le malo kovinskih primesi. To skalo, ki je težka 20 ton, bodo kajpada morali dvigniti s pomočjo strojev, ker so Človeške roke za to prešibke. Različni muzeji sveta, ki že imajo zbirke meteoritov, se zanimajo za to skalo izpod neba in jo hočejo dobiti. Vendar pa ni verjetno, da bi poljski muzeji tako dragocenost prepustili inozemskim muzejem. Kakor rečeno, je ta metcorit 20 ton težak in je največji, kar so jih doslej našli v Evropi. Vendar pa je na zemljo padlo še mnogo drugih meteoritov, ki so izdatno večji kakor pa ta največji evropski metcorit. Raziskovalec Nordenskoa je na primer i/ Gronlaiulije pripeljal metcorit, ki je več ton težji kakor pa poljski. Se večji pa je meteorit, kateri je spravljen v naravnoslovno - zgodovinskem muzeju v New Yorku. Ta je 36 to tožilk in je največji meteorit, ki je spravljen v muzeju. Največji izmed vseh pa je orjaški kamen, ki je leta 1907 priletel na zemljo ob reki Tunguski v Sibiriji. Ko je priletel na zemljo, je vnel cel gozd in ga polomil ter povzročil v zemlji tako jamo, ki ie več kilometrov široka. Zaril se je tako globoko v zemljo, da ga še do danes niso mogli dvigniti. w ABESINSKI VOJAKI SE VOZIJO NA FRONTO . _______ .... . . • .. .. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ 17. oTOLETJA Spisal: ALE8SANDR0 MANZONl 87 ŠTIRI IN DVAJSETO POGLAVJE Lucija se je bila nedavno zavedla in trajalo je nekaj časa, preden se je popolnoma prebudila in ločila blodne podobe iz sanj od spominov in obrazov resničnosti, ki je le preveč na-likovala temni bolnikovi prikazni. Starka se ji je brž približala in rekla s prisiljeno ponižnim glasom: "Ah, spali ste? Lahko bi bili spali v postelji; saj sem vam vendar snoči tolikokrat rekla." In ker ni dobila odgovora, je nadaljevala z jezno prosečim glasom: "Jejte že vendar; imejte pamet. Joj, kako ste grdi! Jesti morate. Kaj pa, če potem, ko se vrne, zgrabi mene?" "Xe, ne; proč hočem, ki svoji materi hočem. Gospodar mi je obljubil, rekel je: Jutri zjutraj. Kje je gospodari" "Odšel je; rekel je, da se kmalu vrne in stori vse, kar boste hoteli." "Tako je rekel'/ Tako je rekel? No torej; jaz hočem k svoji materi, takoj, takoj." In evo, v bližnji sobi se začuje ropotanje, nato trkanje na vrata. Starka steče tja, vpraša: "Kdo je?" "Odpri," odgovori pridržano znani glas. — Starka povleče količek; neimenovanec odpahne narahlo duruice in napravi nekaj odprtine; starki ukaže priti ven in veli vrž vstopiti don Abbondiju z ono dobro žensko. Nato znova pripre duri, obstane za njimi in odpošlje starko v oddaljen konec gradu, kakor je bil odposlal tudi drugo žensko, ki je stražila zunaj. Vse to gibanje, ta hipec pričakovanja, prvi pojav novih oseb, vse to je povzročilo v Luciji hud napad vznemirjenja; kajti če je bilo tudi takratno stanje neznosno, vendar je morala biti vsaka sprememba povod za nove sumnje in nov strah. Pogledala je, videla je duhovnika in žensko; to jo je malo osrčilo. Pogleda pozorneje: ali je on ali ni? Spozna don Abbondija in obstane z uprtimi očmi, kakor učarana. Ženska se ji je približala, se sklo-uila k njej, jo usmiljeno pogledala, jo prijela za roke, kakor bi jo hotela obenem pobožati in dvigniti, in je rekla: "Oj, revica! Pridite, pridite z nami." "Kdo ste?" jo vprašala Lucija, toda ne da bi čakala na odgovor, se je obrnila zopet k don Abbondiju, ki je bil obstal v razdalji par korakov in je tudi on kazal usmiljenja poln obraz. Znova se je zastrmela vanj in vzkliknila: "Vi! Vi ste? Gospod kurat? Kje smol... O, jaz reva! Nič več ne vem!" "Ne, ne," je odgovoril don Abbondio. "Jaz sem zares; dajte si poguma. Ali vidite? Prišla sva, da vas odvedeva. Prav jaz sem, vaš kurat, prišel sem nalašč sem gor, jež..." Lucija se je mahoma dvignila, kako bi se ji bile vse moči nenadoma povrnile; nato je spet uprla pogled na ona dva obraza in rekla: "Torej vaju je Marija poslala." "Mislim, da," je rekla dobra ženska. "Toda ali lahko odidemo, ali lahko res od-ldemo?" je povzela Lucija s tišjim glasom in z z boječim, nezaupnim pogledom. "In vsi oni ljudje?..." je nadaljevala s stisnjenimi ustnami, trepetajočimi od strahu in groze. "In oni gospod!... Oni človek!... Saj res, obljubil mi je bil..." 44Tudi on je osebno tu, prišel je nalašč z nami," je rekel don Abbondio. "Zunaj stoji in čaka. Pojdimo brž; ne dopuščajmo, da čaka tak gospod." Tedaj je oni, o katerem se je govorilo, od-pahnil duri ter se pokazal. Lucija, ki si ga je še malo prej želela in si je celo želela samo njega, ker ni imela zaupanja v nič drugega n.) svetu, ni mogla zdaj, ko je videla prijateljske obraze in cula njih glasove, potlačiti hipnega studa; strepctala je, zadržala dihanje, se stisnila k -dobri ženski in skrila obraz na njenih prsih. Ob pogledu na njen obraz, ki je bil od dolgega trpljenja in stradanja še bolj bled, upadel in vznemirjen, je neimenovanec obstal na mestu, skoro pri vratih; ko je videl njeno plašno kretnjo, je povesil oči in stal še trenutek negiben in nem, nato je vzkliknil, kakor da odgovarja na to, česar revica ni bila rekla: "Res je; odpustite mi!" (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ^Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju'*; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1 Iz Add i s Ababe prevažajo vojake na fronto s trucki, ki so bili izdelani v Ameriki. Trne ki so bili naročeni iz Združe nih držav, Se predno je izbruhnila vojna med Italijo in Abesinijo. IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjig«. • slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena ____________________IM KRIŽEM PO JLTROVFM 4 knjige, 598 strani, s slikani Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jesldi Cena----1M PO DIVJEM SITRDISTANU 4 knjige, 594 strani, ■ slik—I Vsebina: Amadlja; Bor is Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ___________________1JW PO DEŽELI SKIPET ARJEV 4 knjige, s slikami, 577 atrial Vsebina: Brata Aladži ja; Koča ▼ soteski; Mlridlt; Ob Vardarju Gen____lJt SATAN IN ISKARIOT lt knjig, s slikami, 17*4 strani Vsebina: Isseljencl; Toma Setar; Na sleda; Ntnrsr-. nostl nasproti; Almaden; V treh deUb sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 Wert I8th Street Izdajalec: Na lova; Spet na divjem »spadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena _____________________3JSt V GORAH BALKANA / 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač dimen; Zaroka z zaprekami; V goiob-njaku; Mohamedanski svetnik Gena __________L5t WINETOV 12 knjig. • 1753 Vsebina. Prvikrat na divjem sapadu; Za ilvljenje; NBo-Čl, lepa Indijanka; Proklestvo zfeta; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Witinetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka JjR 2 C * I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot >.r "Glas Naroda" New York, N. Y. _ WZnVDl[W New York, Saturday, November 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE J21LT IN V. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih--- Za Glas Naroda priredil I. H. 79 PRVI ZVEZEK. — Ali veste T — Da, Luiza! Vse! Oba molčiva. Skozi veje prijeti senica na pesek, plaho preleti mimo naju in zopet odleti. — Morala sem vprašati! — jecla Luiza. — In vi ste ga imenovali svojega prijatelja? ~ Ta beseda naj velja v najboljšem pomenu. Šele pred nekaj meseci sva se spoznala. Danes sva si prijatelja za celo življenje. Njegova bogata znanost, njegova nadarjenost, njegova ognjevito občutljiva duša in težka tuga, ki leži na njegovem srcu, vse to je pridobilo zanj moje prijateljstvo. Svetel, hvaležen pogled me zadene iz Luizinih oči. In tedaj sem se otresel zadnjega pomisleka in sem ji pričel pripovedovati o onih tednih v Berlinu in o vsem, kar sem doživel z Richardom. Ko sem ji govoril o njegovi naklonjenosti do Marjete, so se Luizine oči napolnile s solzami. — Kako žalostna usoda se je tiykaj izvršila! Ko bi mogla tega ljubega otroka saj enkrat pritisniti na svoje prsi! — In kako podobna je bila vam! Toda ta podobnost, ki se mi je zdela kot temna zagonetka. — Umolknem. — Ali veste tudi to f — Da, Luiza! Glas jo je komaj ubogal, ko je rekla: — To sem izvedela šele pred nekaj dnevi, ko sem brata po dolgi ločitvi zopet videla. Sam je izvedel to temno povest šele na dan svojega odhoda iz Berlina. Odkrita žalost je v njegovem srcu. Toda vsi ljudje niso enaki. Mogoče je zanj sreča, da more storjeno vzeti za storjeno. Njegova vzgoja je tako naredila njegovo srce. Slično je struni na goslih, ki samo zveni, dokler se pod pritiskom loka. Vedel sem, da je v načinu, kakor je Egon prenesel to žalost, nekaj videla, kar ji ni ugajalo in sedaj hoče brata oprostiti zaradi ljubezni, s katero mu je bila vdana. — Egon mi je pripovedoval tudi o srečanju, pri katerem ste bili vi navzoči, o možu, ki ga je rešil bede in je kot edino zahvalo od njega želel, da se vrne domov k svojemu očetu. Odkar je Egon tukaj, ni minil niti en dan, da ne bi v hvaležnosti mislila na tega "prijatelja", ki mi je rešil brata. Egon je še enkrat skušal ž njim govoriti, predno je odpotoval iz Berlina, pa ga ni več našel. Pisal mu je od tukaj. Pismo pa je kot nevročeno prišlo nazaj. Sedaj pa vem od včeraj, da je bil on — Richard! Kako bo mojemu očetu, ko bo izvedel, da se ima za povratek svojega v jezi ljubljenega sina zahvaliti njemu, katerega je-- Luiza zakrije obraz z rokami. Molče sedim ob njeni strani, dokler se ne pomiri in zopet položi roke v naročje. Nato pa jo vprašam: — Ali vam je Egon tudi povedal o dogodku, ki je ono uro vsled smešnega nesporazuma spravil celo hišo v zmešnjavo? — Da. Toda nisem vedela, kaj naj bi o tem mislila. Sedaj pa mislim, da razumem. — To je bil učinek imena, katerega mu je Egon imenoval. Nagla in prevelika mera občutkov, ki mu jih je zbudilo, to ime, mu je zmedlo njegove misli. Ko je vaš brat odšel, je Rihard stal tresoč se pre menoj in je rekel: — Ali slutiš, kdo je sedaj odšel? Marjetin oče in brat onega dekleta, ki sem ga ljubil z zvestim srcem in sem ga vendar varal in ki me je zavrglo in ki ga še danes ljubim s ]>e-kočo dušo! Molče gledajoč pred se drži Luiza roke sklenjene v naročju. Ustnice se ji tresejo in solze ji polže po licih. Pričnem pripovedovati. Toda nisem mogel niti z najmanjšo besedo omeniti Marte. Rajši sein resnico nedomestil s tem, da sem omenil, da je Rihard svojo igro samo na moje prigovoranje ponudil gledališču v Monakovem. — Brala sem o predstoječi igri, — pripomni Luiza s tihim glasom, — in vem, svet bo na njem še dožival veselje. — Samo svet, Luiza? — vprašam gin jen. Luiza molči. In teda ji pripovedujem o onem potovanju, o vsem, kar je sledilo, o zadnjih lepih časih, o zadnji noči. Luiza posluša, brez besede, tresoča se v nemiru, medtem ko sem ji natančno popisal celo njegove življenje, kakor mi ga je odkril v tej noči. Ko sem ji pripovedoval o njegovem razpoloženju oni večer, ko i? ž njo bral Mil tonov "Paradise", in ko sem od njegovega nastopa z Luizinim očetom takoj preskočil na dogodke onega jutra, me je prekinila, medtem ko je temna rdečica pobarvala njena lica. Ali vam ni povedal, kar je bilo med onim večerom in onim jutrom? — obotavljal sem se z odgovorom. — Ne! — Tedaj vam ja zamolčal, da je bila vmes ura, ki je v mojem srcu potrdila neomajano vero v njegovo ljubezen, ura, ki mi je marsikaj izdala, kar je resnici, o kateri me je jutro prepričalo, vzelo grenko želo. Trpela sem, neizmerno trpela. Pa vendar ga nisem obsodila, kakor moj oče. — In vendar ste mu pisali ono pismo, ki ga je gnalo v obup. — Da, pisala sem ga. Ne iz pokorščine do sile, pod katero sem morala doma trpeti. Pisala sem ono pismo na željo in nasvet njegovega lastnega očeta. — Njegovega očeta? Ne razumem, kaj mislite. Rihard mi ni povedal niti z besedo, da je njegov oče v mučne boje onih dni posegal s svojim glasom. Kako bi mi mogel o tem kaj povedati, če sam ni vc*le 1. Za Riharda je to še danes zagonetka, kako je mogel vaš oče onega jutra med eno in drugo uro izvedeti. — Tega ne ve? — vpraša Luiza -prestrašena. — Ne ve, da je ono jtrtro prišlo pismo njegovega očeta, ki mi je pisal, da sluti, da mi ie Rihard marsikaj prikril, najbrže samo iz ljubezni in sramu, kar je bila njegova dolžnost priznati. In tako mi je moral sam povedati. Tako sem vse izvedela. Vsebina tega pisma me je hudo zadela. Toda iz tega pisma je govorila globoka, vroča ljubezen očeta, njegova upajoča skrb za sina, ki je bil pri vseh svojih napakah in blodnjah še vedno vreden^ake ljubezni. • Rekel je, da je za Riharda še eno sredstvo, ki bf moglo v Rihardu obuditi spoznanje in ga pripeljati na pravo pot. Tako mi je pisal njegov oče. (Dalje prihodnjič.) NAJNEVARNEJŠE VRSTE STRUPENIH PLINOV Plin, beseda, ki navdaja vsa- smatrajo vsa pripravljalna de-kogar z grozo, pojm, s katerim la za zračno obrambo za igra-se peča fantazija sodobnega nje. Le malokdo, razen borcev človeka. Pred njegovimi očmi iz svetovne vojne ve, kako u-se pdjavljajo najrazličnejše ( cinku je jo vojni strupi in kako strahotne slike, ko jo zasliši, strahotne so posledice njih dej-Nekateri pa se norčujejo in | stvovanja. ZBIRKA. _zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........ ................ .33 ANDREJ HOFER --------------------------------------------------50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................................35c BELGRAJSKI BISER _________________________________________35e BOŽIČNI DAROVI _________________________________________________35e BOJ IN ZMAGA ........................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA ...................................45« CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30e ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................2T»c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35c FRAN BARON TRENK _______________________________________35« ERA DIAVOLO .......................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran llil- f-inski, v»»sfl«n»«wliv humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA ISRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRAI JE VIČ IN BERAČ .......................................30e KRVNA OSVETA (pove»t iz abruških gora* .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJLDEVIT H RAST AR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) ................................. 30e MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75e MARON. krščanski deček iz Libanona ................25c MITSOLINO. ropar Kalabrije _______________________________40r MRTVI GOSTAČ ....................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ----------------------------------------------------- 25c NA RAZLIČNIH POTIH _______________________________________40e NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J«»s. Spilhnan. Cena ........ PRISEGA HIRONSKEGA GLAVARJA. Povest iz star«*jš»- misijonske zjr«NloYine kanadske. Spisal Aut. Iluoiider. Cena .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ___________ PABERKI IZ ROŽA ______________________________________________ PARIŠKI ZLATAR ............................................... POŽIGALEC _______________________________________________________25e PRSTI BOŽJI .......................................................30e .30 .30 .30 .30 25« 35« 35« 30c 1.— 30« 40« .40 .. .70 ______25« ______30« ......30« .. .75 .. .30 _______30« __30« .. JS0 — .50 .50 .50 .G0 PRAPREČANOVE ZGODBE ............................... POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ....................... PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. PIRIII (spisal Krištof Šmit) ______________________________ PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- iv.................... 40c II. zv................ PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Yv. Iion-s4-ls. Poslovenil Vladimir Levstik, ltoman za mladino. Cena .......................... PRAŠKI JI DEK ______________________________________________....... PATRI A (povest iz irske zgodovine) ___________________ POSLEDNJI MOHIKANEC .................................. PRAVLJICE, Košutnik. II. zvezek. Cena...... PRAVIjJICE. II. Mayer. (Vna ................ RDEČA IN BELA VRTNICA REVOLICIJA NA PORTUGALSKEM _________ RINALDO RINALDINI. Cena .............. ROBINZON KOŠI TN1K ...................................... RINALDO RINALDINL Zanimiva roiwrska ik»- vest. Cena .............................. STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. (Vna ......................... SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotil.-lj. nevarnosti in nezgode s [»otovanja dveh mornarjev. Cena ............................ Sl EŠKI INVALID ....................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ___________30« SVETA NOTBITRGA ______________________________________________35« STEZOSIJTOEC .........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) __________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI ________________________________30« TCRKI PRED DUNAJEM ___________________________________30« TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja ................... l._ TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $00; IL zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trd« vezan« 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov IH> ............................ JM VOLK SrOKORNIK (spisal Franc Meško; ■ slikami) ---------------------------------------------$1.00 Trda ves.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po -------------------------------------------50e ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA_____60« ZLATOKOPI (povest Iz Alaske) ___________________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ----------- 40e IL del________40c ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gang!), v 1 zvezka...... .50 VINSKI *BRAT. (V. zv.), Cangl .............. M 8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ M 13 POVESTI. (III. zv J. Gansl .............. .50 Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : ; New York, N.Y. Delovanje bojnih plinov je različno. Posamezne skupine delujejo na izvestne organe, ki jih najbolj poškodujejo. Zato se dele vojni plini s tega vidika v skupine. Vendar pa njih učinkovanje ni tako strogo o-mejeno, marveč so med njimi prehodi. Pomen razdelitvi? v skupine so označene s križci raznih barv: zeleni križ, rumeni križ in modri križ. Prva skupina, skupina zelenega križa (dušljivci).— Predstavnika te skupine sta fosgen in kloropikrin. Plini te skupino poškodujejo predvsem dihala, najbolj pljuča, poleg tega vse sluznice, orno veznico, sluznico nosu, žrela in grla. Pod vplivom vdilianega fosgena postanejo stene krvnih žil v pljučih propustne in sokrvca se izceja v pljučne mešičke, kar ovira sprejemanje kisika. Pljuča se polagoma nasesajo sokrvce in nabrekajo kot goba. Posledica je otežkočeno dihanje in končno smrt zaradi zadušitve (pljučni edem). Bolezenska slika takega zastrupijenca je pri-lično sledeča: Spočetka često pekoča bolečina v očeh, občutek praskanja v grlu, suho žrelo, dražljaj na bljuvanje, slabost, vrtoglavica, opotekanje. Pojavi se mučen suh kašelj. V stadiju pljučnega edema naporno t«*žko dihanje, iz ust in nosu se izeeja krvavo penasta tekočina. Bodnik diha z muko in stokom ter nudi grozotno sliko bede. Začetni simptomi pa včasih izostanejo, tako da se bolezenska slika pojavi naenkrat in v vsej svoji grozoti. V primeru zastrupitve v jaki koncentraciji pa sledi smrt naglo, brez razvojnih stadijev. Na vseh notranjih organih najdemo dege-netativne spremembe. Bolnik je razburjen, nemiren in izraža smrten strah. » Druga skupina, skupina ru-menega križa (mehurjcvci). — Tipična predstavnika iperit in lewisit (luisit). Strupi te skupine so posebno nevarni zaradi tega, ker se pojavi njih učinek šele jw> daljši dobi (do 12 ur), med tem časom pa se počuti za-strupljcnec skoro popolnoma zdravega, kar povzroča še večjo škodo. Njim je izpostavljena v prvi vrsti koža, ki je napram ostalim strupom več ali manj neobčutljiva. Preko kože delujejo na notranje organe. Kjer je prišel iperit v dot i ko s kožo, se čez nekaj ur pojavi rdeča lisa, ki se veča in srbi. Kasneje se pojavijo mehurji (od tod njih naziv) napolnjeni z več ali manj motno tekočino in končno težke rane, ki se večajo in širijo zlasti v globino. V teh ranah se nahaja strup, ki je prodrl v globino brez poškodbe površne rožene plasti kože in ki nadaljuje svoje učinkovanje v globini, od koder zastruplja organizem, v prvi vrsti pljuča. Posebno dolgo se drži iperit na laseh in obleki. Proti temu strupu ne ščiii navadna obleka, niti obutev. V dilialah in pljučih povzroča iperit težke poškodbe na sluznici in krvnih žilah s sledečimi težkimi vnetljivimi procesi, ki v marsičem lialikujejo težki davici. Smrt nastopi zaradi zadušitve vsled zoženih sopil ali pa zaradi težkih sprememb v pljučih. Na očeh se pojavi težko vnetje, ki že po kratkem času popolnoma onemogoči gledanje, odnosno odpiranje močno zabreklih vek. Oči se močno solzijo, roženica kaže težke spremembe in rane. kar ima za posledico oslepenje. V nosu se pojavijo rane in iz njega se izceja krvavo sluzasta tekočina. Slično je tudi z ust-mi. V splošnem napreduje o-bolenje zelo počasi in doseže vrhunec šele po tednih ali mesecih! KaŠlj je mučen, boleč in spravlja na dan krpe umazano belkaste, često smrdeče mrtve sluznice. - Potek bolezni je tipično hiranje. Bolnik je apatičen, kašelj mučen, rane težke in vidne spre rnembe na organih naravnost SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« win utfe max niw you, *. x. PltlTB NAM ZA CRN* VOZNIH LOPOV, ft* EKRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ« I SHIPPING NEWS 2. novembra: Lafayette v Havre Conte di Savoia v Genoa 6. novmhra: Manhattan v Havre 8. novembra : Aquitania v Cherbourg !>. novembra : Knropa v Itremcn CI nun j »lain v Havre 10. novembra: II«? «li' Fninif v Havre Hex v (it'll«« novembra: Washington v Havre Ma jesti«- v Cherbourg 23. nirtcmlira: Lafayette v Havre 28. novembra: Europa v Premen 20. novembra : Berengaria v Cher boa re .'M), novembra: Champlain v navre Cor*e di Savoia v Genoa -avljenje ali smrt I gnusne. Ozdravljenje nastopita šele po dolgotranjem hiranju. Tr etja skupina, skupina modrega križa, (kihavci). — Tipični predstavniki Clark T. in II. ter adam.sit. Ta skupina o-bičajno ni nevarna. Že v najmanjši koncentraciji pa močno podraži oči, sluznico nosu. dihala in včasih tudi kožo. Sol-zenje je često tako jako, da j>* gledanje nemogoče. Iz nosu in ust se izločajo ogromne količine izcedka. Pojavijo se ki-; banje, bolečine v čelnici in gla-l vi sploh, primanjkuje sape in pojavi se strah. Cesto bolnik bljuje, postane vrtoglav ter čuti bolečine v sklepih in mišicah. V težkih primerih se onesvesti, vendarle za kratek čas. Vse te težave večinoma izginejo v krat kem času in hrez težjih posledic. V težkih primerih pa vidimo sliko, slično zastrupitvi z dušljivci (pljučni edem). Včasih se po teh strupih pojavijo na koži poškodbe kot po iperi-tu, samo ne tako rerazito in se tudi pozdravijo mnogo lažje. Četrta skupina, skupina sol-zavcev. — Teh je več vrst. Povzročajo močno solzenje, brez posledic. Peta skupina: živčni in krvni strupi, cijanovodik in ogljikov monoksid. — Cijanovodik povzroča v jačji koncentraciji trenutno smrt vsled ohromitve dihalnega središča, v osrednjem živčevju. V manjši koncentraciji izzove najprej nemir in nemirno dihanje, bljuvanje, vrtoglavico, krče in nezavest. Di-lianje preneha in končno neha utripati tudi srce. Ogljikov monoksid se veže z železom v rdečih krvnih stanicah ter preprečuje sprejemanje kisika in povzroči torej nekako zadušitev. Pojavi se glavobol, slabost, vrtoglavica, utrujenost in bolnika se loteva neodoljiv spanec, ki prehaja v nezavest. Dihanje popušča, dokler končno ne nastopi smrt. Vendar utrijKi srce še nekaj časa potem, ko je dihanje prenehalo. Včasih se pojavijo krči. ki pa niso značilni. Ce pride do zastrupi jen ja v spanju, tedaj preide spanje neposredno v smrt. Vse navedene bolezenske slike so podane kot najbolj tipične. Razen teh pa ohetjajo še mnogobrojne varijante in prehodi iz ene v drugo. Prav tako različno in tudi težko je zdravljenje, ki je v takih primerih prav trda borba s smrtjo. »HIRgpilliHilPilKB JlCTUif "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. VA2N O ZA | NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno dš kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga d*»n in tretja pa leto. Zadnji opomine tn račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skuhate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ja pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem k-aju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen* so tiskana z debelimi črkami'm ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no-ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob La a Ate COLORADO: Pueblo. Teter Cull*. A. Sarttf Walsenburg. M. J. Ba#uk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J Bevčlč, J. Lnknnlrti Cicero, J. Fabian »Chicago. <"ic«?r* In Illinois* Joliet, Mary Bamblcb. Joseph vat La Salle. J. Spellch Ma scout ah, Frank Angustln North Chicago. Joie Zelen* KANSAS: yiranl. Agnes Motnlk Cansas City, Frank tmgmt MARYLAND: Kltzmlller. Fi. VodnplTee Steyer, J. C erne (za Pacna-W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm. Vrank Oonia Ely. Jos. J. Peshel-Eveletb. Ix>nls Oonte Ollhert, I.oula Vessel Hihhinf, John Povfe Virginia. Frank Hrvstlcb Montana : Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: G«>wan«ia. Karl Strnlaha Little Falls. Frank BCasIa OHIO: Barherton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob Reanlk. John Slao*'k Girar«). Anton Nag«*le Lorain. Louis Balant, John ^trie Warren, Mrs. I Racbai Yonngstown. Anton Klkel) OREGON: Oregon City. Ore.. J. K obla r PENNSYLVANIA: Broughton. Anton IptVM Clarltlge. Anton Jerlna Conemaugh. J. Breww Export. Louis Sopsnitt Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math K sarin Qreensburg, Frank Novak Joknstown, John Polanta Kfayn. Ant. Tauielj Lnxerne. Frank Balloeta Manor, Frank Demsbar Midway. John 2nwt Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demahar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrar West Newton, Joacoh I ova a WISCONSIN: Milwaukee. West A III a. Frank Akck Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Lan Is DlamondriUe, Jo* RoUch J* vajet r«J» UPRAYA "QLAB BABQUA »1