MOJA BANKA VIDUS 'a \ M* 1 -A»’t» ^S5*S\ FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD novi pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir št. 46 (790) • Čedad, četrtek, 30. novembra 1995 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi iporto min. 20.000.000 MOJA BANKA Delegacija Skgz pri predsedniku deželne vlade Cecottiju Cecotti sprejel naše predstavnike Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti je v ponedeljek sprejel delegacijo Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, ki jo je vodil predsednik Klavdij PalCiC, v njej pa je bil tudi Fabio Bonini. Predstavniki SKGZ so Cecottiju predstavili glavne odprte probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v prvi vrsti pa so se zaustavili pri vprašanjih rabe slovenskega jezika, zakona za finansiranje kulturnih dejavnosti in uradnega priznanja dvojezične šole v Spe-tru. Na srečanju so spregovorili tudi o gospodarskih težavah manjšine in še posebej o kriznem stanju v Benečiji, ki - kot je dejal Bonini - mora iskati rešitve v sodelovanju s sosednjimi državami in v izkoriščanju pomoCi, ki jo daje Evropska skupnost v okviru raznih načrtov (Interreg, Phare, itd.). Dodajmo še vest, da so se predstavniki deželnega slovenskega šolskega odbora (v njem je bila tudi ravnateljica špetrske šole Živa Gruden) v Ljubljani srecali z državnim sekretarjem ministrstva za šolstvo Pavlom Zgago. Na srečanju so sklenili, da bo enotni šolski odbor edini politični legitimni referent slovenskega šolstva v zamejstvu v odnosu do Slovenije. V Ljubljani je Živa Gruden spregovorila o položaju dvojezičnega šolskega centra v Spetru. Studijski center Nediža Kulturno društvo I. Trinko SPOZNAJMO SE CONOSCIAMOCI Incontro con la Carinzìa S. Pietro al Natisene venerdì 30.1 I ore 20 Beneška galerija i inaugura/ione mostra QUESTA CASA II' MIA, TUTTAVIA MIA NON E'... ore 20.30 Sala consiliare proiezione del film BACK IIP 91400159 sabato 16.12 ore 20.30 Sala consiliare Spettacolo teatrale ,!E ZEMLJA NASA LAST? &} hobles Comitato Prodi per le Valli del Natisone Pilifero, sala consiliare venerdì 1. dicembre, ore 20 In(t™tro Cosa offriamo, a chi offriamo? pu co Idee per il turismo nelle Valli Interventi di: Nino Ciccone, assessore alla Comunità montana, Michela Domeniš, albergatrice, Renato Qualizza, rappresentante Cai, Silvia Raccaro, imprenditrice turistica, Donatella Ruttar, rappresentante Comitato Topolò Matajur, c’é chi non s’arrende A PAGINA 2 Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. Javnost se sprašuje, zakaj je prišlo do preiskave orožnikov v Matajurju LA SOLIDARIETÀ’ DI KUČAN A MONSIGNOR GUION Zahtevamo odgovor Župniku Paskualu Gujonu solidarnostno pismo predsednika slovenske države Milana Kučana - Prva ugibanja o identiteti morebitnih ovaduhov a pagina 4 Kot veteran preganjanih ne morem zamolčati ostre besede, ob gardih reCeh, ki so se zgodile pred kratkim v matajurski cerkvi. Naenkrat se je dvanajst karabinierjev spremenilo v kopaCe in vrtače. Kopali in vrtali so v mali, a lepi gorski cerkvi in napra-vli luknje, jame, izkopani material pustili na mestu. Takega ponižanja ni doživela matajurska cerkev, od kar stoji pokoncu. In Ce je bla poškodovana cerkev, so bli ponižani verniki, ki jo vsak dan, posebno pa ob nedeljah radi obiskujejo. Potem nam pridejo pridigat o hudobnosti in brezvemosti boljševikov! Kaj so iskali v cerkvi? Povedali so, da so iskali orožje (armo), ki naj bi jo bil skru matajurski duhovnik, sedaj 86 let star, mons. Paskual Guion, nad 50 let matajurski famoštar. In kaj naj bi mu bilo slu- žilo orožje: puške, mitralie-zi, granate, dinamit in drugi ofenzivni material? Višno, da bi bil muoru star duhovnik osvojit Benečijo in postati parvi slovenski predsednik naše male zemlje... ki je milost božja meni v last je dala... (Trinko). Nu, manjku tisti, ki morejo, naj nucajo nomalo pamet! Pa sada ne smiemo iti na zgrešeno pot. Obedan naj ne misli, da so za tuole umazano dielo krivi karabinierji. Ne. Oni samo bugajo an bu-gajo. Ankrat sem biu na sestanku zvestih komunistov. Po besedah, ki jih je poviedu tisti poglavar, ki je sedel gor za mizo, se je začel dibatit. Tu ankrat se je oglasu blizu mene plešast mož, ki je imeu zgarbane in karvavo žujave roke. Izidor Predan BERI NA STRANI 4 V nedeljo se je veliko ljudi zbralo v Matajurju, da bi izrazilo solidarnost beneškemu čedarmacu Paskualu Guionu HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 četrtek, 30. novembra 1995 2 Vivace incontro organizzato dal Comitato Prodi per le Valli del Natisone Matajur, c’é chi non s’arrende A Savogna si scontrano le posizioni dell’ex sindaco Paolo Cudrig e dell’attuale amministrazione - Sinuello: “Per fermare la gente partiamo dalle piccole cose” Predvolilni boj tudi z nizkimi udarci Mensa salata, pagano i consiglieri Diecimila lire a pasto il conto per una famiglia pulferese: troppo, e parte l’autotassazione “Con amarezza” il sindaco di Pulfero Nicola Marseglia ha svelato martedì in consiglio comunale la vicenda che riguarda uno studente a-bitante nel comune, costretto, secondo il sindaco, a pagare una quota spropositata per aver usufruito della mensa delle scuole materne ed elementari. Ne é nato un caso che é stato dibattuto all’interno dell’as-semblea comunale ma che ha coinvolto anche l’associazione dei genitori degli alunni, caso che si può considerare risolto grazie all’iniziativa di Aldo Mazzola. Due studenti negli scorsi mesi, a causa di una frana sulla strada Pod-varschis-Mòntefosca, erano costretti ad aspettare a valle fino a metà pomeriggio. Marseglia, di sua iniziativa, ha pensato che avrebbero potuto pranzare nella mensa scolastica. “Senza avvisare l’associazione dei genitori” si é lamentato il consigliere di minoranza Pio Fedrizzi. Risolto il problema della frana, ad una delle due famiglie (quella dello studente che più a lungo aveva usufruito della mensa) é arrivato il conto: salato, per il mese di ottobre 260 mila lire, cioè 10 mila lire a pasto. Il solo Fedrizzi l’ha ritenuto adeguato, mentre Marseglia ha ricordato che normalmente il costo del pasto é di 8 mila lire, una buona parte delle quali coperte dal Comune. A indossare le vesti di paciere é stato Mazzola: “La famiglia non può sopportare quella spesa, aiutiamola noi del consiglio versando 20 mila lire a testa”. E così é stato, anche se Fedrizzi si é dimostrato recalcitrante. Michele Obit Marseglia e della benzina Oravi spese per il servizio sociale di base, e finanziamenti promessi e non concessi da parte della Camera di commercio. Il sindaco di Pulfero Marseglia non ci sta e invia lettere ad assessori regionali, alla CCIAA, agli organi di stampa. Per il servizio sociale di base Pulfero aveva destinato 53 milioni, ne dovrà spendere 93, e Marseglia ipotizza la revoca della delega alla Comunità montana. Alla Camera di commercio manda invece a dire che Pulfero é stato penalizzato dai finanziamenti derivati dal fondo benzina agevolata. Due progetti di illuminazione, per il costo di 20 milioni, saranno finanziati solo per il 30 per cento. V Sloveniji se pripravljajo na prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo po vsej verjetnosti v začetku jeseni 1996. Nekateri (Peterletovi demokristijani) bi jih radi imeli čimprej in so zato zahtevali predčasne volitve. Začel se je predvolilni boj, ki bo tudi tokrat, če velja rek, da jutro napoveduje dan, potekal v znamenju afer in nizkih udarcev. Janševi socialdemokrati so takoj uvedli predvolilni ples in za pokušinjo predlagali zamenjavo ministra za ekonomske odnose-Tajnikarja (Združena lista). Predlog je po našem služil predvsem zato, da Janša preveri, kdo izmed drugih sorodnih strank bo stal ob njem. Signal je šel prevd-sem v smer Ljudske stranke in krščanskih demokratov, ki pa se še niso dokončno odločili, če bodo obnovili Demos, ki je zmagal na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji. Jasno je, da koalicija demokristi-janov, socialdemokratov in Ljudske stranke zahteva tudi enega samega liderja. Po priljubljenosti na javnomnenjskih raziskavah naj bi bil to Janez Janša. S to tezo, seveda, se ne strinjata Lojze Peterle in Janez Podobnik, ki sta zavzela manj prepričljivo stališče glede obnove Demosa. Zgodilo se bo verjetno to, da bodo te stranke tekmovale vsaka zase in na podlagi volilnih izidov (ne)sklepale nadaljnih zavezništev. Na levici je položaj nekoliko bolj jasen po kongresu Združene liste socialdemokratov, ki je potekal konec tedna v Slovenj Gradcu. Večina delegatov se je zavzela za levo opcijo stranke in to kljub prigova- rjanju poslanca Boruta Pahorja, ki je želel stranko usmeriti bolj proti centru. Združena lista bo torej ostala na pozicijah zmerne levice in s primarno skrbjo za socialno solidarnost. Nazadnje še liberalni demokrati, najmočnejša stranka v Sloveniji. Na podlagi javnomnenjskih raziskav bodo tudi vnaprej Drnovškovi liberalci ostali prva stranka. Z njimi je dobršen del volilcev, ki jim zaupa predvsem za to, kar so doslej storili na gospodarskem področju. Slovenija se je namreč kaj kmalu izvlekla in kriznega stanja in to ji priznava ves svet. Liberaldemokrati bodo torej tudi vnaprej zaigrali karto uspešnega gospodarstva in z njo skušali zbrati okoli sebe čimveč volilcev. Nekoliko bolj “ranljivi” pa so v zunanjepolitični politiki in to zelo dobro izkoriščajo demokristijani, ki redno napadajo ministra Zorana Thalerja in mu očitajo nesposobnost. V tem je seveda tudi določena logika, če vemo, da je Thaler zamenjal prejšnjega zunanjega ministra, demokristijana Lojzeta Peterleta, ki očitno te odločitve ni še “prebavil”. Po vsej verjetnosti se bo med tema strankama predvolilni boj osredotočil prav na to področje. Medtem pa v Sloveniji rastejo nove komercialne televizije kot gobe po dežju. To dejstvo gre pripisati tudi želji po večji medijski pluralnosti, sicer smo prepričani, da so glavni argument prav volitve. V Italiji dobro vemo, kaj pomeni za politično stranko ali gibanje razpolagati z medijskim sredstvom, predvsem s televizijo. Rudi PavSiC Minister Maks Tajnikar Durante il consiglio comunale di Pulfero il sindaco solleva il caso di uno studente Può partire dalle piccole cose, il rilancio turistico del monte Matajur. Archiviata per sempre la speranza di creare un polo invernale, tocca ripartire da capo (o quasi) per cercare, passo dopo passo, di utilizzare le molte risorse che la montagna ha. Ma c’é la volontà di farlo? Di questo si é parlato nell’incontro pubblico organizzato dal Comitato Prodi per le Valli del Natisone tenutosi a Savogna venerdì scorso. Gli interventi hanno registrato due diverse prese di posizione. Da una parte un certo pessimismo (per qualcuno “realismo”) espresso soprattutto nelle parole dell’ex sindaco di Savogna Paolo Cudrig. Dopo aver ricordato con una breve cronistoria il passato recente del Matajur spiegando scelte indovinate (l’ambito di tutela ambientale) e fallimenti (il non decollo della zona artigianale - secondo Cudrig -mentre l’azione dell’ente pubblico riferita al turismo invernale non é stata solo negativa: ha portato luce ed acqua nelle zone alte) l’ex sindaco ha affermato di non credere nel rilancio del Matajur perché “non ci sono i A destra il rifugio Pelizzo. Qui sotto il sindaco di Savogna Petricig e più in basso l'ex sindaco Cudrig giovani disposti a rischiare”. E’ sembrato d’altro avviso l’attuale sindaco Pasquale Petricig. “L’amministrazione - ha spiegato - sta preparando assieme ad un gruppo di studio di Trieste un progetto da inserire negli obiettivi 5B che prevede lo sfruttamento dell’ambito di tutela ambientale collegato ad un centro-visite, al rifugio Pelizzo e ad altre infrastrutture”. Petricig ha anche annunciato l’intenzione di riutilizzare la vecchia scuola di Cepletischis per visite scolaresche e sta-ges universitari. Propositivo anche l’intervento di Stefano Sinuello, gestore del rifugio Pelizzo, il quale ha individuato poche azioni che non necessitano di grandi finanziamenti ma che possono costituire un inizio di rilancio. “Sono 15-20 mila le persone che ogni anno raggiungono il Matajur - ha detto - il problema é fermarle e fare in modo che ci lascino qualcosa”. Tra le proposte di Sinuello la vendita di prodotti artigianali, una guida turistica, l’affitto di camere da parte dei privati, lo sfruttamento dei sentieri. Ha colpito poi un dato: Sinuello vende ogni anno 3 mila cartoline del Matajur che stampa a sue spese, perché altre non ne e-sistono. Molti gli spunti che sono arrivati da un dibattito acceso. E’ rimasto il conflitto tra “realismo” e la voglia di fare, ma é rimasta anche la speranza che un trend negativo si possa rovesciare, se ci sarà la forza della gente per farlo, (m.o.) Uccide i figli e si toglie la vita Verso il capitalismo Entro il 2.000 in Slovenia circa 1 ’85 per cento della proprietà sociale sarà gestita da imprenditori privati. Solamente a questo punto la Slovenia dovrebbe assumere la prima connotazione di un paese capitalista. Così si è espresso il responsabile per gli studi economici presso la facoltà di giurisprudenza di Lubiana Alen Jerman che a parlato a Portorose durante un convegno di economisti, studiosi del diritto e dirigenti di alcuni maggiori istituti bancari sloveni. Alla fine del secolo, se- condo l’analisi di Jerman, il prodotto sociale dovrebbe aumentare annualmente del 5 per cento ed il tenore di vita dovrebbe registrare un sensibile miglioramento. Sempre in base all’analisi di Jerman fra quattro anni i salari medi dovrebbero arrivare dagli attuali 75 mila talleri (1.100.000 lire) a 100 mila talleri (1.350.000 lire). Tragedia della follia Il paese di Divaccia, nelle vicinanze di Capodistria, è stato scosso da una trage- dia familiare che è costata la vita a due bambini, Robert di 8 anni e Nataša di 13, ed al loro padre, suicidatosi dopo aver massacrato i piccoli. L’idea di dover essere definitivamente allontanato dai suoi bambini ha fatto perdere la ragione a Zlatko Zigante, 37 anni, di Divaccia, che ha deciso di realizzare il folle gesto. Dopo a-ver prelevato i due bambini dall’abitazione della moglie, da cui vive separato, li ha portati a casa sua, dove si è consumata la tragedia. Chiesa e TV Nel prossimo mese di dicembre inizieranno i programmi di una nuova televisione privata slovena, la TV3, il cui pacchetto di maggioranza è detenuto da alcune istituzioni ecclesiastiche, dal foro economico del partito democristiano, dalle diocesi di Capodistria, Lubiana e Maribor e da alcune banche slovene. Il direttore Ivo Bevk ha sottoli- neato che la nuova TV mediamente trasmetterà 17 ore al giorno. La conduzione dei programmi televisivi è stata affidata a Janko Tedeško, ex direttore e caporedattore di TeleCapodistria. Tramite il ripetitore posto sul monte Nanos i programmi di TV3 potranno essere seguiti anche nel Friuli-Venezia Giulia. A sinistra in alto A Slovenj Gradec si è concluso il secondo con- gresso della Lista associata socialdemocratica (il partito ex comunista) che ha rimarcato (lo slogan ufficiale era “A sinistra in alto”) la sua collocazione a sinistra nella realtà partitica slovena. Il presidente Janez Kocjančič ha sostenuto la tesi che la Lista è l’unico vero partito di sinistra in Slovenia e l’unico che ha tutte le carte in regola per sostenere la giusta causa della solidarietà sociale. Kocjančič ha evidenziato pure l’inutilità di elezioni anticipate come chiesto in questi giorni dai democristiani di Peterle. Kultura Koroška kultura danes v Spetru Dva večera v okviru prireditve “Spoznajmo se jj V Čedadu tradicionalno srečanje ob izteku leta Skgz je podprla delo duhovnikov (•miioh» Oi S, PIETRO) Mittelfest, avanti tutta per la quinta edizione Quest’anno il Mittelfest gioca d’anticipo: gli organizzatori hanno infatti già deciso le date ed il tema della quinta edizione del festival della cultura mitteleuropea che si terrà a Cividale in luglio. Intanto lunedì é stato dato l’ok allo statuto dell’Associazione Mittelfest, che dovrà essere approvato dal Comune di Cividale, dalla Provincia, dalla Regione e dalla Camera di Commercio di Udine. Mimma Gallina, a cui fa capo l’organizzazione del festival, é di passaggio a Cividale dopo aver visto alcuni spettacoli, l’ultimo a Zagabria. Il suo impegno verte però anche su un convegno che si terrà a Cividale il 9 e 10 dicembre, al quale prenderanno parte i rappresentanti degli istituti di cultura italiani all’estero e stranieri in Italia, oltre che operatori culturali e organizzatori di festival dei Paesi della Mitteleuropa. “Lo scopo del convegno - spiega la Gallina - é quello di fare un confronto tra lo stato della cultura nei diversi Paesi”. Kulturna ponudba koroških Slovencev je bila pri nas vedno dobrodošla. Naši ljudje so vedno radi spoznali kulturno snovanje zamejske narodnostne skupnosti na severnem območju Alp. Prepričani smo zato, da bodo koroški kulturni delavci doživeli isti sprjem tudi tokrat, ko sta Študijski center Nediža in kulturno društvo Ivan Trinko pripravila niz večerov pod naslovom “Spoznajmo se”, ki se bo začel prav danes zvečer v Spetru. Ob 20. uri bodo v Beneški galeriji odprli razstavo z naslovom “Ta hiša je moja, pa vendar moja ni”. Razstavno delo ponuja gledalcem prerez arhitekturnih in stavbarskih značilnosti območja, kjer živijo Slovenci na Koroškem, to je Roža, Podjune in Zilje. Nastavljeno pa je na podlagi raziskovalnega dela prof. Petra Fisterja. Pol ure kasneje pa se bodo obiskovalci razstave premaknili v sejno dvorano špetrskega občinskega sveta, kjer bo na sporedu predvajanje prvega igranega celovečernega filma. Vodja tega projekta je Miha Dolinšek, delo pa je izpeljal “Film mladje” pri Koroški dijaški zvezi. Film z naslovom “Backup - slovenska beseda na Koroškem” je sestavljen iz dveh delov: prvi je igrana dokumentacija, v drugem delu je predstavljenih devet sodobnih koroških slovenskih avtorjev in sicer: Milka Hartman, Janko Messner, Andrej Kokot, Florjan Li-puš, Gustav Januš, Janko Ferk, Jani Oswald, Maja Haderlap in Fabjan Hafner. Projekt “Spoznajmo se” se bo sklenil v soboto, 16. decembra, ko bodo ob 20.30 v špetrski občinski dvorani predstavili gledališko delo “Je zemlja naša last”, ki jo je zrežiral Marjan Bevk, nastopa pa mladinska in lutkovna skupina iz Šmihela. Tema predstave govori o odnosu človeka do okolja, ki ga uničujejo beton, atomska energija in brezbrižnost naše sodobne družbe. Così, grazie alla civiltà, di qualcuno, il paese di Ocu-lis, nel comune di S. Pietro, é diventato... qualcosa d’altro. Viene un po’ da ridere ma anche da pensare a quanto rispetto abbiamo per la cosa pubblica Salvatore Venosi odgovarja na kritike Gabriela Moschitza Pismo uredništvu “V Škofijskem tedniku “La Vita Cattolica" je gospod Gabriele Moschitz iz Zabnic pripisal meni izjavo, ki naj bi jo jaz dal na mednarodnem srečanju o manjšinah na Trbižu. Rekel naj bi, da je z odhodom slovenskih frančiškanov slovenščina bila ukinjena. Kaj takega jaz na srečanju nisem rekel v svojem referatu. Zato mi g. Moschitz podtika nekaj, kar nisem rekel. V televizijski oddaji “Kam vodijo naše stezice” pa sem pojasnil, da je v recenziji žal nastal tiskarski škrat glagolov: okrniti se je pomotoma zamenjal z ukiniti. Omenjena napaka je bila takoj popravljena. O Zobniškem župniku pa sem povedal, da se potrudi, da pridiga in moli slovensko. Oddajo je ponovila tudi TV Slovenija, tako da so jo v Zabnic ah, Ukvah in Pušji vasi mnogi videli. Vsi referati, ki zadevajo manjšinsko srečanje, bodo še letos objavljeni v posebni knjigi". Salvatore Venosi Ad Udine per 20 giorni la rassegna regionale degli autori ed editori Si terrà dal 1. al 20 dicembre ad Udine la Rassegna regionale degli autori ed editori organizzata dalla Cooperativa libraria “Borgo Aquileia”. La rassegna, che si terrà nella galleria di Borgo Aquileia, prevede un’esposizione della produzione libraria più significativa di diversi editori presenti nella nostra regione. Accanto all’esposizione vera e propria é previsto un calendario di manifestazioni culturali. Mercoledì 6 dicembre, alle 18, ci sarà l’incontro con Paolo Gaspari autore del libro “Grande guerra e ribellione contadina”. Lunedì 11 alle 18 verrà presentato il libro “Una vera Babilonia, grande guerra ed invasione austrotedesca nei diari dei parroci friulani” di Giacomo Viola. Giovedì 14 verrà inaugurata la mostra sulla pubblicistica dedicata al terremoto del Friuli e alla ricostruzione, alla quale seguirà una conferenza. Infine lunedì 18 ci sarà una conversazione con Tito Maniacco. La rassegna sarà aperta dal lunedì al venerdì dalle 15 alle 19.30 ed il sabato dalle 9 alle 12.30 e dalle 15 alle 19.30. Cividale, un ponte per Mostar Cividale getta un ponte tra sé e la città di Mostar. Dal 6 al 13 dicembre una serie di manifestazioni, organizzate dall’associazione Freedonia e dedicate “alla città di Mostar e a tutta la popolazione pacifica della Bosnia”, serviranno a ricordare le tragedie del passato, quelle attuali e quelle da evitare per il futuro. L’iniziativa comprende delle strutture permanenti (in particolare e-sposizioni di artisti bosniaci) e altre iniziative. Un incontro riguarderà la storia del ponte di Mostar e un dibattito verterà sul tema “Profughi, quale opportunità?”. Sono previste videoconferenze nelle scuole, spettacoli musicali e di animazioni ed una raccolta di generi alimentari di prima necessità per la gente di Mostar. Posnetek med snemanjem prvega celovečerna filma Backup Kot je že več le v navadi, Slovenska kul-turno-gospodarska zveza je tudi ob tokratnem izteku leta priredila v Čedadu srečanje z beneškimi župniki. Priložnost takšnih srečanj je tudi, da se predstavniki krovne organizacije in slovenske duhovščine razgovorijo o najbolj aktualnih vprašanjih, ki neposredno zanimajo slovensko narodnostno skupnost. Takšno srečanje je bilo pred dnevi v Čedadu, kjer je zastopstvo SKGZ, ki ga je vodil predsednik Klavdij Palčič, v njem pa sta bila tudi Jole Namor in Viljem Cerno, srečalo z večjo skupino slovenskih duhovnikov iz Kanalske in Nadiških dolin. Med udeleženci je bil tudi starosta beneških Čedermacev, 87-letni Pasquale Guion, ki je prav v teh dneh v središču pozornosti zaradi nezaslišane preiskave orožnikov v cekrvi v Matajurju. Predsednik Palčič je podčrtal pomembno vlogo, ki jo slovenski duhovniki odigravajo med Slovenci na Videmskem in opozoril na številne pobude, ki sojih skupaj izpeljali za dobrobit slovenskega človeka in slovenske stvarnosti. Predstavniki SKGZ so na srečanju izkoristili priložnost, da so čestitali župniku Emilu Cenčiču, ki bo v kratkem slavil svojo 70-letnico. Prizor gledališke predstave “Je zemlja naša last?" režiserja Marjana Bevka Skupina slovenskih duhovnikov in predstavniki SKGZ Tudi špietarski kamun študiera kakuo ohranit an valorizat našo sloviensko besiedo Se ankrat naš domači jezik Hitro na dielo, sa’ imata cajt samuo do 20. dičemberja za pošjat vaše piesmi al pravljice Kakuo ohranit naš domači jezik? Na tuo študiera an špietarski kamun, ki tudi lietos je organizu natečaj, konkorš, ki se kliče pru takuo, “Naš domači jezik”. Namenien je vsiem tistim, ki poznajo našo sloviensko besiedo an jo željo ohranit an valorizat. Vsi tisti, ki čejo partečipat, naj napišejo kiek v našem jeziku, more bit ’na piesam, na pravljica... Kar se napiše se bo muorlo prebrat pred ’no giurjo. Stvar na more teč vič ku pet minutu. Kar se napiše se bo muorlo pošjat Občini Spietar an za narest tuo imata cajt do 20. dičemberja 1995. Muorta napisat vaše ime, prejmak, datum an kraj rojstva, residenco, dielo, ki opravljate an “codice fiscale”. Udeleženci bojo ar- zpartjeni v treh skupinah: do 14 liet, do 40 liet an od 41 li-et napri. Na koncu bo tudi nagrajevanje, premjacjon. Za vse druge informacije se moreta obamit na Ufficio di segreteria (tel. 727272). “D dono delle Valli” Si svolgerà sabato 2 dicembre nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, alle 17, la premiazione del concorso “Il dono delle Valli” promosso dal Consorzio per la tutela dela marchio Gubana delle Valli del Natisone. s prve strani Zviedeu sem, da je biu pod fašizmom punokrat zvezan in preganjan. Naenkrat se oglasi in vpraša tistega za mizo: “Pa s karabinierji, kaj bomo napravli?” “Kaj misliš?” ga vpraša kapo. “Mislim, da kadar bomo prevzeli oblast, kadar bomo šli “al potere”, al bomo zagnali ka-rabinierje domov, al bomo razpustili “Armo”? “Obedan od pametnih komunistov bi ne naredu tajšne neumnosti. Kakuo moreš zagnat domov tajšnega, ki ti je narbuj zvest? Oni so zvesti. Znajo bugat. Poslušajo oblast, potere. Tisti, ki so te včeraj vezali, zvežejo tistega, ki te je včeraj ukuazu zvezat. Ce pojdemo na oblast, na poter, nas bojo pozdravljali kot bogove!” Zastopu sem lekcijo ka-pulna za mizo, pa sem se zmislu na nek lep in simpatičen film, ki če se ne motim, je imel naslov (titolo): “Pane, amore e gelosia”. Igrala sta ga svetovno znana filmska igralca, Vittorio De Sica in Sofia Loren. De Sica, še relativno mlad marešal od karabinierjev, je šu v penzion, pa se je še ogledoval za mlajšimi dekletami (Sofia Loren) in iskal novo delo. V mestu Sorrento je manjku komandant mestnih redarjev (comandante dei vigili urbani). Imeu je dobre punte, da bi paršu na tole mesto. To se je zgodilo in ko ga je šindak umestil, je bla fešta in je spregovoril tudi bivši marešal karabinierjev, sedaj komandant mestnih redarjev (De Sica): “Signor sindaco, signori e signore. E’ per me un grande onore potervi salutare nella mia bellissima Sorrento. Signor sindaco, vi giuro che sarò sempre fedele al giuramento ed ai compiti affidatimi, come lo fui nel passato per il Re, il Duce ed il presidente della Repubblica!” Pa spet ponavljam, da karabinierji niso krivi, kar se je zgodilo v cerkvi Matajurja. Nekaj čudnega pa se skriva za njih harbatam, za tistimi, ki jih potiskajo. Karabinierji niso krivi, saj večkrat plačajo z življenjem za varnost naše domovine. Jaz pa moram odkrito po-vedati, kaj mislim, da se skriva za umazanim početjem v matajurski cerkvi. Gladio in “O” nista crknila. Se vedno dobivata podporo Ovaduhe je potriebno odkriti in jih kaznovati Napad na gospoda Gujona pomeni napad na našo slovensko skupnost La solidarietà di Milan Kučan Pišem Vam, spoštovani gospod Gujon, da bi Vam ob tej priložnosti izrazil svojo solidarnost. Obračam se na Vas kot predsednik Republike Slovenije in kot človek, ki nadvse ceni delo, ki ste ga v svojem življenju v težkih pogojih stalnih pritiskov opravili za slovenski narod. Vse kar čutim ob misli na Vaše delo in življenje ter ob misli na tiste, ki delijo Vašo usodo in poslanstvo, sem Vam že izpovedal ob podelitvi odlikovanja Republike Slovenije pred dobrima dvema mesecema. Ostajam pri izrazih svojega najglobljega spoštovanja in spodbude za pogum in vztrajnost pri izbrani poti. Uuieu. Sono molte le attestazioni di solidarietà pervenute a monsignor Pasquale Guion dopo l’episodio di Montemaggiore. Gli hanno scritto personalità politiche, del mondo della cultura e della società civile italiane, e slovene. Lunedì Guion ha ricevuto anche un messaggio da parte del presidente della Repubblica slovena Milan Kučan. “E’ con grande rincrescimento - scrive KqCan - che sono venuto a conoscenza del fatto spiacevole accaduto di recente nella vostra chiesa. Mi ha colpito per vari motivi: a questo fatto do il significato di una provocazione ad una colonna della Benecia. Esso risveglia soprattutto i brutti ricordi del regolamento di conti con gli Sloveni avvenuti in tempi lontani, ed eravamo convinti che nellTtalia democratica di oggi ciò non dovessero accadere più”. Kučan scrive, più che come, rappresentante istituzionale, “come persona che capisce che la giustizia divina riguarda tutti... giustizia che non minaccia nessuno, bensì assicura a tutti gli esseri umani il proprio o-nore ed un posto in questo mondo... Vi scrivo, monsignor Guion, per esprimervi in questa occasione la mia solidarietà. Mi rivolgo a voi come presidente della Repubblica slovena e come persona che apprezza soprattutto ciò che nel corso della vostra vita, in condizioni difficili a causa delle costanti pressioni, avete fatto per il popolo sloveno”. Il console sloveno Tomaž Pavšič consegna la lettera di Kučan a Gujon Velika podpora župniku Gujonu Beneški Slovenci in v prvi vrsti gospod Pasquale Gujon pričakujejo, da se odkrije ozadje, ki je botrovalo nezaslišanemu dogodku, ko je dvanajst karabinjerjev prišlo v zakre-stijo in cerkvico v Matajur. da bi našli skrito o-rožje. Minili so časi, ko so nekatere organizirane skupine v teh krajih u-strahovale slovenske ljudi in delale, kar se jim je vzljubilo. Minili so časi, ko je bilo dokaj enostavno Gospod Gujon prejema solidarnost ljudi enačiti tiste, ki so skrbeli za slovenskega človeka in kulturo, z nasprotniki italijanske države. Padli so številni zidovi in časa za hladno vojno na meji ni več. To je odgovor, ki smo ga razbrali v številnih izrazih solidarnosti, ki jih je bil v teh dneh deležen matajurski župnik, ki je prejel celo osebno pismo iz rok predsednika slovenske države Milana Kučana (njegovo vsebino objavljamo v italijanskem prevodu). Gospodu Gujonu so š-tevilni Slovenci iz zamejstva in tudi iz Slovenije izrazili solidarnost prejšnjo nedeljo, ko so se v velikem števili zbrali dopoldne v Matajurju, da bi prisostvovali maši, ki jo v tem kraju beneški Čedermac daruje že 53 let. Med mašo gospod Gujon ni omenil neljubega dogodka, o njem je spregovoril po verskem o-bredu, ko se je več časa zadržal v pogovoru z obiskovalci in jim povedal marsikatero zanimivo o svojem dolgem prizadevanju za slovenskega človeka v teh krajih. Nekateri so župniku izročili tudi nekaj zabojčkov cigaret in briškega vina. V-sem se je lepo zahvalil, položil darila v sulky in z njim odpeljal v Gorenj i B arnas, kjer so ga verniki čakali za mašni o-bred. V Nadiških dolinah pa so se začela ugibanja, kdo bi lahko bil tisti, ki je karabinjerje napotil v Matajur iskati orožje. Storili-ci tega dejanja se verjetno že kesajo, saj si niso pričakovali, da bosta slovenska in italijanska demokratična javnost tako reagirali in da bo dogodek prišel celo v italijanski parlament in da se je o njem aktivno zainteresirala tudi Slovenija. Naša javna zahteva je, da anonimni storilci morajo biti odkriti in vedeti moramo, kdo so. Rudi Pavšič od nejavnih sredstev. Imajo tudi svojo Stampo, ki napihuje sovraštvo v naših dolinah. Gladio in “O”, pa tudi druge nacionalfašistične organizacije napadejo demokratične in verske ustanove, kadar hočejo in po poteh, ki se jih same in po volji izberejo. Da so napadli matajursko cerkev in njenega staroletne-ga duhovnika, me nič ne čudi. Od gor so odmevale njegove besede, da je treba braniti vero in jezik naših mater in očetov. Gor je on na pokopališču pokopal 33 partizanov, ki so prav v Matajurju padli za svobodo. Gor nas je čakal vsako leto, ko smo prišli za dan vseh mrtvih kot partizani, partizani slovenskega konzulata iz Trsta, slovenskih organizacij iz Benečije, ANPI iz naših dolin in Vidma, da je na skupnem grobu zmolu slovenski Očenaš in požegnu padle. Vpisan je v ANPI in tega ne skriva. Tuole je bluo njega orožje: slovenska beseda in naša molitev, ostra puška, nepopustljivost pred ustrahovanjem pa atomska bomba. Jaz sem prepričan, da karabinierji so v dobri meri mislili, da bojo nekaj odkrili. Tisti, ki so jih pošjali pa so vedeli, da ne bojo odkrili nič. Njim ni šlo za odkritije ali neodkritije orožja. Slo jim je za udarit naš ponos, naš simbol, našo odgovorno zavednost. Na ta način niso hoteli ponižati samo starega zavednega duhovnika. Hoteli so ponižati vso našo narodnostno skupnost. On je bil vrh. Za lanski Božič je imel v cerkvi nadškofa Battistija iz Vidma. Letos je bil nagrajen z najvišjim priznanjem od predsednika Republike Slovenije. Je lepo, da je stari monsignor Gujon dobil iz vseh strani izraze solidarnosti, pa to ni dovolj. To je zadeva vseh beneških Slovencev. To zadeva vprašanja svobode in demokracije. V tem momentu smo vsi Slovenci v Italiji potrebni solidarnosti. In prav na srca, na demokratične javnosti Italije in sveta, ki trkam s stisnjeno pestjo: mi smo v nevarnosti, zbudite se! Odprite oči. Branite pravice človeka, ker svoboda je zlata za vse! Pazite, varte se, da ne boste tudi vi potrebni jutri človeške solidarnosti. Izidor Predan Al convegno di sabato a Drenchia affermato l’impegno di costituire un gruppo di lavoro misto italo-sloveno Quali opportunità ci offrono gli interventi Interreg SLOVENSKA SKUPNOST proslavja 20 LET DEŽELNE ORGANIZIRANOSTI V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI Gorica, Kulturni dom, v nedeljo, 3. decembra 1995 ob 16. uri Quali opportunità possono portare gli interventi comunitari Interreg al comune di Drenchia che è nel panorama friulano quello che ha subito negli ultimi anni il maggior calo demografico e ha il reddito pro-capite più basso? E quali le opportunità per tutte le valli del Natisone? Questo il tema di un convegno, organizzato dall’amministrazione comunale di Drenchia con il patrocinio della Comunità montana delle Valli del Natisone e della Regione Friuli-Venezia Giulia, tenutosi sabato scorso a Cras. Diciamo subito che sono mancati all’appuntamento alcuni interlocutori politici importanti, in primo luogo la Regione. É stato tuttavia un incontro importante che ha permesso di fare il punto della situazione. Tra l’altro molti hanno proprio sabato scoperto con non poca meraviglia che l’Interreg II coinvolge anche una buona parte del Veneto il che fa temere che ancora una volta proprio la nostra zona rimanga ai margini. All’incontro hanno partecipato molti sin-daci ed amministratori delle Valli del Natisone e della vicina valle dellTsonzo che attraverso gli interventi dei sindaci di Tolmino Božič e di Caporetto Gregorčič, nonché della dott. Rosana Sčančar e del direttore dei programmi Crossborder della Slovenia Tomaž Poglajen hanno illustrato i progetti da parte slovena. Una disamina molto articolata degli strumenti comunitari è stata fatta dal funzionario regionale dei servizi affari comunitari dott. Eugenio Ambrosi, mentre le possibilità di intervento in aree disagiate come la nostra sono state illustrate molto puntualmente dal direttore dell’Agemont Piutti. Da segnalare tinche gli interventi del presidente della CM Marinig e di Bonini. L’incontro si è concluso con l’impegno di costituire un gruppo di lavoro misto italo-sloveno che dovrebbe riunirsi già nei prossimi giorni, (jn) L’Apo sulla mostra mercato: “Iniziativa che va potenziata” L’Apo di S. Pietro al Na-tisone, l’associazione di produttori ortofrutticoli organizzatrice della mostra-mercato delle castagne, con una nota fa un bilancio della manifestazione. “La valutazione é positiva - si legge - sia dal profilo economico sia per l’affluenza, che si vuole aumentare ma che comporta dei problemi di carattere logistico, di collaborazione, di coordinamento, di partecipazione. L’Apo ha commercializzato oltre 100 quintali di castagne al dettaglio, ha esaurito vari prodotti, si é verificata una valida vendita di mele”. Secondo l’associazione “tut- te le attività che hanno una ricaduta economica vanno potenziate e aiutate. Vanno potenziate anche due iniziative: la raccolta della castagna e la raccolta dei funghi... Una persona colta, capace, lungimirante si pone certamente la domanda dell’impatto della sua azione sul territorio”. L’Apo si dichiara contraria alla raccolta gratuita delle castagne perché “non ha ricaduta e-conotnica sul territorio, togli acquirenti ai produttori di castagne e nei turisti fa a-vanzare la tesi che si può raccogliere ovunque e qualunque cosa senza rispettare la proprietà privata”. Kronaka rave... TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/0 - TEL.0432/700739 j Kadar Franko pitor je finiu bajsat to zadnjo kambro je bluo šele zagoda. gor v turme je tuklo to če-tarto uro popudan. Takuo gaspodinja Katina mu j’ pokazala pokrù od waterja, ki je biu hloden an vsa povernižan, pa s caj-tam so ga z ritjo takuo poglodal, de je bluo ostalo malo al nič verniža. - Pogledi Franko če imaš nomalo verniža, de mi pofarbaš tel pokrit, ki ga j’ garduo še videt, takuo je olu-pjen! - Ja, ja Katina, mi je ostalo malomanj pu bidona močnega verniža, ker učera nisem biu vsega ponucu. Franko se j’ pobrau z njega auto “Tipo” po bidon an pinel an je dau to parvo roko na pokrù od waterja an za pu ure potlè je dau pa še ’no roko, de bo buj fidano an puno cajta duralo. Za ga lepuo zahvalit gaspodinja Katina ga j’ poklicala du izbo an mu j’ uriezala dvie flete salama an nomalo siera, de buj lahko popie an taj merikana. Hitro potlè je paršla dol z varta tašča Marjuta an to parvo dielo - še poz-dravela nie bla! - je letiela gor na water brez pogledat, de je biu glih povernižan, ker je že po vsi poti tarduo daržala! Kadar ni mogla vič gor ustat, je začela klicat pomuoč na vas glas. Vsa prestrašena Katina an Franko sta letiela gledat kaj je ratalo an sta ušafala buogo Marjuto partakano na waterje, ki je imiela noge vse arskretjene. Franko je irneu na glavi an liep slamnast klabuk, ki je biu kupu du Rimini, kar je biu šu na ferje poliete. Katina mu ga j’ ničku popadla an ga ložla tam, za pokrit kar se na more kazat! Za rešit buogo Marjuto so muorli poklicat pompierje an kar so čul tulit sireno, se j’ bluo zbralo puno vasnjanu pred hišo an vsi so težkuo čakal, de riešijo buogo Marjuto. Za nomalo cajta potlè an pompier se j’ parkazu na vrata an nomalo ustrašeno je poviedu: - Za gospo ni velikega problema, jo rie-šimo, pa za moža s slamnastim klabu-kam, ni vič obednega trošta!!! Sveta Barbara Naši minatori na nikdar pozabejo na njih pomočnico takuo tudi lietos, v nediejo 3. dičemberja se spet zberejo za praznovat kupe Tele fotografije, ki nam jih je posodu Berto Uagratih iz Police, nam kažejo minatorje iz srienjskega kamuna. Publikamo jih v spomin vsieh tistih, ki so dielal v belgijanskih minierah. Kajšan, na žalost, nie vič med nam Zviedel smo za an nov Lohni vidruz ja, mi pa ne, niesmo še nikdar čul, de krave niso pridne samuo zavojo mlieka, ki nam dajejo, pridne so tudi v teku (corsa). Tuole smo zviedel, kar so nam parnesli fotografijo, ki videta tle par kraj. Na nji ponosno stoji Vitale Crucil, rojen gor na Loze (Podbonie-sac). Fotografija je bla nare-ta lieta 1957. Tekrat Vitale je živeu v Franciji, v kraju Ramuje, blizu Pariza, kjer je dielu kot zidar. Gorè je preživeti dvanajst liet. Kar nie zidu, kar nie dielu, kakuo je preživlju cajt? V saboto, če je bla liepa ura, je hodu tudi on na teku s kravam (corsa con le mucche), ki so jo or-ganizoval v tistim kraju. Nie pa samuo gledu, biu je celuo med tistimi, ki so runal “gare". Zgodilo se je, de je tudi vičkrat uduobu al paršu na parve mesta! Vitale, odkar se je vamu iz Francije, živi v Galjane kupe z njega družino an ko ga zahvalmo za fotografijo, ki nam jo je posodu an nam je storia takuo spoznat še ki-ek od življenja naših judj po sviete, mu želmo še puno srečnih an zdravih dni. Kje so tiste lieta, kar naši puobje so hodil v Belgijo kopat karbon. Previč jih je že umarlo: kajšan je šu zavojo boliezan, ki jo je “za-služu” kupe s penzjonam, silikozi; drugi so umarli zavojo nasreče, ki se je zgodila pru v mini. Ki dost jih je ujelo ta zdol? Lieta so šle napri, pa vsi tisti, ki so ostali se šele zvestuo srečavajo med sabo, predvsem na sveto Barbaro, ki je njih pomočnica. Za organizat veliko fešto že vič liet skarbi skupina bivših minatorju Zveze slovienskih izseljencu. Sveta Barbara je 4. dičemberja. Lietos pade v pandiejak, za-tuo so fešto minatorju pre- loži na nediejo 3. dičemberja, kar je buj lahko za vse se ušafat an kupe praznovat.Ob danajsti bo sveta maša v Spietre, po maši po-ložejo pušji rož pred spomenikom rudarju.V Galjane bo kosilo - vičerja. Za ples poskarbi naš Checco z njega skupino. Če se niesta še vpisal, imata cajt do petka 1. dičemberja do 17. ure an moreta poklicat na tele telefone: sedež ZSI tel. 732231; patronat Inac 730153; Giuseppe Caucig 727753; Giuseppe Floreancig 733362; Sso Čedad 700896 (Loretta, od 8. do 13. ure). Pohitita! Iz Rualisa za Naš parjateu Sergio Fon iz Petarniela (sin od nepozabljenega mlekarja Janeza, ki je puno liet dielu v Dreki an v Gorenjim Tarbju) živi v Rualisu že puno liet. Na stuojta pa mislit, da je pozabu na njega rojstne kraje. Vrača se pogostu an so mu takuo ušeč, de je poštudieru, de je blu pru jih stuort spoznat an fure-štim ljudem. Takuo ’no lepo sončno nediejo je zbrau okuole sebe ’no lepo skupino vasnjanu iz Rualisa an vsi kupe so se podali do Pacuha, kjer so pustili ma-kine. Par nogah so šli po stari stazi, ki so jo Buog vie ki-krat prehodil naši te stari an ki je poznana od domačinov kot staža “čez Dobje”. Paršli so takuo do Gorenje Dreke. Tle an part se jih je ustavlo, tisti buj kuražni so šli pa le napri an paršli do tiste koče, ki so jo nardil alpini. So bli trudni ja, pa tudi zlo zadovoljni, sodisfani. Lepote naših kraju an dobro kosilo, ki so ga imi-el gor na varhu so jim stor-li pozabit trud an puot! Nastavli so se tudi za spominsko fotografijo, ki pru zvestuo publikamo. tečno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI Četrtek, 30. novembra 1995 Un emozionante reportage dal fronte del fiume Don - 12 Siamo al “Belvedere” di Spietar, dove si legge l’articolo di un giornalista tedesco sulle imprese della Julia: “Poi gli zatteroni ed i grossi battelli da pesca alternati a piccole imbarcazioni tentano il traghetto. Potenti fari dalle linee italiane scrutano le tenebre investendo con una luce abbagliante i bersagli nemici sui quali rovesciano le scariche concentrate delle artiglierie, dei lan-ciabombe, dei mortai e delle armi leggere di fanteria. L’inferno è incominciato. Gli ordini vengono urlati dai microfoni da campo,- l’accanimento dalle due parti assume un a-spetto terrificante. Le prime imbarcazioni nemiche già bruciano in mezzo al fiume reso incandescente. Chiazze sanguigne arrossano le acque limacciose. Qualcuno dei battelli che stava per toccare la punta di una penisoletta viene attaccato a tiro diretto dai lanciabombe e si rovescia in acqua con tutto l’equipaggio. Il numero delle barche incendiate in mezzo al fiume aumenta con ritmo pauroso. Gli alpini si servono anche delle bombe a mano. Il comando sovietico per evitare la catastrofe completa dà finalmente l’ordine di ritirata. Una gragnuola di proiettili di ogni calibro insegue le ultime zattere decimate dei loro equipaggi. Poi gradualmente tutto rientra nell’ombra della notte, nel silenzio tragico che segue e caratterizza o-gni disfatta bolscevica”. Qui lo Scink si sofferma per riprendere fiato e per constatare l’effetto delle sue parole sull’uditorio - che intanto si è allargato con i nuovi arrivati sospinti al Olga Klevdarjova Illazioni su una strana proposta di Mussolini a Hitler “Belvedere” dal gelido “po-nedižac” - e si affretta subito a riprendere la lettura dell’articolo: “Quella che si combatte sulle sponde del Don - osserva il corrispondente - è una guerra dura e piena di imprevisti. I soldati che in essa si affermano sono combattenti insuperabili. Non sempre gli attacchi possono essere infranti; talvolta le avversità atmosferiche, le premesse contingenti dell'azione, la configurazione geografica del terreno operativo facilitano il bestiale accanimento dei rossi che riescono a stabilire, seppure provvisoriamente, qualche testa di ponte. E’ allora che la lotta si fa più aspra e impegnativa, è allora che i difensori brillano di vero eroismo. I valorosi camerati italiani sanno che le posizioni chiave sul Don debbono essere tenute ad ogni costo, irremovibilmente, onde proteggere il fianco delle armate che operano davanti a Stalingrado e nella regione del Caucaso. Di questa missione i soldati italiani sono pienamente coscienti, siano essi alpini, bersaglieri, fanti o artiglieri, cavalleggeri o militi della Sanità. Essi sanno di essere chiamati ad assolvere sul fronte del Don un compito di altissima responsabilità. Con il loro spirito di sacrificio e con il loro sprezzo del pericolo hanno scritto e stanno scrivendo superbe pagine di gloria degne di essere inquadrate nella storia di questo immane conflitto”. Scink ha finito. Mostra ancora il “Gazzettino”, sul quale spicca il comunicato tedesco in cui appare il titolo “Sfondamento di posizioni nemiche e nuovo terreno conquistato dalle forze del Reich tra il Volga e il Don”. A Spietar c’è indubbiamente molto entusiasmo: le divisioni corazzate germaniche e l’ardimento della “Julia” spazzeranno inesorabilmente le orde bolsceviche. Non vi possono esere dubbi. A Spietar tuttavia non sanno una cosa, di cui del resto nessun italiano è al corrente. Se poi qualcuno per pura ipotesi la riferisse agli italiani, questi penserebbero di sicuro ad una ennesima balla messa in giro dalle potenze demoplutocratiche e giudaiche. La “cosa” è questa: lo stesso giorno, 18 dicembre 1942, in cui su tutti i giornali è apparso l’articolo ripreso dal “Volkischer Beobachter” di Berlino - suscitando l’entusiasmo di Scink, di Srakar e degli altri del “Belvedere” -il ministro degli esteri, conte Galeazzo Ciano, è volato al quartier generale di Hitler, nella foresta di Gòrlitz. Fin qui nessun segreto, è tutto sui giornali. Nessuno L’albergo Belvedere e la via Roma cinquant’anni fa però prenderebbe sul serio, se qualcuno vi facesse parola, l’insinuazione che Ciano sia andato (a nome di Mus-soli che non è potuto volare a Gorlitz di persona a causa del solito mal di stomaco, capitato così a proposito) a saggiare la disponibilità di Hitler per un passo molto serio. La proposta che Ciano portava a Hitler era quella di sondare le intenzioni di Stalin in merito ad una soluzione politica della guerra con l’URSS. In termini diplomatici questa equivaleva ad una offerta di armistizio ai bol-scevichi. Ciano era incaricato di suggerire a Hitler di concludere la guerra ad est, o almeno di attestarsi su una linea difensiva accorciata, in favore di una più decisa difesa dell’Africa settentrionale. Nè lo Srakar, nè lo Scink e neppure il “sovversivo” KovaCin, immaginano neppure lontanamente cosa stia accadendo quella settimana sul fronte del Don. Il KovaCin alcune cose le ha afferrate. In giro si mormora infatti che ascolti di nascosto Radio Londra e che abbia addirittura captato qualche frase delle trasmissioni dei fuoriusciti da Radio Mosca. E che questa radio avesse detto che l’armata italiana stava per essere fatta a pezzi. Pure menzogne, ovviamente, della propaganda nemica. E c’è da aggiungere che questo maestro KovaCin (peraltro un galantuomo) è un sorvegliato, come si sa, anche per certi libri proibiti che ha ereditato da uno zio prete e che tiene nascosti sotto una betola. Libri stampati addirittura in lingua slava, che lui legge con la scusa che Dio capisce tutte le lingue. Se è controllato, ci sarà pure una ragione. Tale e quale come quei LahiCi che, emigrati in Germania e in America, erano tornati con l’idea di trapiantare il socialismo qui, ad Ažla, tanto che i fascisti do- vettero ricorrere all’estremo rimedio dell’olio di ricino. Torniamo a noi. Nessuno dunque sa niente della proposta di Ciano e tanto meno della risposta di Hitler, che ha parlato tutto il giorno praticamente solo lui. I giornali parlano sì dei colloqui al quartier generale del Fiihrer, ma non delle proposte italiane, che Hitler non si è degnato di prendere in considerazione, come appare chiaro dal comunicato. “Il 18 dicembre il Fuh-rer ha ricevuto al suo Quartier Generale il Ministro italiano degli Affari e-steri, conte Ciano accompagnato dal capo di Stato Maggiore generale italiano, Maresciallo Cavallero, eccetera eccetera. Alle conversazioni politiche e militari presso il Fuhrer hanno preso parte il Reich-smaresciallo Goering, il Ministro degli Affari esteri Von Ribbentrop e il capo del Comando supremo delle Forze armate germaniche Feldmaresciallo generale Keitel, eccetera, eccetera. L’incontro è stato improntato alla decisa volontà delle Potenze dell’Asse di impegnare tutte le forze per il conseguimento della vittoria finale. Su tutte le questioni trattate è stata raggiunta una perfetta identità di vedute”, e così via. Troppo poco. A est, dunque, non si molla. Siamo così all’ultimo brulé della serata. Tutti escono in strada. E’ calata la notte e soffia il “pone-dižac” sulla via Roma e nei cortili; ributta sbuffi di fumo dai camini mentre le donne fanno bollire gli struki per il buon principio dell’anno. Il ripieno, anche quest’anno, è stato irrobustito con le castagne delle Sèedma. M.P. (segue) Un tema svolto dagli alunni della 3. elementare della scuola bilingue di S. Pietro L’autunno dalla finestra Il grigio e la pioggia, ma anche un paesaggio che pare una tavolozza piena di colori Oggi purtroppo é una giornata grigia e di pioggia. Noi alunni e la maestra siamo andati ad osservare alla finestra. In lontananza abbiamo visto le montagne sfuocate dalla nebbia; poi le case dai tetti lucidi e puliti, alcuni alberi spogli, potati e con qualche foglia dai colori autunnali, mentre altri cioè i pini e gli abeti sono sempreverdi. La strada era lucida e bagnata e quando le macchine passavano nelle pozzanghere, l’acqua schizzava, bagnando i passanti vestiti con abiti pesanti. Quando poi abbiamo aperto la finestra abbiamo sentito degli odori di autunno freschi, di riposo, di bosco, di aria pura. Uno per uno siamo andati davanti alla finestra e quando era il mio turno ho sentito tutta l’aria che mi veniva incontro. L’autunno a me piace, ma anche tutte le altre stagioni. L’autunno a me piace perché ha tanti bei colori. Deborah Segatti Tutti insieme abbiamo guardato il paesaggio fuori dalla finestra. Il cielo é sereno e il sole splende. Sullo sfondo c’é una tavolozza di colori: gli alberi che ricoprono le montagne. Sulla destra, seminascosta dalla vegetazione, si intravede una casa. In secondo piano spicca una grandissima casa, con vicino delle altre. Intorno crescono alberi e a-beti. Più vicino a noi ci sono tanti ippocastani quasi tutti spogli. Sui bordi della strada si sono accumulate parecchie fòglie; sui marciapiedi passa ogni tanto qualcuno. Fabrizio ( ìariup PRADAM Via Garibal Tel. 0432-67 Per la pulizia un sistema nuc ed economico IMPIANTI DÌ ASP DELLE POLVERI CENTRALIZEifrr*** vv eco m. Takuo Angelina, ki hode v prvi razred dvojezične šole iz Spietra, je narisala jesen... ...An takuo ga pa vidi Massimo, ki hode le v isti razred S *£'4$ ' - : : četrtek, 30. novembra 1995 Lakoviču Bloudkov Iz Ljubljane je prišla vesela novica, da je dolgoletni športni ure-Minister dnik Primorskega dnevnika Branža šport ko Lakovič dobil najvišjo sloven- Slavko sko priznanje na področju športa, Gaber Bloudkovo plaketo. Naš stanovski izroča kolega je odličje dobil za pomem- priznanje ben prispevek pri razvoju košarke Branku med zamejskimi Slovenci in 30- Lakoviču letno organizacijsko delo. Na slo- vesnosti, ki je bila v Narodni galeriji, so izročili tri Bloudkove nagrade in 10 plaket. Najvišje priznanje so bili letos deležni atletinja Brigitta Bukovec ter športna delavca Silvo Kristan in Pavle Šegula. V tem bežnem pregledu športnih dogodkov ne moremo mimo velikega uspeha slovenskih smučarjev in še pose- bno prve zmage mladega Andreja Miklavca, ki je v ameriškem Park Cityju z odlično drugo vožnjo osvojil svojo prvo zmago v tekmovanju za svetovni pokal. Daje bil uspeh slovenskih smučarjev še popolnejši, so poskrbeli Jure Košir (zasedel je 5. mesto), Mitja Kunc, ki je bil šesti, in Matjaž Vrhovnik, ki je zasedel 14. mesto. (R.P.) Seconda vittoria consecutiva per la formazione allenata da Luciano Bellida D Pilifero ci prende gusto La Valnatisone incassa una nuova sconfitta e aggrava la sua posizione in classifica Vincono Giovanissimi e Pulcini - Negli amatori il Reai Pulfero domina sul Tolmezzo Savogna, continua la corsa solitaria Netta vittoria contiv la squadra di Attimis SAVOGNESE - STELLA AZZURRA 4-0 Savognese: Predan, Iuretig, Floreancig, Caucig, Rot, Meneghin, Stulin (Drecogna), Paussa (Stacola), Podo-rieszach, Terlicher, Dorbolò (Trinco). Stella Azzurra: Gaudio, Sabotic, Mas-sera, Monutti, Verona, Cestari, Tomat, Mattieligh (Morandi), Cossaro, Mingone, Petri. Savogna, 26 novembre -1 gialloblù con la vittoria odierna si confermano solitari in vetta al girone C di Terza categoria. Le assenze di Flavio Chiacig e Vanni Oviszach nelle file savognesi non si sono fatte sentire, i sostituti sono stati all’altezza della situazione. Gli ospiti hanno fatto vedere soprattutto nel secondo tempo tutto il loro valore, ma Stefano Predan e compagni della retroguardia hanno chiuso loro ogni varco. Al 1’ una conclusione di Tomat viene deviata da Predan. Contrattacco savognese e punizione calciata da Stulin che viene respinta dalla barriera. All’11’ passa in vantaggio la Savognese con Dorbolò. Al 20’ una punizione di Tomat non é sfruttata dai compagni. Predan al 30’ per evitare il peggio esce sui piedi di Tomat bloccando la sfera. Al 38’ grande deviazione di Gaudio che mette il pallone in angolo, ma sulla conseguente azione Meneghin raddoppia. Nella ripresa la Stella Azzurra cerca di riequilibrare le sorti ma al 39’ viene castigata in contropiede dal gol di Trinco. Due minuti più tardi lo stesso giocatore con un tiro dalla distanza realizza il poker, (p.c.) Si fa sempre più grave la posizione della Valnatisone nel campionato di Promozione. Costretti in dieci, gli azzurri hanno subito la rete dei padroni di cgsa del Bearzicolugna. Non sono bastati gli ultimi 20’ di pressanti attacchi per ottenere un pari che sarebbe stato meritato. Il Pulfero, dopo aver rotto il ghiaccio domenica scorsa, si é ripetuto ottenendo ad Udine la sua seconda vittoria grazie alla doppietta di Saccavini e migliorando così ulteriormente la sua posizione in classifica. Gli arancioni ospitando domenica il Fulgor hanno la pos-sibilità di realizzare 0 il tris. Vittoria sudata, quella dei Giovanissimi dell’Audace che, con due reti di Alessandro Massera, hanno superato il Buonacquisto. Nella »umni V squadra di S. Leonar- do hanno giocato due ragazzi della categoria Esordienti, Maurizio Su-ber e Federico Crast. Prima sconfitta incassata dagli E-sordienti, che sono stati battuti dal Donatello pur disputando una buona prova. En plein dei Pulcini, che hanno vinto il recupero di Moimac-co grazie ai gol di Gabriele Miano (decimo centro) e Gabriele Sibau. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Pulfero, dopo essere andato in svantaggio, rifila sette reti al Tolmezzo. Quattro portano la firma di Carlo Liberale, gli altri sono opera di Stefano Dugaro, Andrea Benati e Lorenzo Peres. Un Drenchia incompleto sfiora nel finale con Claudio Chiabai il colpaccio. Una rete di Simone Vo-grig permette alla Valli del Natiso-ne di rimanere in corsa. Non sono bastate le reti di G. Dominici e Bassetti alla Polisportiva Valnatisone, sfortunata a Povoletto dove ha colpito una traversa. Il Bar al Campanile ha invece ottenuto un risultato ad occhiali a Passons. La Termotecnica Bergnach di Drenchia. In alto l’attaccante Fabio Trinco della Savognese La formazione allenata da Castagnaviz supera il Sovodnje con un ottimo secondo tempo juniores, micidiale inizio di ripresa Nel carniere le reti di Del Gallo, Bledig e Tomasetig - Martedì prossimo il derby con la Cividalese VALNATISONE - SOVODNJE Valnatisone: Primosig, Birtig (Bordon), L. Bledig (Pozza), Golop, C. Bledig, Valentinuzzi, Specogna, Del Gallo, Podrecca (Spagnut), Tomasetig, Bergnach. Sovodnje: Tommasi, Pe-teani, Fajt, Pisk, Gorjan, Go-mišček, Devetak (Ožbot), De Comelli, Tomšič, Peric, Figelj (Zanfagnin). S. Pietro al Natisone, 25 novembre - Gli Juniores della Valnatisone, pur non disputando una gara trascendentale, sono riusciti ad aver ragione della giovane com- 3-0 pagine slovena. Gli ospiti per oltre mezz’ora hanno imbrigliato la manovra dei sanpietrini grazie all’ottima difesa imperniata su Gorjan. Al 33’ gli azzurri sono però passati grazie ad un pallonetto di Del Gallo, che ha superato Tommasi. Micidiale l’inizio della ripresa con al 1’ la rete di Claudio Bledig ed al 3’ quella di Matteo Tomasetig, che hanno permesso ai padroni di casa di amministrare il risultato. Martedì 5 dicembre a Cividale é im programma il derby con i biancorossi. I Giovanissimi dell’Audace di S. Leonardo sono stati ospiti domenica a Telefriuli. Durante la trasmissione sportiva sono intervenuti il presidente Claudio Duriavig ed il consigliere della Valnatisone Ugo Sittaro Risultati Promozione Bearzicolugna - Valnatisone 1-0 Cussignacco - Juventina 0-0 Sovodnje - Fiumicello 4-0 3. Categoria Fortissimi - Pulfero 1-2 Savognese - Stella Azzurra 4-0 Juniores Valnatisone - Sovodnje 3-0 Giovanissimi Audace - Buonacquisto 2-1 Esordienti Donatello - Audace 2-0 Pulcini Moimacco - Audace 0-2 Amatori Reai Pulfero - Tolmezzo 7-1 Bergnach - Ziracco 0-0 Valli Natisone - Collerumiz 1-0 Povoletto - Poi. Valnatisone 3-2 Bar Campanile - Passons 0-0 Prossimo turno Promozione Valnatisone - Tolmezzo Juventina - Sovodnje 3. Categoria Pulfero - Fulgor Nimis - Savognese Juniores Cividalese - Valnatisone (5/12, ore 18) Sovodnje - Torreanese Giovanissimi Pagnacco - Audace Esordienti Moimacco - Audace (recupero) Amatori Chiopris - Reai Pulfero Savorgnano - Bergnach S. Margherita - Valli Natisone Ghana star - Poi. Valnatisone Bar Campanile - Caffè Beltrame Classifiche Promozione Pro Aviano 24; Fanna Cavasso, Tamai 21; Tolmezzo 19; Cordenons 16; Caneva 15; Azzanese, Fontanafredda, Tricesimo 14; Porcia, Bearzicolugna 13; Zoppola 8; Ma-niago 7; Valnatisone 6; 7 Spighe 5; Ju-niors 4. 3. Categoria Savognese 24; Natisone 21 ; Ciseriis 20; Lumignacco 16; Stella Azzurra Nimis 15; Gaglianese, Paviese, Rangers 14; Comunale Faedis 12; Buttrio 10; Pulfero, Moimacco 8; Fulgor 4; Cormor 2; Fortissimi 0. Juniores Union 91, Cividalese, Berazicolugna 19 Valnatisone 18; Natisone 17; Lucinico 16 Serenissima, Chiavris, Buonacquisto 13 Pieris 12; Turriaco 7; Sovodnje 4; Corno 3 Torreanese 2. Giovanissimi Cividalese, Majanese 21; Savorgnanese 20; Audace 17; Cussignacco 15; Bressa 14; Pagnacco, Basaldella, Rive d’Arcano 1; Majanese, Pozzuolo 0. Amatori (Eccellenza) Reai Pulfero, Invillino, Pantianicco 10; Chiopris 9; Tolmezzo, S. Daniele 7; Warriors 5; Vacile, Montegnacco, Chiasiellis, Mereto Capitolo 3. Amatori (2. Categoria) Termotecnica Bergnach, Anni 80 12; Ro-deano 10; Valli del Natisone, Ziracco 9; Remanzacco 8; Savorgnano 7; Pasian di Prato 5; Piaino, Collerumiz 4; S. Margherita, Martignacco 2. Amatori (3. Categoria) Ziracco 11; Rojalese, Xavier, S. Lorenzo 9; Cavalicco 7; Cargnacco 6; Vides 5; Povoletto, Real S. Domenico 4; Ghana star 2; Polisportiva Valnatisone 0. Le classifiche di giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. četrtek, 30. novembra 1995 SPETER Barnas - Klenje Dobro jutro Leonardo Luciana Tomasetig taz Klenja an Giordano Snidaro - Petarnielu iz Barnasa sta šenkala parvemu sinu, ki se kliče Giovanni an ima dvie lieta, adnega bratraca. Puobič, ki se je rodiu tam v San Daniele, se kliče Leonardo. Kupe z družino bo živeu v Bamase. Obadviemam puobčjam Petamielove družine želmo srečno življenje. Barnas Imamo še adnega puobčja Kaj San dan potlè, ki se je rodiu Leonardo, tle v naSi vasi so spet obiesli an plavi flok za oznant rojstvo še adnega puobčja. Dennis, takuo so mu dal ime, je pamesu puno veseja cieli družini, posebno mami, Maria Marcolini tle z naše vasi, tatu, Enzo De Vito, an sestrici Valery, ki ima pet liet an hode v dvojezični vartac v Spietar. Dennis an Valery, de bi bluo vašo življenje srečno an veselo vam vsi mi iz sar-ca želmo. SVET LENART Utana Žalostna novica V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustu naš vasnjan Luciano Bledig. I-meu je 68 liet. V žalost je pustu ženo, sinuove, zete, sestre, kunja-de, navuode an pranavuodo. Njega pogreb je biu v Po-dutani v sriedo 22. novem-berja popudan. PODBONESEC Carnivarh - Čedad Zapustu nas je Emilio Cencig V čedajskem Spitale je u-maru Emilio Cencig, star 66 liet. Emilio, buj poznan kot Mini, je že vič cajta imeu težave z zdravjam an za tuo se je zdravu v Spitale. Mislili so ga pošjat v špitau, pa je umaru. Emilio je živeu tle v Če-dade an je biu zlo poznan, sa’ je dielu kot “stradin” puno liet. Nie bluo težkuo ga srečat po pot an zvestuo je preguoriu z našimi ljudmi. Na telim svietu je zapustu sina, sestro, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Carnimvarhu v saboto 25. novemberja popudan. DREKA Laze Smart v vasi Zvon par Devici Mariji na Krasu je oznanu žalostno novico, da je umarla Iolanda Cicigoi, poročena Cici-goi. Iolanda je umarla v če-tartak 23. novemberja v čedajskem Spitale. Imiela je 73 liet. Rodila se je v Skabalono-vi družini tle na Lažeh, kar se je poročila je Sla za ne-viesto v Flipovo družino, le tle v naši vasi. Na telim svietu je zapustila moža, hčere, sina, zete, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu par Devici Mariji na Krasu v petak 24. novemberja. ČEDAD Priešnje - Mašera Žalostna oblietinca V pandiejak 4. dičem-berja bo pet liet od kar nas je zapustu Francesco Domeniš. Umaru je glih tisti dan, ko vsi naši minatori praznujejo sveto Barbaro, njih pomočnico an minator je biu tudi on. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo Zena Pia Šimanova z Mašere, brati, sestra, kunjadi an vsa druga žlahta. Prodajam Golf Manhattan 1600 lieto 1989. Dobar kup. Vendo Golf Manhattan 1600 anno 1989. Prezzo ragionevole. Tel. 726266. Senkam adnega majhanega pisiča, ima dva miesca. Ce ga četa, pokličita na tel. 709958 Kar v Dreki so imie SOVODNJE Matajur Bojo zidal kapelco V kratkem nardijo na varhu Matajurja ’no kapelco v spomin padlim beneških Slovencev v vseh vojnah. Videmska provincialna aministracjon je že pred caj-tam dala za tisto dielo 100.000 lir, vojaške oblasti so poskarbiele za prevoz pi-eska an drugega materiala. Italcementi pa bo dala potri-ebni ciment. (Matajur, 15.6.1961) DREKA Kakuo se živi par nas? Narbuj vesoka občina Nediških dolin je Dreka. Nje vasi so razstresene pod Kolovratom an pod dreški-mi Brdi an skoraj vse konfi-najo z Jugoslavijo. Tu imamo tudi zlo vesoko altime-trijo, pogledimo tisto od nekaterih vasi: Trušnje 663, Ocnebardo 648, Kras 671, novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad /Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Praponca 817, Laze 745, Trinko 730, Cuodar 755, Kraj 606, Štuoblank (cier-ku) 754, Zavart 635, Debe-nije 550, Brieg 797, Petar-nel 321, Pacuh 373. Vsega kupeje 1300 ljudi. Dreka ima 1347 ha površine, a od teh je nad 200 ha neproduktivnih. Produktivne obdielane zemlje pa je nad 70 ha. 401 ha krijejo hosti, a med te štiejejo tudi tiste travnike, ki so zaraščeni z garmovjem. Ni obedne njive, kjer bi se lahko oralo. Majhane njivice so obdielane na ruoke, z lopato an ma-tiko. Te majhane njivice so podzidane z velikimi ziduo-vi, de bi ne odnesla voda zemljo v dolino. Vseglih pa voda opravi svoje dielo, a zemlja se ustavi za ziduovi an na puomlad jo muorajo kumetije nosit v koši nazaj na v arh. Kakuo živijo ti ljudje? Do druge svetovne vojne je šlo še kar dobro. Imiel so lepe gozdove an v letih krize je marskajšan kimet se je riešu s prodajo darvi. Pardi-elal so puno kompierja an predajali so ga za seme laškim kumetom. Se sedaj ga pardielajo vič ku po drugih kamunu, ki so buj veliki ku dreški. Narvič pa jim je dajala živinoreja. V Dreki je bluo kar tri mlekarin, ki se vse lepuo dielale. Siera ni manjkalo, maslo so pa predajali. Koruzo za pulento smo dobili za kostanj an krompier. Seda pa se gre po rakovi pot, odzad. V Furlaniji sadijo tajšne sorte krompirja, ki se ohrani čez zimo an je dobar za seme za prihodnjo puomlad, zatuo furlanski kumetje niemajo vič potriebo našega krompirja. Z drugim sadjem, kot je kostanj, jabuke, hruške je pa še slaviš. Od treh mleka-rinc, ki so ble, ni ostalo obedne. Tisto par Trinke jo je odnesu plaz snega lieta 1952. Tekrat ni obedan par-skoču na pomuoč, da bi drugo zazidali. Mlekarinco par Lažeh so jo zaparli pred štirimi lieti, ker niso imiel sposobnega mlekarja an so ugotovil, da je bluo buojš predajat mlieko. Zadnjo mlekarinco, tisto na Briegu, so jo zaparli 31. maja lietos. Seda je v Dreki nih 329 krav an obedne mlekarince. Mlieko predajajo videmskemu konzorcju po 40 lir na litro. To je slavo, vseglih pa je živinoreja tista, ki narvič parpomaga dreškim družinam preživiet. Sevieda, to ni zadost, zatuo judje, predvsem te mladi, muorejo iti po sviete s trebuhom za kruhom. (Matajur, 15.6.1961) ČEDAD Zaprejo fabriko tanina Vse Nediške doline imajo zlo bogate kostanjove hosti an tuo je bluo božja gnada za naše ljudi, s tem so se preživljali. V Čedadu so lieta 1923 postavli veliko tovarno, fabriko tanina, kjer je dielajo nih 200 dielucu, med njimi jih je bluo puno tudi iz naših dolin. Na žalost dvie lieta od tega so tisto tovarno zaparli. Naši dieluci so se nimar troštal, da jo bojo spet od-parli, de bojo spet imiel dielo na domačih tleh an tudi naši kimetje so se troštal, da bojo imiel kam predajat kostanju lies. Troštal so se, ker so vidli, de pred stabili-mentam te fabrike je bluo taužente an taužente kuin-talu kostanjovega lubja, ki je “materia prima” za izdelavo tanina. Seda pa pravejo, de vas tisti material ga popejejo proč iz Čedada v druge fabrike, ki jih ima ta družba. Za našo ekonomijo, ki je že takuo slava, tala je zaries ’na velika škoda. An part naših dielucu so zgubili dielo blizu duoma, pru takuo naši kimetje na bojo viedel kamu prodajat njih kostanju lies. (Matajur, 31.7.1961) “LA MARMI Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 — Kronaka- Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Špieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. AMBULATORIO DI IGIENE Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Četartak od 9. do 10. ure CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od U .30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v Cetartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuhtamente an informacije telefonai na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA IZ Čedada v Videm: ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9.(Cez tiedan), 10., 11., 11.55, 12.29(Cez tiedan), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tiedan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32, 11.30, 12.32, 12.57(Cez tiedan), 13.30, 14.08(čez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad 7081 Bolnica - Ospedale Videm 5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji.....................112 Uffficio dei lavoro Collocamento.................731451 IN PS Čedad...................700961 URES-INAC.....................730153 ENEL Čedad 700961-700995 ACI..............................116 ACI Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina........................731046 Aeroporto Ronke Letališče........0481 -773224/773225 Muzej Čedad...................700700 Cedajska knjižnica............732444 DvojezCni center Speter 727490 K.D. Ivan Trinko..............731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka ...................(...721021 Grmek..................... 725006 Srednje ......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec ..................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno.....................713003 Tipana........................788020 Bardo ..................... 787032 Rezija.............,....0433-53001/2 Gorska skupnost-Špeter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. DICEMBERJA Prapomo tel. 713022 -Tavoijana tel. 712181 OD 2 DO 8, DICEMBERJA Cedati (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah ài praznikah so odpatie sanino zjutnt, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek28.11.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,80 13,30 Ameriški dolar USD 1567,00 1615,00 NemSka marka DEM 1091,00 1124,00 Francoski frank FRF 318,00 328,00 Flolandskl fiorini NLG 974,00 1004,00 Belgijski frank BEF 52,80 54,90 Funt Sterling GBP 2437,00 2511,00 Kanadski dolar CAD 1159,00 1194,00 Japonski jen JPY 15,40 16,00 Švicarski frank CHF 1354,00 1396,00 Avstrijski Šiling ATS 155,00 159,80 Španska peseta ESP 12,80 13,40 Avstralski dolar AUD 1168,00 1204,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 275,00 305,00 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU UI. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 7J0314 - 730388 Fax (0432) 730352 CERTIFICATI DI DEPOSITO in lire con cedola trimestrale indicizzata di durata 24 o 36 mesi. La cedola in corso porta un tasso annuo: nominale 8,845% effettivo netto 7,967% altri CD in Dollari e Marchi Li trovate alla Filiale di Cividale in via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA