ipofitnln* plačana « gtttovtnL Leto XVmM št. 231 Ljubljana, nedelja 3« oktobra 1937 Cena X Din uvLostvu, Mjuog&oa, csamlljeva Ulica A — reiefan 81. 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ta d — Tel «92, 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Geije. tlocenova tU. št. i Telefon St 190. Račun) prt post. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wler «t 105 24L Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40^— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 8128, 8124, 3125, 8126. Maribor, Grajski trg 7, telefon fitev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Angleži, Arabci in borba za Palestino V zadnjih tednih, ko je bila pozornost naše in druge evropske javnosti obrnjena pred vsem na domače evropske probleme, so se zopet tako zaostrile razmere v Palestini, da vnovič zadobivajo pomen za veliko svetovno politiko. Angleški komisar za severno Palestino Andrew je podlegel atentatu neznanih storilcev. Aretirali so veliko število Arabcev, kar je povzročilo med arabskimi Palestinci še večje razburjenje. Narašča pa tudi ogorčenje na Angleškem, kajti doslej so Arabci v glavnem napadali svoie židovske nasprotnike in njihovo imetje, Angleže pa kot nev-tralce pustili pri miru. Da se je arabska zarotniška taktika obrnila sedaj tudi zoper Angleže, ustvarja gotovo še večjo zapletenost palestinskih razmer. Zadnja poročila kažejo, da so Angleži res že začeli uvajati strožji režim. Njihovi energični ukrepi zoper vodilne kroge arabskega gibanja pričajo, da je na angleških odločilnih mestih prevladala odločna volja, pokazati Arahppni da usoda dežele ne zavisi samo od njih. Borba se bo s tem gotovo poostrila, a najbrž tudi posnešila. Ko se je pred nedavnim Društvo narodov bavilo z angleškim načrtom o razdelitvi Palestine, je istočasno zasedal v majhnem sirskem mestecu Bludanu vsearabski kongres. Zbrani so bili delegati iz vseh arabskih držav, razpravljali pa so med drugim ali celo v prvi vrsti o palestinskem problemu. Tudi sprejete resolucije so se nanašale v poglavitnem na Palestino in so očividno imele namen izvajati nekak pritisk na Društvo narodov. Iz vzroka, ki smo ga omenili že v uvodu, je tudi veliko evropsko časopisje o tej stvari poročalo le mimogrede in prav na kratko. Vendar pa gre za pojav, ki sega globoko v mednarodno politiko. 2e samo dejstvo, da so se zbrali delegati vseh arabskih držav, je izredno važno, kajti doslej nacionalna misel v bližnjem Orientu ni predstavljala posebne gibalne sile. Komaj par desetletij je tega, ko Arabci še niso imeli nobene svobodne države, temveč so bili skoro vsi podložni Turčiji. Za osvoboditev se imajo zahvaliti pred vsem Angležem. Šele po vojni so začeli živeti v lastnih državah, ki postajajo sedaj bolj in bolj samostojne ter lepo napredujejo. Z osvoboditvijo in osamosvojitvijo pa je dobil realna tla tudi arabski nacionalizem, ki postaja vedno močnejši in si je za cilj že postavil federacijo vseh arabskih pokrajin. Do tega je seveda še daleč, vendar pa mora mednarodna politika že danes računati s precejšnjo arabsko solidarnostjo. Resolucije vsearabskega kongresa v Bludanu še nimajo nikake protiangle-ške osti. Nasprotno, iz njih se vidi, kako veliko važnost so zbrani arabski voditelji polagali na angleško prijateljstvo. Resolucije so na Veliko Britanijo le apelirale, naj ostane naklonjena arabski nacionalni ideji in pokaže to tudi v Palestini. Opusti naj zamisel židovske nacionalne obnove v tej deželi, ker je glavni vzrok nastajajočega nesporazuma med Angleži in Arabci. Le za zaključek je panarabski kongres ubral ostrejše strune, čeprav po ovinkih in precej nespretno. Izrazil je namreč bojazen, da bi se mogel Arabski svet zateči pod zaščito h kaki drugi velesili, ako bi uvidel, da ga Velika Britanija ne razume in i.j ščiti. Zaenkrat ni videti, da bi ta prikrita pretnja kaj zalegla, (""enrav si tudi Angleži sami niso vsi edini glede palestinske politike in mnogi smatraio. da ie bila znamenita Balfourjeva deklaracija o židovski državi v Palestini zablnci?) se je dalo iz zadnjega Fdenovefra oksj-o-zeja razbrati, da angleška vlada ne namerava spremeniti svoiega stališča. Eden je izrecno narrla^il da Vp1>kn T3ri_ taniia slei ko prpi v7+^=>ia rri svojem predlogu za razdelitev Palestine. Angleška vlada torej ni ugodila ar»«lu vcp^rsb^kpfa kongrosa. V nrnrianrfl0-ških izgredih palestinskih Ar^^ev vidijo zaradi +pga mnogi že ar"hc'Wiener Ahendblatt* in oficiozni »Nen^k^tp WpH-blatt« poročata, da sta se Beck in dr. Srhmidt sporazumela glede vseh oodrobno-sti dr. Schmidtove?a obiska v Varšavi. Avstrijski državni tajnik za zunanje zadele ho obiskal poljsko prestolnico ob koncu meseca oktobra. FRANCOSKO-ANGLEŠKA DEMARŠA V RIMU Zadnji poskus za mirno in sporazumno rešitev španskega problema — če pa Italija odkloni sodelovanje, bosta šli Anglija in Francija svojo pot Rim, 2. oktobra, br. Danes popoldne sta francoski in angleški poslanik v Rimu obiskala zunan'ega ministra grofa Ciana ter izvršila že pred Mussolinijevim odhodom v Berlin napovedano skupno demaršo. Izročila sta namreč grofu Cianu skupno noto francoske in angleške vlade, s katero vabita Italijo k pogajanjem za čimprejšnjo ureditev španskega problema, v prvi vrsti pa glede umika tujih prostovoljcev iz Španije. Nota je sestavljena v zelo vljudnem tonu in pnjatelisko vabi Italijo k sodelovanju Pri poskusu, da se najde najprimernejša pot za uvedbo resnične politike nevmešavranja Španiji. Nota naglasa, da more sodelovanje pri kontroli na Sredozemskem morju, doseženo z nyonsko konferenco, tvoriti primerno izhodišče za nadaljnja pogajanja o španskem problemu. Pomen skupne demarše se je še povečal spričo skorajšnjih podajanj med Italijo in Anglijo, kj naj po izmenjavi pisem med Mussolinijem in Chamberiainom dovede do popuščanja napetosti med Rimom in Londonom. V m proda jnih londonskih krogih izrecno poudarjajo, da ni namen francosko-angleškp demarše oslabitev osi Rim-Berlin, marveč gre samo za poudarek naziranja. da bi pogajanja v troje mnogo hitreje pospešila ureditev španskega problema kakor razprave v londonskem odboru za nevmešavanje. S tem bi 6e dalo najuspešnejše izogniti novi in morda še usodnejši krizi. V zvezi z današnjo demaršo v Rimu na-glašajo v pariških krogih, da je Italija ša vedno nenaklonjena konferenci, ki bi ji ne prisostvovala tudi Nemčija. Rim je sicer pripravljen pogajati se v španskem vprašanju, toda pod gotovimi pogoji. Ako bo London sprejel italijanski predlog, ne sme nikogar presenetiti razširjenje konference tudi na druge države. Skupna linija, ki sta jo ustvarili vladi Velike Britanije in Francije, se ne bo spremenila. Po naglo doseženih uspehih na konferenci v Nvonu, po italijanskem pristanku na nyonske sklepe ter po resoluciji DN, sprejeti v četrtek, hočeta Pariz in London rešiti vse probleme, ki so nastali z italijansko intervencijo. Vsekakor Italija ne bo šla PO nevarni poti osvajanja ozemlja v tuji državi, ne da bi se pri tem ozirala na režim, ki je v tej državi, ker bi slej ali prej izdatki za takšno osvojitev izzvali nered v italijanskih gospodarskih in finančnih sredstvih. Zato se v Londonu in Parizu nadejajo, da bo Rim razumel poziv za naglo in uspešno rešitev sedanjih problemov in da se ne bo spustil v nadaljnja teritorialna osvajanja, ker bo že bližnja bo- kltaiskl Verdun Hrabra kitajska armada junaško odbija japonske navale na šanghaj, kot v svetovni vojni Francozi nemške navale na Verdun Šanghaj, 2. oktobra, o. Na vsem šang-hajskem bojišču so se včeraj popoldne in davi nadaljevali hudi boji. Pu zadnjih vesteh iz japonskega vira so Japonci zavzeli nekaj postojank na severnem sektorju, sicer pa Japonci priznavajo, da so naleteli na neverjetno močan odpor Kitajcev in da jim zaradi tega še ni uspelo predreti njihovo glavno obrambno črto. Najhujša je bila bitka v sektorju pri Liu-hangu. Tam so japonski motorizirani oddelki. konjenica in letalci ponovno napadli dobro utrjene kitajske postojanke. Kitajci so z vso odločnostjo odbijali napad za napadom. Naravnost izreden pogum so pokazale njihove prednje straže. Ko so danes opoldne japonski napadi ponehali, so Kitajci prešli v protinapad, vendar tudi njim ni uspelo zavzeti japonskih postojank. Velika kitajska letalska eskadra je včeraj hudo bombardirala prve japonske postojanke v Jangcepuju ter popolnoma razdejala blok hiš v bližini velikega japonskega letališča v Jangcepuju, od koder so vse zadnje dneve startale japonske eskadrile za napade na kitajska nezaščitena mesta. Na šanghajskem bojišču in v njegovem neposrednem ozadju je sedaj koncentriranih 500.000 kitajskih vojakov Japonski vojaški krogi so iznenadeni spričo odločnega odpora, na katerega so naleteli celo v severnem predelu prve kitajske obrambne črte, to je okrog Lotiena. Kakor zatrjujejo so si tam Kitajci zgradili kaverne in utrdbe iz armiranega betona, ki je ponekod debel kar po več metrov. Najslabot-nejša je kitajska obramba v ljuhanškem sektorju, kjer je Japoncem uspelo zavzeti nekaj kitajskih postojank. Japonski poraz na severni šanghaj ski Sronti šanghaj, 2. oktobra, g. Na severni fronti pri šcinghaju nadaljujejo japonske čete svoj strategični umik, katerega vzrok do sedaj še ni jasen. V kitajskem glavnem stanu vlada zaradi tega umika veliko ve- i selje, ker vidijo v tem potrditev dejstva, i da so Japonci opustili poizkus, da bi z ge- j neralnim n:skokom lazbili kitajsks vrste. ! Japonci priznavajo, da znašajo njihove izgube samo pri šanghaju od začetka sovražnosti 2G00 mrtvih in 5000 ranjenih, pri čemer pa niso vštete izgube mornariških čet. Japonsko uradno poročilo Tokio, 2. oktobra. AA. Uradno poročilo o vojaških operacijah na severni kitajski fronti piavi: Po poročilu iz Tiencina so japonski oddelki, ki operirajo ob progi Tiencin-Pukeo, zavzeli včeraj popoldne Liencin. 44 km severno od Penceva. Japonske prednje straže so davi krenile proti Tenceu. S fronte v Sansiju poročajo iz T-.tunga, da so včeraj Kitajci zapustili trdnjavo Jan Menkuan in se umaknili na drugo stran velikega zidu. Včeraj so Japonci zasedli Tajccu. 120 km jugovzhodno od Tatunga in popolnoma uničili kitajske čete, ki so pustile na bojišču 800 mrtvih. Druga japonska kolona je zasedla Tajingcen, 10 km južnovzhodno od Tatunga. Predvčerajšnjim so letela nad Kvanglingom tri kitajska letala, eno izmed njih so Japonci sestrelili. Včeraj je oddelek Japoncev vkorakal v V ing 10 km južnovzhodno od Čangcija, 140 km južnovzhodno od Tatunga. General Jansičan je preselil krajevno vlado iz Tajuana v Luj-fan, kakšnih 200 km južnovzhodno od Tatunga. Japonski generalni štab poroča, da je 60.000 Kitajcev obkoljenih v ravnini Taj-ceu v pokrajini Šansi. Vorošilov: Vojna je blizu Moskva, 2. oktobra, o. Po vidikih manevrih ruske vojske je imel maršal Vorošilov v Minsku govor, v katerem je med drugim poudaril; še nikoli nismo bili tako blizu vojni kakor danes. Na naših mejah grmijo topovi, zato »e mora vsakdo izmed nas pripraviti na velike dogodke in obrambo domovine. Ruske vojne priprave šangaaj. 'j. oktobra, o. lz haharovska po-rcča.iO, ua je bil ruski generalni štab za Daljni vzhod premeščen v Irkutsk. Mednarodni 1 i ogi sodijo, da je to najboljši znak, da se Uucija pripravlja na akcijo proti Ja-poni-jm. C:e b; generalni štab o-tal še nadalje v Habarovsku, bi se lahko zgodilo, da t>i japo.tfKa vojska vzdolž Amurja vdrla v Sibiriji in oddelila generalni štab od ostale ruske v«i?ke. ki je koncentrirana okrog Bajkal=kega jezera. vi razgovori v Parim Pspslsj® scglasje med ČSR in Francijo v zunanjepolitičnih vprašanjih — Veličina č?R v njeni umerjenosti Pariz, 2. oktobra, b. Češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kroito, ki je že v četrtek prišel iz Ženeve v Pariz, od koder odpotuje jutri, je včeraj sprejel v daljši avdienci podpredsednik francoske vlade Leon Blum. Razgovorov sta se udeležila tudi predsednik francoske vlade Chau-temps ter zunanji mimstei Delbos. Francosko časopisje posveča obisku češkoslovaškega zunanjega ministra veliko pozornost. »Pariš Soir« piše med drugim: Francija in Pariz sta zadovoljna, da moreta pozdraviti na svojih tleh predstavnika češkoslovaške republike, s katero je Francija v neprekinjenem prijateljstvu od njene ustanovitve. »Journal des Debats« poudarja: Razgovori češkoslovaškega zunanjega ministra z odgovornimi francoskimi državniki ne bodo prinesli nikakih presenečenj, kajti Delbos se je razgovarjal s Krofto že v Ženevi, Blum pa v Pragi Med Parizom in Prago je popolno soglasje v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, zato si zastopniki obeh vlad pri njih srečanju nimajo kaj novega v tem pogledu povedati, razen da izmenjajo svoje misli o vseh perečih mednarodnih problemih. Medtem ko se udajajo totalitarne države velikim zunanjim manifestacijam, da zmagoslavno kažejo na svojo povezanost, je Češkoslovaška slej ko prej prepričana, da je prava veličina države v njeni umerjenosti. Zato opažamo, da se češkoslovaška politika v 18 povojnih letih ni prav nič spremenila. ČSR je ostala zvesta svojim idejam in svojim prijateljem. Tudi v sedanjih razmerah ne vidi Praga nobenega razloga, da bi spremenila svoje stališče. Nasprotno, v vsem kaže celo popolno rav-nodušnost, tudi proti obtožbam, ki jih avtoritarna soseda že nad eno leto siplje nad njo List navaja nato pisanje nacističnegj »Volkischer Beobachter-ja«. ki trdi, da hoče ČSR s svojo podunavsko politiko iztisniti Nemčijo iz srednje Evrope Da je ta trditev netočna, zadostuje navedba neštetih govorov dr. Krofte in dr. Hodže o načrtih za ureditev Podunavja. Tudi spričevalo popolne solidarnosti Male antant« lahko dr. Krofta kadarkoli pokaže v Berlinu. Sklicuje se lahko pri tem na besede državnikov ostalih dveh matoantantnih držav, tudi na one iz najnovejšega časa. dočnost sicer pokazala, da Je bilo tako početje nevarno za mir. Vsebina note Rim, 2. oktobra, br. Nota francoske in angleške vlade zaenkrat ne bo objavljena. Izvedelo se je samo, da obsega okrog 600 besed ter ne vsebuje nikakih konkretnih predlogov ali zahtev. Nota v glavnem opozarja na nujnost rešitve intervencionistič-nega problema v Španiji, ne da bi pri tem izključevala razpravo o morebitnih drugih vprašanjih, ki so v zvezi s Španijo. V ospredju je vprašanje umika tujih prostovoljcev, brez česar po sodbi Pariza in Londona ni mogoče rešiti španskega problema. Nota ob enem odgovarja na italijanske ugovore, češ da brez sodelovanja Nemčije pogajanja niso mogoča in naglasa, da se španaski problem tiče neposredno zgolj Anglije, Francije in Italije. Ce bi se k pogajanjem pritegnila tudi Nemčija, potem bi se morale povabiti tudi druge države, ki so na Španiji kakorkoli zainteresirane, predvsem Rusija in Portugalska. To pa bi pogajanja otežkočilo in za vleklo in ne bi dosegla zaželjenega cilja. Uspeh nyonske konference in sporazum med Anglijo, Francijo in Italijo glede pomorske kontrole kaže, da Je to najbol,' pravilna metoda za reševanje tega deli-katnega problema. Nota ob koncu izraža upanje, da bo italijanska vlada upoštevala vse te okoliščine in sprejela to povabilo. Ruski korak v Londonu London, 2. oktobra. w. Sovjetski poslanik v Londonu Majski je izročil predsedniku odbora za nevmešavanje lordu Ply-mouthu noto svoje vlade, ki zahteva otvoritev francosko-španske meje, da se bo moglo valencijski vladi dobavljati orožje, vojni materijal in tudi prostovoljci. Nota opozarja na to, da je z odhodom francoskih in angleških vojnih ladij iz španskih vod postalo nadzorstvo na španski obali iluzorno. Sedanja kontrola nad piratstvom in odpošiljatev angleških m francoskih vojnih ladij v Sredozemsko morje pomeni intervencijo v korist generala Franca. Ta ugodnost za generala Franca se more izenačiti le tedaj, ako bo Francija odprla svojo pirenejsko mejo. V tukajšnjih diplomatskih krogih je ruska nota povzročila precejšnje presenečenje, ker je bila izročena v trenotku, ko si angleška vlada prizadeva pridobiti Italijo za sodelovanje na konferenci treh držav. Italija za demokratsko monarhijo v Španiji Generalu Francu naj se omogoči časten umik, španski prestol pa naj zasede princ Don Juan Kupujte domače blago! Ženeva. 2. oktobra, b. Iz dobro poučenega vira se o italijanskih namenih glede Španije doznavajo naslednje zanimivosti: Navzlic odporu proti ženevski resoluciji se Italija zelo trudi, da bi v španskem vprašanju izvojevaLa primeren kompromis. Odkar se je nemški poslanik pri generalu Francu, dr. Faupel, vrnil v Nemčijo, je Nemčija spremenila svojo špansko politiko v znamenju nezanimanja, ki se je v poslednjem času še stopnjevalo. Poslanik Faupel je podal Hitlerju zelo neugodno poročil^ o dejanskem položaju v Španiji in mu odsvetoval nadaljnje vmešavanje v španske zadeve. To je seveda izzvalo precejšnje razočaranje v Rimu in tako si je mogoče razlagati, zakaj je ta sedaj bolj naklonjen kompromisu, ki ga je še pred kratkim odklanjal. Mussolini je, kakor zatrjujejo v tukajšnjih poučenih krogih, pripravljen generala Franca celo žrtvovati, vendar pod pogojem, "da se mu ta prestižna izguba poravna na drugi strani s kakimi koncesijami ali vsaj z jamstvom, da se Francov umik ne bo spremenil v triumf ljudske fronte. Zato so se tu začele pojavljati že govorice o novem načrtu za ureditev španskega vprašanja. Po tem naj bi Španija spet postala monarhija, prestol pa nai bi zasedel sin bivšega španskega kralja Don Juan. Don Juan je zaradi svoje angleške vzgoje, še bolj pa zaradi svojih povsem liberalnih in demokratičnih nazorov v Angliji zelo priljubljen in bi zato Anglija najbrž ne nasprotovala, da zasede španski prestol. Mussolinijev načrt gre torej za tem, da bi pripravil generalu Francu kolikor mogoče časten umik, zmagoslavje ljudske fronte pa preprečil z ustanovitvijo demokratične monarhije. Po informacijah iz tega poučenega vira se zdi, da ne gre le za »poskusni balon«, temveč za resen načrt, s katerim se italijanska diplomacija peča že nekaj časa. Nacionalistično vojno poročilo Salamanca, 2. oktobra. AA. Včerajšnje poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva pravi: V vzhodnem odseku astur-skega bojišča so naše čete zavzele kraj El Labra, višine severno od tega kraja ter nasprotne postojanke med Lerance in Riasde na desni obali reke Sela. Razen tega so zavzele tudi tri vasi na cesti, ki pelje iz Riba de Sela Xariondas do Ovieda. jugovzhodno od Utresa. Hudi boji so se vršili pri Ca-vadongi, v znanem romarskem kraju. Nacionalističnim četam sc je končno posrečilo mesto zavzeti. Na zapadnem bojišču v Asturiji se nadaljuje topniški dvoboj. Nekaj časa je trajala tudi pešadijska bitka. Na leonskem bojišču je ena od naših kolon dospela do črte La Brand-Are-Gleres-Tolibi, kjer je sovražnik pred svojim umikom zažgal vas Tolibi Avajo. Neka druga naša kolona je zavzela višine severno od Tarna in Maliala Vega. Na aragonskem bojišču smo sovražnikove napade odbili in je pri tem nasprotnik utrpel velike izgube. V četrtek so se naša letala spustila v zračno bitko nad Gijo-nom in sestrelila en nasprotni lovski avion. Med bitko naslednjega dne so naša letala pri kraju Fuen Deodos sestrelila še dva dvomotorna aviona. Zaupnica Negrinovi vladi Valencija, 2. oktobra AA. Dopoldne pe je vršila seja poslanske zbornice pod predsedstvom Martineza Raria. Seja se je končala oh g soglasnim izglasovanjem zamn- nice v a»Iti. Po i!S'avi rej sklical na zasedanje predsednik republike. Odlikovanje Hitlerja in Mussolinija Saint Jean de Luz, 2. oktobra. AA. General Franco je odlikoval italijanskega i kralja, Mussolinija in Hitlerja, da dokaže svojo lojalnost in hvaležnost narodom, ki so v tragičnem in sla%rnem trenutku španske križarske vojne proti barbarstvu dokazali svoje plemenito prijateljstvo do nacionalne Španije. Obstreljevanje Barcelone Barcelona, 2. oktobra. AA. Pri včerajšnjem popoldanskem bombardiranju mesta so sodelovale tri letalske eskadrile, ki so nastale bombe in streljale tudi iz strojnic na meščane. Tako je bilo ubitih tudi nekaj šolarjev, ki so se igrali na dvoriščih svojih šol. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je biLo ranjenih 87 oseb, ubitih 45, kakih 60 hiš pa je več ali manj poškodovanih. Nobenih sprememb v notranji španski politiki Valencija, 2. oktobra. AA. V izjavi, ki jo je dal listu »El Liberal« Martinez Ba-rio, predsednik španskega parlamenta, je poudaril, da za sedaj ni pričakovati nikakih sprememb v republikanski notranji politiki. Preuranjene politične spremembe bi resno ogražale razvoj vojnih operacij. Za svojo osebo lahko izjavim, je nadaljeval Bario, da imam popolno zaupanje v sedanjo republikansko vlado. Naš čas prihajal Izgon španskih beguncev iz Francije Perpignan, 2. oktohra. A A Prefekt vzhodnih Pirenejev je že začel izvajati ukrepe, ki jih je izdala notranje ministrstvo za izgon tujcev iz Francije. Tako bo okoli 50.000 ljudi prepeljanih iz raznih krajev na Francoskem zopet v Španijo. Ze snoči so odpeljali na špansko mejo 1500 beguncev. Večina beguncev se je odpeljala z vlakom v Touns de Carol. Dr. KalSus zopet finančni minister ČSR Praga, 2. oktobra. AA. Ministrski svet je dal predsedniku vlade dr. Hodži pooblastilo, da predloži predsedniku republike imenovanje dr. KaJfusa za finančnega ministra. Mesto finančnega ministra je ostalo po krizi izza, junija, ko je dr. Kal-fus zaiadi spora z vlado v vprašanju žitnih cen odstopil, nezasedeno. Začasno je posle finančnega ministra vodil sedanji prosvetni minister dr. Franke. Praški listi, med njimi tudi organ vladne egrarne stranke »Venkov«, prinašajo podrobnosti o proračunskem delu vlade, 1 ki je bilo zaključeno preteklo nedeljo, j Vladna večina je sprejela vse, kar se na-; naša na dejansko uravnovešenje proračuna za leto 1938 in za kritje nekaterih povečanih izdatkov, zlasti onih za narodno obrambo. Predsednik vlad© je v zvezi s tem zaključil tudi svoje razgovore z dr. Kalfusom, ki se povsem strinja z vladnim proračunskim programom ter s predlogom dr. Hodže, ki želi, da bi se še v tem letu osnoval fond za amortizacijo javnih dolgov. Na podlagi tega sporazuma je da-n:s prezident republike dr. Beneš imenoval dr. Kalfusa za finančnega ministra. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. —• Današnje »Jutro« ima 455 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno fttevilo Interesentov« Zagrebška pogajanja 4 niso rodila uspeha Včeraj sta bila Se dva sestanka beograjskih delegatov z dr. Mačkom, a ni prišlo do končnega sporazuma — Sedaj se bodo pogajali zopet srbijanski opozicijski šefi med seboj Zagreb, 2. oktobra, o. Tretji sestanek dr. Mačka z zastopniki beograjske združene opozicije, kateremu so spet prisostvovali inž. Košutič in prof. Jeladič za HSS in Vilder ter Kosanovič za SDS, je bil danes dopoldne od 9. do 11.30 v Mačkovi politični pisarni na Prilazu. še pred sestankom so imeli beograjski delegati v hotelu »Espla-nade« poseben posvet. Čeprav so beograjski delegatje včeraj izrazili nado, da se bodo lahko danes že z opoldanskim brzovlakom vrnili nazaj v Beograd, dopoldne dela niso opravili in je bil zvečer ob 18. še četrti sestanek. Trajal je eno uro. Kmalu po 19. je bil objavljen naslednji komunike: »Danes od 18. do 19. ure se je vršil zaključni sestanek delegatov strank združene opozicije in KDK pod vodstvom predsednika dr. Mačka. Delegatje Gavrilovič, Markovič in Vlajič se vrnejo v Beograd, da predi ože svojim strankam poročila o pogajanjih, tako da bodo njihova vodstva lahko sprejela potrebne sklepe.« Beograjski delegatje so bili ves čas v telefonskih stikih z Beogradom, toda diference so še vedno tako bistvene, da jih ni bilo mogoče po telefonu odpraviti. Tudi intenzivno posredovanje SDS je ostalo brez haska. V zagrebških političnih krogih je zavladalo precejšnje razočaranje, ker je javnost spričo optimističnih informacij zagrebškega tiska pričakovala, da bo že tokrat doseženo soglasje glede teksta zagrebškega sporazuma ter da se bodo šefi izven-parlamentarnih opozicijskih skupin kmalu sestali in sporazum podpisali. Iz vodstva HSS smo prejeli informacije, ki morajo veljati za avtentične. Po njih je dr. Maček brezkompromisno vztrajal pri temeljnem načelu »hrvatskega narodnega pokreta«, namreč pri posebni narodni individualnosti in narodni suverenosti Hrva tov z vsemi posledicami, ki jih povzroča tako načelo, na kar beograjski delegati niso mogli pristati. Vse ostale pripombe dr. Mačka so bile postranskega pomena. Resu-me tridnevnih razgovorov v Zagrebu je ta, da se dr. Maček ni zadovoljil z beograjskim besedilom sporazuma in da je predložil bistvene spremembe, s katerimi pa bo imel beograjski del združene opozicije še mnogo preglavic, preden bo mogel nanje pristati. Nocoj ob 11.30 so beograjski delegatje odpotovali nazaj v Beograd, dr. Maček pa se jutri umakne v Kupinec. Kakor že vse te dni so bili zastopniki posameznih političnih skupin, ki sodelujejo pri teh pogajanjih, tudi danes rta*. pram novinarjem zelo rezervirani. Tudi delegati beograjskega dela združene opozicije niso hoteli dati nikake izjave, čeprav so jih novinarji oblegali ves dan. Se bolj redkobesedni so bili po večernem sestanku, ko so se vedno sklicevali le na komunike, češ da je v njem vse povedano. Le iz vodilnih krogov bivše SDS, ki so si na vso moč prizadevali, da bi pospešili sporazum, izjavljajo tudi nocoj, da zagrebški sestanki ne pomenijo nikakega neuspeha, temveč velik korak naprej. Po njihovem mnenju bo treba le še malo časa, da se doseže končno soglasje. V Palestini zopet mir Arabske voditelje so včeraj na angleški križarki deportiran na otok Seychellen v Indijskem oceanu London, 2. oktobra, br. Vsi današnji listi brez izjeme odobravajo energične ukrepe, ki jih je izdala vlada v Palestini, da napravi konec arabskemu terorizmu ter poudarjajo, da je vlada dolgo potrpela in skušala na miroljuben način urediti raz-unerje med Židi in Arabci. Večina prebivalstva je to odobravala, le nekateri pre-napateži se hoteli z nasiljem uveljaviti svoje sta'ie.£e. Zato tudi ukrepi, ki so bili izdani, nisc naperjeni proti Arabcem, marveč samo proti peščici ljudi, ki je neprestano kršila javni red in mir. To dokazuje tudi dejstvo, da je sedaj, ko so ti nepoboljšljivi elementi odstranjeni, v vsej deželi mir in red. Kljub temu so angleške oblasti v Palestini še poostrile varnostne ukrepe. Policijske in vojaške straže so povečane. Po vseh mestih križarijo močne, patrole na avtomobilih in motociklih, na vseh važnejših postojankah pa so postavljene strojnice. Vse osebe, zoper katere so bila izdana aretacijska povelja, so bile prijete, le predsednika arab-' ske nacionalne stranke Džemal Huseina doslej še niso mogli izslediti in sumijo, da se mu je posrečilo pobegniti preko meje. Arabski trgovci so v znak žalovanja, zaprli trgovine. Pokrajinski komisarji so sedaj dobili pooblastilo, da smejo zahtevati takojšnjo otvoritev zaprtih trgovin, v nasprotnem primeru pa se vsem takim trgovcem in obrtnikom odvzamejo koncesije. Policijski komisarji so povsod izdali proglase, v katerih pozivajo prebivalstvo k brezpogojni pokorščini oblastem, ker se bo proti vsem, ki bi kakorkoli skušali motiti javni red in mir, postopalo z vso strogostjo. Aretirane arabske voditelje so že snoči spravili na križarko »Susex, ki je bila zasidrana v Haifi. Danes dopoldne je križar-ka odplula, a ee je čez par ur zopet vrnila. Na odprtem morju so aretirance vkrcali na drugo angleško vojno ladjo, s katero jih bodo prepeljali na otok Seychellen v Indijskem oceanu, kjer bodo nameščeni v posebnem taborišču in pod stalnim policijskim nadzorstvom. Angleške oblasti so prepričane, da bo sedaj zavladal v Palestini končno red in mir. Chautempsova vlada trdna Na včerajšnji celodnevni seji vlade je bilo doseženo popolno soglasje glede vseh perečih problemov Pariz, 2. oktobra, br. Francoska vlada je imela danes pod predsedstvom prezidenta republike Lebruna važno sejo, na kateri je obravnavala vsa notranjepolitična, zunanjepolitična, gospodarska ter socialna vprašanja. Na seji je prišlo do popolnega soglasja glede vseh vprašanj in so bile s tem razpršene vse vesti o hudih nesoglasjih med radikali in socialisti. Ministrski predsednik Chautemps in podpredsednik vlade Leon Blum sta se že poprej dogovorila glede vseh problemov, pri katerih so se pojavila različna naziranja in prišla do zaključka, da je treba dosedanje socialne pridobitve na vsej črti ohraniti in izpopolniti, hkrati pa storiti vse za učvršče-nje franka in započeti energično borbo proti špekulaciji, ne da bi se pri tem kakorkoli omejevala svolodna trgovina. Vse to je danes ministrski svet, ki je zasedal dopoldne in popoldne, potrdil. O sklepih ministrskega sveta je bil izdan obširen komunike, ki ugotavlja med drugim: 1. Vlada se odločno izjavlja proti vsaki kontroli valute ali proti avtarkičnim ukrepom in hoče ostati zvesta svobodi valute in oni politiki, ki se izraža v dogovoru trojice od meseca septembra 1936. 2. Vlada bo odločno nadaljevala mirovno politiko, ki jo vodi že 15 mesecev vztrajno in z uspehom. V sporazumu z Veliko Britanijo misli francoska vlada doseči od drugih držav spoštovanje nevmešavanja v notranje španske zadeve. Francoska vlada bo tudi dalje energično branila življen-ske interese Francije ter si pri tem prizadevala ohraniti miroljubne odaošaje do drugih narodov ter jih pospešiti. 3. Ministrski svet odobrava izjavo, ki jo je ministrski predsednik dal pred preiskovalnim odborom ter pooblašča delovnega ministra, da odredi potrebne odredbe za izvedbo zaključnih sklepov pododbora za pospešitev produkcije pod pogoji, ki so določeni v zakonu o 40-urnem tednu. 4. Vlada opozarja vse državljane na potrebo javnega reda in socialne discipline. 5. Vlada bo napravila konec rovarenju gotovih inozemcev na francoskem ozemlju. Ministrski svet odobrava nedavno od ministrskega predsednika stavljene predloge, ki naj jih notranji minister primerno predela. Ti predlogi določajo nadzorstvo ln neobhodno potrebni konec intrig vseh inozemskih agitatorjev. 6. Vlada je prepričana o potrebi stalne akcije za uspeh svojih nalog ter poudarja, da politika, ki je določena v tej izjavi, ne bo ogrožena s predstoječimi kantonalnimi volitvami. Zunanji minister Delbos je poročal o rezultatih nyonske konference, o delu Društva narodov, o ženevskih posvetovanjih in o pogajanjih med Francijo in Veliko Britanijo, ki naj napravijo konec vmešavanju inozemcev v španske zadeve. Ministrski predsednik Chautemps je čestital zunanjemu ministru za njegova prizadevanja za ohranitev miru. Francosko posojilo v Angliji London, 2. oktobra, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da so se že pred teini začela v Londonu pogajanja francoskih finančnih krogov z angleškimi za večje dolgoročno posojilo. Pogajanja eo baje že zelo napredovala. Namen posojila naj bi bila okrepitev francoskega franka, obenem pa tiudi potrditev angleško-franeoskega gospodarskega sodelovanja. Nov češkoslovaški poslanik v Moskvi Praga, 2. oktobra, b. V četrtek je zapustil Moskvo na poti v Prago, kamor se vrača, dosedanji češkoslovaški poslanik Pavlu, katerega bo zamenjal Zdenek Fierlinger, ki je tudi že na poti v Moskvo. Notranjepolitično vrenje na Poljskem Varšava, 2. oktobra. AA. Notranjepolitično vrenje na Poljskem se kaže na zunaj zlasti z neprestanim ustanavljanjem nevih političnih strank in organizacij. V sejmu je bila včeraj ustanovljena nova stranka pod imenom »katoliški narodni sporazum«. Na čelu nove stranke je znani industrijec Anžej Wierzbicki. Vsi ostali vodilni člani stranke so veleposestniki. Spor med vlado in Zvezo poljskih učiteljev. ki šteje po uradnih navedbah 46.000 članov, se je v zadnjem času poostril. Na- stavljene! okrednje uprave Zveze, ki jih je okoli 300, izvršujejo pasivni odpor proti komisarjem, katerim je vlada poverila vodstvo poslov. Veliki nakupi zlata v Londonu London, 2. oktobra, b. Na londonskem trgu zlata je v zadnjem času zaznamovati velike nakupe zlata, ki so samo včeraj dosegli nad milijon funtov, kar predstavlja po znani p«niki izza junija letošnjega leta doslej najvišjo vsoto. Granate v kolodvorski garderobi Pariz, 2. oktobra. AA. Na neki postaji v bližini Pariza je policija včeraj našla zavoj s štirimi granatami po 637 mm. Zavoj je bil že dalje časa v zalogi na postaji. Poziv V noči od 23. na 24. september L L so bili ▼ Misijonski tiskarni ▼ Grobljah poškodovani tiskarski stroji. Kdor izsledi storilce, prejme nagrado 10.000 dinarjev. Uprava policije ▼ Ljubljani Beležke „Iz sporazuma ne bo nič44 Tako soglasno zatrjujejo vsa glasila JRZ, ki se v svojih sodbah in nazorih redkokdaj tako strinjajo kakor to pot. Prav značilen je uvodnik, ki ga je v svoji zadnji številki objavila splitska »Država«, glasilo JRZ za Dalmacijo. Iz članka se jasno vidijo želje in težnje JRZ. V utemeljitev svoje trditve, da »iz sporazuma ne bo nič«, navaja »Država« naslednje tri razloge: 1) dr. Maček ni tako naiven, da bi sklepal sporazum z ljudmi, ki nimajo zaslombe med ljudstvom in mu ne morejo prožiti ni-kakih garancij, da bodo svoje obveznosti izpolnili; 2) pri sporazumu bi sodelovalo več različnih skupin, od katerih se nobena noče odreči svoji politični Individualnosti in ki nimajo nobene druge skupne težnje, kakor težnjo po oblasti; 3) dr. Maček je realen politik, Ljuba Davidovič fantast, Jova Jovanovič oportu-nist, Aca Stanojevič pa ne bo nikdar pristal na kakršnokoli federacijo, ker ima drugačne nazore o ureditvi države. Po vsem tem je »Država« prepričana, da je »skrajno neresno, kar dela združena opozicija, in bo to tudi čas sam pokazal«. Končno poziva list srbiianske opozicijske šefe, naj gredo raje med ljudstvo, kakor pa v Zagreb... Tudi s tem izraža splitski list željo vseh svojih pobratimov in po-sestrim. V taboru zagrebških zaveznikov S posebno vnemo intrigirajo hrvatski klerikalci proti vsakemu realnemu gledanju hrvatskih politikov na naša notranja državna vprašanja. V enem delu zagrebške in v vsej beograjski združeni opoziciji pravilno smatrajo, da je obnova popolne demokracije najboljša pot h končni ureditvi* našega državnega^ življenja. Vil-derjeva »Nova riječ« je nedavno postavila demokratsko češkoslovaško za vzor, ki bi mu morali slediti tudi fni. V okvir zagrebškega mišljenja se izvajanja g. Vilderja rea nekoliko težko podajo, saj je češkoslovaška unitaristična država in od temelja do viha zgrajena na osnovi državnega edinstva z dokaj skromno pokrajinsko samoupravo, kakršno bi pri nas lahko takoj uvedli že na osnovi sedanje ustave. Toda zagrebško klerikalno glasilo je v polemiki z g. Vilderjem zagrabilo stvar drugače. Ker g. Vilder ugotavlja, da je skupni program strank v čsl. vladni koaliciji obramba demokracije in konsolidacija države, se »Hrvatska straža« ogorčeno sprašuje, ald naj bo demokracija in konsolidacija države tudi program združena opozicije in kje ostaja potem hrvatsko -vprašanje. Dokler češka demokracija ne reši vprašanja slovaškega naroda in dokler bo izvajala nad njim dosedanjo politiko, tako dolgo moramo po mnenju »Hrvatske straže« od take demokracije bežati, kaikor vrag beži, ako zavoha kadilo... Borba za Bunjevce Večkrat smo že imeli priliko zabeležiti brezplodno, a značilno borbo za Bunjevce v Bački. Kakor je znano, jih v Zagrebu proglašajo za Hrvate, v Beogradu in Novem Sadu pa deloma za Srbe, deloma za samostojno skupino Jugoslovenov. V zadnjem času sta se o tej stvari hudo spo-rekli tudi beograjska »Samouprava« in zagrebška »Hrvatska straža«, ki sta drugače druga drugi zelo naklonjeni. Glavno glasilo JRZ zaključuje svojo lekcijo zagrebškemu klerikalnemu listu z besedami: »Naši Bunjevci so dobri Jugosloveni in nihče nima pravice se jim vsiljevati za varuha ali jim vsiljevati nazore, ki so daleč od njihove volje. Za nas je glavno, da so Bunjevci dobri Jugosloveni, brez ozira na plemenske razlike.« Naj še enkrat opozorimo, da je »Samouprava« glasilo JRZ, torej glasilo iste stranke kakor »Slovenec« ln »Slovenski dom«, »Domoljub« in »Slovenski gospodar«! Nov dnevnik S 1. oktobrom je začela vnovič izhajati šibeniška »Tribuna«, ki je izhajala že poprej par let, a je pred nekaj meseci prenehala. Sedaj bo izhajala celo kot dnevnik, dočim je poprej izhajala le po trikrat na teden. Iz prve številke se še ne da razbrati, kakšno politiko hoče list zastopati, le to je razvidno, da ne plava v mačkovskih vodah. Volitve v železničarski bolniški Sond V sredo 6. t. m. si bodo železničarji po vsej državi izvolili novo vodstvo svojega bolniškega in podpornega fonda za prihodnja tri leta. Volitve se vršijo po direkcijah. Na področju vseh direkcij je vložilo svoje liste Udruženje jugoslovenskih železničarjev in brodarjev, povsod pa so vložene tudi liste drugih skupin. Med železničarji se vodi za volitve živahna agitacija, vendar ni dvoma, da bodo tudi to pot, kakor vedno doslej, zmagale liste UJNZB. Izpopolnitev zagrebškega mestnega sveta Kakor poročajo iz Zagreba, je notranje ministrstvo imenovalo 14 novih članov zagrebškega mestnega sveta. Mestni svet je s tem zopet izpopolnjen na število, kakršnega določa zakon o mestnih občinah. Teh 14 mest je bilo izpraznjenih, ker so poda-"i na nje ostavke pristaši dr. Mačka. Med novimi mestnimi svetniki zaradi tega mač-covcev ni, temveč so nekateri pristaši JRZ, drugi pa politično neopredeljeni. Iz državne službe Beograd, 2. oktobra, p. Napredovali fo uradniški pripravniki dr Niko Vončina, dr. Leo Bleiweis. dr. Valentin Kušar in dr. Anton Sajnc za sekundarne zdravnike, in sicer >rvi v državni bolnišnici za duševne borzni na Studencu, ostali v o najbrže še trajalo, v ponekod jutranja megla. Naši kraji In l|nd|e Nas prijatelj — dr. Premysl šamal Kancelar pisarne predsednika čsl. republike dr. Premisl Šamal bo jutri praznoval svoj 70. rojstni dan. Slavljenec je predstavnik iz onega slavnega pokolenja, ki je stopilo v češko javno življenje v devetdesetih letih minulega veka pod znanim nazivom »Omladina«. Člani te generacije so kot mladeniči preživljali težko du ševno depresijo češkega naroda tesno pred svetovno vojno, ob izbruhu vesoljnega po-kolja pa so se z izrednim pogumom in bojevito strastjo vrgli v boj za osvobojenje. To je bilo pokolenje, ki je trpelo, sb iz trpljenja učilo in v neenaki borbi češkega naroda z monarhijo ogromno prispevalo k uspešnemu izidu boja za svobodo. Dr. PPenrfs! Sfima! zasluži, da se ga ob njegovi 70-letnici spominjamo na tem mestu, saj je naš prijatelj in sobojevnik na-Slh najboljših mož. Ze iz mladih let je bil tako cdo navezan na našo usodo, da je čustvoval z nami, kakor da mu je zibelka tekla na Slovenskem in kakor da je sin naše zemlje. Bil je s prof. Hlavo, dr. B. F ran to in s celo družbo pravih čeških domoljubov vsakoleten stalni gost našega Bleda, osobito pa je ljubil naše planine Iz naših krajev ga je vodila pot često tudi na jug, v Zagreb, Bosno, Beograd in Crno-goro. Do najmanjših podrobnosti je na li-licu mesta proučil prilike na slovanskem jugu, kjer ima še danes nebroj dobrih prijateljev in odličnih zvez. Težišče njegovega delovanja pa pada v vojno dobo. Dr. Šamal je bil glava čsl. in jugoslovenskega uporniškega gibanja, takorekoč šef generalnega štaba zarotnikov proti Avstriji. Po svojem političnem usmerjenju je bil realist, osebni prijatelj in častilec T. G. Masaryka. Slednji ga je postavil na čelo zarotniški organizaciji, ki jo danes imenujemo »Mafijo«. Zgodovina te organizacije je dovolj znana. Dr. Samal si je od samega začetka prizadeval navezati stike čeških zarotnikov z enakomisle-čimi na jugu, kar se mu je popolnoma posrečilo 1. 1917., ko so se temu gibanju pridružili dr Žerjav, dr. Kramer in Rudolf Giunio. Odslej sta obe organizaciji delovali skupno kot enotno telo. Složno, toda težko in nevarno delo je bilo ovenčano tudi s prekrasnimi uspehi, kar je predvsem zasluga dr. Samala. Ko se je po končani vojni, pred Božičem 1. 1918. predsednik Masaryk vračal iz tujine v Prago že kot poglavar čsl. republike, ga je pri prvem koraku na osvobojenih praških tleh pozdravil dr. Samal na čelu »mafije«, Masa-rvk pa mu je na pozdrav odgovoril z zadovoljnim nasmehom: »Dobro ste delali!« Dr. Samal ni bil nikoli politik, pač pa je bil v stalnih stikih z vsemi strankami, dasi se je pri tem skrbno čuval, da bi ga kaj ne potegnilo v politični vrvež. Javnost je pričakovala, da bo tudi po vojni igral veliko vlogo v politiki, kakor je bil delaven med vojno. On pa v svoji skromnosti ni ubral te poti. Prvo dobo je bil sicer poslanec in pri volitvah za praškega župana je bil tudi izvoljen, kasneje pa je popolnoma stopil v ozadje in šel tja, kamor ga je srce gnalo: služit in pomagat predsedniku Masarvku. Postal ie šef predsednikove pisarne, kancelar, kakor so na Šamalovo željo imenovali to visoko uradno mesto. Iz voditelja zarotnikov je postal prvi uradnik svobodne češkoslovaške republike. predstavnik in stalni spremljevalec državnega poglavarja. Tudi v tem poslu je pokazal izredne sposobnosti in velik uspeh. Njegova naloga je bila neverjetno težka in delikatna. Za tak urad iz avstrijskih dob ni bilo analogije, segati po vzoru nazaj na dobo slavnih čeških kraljev Karla IV. in Jurija Podjebradskega pa je bilo zaradi čisto izpremenjenih prilik popolnoma nemogoče. Dr. Samal je moral sam dati vsebino svoji funkciji. Predsednik Masa-ryk se je na vse kriplje branil vsakega ceremoniala, ki bi količkaj spominjal na šege avstrijskega dvora. Kakor znano, ni hotel nikoli sesti v slavnostno državno kočijo in o sličnih stvareh sploh ni hotel niti slišati. Danes je urad predsedniške pisarne tako skrbno in dobro organiziran, da se nobena mlada država ne more ponašati z enako ustanovo. Dr. Sšmal je človek izredno dobrega srca, ljubezniv in vrl mož, pri tem pa rojen kavalir, z ogromno izobrazbo, s širo- 2al mn te Zelje ne morejo Izpolniti, ker bo njegov grob menda ostal za zmerom neznan. Mnogi Beograjčani se še spominjajo, kako je inž. Gosar junaško korakal na morišče in med potjo vzklikal; »živel kralj Peter! živela Srbija!« Danes se bodo junaku mučenSku taž. Gosatrju oddolžili dobrovoljcd in na pokojnikovi rojstni hiši v Stari Loki št. 3 ob 10. dopoldne odkrili spominsko ploščo, kakor nam jo kaže slika Plošča je izdelana iz trdega bračkega rumenkastega marmorja, na nijo je pritrjen bronast emblem vojnah dobrovoljcev, poleg emblema Je vklesan nisipis v živordečih črkah. Osnutek in bronasti emblem sta delo profesorja Antona Severja, livarsko delo je izvršila tovarna Mostar, kamnoseško pa tvrdika Alojzij Vodnik v Ljubljani. ^iir^rniirrii'" r~T~r= ~==- 7~ ^ Postani in ostani član Vodnikove družbe! ZAKAJ kupuje ljudstvo iz cele Jugoslavije v Trgovskem domu STERMECKI Celje 1« KER ima samo dobro blago! 2* KER ima zelo nizke cene! 3* KER ima velikansko izbiro! 4* KER ima vedno sveže in novo blago! T Alf A ¥ ima Trgovski dom Stermecki samo dobro blago! Ker Je za nakup blaga določeno posebno osebje pod vodstvom šefa katero pregleda kolekcije vsakega tovarnarja ln strokovno preizkusi vsako blago predno se kupi. \ a » ima Trgovski dom Stermecki zelo nizke cene? *»«»*«»" Trgovski dom Stermecki ima 4 oddelke aU 4 trgovine, t. J. trgovino na drobno v pritličju, poštno razpošiljalnlco v I. nadstropju, trgovino na debelo v IX. in III. nadstropju ln tovarno perila ln konfekcije v IV. nadstropju. Za vse to skupno podjetje se rabi ogromno olaga in če se kupi to blago v takšni množini, se tudi dosežejo nizke cene in samo ta lahko prodaja po nizkih cenah, kateri tudi kupi po n.zklh cenah. w k v tk » ima Trgovski dom Stermecki velikansko Jzbiro? Velika Izbira blaga je samo tam možna, kjer Je tudi velika poraba blaga ln da je v Trgovskem domu Stermecki res velika poraba na blagu je razvidno že lz zgoraj omenjenega t. J-, da Ima 3 vrste trgovine ln zraven pa še tovarno perila ln oblek rr Alf A * je vedno sveže ln novo blago? Zopet samo zato, ker Je velika poraba m velika poraba je tam kjer je veliko odjemalcev. In zakaj je veliko odjemalcev? Ker ima Trgovski dom samo dobro blago, zelo nizke cene, velikansko Izbiro ln vedno zveže ln novo blago. Knmff»MA Je še omenltl- da je Trgovski dom Stermecki bil prlmoran letno IVUUvnU zaradi vedno večjega prometa kupiti sosedno hišo tn ker je bila stara in neprimerna za današnje čase. Isto do tal porušiti ln na istem mestu sezidati moderno, štirinadstropno že lezobe tonsko trgovsko nišo. Tvrdka zaposljuje stalno 130 ljudi, sezonsko pa čez 200. Kdor še nI odjemalec, naj piše po brezplačni moderni Ilustrirani cenik, da se o vsem tem osebno prepriča. Naslov: TTCOVSfl-DOM t®'IMch[ T0VAM1A • PERILA • Iti • OBLEK kim obzorjem in finim taktom: Kakor rojen za tako izredno funkcijo. Po Češkoslovaški je kot kancelar spremljal kralja Aleksandra, kadar je biJ slednji uradno ali neuradno gost predsednika Masaryka; pokojni kralj je dr. Samala izredno cenil. Bil je tudi spremljevalec kralja Karola rumunskega in pred leti egiptovskega kralja Fuada, stalno je tudi navzoč, kadar predsednik republike sprejema poslanike tujih držav. Svoj važni posel je dr. Samal vršil vsa leta pod predsednikom dr. Ma-saryc.>m, ostal pa je na svojem mestu tudi pod sedanjim predsednikom dr. Edvardom Benešem. Novi predsednik takisto ceni kancelarja Samala in ga je potrdil na dosedanjem mestu hoteč pokazati čvrsto povezanost Masarykovega režima z dosedanjim režimom, ali kakor je sam zatrdil: »Nič se ni izpremenilo.« Odličnemu prijatelju našega naroda dr Premyslu Šžmalu iskreno častitamo k njegovemu jubileju in mu želimo, da bi še mnogo let uspešno služil svoji domovini, na katere procvitu je ves slovenski svet tako globoko zainteresiran. Spominska plošča junaku mučetiiku inž« Ivanu Gosar ji! bo danes svečano odkrita v Stari Loki Dne 10. februarja vojnega leta 1917. je na dvorišču beograjske gamizije ugasnilo življenje mladega 'juraakffl. Zadet od avstrijskih krogel je izdihnil škofjeločan Ivan Gosar, vojni dobrovoljec od začetka vojne. Na bojišču se je hrabro boril. Ko je bil v neki bitki hudo ranjen, so ga ujeli Bolgari. V bolnici so dognali, odkod je, in izročili so ga Avstrijcem. Več mesecev so ga zdravili, potem pa je moral pred vojno sodišče. Ko so mu svetovali, naj se r- kot avstrijski držaivljan javi v avstrijsko vojsko, je poročnik Gosar kot značajem Junak ta. jpoša dijak nasvet odtočno odklonil. Odkrito je izpovedal, da je z dušo in srcem Jugostavea. Obsodili so ga na smrt in ustrelili na dvorišču beograjske gamnizAje. še danes ni dognemo, kje je njegov grob. Ko se Je januarja leta 1916. poslavljal od zaprtih tovarišev, jih je prosil, naj mu posujejo grob s cvetjem, ko bodo svobodni. TU »SE*jE»i*X* 1888-RODIL mž NAH GOBAR , vofmmBnmš^c:pomtm PADEL JE' 10>M9*17 "V- ŠEOCRA&U KOT-.v SLAVA'WyAmšxjHBmiul /. , m ■m Dva konja sta se ubila Zagorje, 2. oktobra. Huda nesreča je zadela posestnika Jakoba Brvarja iz Dolenje vasi pri Zagorju. V nedeljo jx>poldne se je odpravil e hlapcem, s par konji in vozom na Kal nad Št. Lamber-tom, da nakupi nekaj pšenice in krompirja. Ko sta na voz naložila nakupljeno robo sta ostala še nekaj časa v hiši ter se v razgovoru precej zamudila. Ko pa opazita, da konjev in voza ni pr^d hišo, sta prestrašena hitela, da bi došla voz. kajti zavedala sta se. da .ie nesreča na strmih in ozkih cestah neizogibna. In res, na ovinku strme ceste sta zagledala, da je voz s konjem v prepadu pod cesto. Konja, kakor sklepajo, nista mogla na ozkem ovinku po strmini obdržati nezavitega voza in ju je pognalo preko ceste v prepad. Priročni koni se ja takoj ubil, odročni pa i=e je odtrgal in so ga našli malo stran, tudi že ubitega. Najbrže je izskal izhoda, pa je padel preko skalovja in našel smrt. V ponedeljek so spravljali blago, voz in konje iz prepada. Brvar trpi nad 5000 din škode. Kakor priij>ovediijejo, se je ravno na tem ovinku pripetilo že več nesreč, vendar tako huda, kakor to pot, še ne. Dobro bi bilo, če bi pristojna oblast dala pregledati to usodno mesto, nakar naj ukrene potrebno, da se nesreče ne l>odo ponavljale. Nevljica bo v celoti regulirana Tuhinj, 1. oktobra Lajni smo poročali o 'posrečeni regulaciji Nevljice v PodhruSk". kjer se jc v strugo vdrl cel hrib in zaustavil odtok vode. Regulacija je bila izvršena s tem. da so preložili strugo in zgradili močen jez, ki je ublažil padec vole in njeno razdiralno moč. V zadnjih poplavah smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je regulacija popolnoma uspela, saj so vse naprave odlično kljubovale velikim množinam vode. Vsa dela v Pod h ruški so stala mnogo nad 100.000 Din. Pri hudourniku pa ni dovolj, da je reguliran samo na najvažnejših krajih, ker voda lahko napravi ponovno škodo in uniči naprave, če ima v gornjem toku priliko, ia odnaša materija! in ga niče spet naplavi ja. Zato bodo tudi Nevljico regulirali v vsej dolžini. Letos je prišel na vrsto odsek od Potoka do Lok. Tu so na več krajih preložili strugo in jo v vsej dolžini razširili, tako da je v dnu široka 10 metrov. Zdaj ni bojazni, da bi se ob velikem deževju voda razlila po poljih in travnikih, saj je struga poleg tega še na obeh straneh zavarovana z nasipi. Z regulacijo so odrezani tudi ostri ovinki, ob katerih je voda trgala obrežje in delala škodo. V strugi je za ublažitev padca zgrajen jez z zapornicami za odtok vode. Na raz- ix principa ne izcfefuje slabega blaga! Nizke cene ne vplivajo na kakovost Teokarovičevih BlagoV, ki je taka, da boljša biti ne more. CefTB nra ITh btag j e v m e f eT» VfrSe li razumemo?« je Maribor sprejel nadvse simpatično, 6ega tudi tokrat v sodobno rodbinsko življenje in slika na zabaven in duhovit način pretresljaje, ki jih povzroča v resni, le znanosti vdani rodbini prihod filmskih zvezdnikov. Naj elegantne jši jesenski plašči in površniki Prvovrstni kroji in blagovl po nizkih cenah« LUKIČ, ulica If omače vesti * Visoko oblikovanje pionirja našega pomorstva. Nedavno smo poročali, da je Fe-deriko Glavič, ustanovitelj Dubrovačke plo-vidb«' in eden izmed najzaslužnejših naših pomorcev praznoval 90-letnico rojstva. Zdaj mu je hllo na svečan način v Dubrovniku izročeno visoko odlikovanje, red Sv. Save J. stopnje. ++v* * V podporočnike so povišani naslednji naredniki: pri pešadiji Jožef Hojnik, Aieš Novak in Jožef Hlebec, pri artiljeriji Stanislav Ropotar in Ivan Barglez, pri konjenici Anton Gregorinčič, pri inženjeriji Josip Kastelic, pri letalstvu Stanko Vovk. V strokovnega podporočnika so povišani mornariški naredniki-vodniki IL stopnje Simon Pivk, Leopold Ankon in Danijel Bar-le. V vojnega pisarja IV. stopnje so povišani naredniki-vodniki: Luka Brdar, Milan Harmel, Ivan Golouh, Franc Ravnihar, Ivan Mlakar. Nižji vojnotehnični uradniki 4. stopnje so postali pri artiljeriji: Franc Copf, Martin Kus, Janez Jamšek, Rudolf Ribič, Jakob živko, Franjo Zvegla, Janko Bedrač, Anton Svenšek, Josip Antolič, Ev-gen Pire, Melhior Senegačnfk, Adolf Ter-bovc, Miroslav Flego, pri inženjeriji pa Anton Kuljiš in Zvonko čerček. UTJBUAMA Rajoenaieg« »i. 4 FaKdca: 36-33 Oi Pranc Dcrgaoe M pranarij fcirorg *kL v > Ordiziif*: ItL—C. * Napredovanje častnikov. V čin poročnika bojnega broda I. stopnje je povišan Franc Potočnik, v poročnike pa: pri pešači j i Božidar Plavšak, Ivan Geržina, Franjo Peter, Zlatko Novotny, Radivoj Fajdi-ga, Jožef Javornik, Dragotin C-rnobori, Din ko Tkalec, Jurih Vahtelj, Josip šper in Ernest šijanec, pri artiljeriji: Radomir Ka-gpar, Bojan Presečnik in Josip Janiček, pri inženjeriji: Franjo Graf, Ludvik Volfart, Bojan Seršen, Peter Peršen in Vladimir Ga bere. Odlikovant sta: z redom Jugoslo-venske krone V. stopnje poročnik bojnega broda I. stopnje Stanislav Abram, z medaljo za vojaške vrline pa poročnik bojnega broda I. stopnje Stanko Cvirn. * Službeni Ust kr. ban»ke uprave v Ljubljani prinaša v št. 79. od 2. oktobra pravilnik o socialni pomoči ruskim vojnim invalidom, odločbo o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta, podalj-šanro veljavnosti trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z Grčijo, konvencijo o ureditvi vzajemne pomoči pri postopku v civilnih in trgovskih stvareh med kraljevino Jugoslavijo in Anglijo in razne druge objave. Raziraa krema omehča vsako tudi najtršo brado, ne da bi nas koža pekla. * Smrt brata pokojnega proL dr. Prijatelja. Na Vinicah pri Sodražici je po dolgem bolehanju pred dnevi preminil posestnik g. France Pri jat sij. po domače Kovpar, gospodar rojstne hiše in mlajši brat pred nekaj meseci umrlega prof. dr. Ivana Prijatelja Pokojniku, ki je oče državnega to-žitelja g. Prijatelja v Novem meistu, bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše so-žalje! * Organizacija tekstilnih tehnikov vabi vse člane in ostale absolvente tekstilnih šol, zaposljene v Ljubljani, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v soboto 9. t m. ob 20.30 v restavraciji »šestici«. Istotako se vabijo vsi člani in ostali tekstilni tehniki, v Kranju zaposljeni, na seslanek v nedeljo 10. t m. ob 10. dop. pri »Jelenu'.. Na sestankih bodo poročali delegati upravnega jdlbofla o važnih zadevah, zato prosimo, da se sestankov vsi člani in nečlani obvezno udeleže. — Upravni odbor. Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Pvofakova ul. 3, telefon 24-07 • XVIII. letni kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva bo v Novem Sadu od 10. do 12. tm. Pirogmm: V soboto 9. tm. ob 20. družabni sestanek v restavraciji Spo-men dana (Sokolski dom). Ob isti uri ln istotam bo zasedal glavni odbor, v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne se otvori kongres, katerega zadnja točka je razprava o novi odredbi medicinskih fakultet. Ob 14. se bo nadaljeval občni zbor z važno točko o izstopu Hrvatskega zdravniškega društva. Ob 17. se otvori strokovni del kongresa. V ponedeljek 11. t- m. bo od 8. do 13. in od 15. do 18. razprava o prvi glavni teoret'čni temi kong^esla o aktualnih infekcijskih boleznih. Ob 18. pa bo predvajal doc. dr. Miloševič poučni film o spalni bolezni v Kamerami. V torek 11. t. m. sledi od 8. do 11. dopoldne razprava o drugi glavni kongresu temi, o alkoholizmu s socialnega in medicinskega stališča. Glavni referent za to temo bo dr. Popovič, za prvo pa prof. dr. Todorovič, oba iz Beograda. Od 11. do 13. bo ra dnevnem redu razprava o tuberkulozi. Popoldne istega dne bodo zavzemale razne svobodne teme. Ob 18. se zaključi kongres. V sredo 13. t. m. je ob 8. u.ri zjutraj odhod na razne ekskurzije. V nedeljo 10. t. m. priredi ob 21. občina Novi Sad na čast udeležencev koncert Filharmonije, v ponedeljek 11. t. m. ob 21. pa svečan banket s plesom. V torek 12. t. m. bo skupno kosilo. Na kolodvoru v Novem Sadu deluje posebni urad, ki ima nalogo, preskrbeti udeležencem stanovanja in jim dati potrebna informacije. Legitimacijo za znižano voznino po železnicah, po morju m po Donavi kakor tudi podroben program kongresa dobe zdravniki na zahtevo od Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani. Kongresne legitimacije se bodo bržčas dobile šele v Novem Sadu. * Zadnja pot ge. Milke Šobove. V petek so v Zdolah pri Brežicah položili k večnemu počitku znano javno delavko, učiteljico go. Milko Šotovo, rojeno Sirčljevo, soprogo naprednega javnega delavca g. Alojzija Šobe. Zanimivo je, da je pokojnica prav istega dne, ko je bila pokopana, pred tridesetimi leti v Zdolah nastopila svoje učiteljsko mesto. Veliko priljubljenost pokojnice je dokazal njen veličastni pogreb, ki se ga je poleg šolske miadine s cvetjem udeležila velika množica ljudi, da ji na ta način izkaže zadnjo čast in hvaležnost za dobroto, ki jo je delila vse svoje skromno življenje. Pred hišo žalosti je svoji tovari-šici izpregovoril v slovo šolski ravnatelj g, Bohinc, v cerkvi in ob grobu pa domači župnik, ki je zlasti poudarjal velike zasluge blage pokojnice, ki si jih je pridobila za časa svetovne vojne, ko je kot šolska upraviteljica vso šolo vodila sama in res vzorno vzgajala našo mladino. Ob grobu sta se od pokojnice poslovila tudi šolski upravitelj g. lvanuš in neka šolska deklica. Nato pa ji je v slovo zapel nagrobno^ ža-lostinko mešani zbor, dočim je bil žalo-stinko pred hišo žalosti pel moški zbor. Pokojnici, ki je bila 30 let vzorna vzgojiteljica naše mladine in zvesta članica JUU, bomo ohranili čast m spomin! Spomenike — grobnice — kapele — stavbna dela — obloge T marmorjih — po zelo nizki ceni izberete pri kamnoseško-klparskem podjetja FRANJO KUNO V AS pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA * Sestra pokojnega egiptskega kralja križar! po Jadranu. V splitski luki je te dni zasidranih več lepih tujih jaht. Med njimi je »Trol IV«, last nemškega tvorai-čarja avtomobilov Opela. Z jahto se vozi egiptska princesa Fevkija, sestra pokojnega egiptskega kralja Fuada in teta sedanjega kralja Faruka. Z jahto obiskuje vsa naša večja kopališča in letovišča. Južno Dalmacijo je že ogledala, zdaj odpotuje proti Sušaku. Spotoma se zabava z ribolovom. * V Ameriki je umrl Martin Stangel, doma baje iz Podgrada. ki je imel v Ameriki tudi brata Ivana. Sorodniki naj javijo svoje naslove izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih Ln oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica. užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl reg. 8 tir 16 4SB/5& ■^■iMHHHHHniiiiiHiaMSiM^MaliiiiS * Trije angleški avtomobilistl z živalskimi glasovi. V Beograd so se pripeljali z avtom trije angleški popotniki, ki so namenjeni preko 19 držav v Avstralijo. Tja kanijo prispeti v januarju, da bodo prisostvovali 150-letnici glavnega mesta Sidneya. Vsi trije popotniki so čudaki ali vsaj veseljaki Na peti nočejo govoriti, marveč se sporazumevajo samo z živalskimi glasovi, zlasti z mukanjem in ble-janjem. Seveda povzročajo na vsej poti mnogo zabavnih prizorov, posebno kadar kupujejo mleko ali ovčje ln kozje meso. Iz Beograda že nadaljujejo pot na jug. VABIMO VAS, da si preskrbite srečke državne razredne loterije novega 35. kola ŽREBANJE petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki, bo v Ljubljani Veliko lzbero številk Vam nudi ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 6. * Zdraviliški ln kopališki kompleks ▼ Kamniku (prej Kneippovo zdravilišče) Je na dražbi včeraj kupila Zdraviliška gradbena zadruga »Neptun«, ki se je nedavno osno-vala v svrho nakupa tega kompleksa ter ustanovitve fizika Ino-djetičnega zdravilišča v Kamniku. Zadruga >5 kupila vse objekte po izklicni ceni. * V štndentorskih nlleah. Izvirna ljubljanska povest iz leta 1847. Spisal Miroslav Malovrh. Knjiga izide v oktobru. Cena ▼ usnje vezani knjigi je 65 din, v platno 80 din, broširani 40 din. Naročila sprejema založim »Klas« Ljubljana, Rutarjeva ulica 4. * Za Potnikov petdnevni Ulet v Rim in Firenco se sprejemajo prijave do i t. m. Cena 950 — Oglejte si v novi konfekcijski trgovini moiho Šelenburgova ulica 6 damske plašče, kostume ln obleke ♦ Morilci trgovca Martina Borovnika so zaprti v Bjelovaru. V petek popoldne so bili iz okolice Vojnega Križa prignani v zapore okrožnega sodišča v Bjelovaru zločinci Ivan Senjaj, Ivan Kocak, Štefan Mezak, Iv. Bedlc-ikovič, Jos. šišak in Milan Sokolič. Vsi so sodelovali pri roparskem umoru koroškega rojaka, zagrebškega trgovca Martina Borovnika, o čemer smo pred par dnevi poročali. Ivan Kocak je prvi priznal, da je Borovniku porinil nož v hrbet v trenutku, ko je Borovnik enega izmed roparjev vrgel po tleh, čim je za>-slišal dva strela iz samokresov. Kocak izpoveduje, da so razbojniki šli nad Borovnika zgolj zaradi njegove dragocene lovske puške, ki jim m mogla drugače priti v roke, kakor da so Borovniika na lovu napadli in ubili Orožniki so zdaj našli puško v hiši roparja Josipa Blažeka, katerega pa še iščejo. Vsega skiupaj se skriva še 27 članov im zaveznikov te roparske tolpe, ki je izvršila okrog 20 velikih zločinov. Med drugim so prijeti zločinci že priznali, da so sodelovali pri umoru bjelovarskega gostilničarja Vase Predra- I&DA DELAtfDVA SOIA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO 11N UMETNIŠKI Ptfj.________ DUKIČEV BLOK-CAJEVA 6. .VPIS DNEVNO OD 10-14 goviča, ki je bdi nedavno iz zasede ubit pri Vojnem 'irižu. Nadalje so priznali sodelovanje pri umoru Petra Regine, čigar tragične smrti orožniki doslej niso mogli pojasniti. Vsepovsod okrog Vojnega Križa iščejo patrulje pobegle zločince. Preiskava bo verjetno tra one gospode, ki se brijejo vsak dan priporočamo CIMEAN brivsko kremo. Rezilo bo gladko teklo in koža bo sveža breg mozolje* o— Slavistično druStvo v LJubljani na>-merava postaviti na vseučiliščoih tleh pokojnemu univ. prof. dr. Ivanu Prijatelju spomenik po zamisli prof. Plečnika, ki naj bo pomnik pokojnikovega dela za slovensko kulturno in literarno zgodovino. V ta namen je pravkar izdalo eno izmed najznačilnejših razprav velikega pokojnika »Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848. do 1857.«. Tudi ta knjiga ima kakor njegovi »Duševni profili slovenskih preporoditeljev« ki so Kuhanje na električnih ploščah SE VRŠI vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1. Gospodinje vabljene! izšli o priliki Prijateljeve 60-letnice, krasno, reprezentativno obliko. Razkošni tisk krasi podoba pokojnikove maske. Čeprav obravnava že odmaknjeno dobo, je vsebina razprave na moč aktualna, ker bo bralec v njej dobil prepričljive odgovore na vpra-Sanja, Id si o njih nekateri še danes niso na jasnem. Prav zaradi tega bi moral delo poznati vsak slovenski izobraženec. Ker je čisti dobiček namenjen postavitvi spomenika, je opati, da bodo ljubitelji naše knji- rin častilci pokojnega učenjaka tem raj-segli po njej. V subskribciji je cena razkošno opremljeni, v celo platno vezani knjigi, če ae naroči pri Slavističnem društvu r Ljubljani (mestna ženska realna gimnazija), 60 din (po pošti 64 din). Pripominjamo, da bo njigi tržna cena nekoliko višja. Prav tam je na razpolago še nekaj Izvodov »Duševnih profilov« po znižani ceni ta 40 din. Zobna ordinacija dentist BEVC Joško redno ordinira LJUBLJANA — GOSPOSVETSKA 4. (v hiši apoteke »Kuralt«) n—Gluhonemi bodo nastopili v Mostah. Večji del današnje javnosti ima nasproti gluhonemim najrazličnejše neutemeljene predsodke ,kar deda nekako mejo med njo m gluhonemimi. Ljudjje jih smatra, > za manj nadarjene, nezmožne za gvvor in večja odgovornejša dela; smatrajo jih za ljudi, ki so sposobni samo za pastirje. Pij,v tako žalostno je nerazumevanje mojstrov, ki se jih otepajo z različr, .ni izgovori. Da ne slišijo, da ne razumejo, da niso noraraiui, da se jih boje in s s ličnimi je*?uvari zapirajo viata pred njimi. Tako smatrajo val gluhonemost za glavno Kuharski tečaj Ker je r gospodinjskem tečaju Nabavlj. zadruge uslužbencev državnih železnic še nekaj praznih mest se sprejmejo tudi hčerke neželezničarjev. Cena nizka. Prijaviti se v pisarni železničarske menze, Pražakova 19. tn največjo oviro uveljavljanja v človeški družbi, živimo v dobi dvajsetega stoletja, v dobi majvf "jega tehničaiaga napredka in v čas i naj trpke jših eksistenčnih bojev. Ako je za slišeče ljudi šola nekaka priprava za poznejše udejsbvovanje v življenju, jo tem bolj upravičeno zahtevajo gluhonemi, ker bi jih sicer življenje strlo. Napredek dvajsetega stoletja se pa mora pokazati tudi v preobrazbi človeškega mišljenja nasproti gliihonearum in današnji ljudje morajo biti nasproti njim vsaj toliko pre -ični, da jim dajo vsaj v skromni meri iste prarri.ee, kakor jih imajo sami. Proti vsem neštetim predsodkom eo začeli lansko leto gluhonemi ostro borbo. Do današnjega dne so priredili osem POTNIKA išče tekstilna tovarna: ca Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj in Zagreb. Upoštevamo samo ponudbe potnikov, ki so pri manufakturistih teh mest najbolje uvedeni. — Ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev za gornja mesta na oglasni odd. »Jutra«, pod »Uveden manufakturist«. kulturnih propagandnih nastopov, tn sicer v Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru, Kranju in Šoštanju, a v načrtu imajo nastope še v manjših, krajih naše banovine, ker potrebujejo moralne pomoči vsega naroda. Na takih nastopih pokažejo gluhonemi svoje življenje, ljudi opozorijo na svoje upravičene zahteve ter dokažejo koristnost izobraževanja gluhonemih po zavodih. Končen smoter vsega njihovega prizadevanja je povečanje ljubljanske glu-bonemice ali pa zidava nove v Mariboru, ker ostane le preveliko število gluhonemih otrok brez šolske izobrazfoe. V sredo 6. t. m. ob 20. bodo tako nastopili tudi v dvorani kina v Mostah pri Ljubljani. Na programa bo govor iz življenja gluhonemih. Govoril bo g. Ciril Sitar, tiskarnar lz Ljubljane. Potem bo revija v»eh poklicev, ki jih že zavzemajo gluhonemi in dve dramski sliKL Vodstvo prireditve je v rokah strokovnega učitelja g. Vinka Rupni-ka. Prireditev Je vredna, da si jo v«akdo ogleda. VSI, KI TRPITE NA KURJIH OČESIH trdi koži ln zaraslih nohtih pridite, da Vam jih b koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah ln praznikih od 7.30 do 12. V kopališču hotela »Slon«, Frančiščanska 3. n— NameSčenee trgovin in raznih drugih podjetij, uradnike itd. opozarjamo na trgovski večerni tečaj pri Christolovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zahtevajte pojasnila in prospekte. Cesto ta&Jo majhne stvari velik pomen. PERMA TEX se ne čuti ln Je tanka, a vendar Vam lahko reši adravje. Ne smete nikdar pozabiti na PERMA TEX. PERMA TEK tOSCMHSSA OUMA o— Predavanje SPD v četrtek T. t m. Ob 20. v dvorani Delavske aborntoe. Predavatelj g. Jakšdč Dušan, predsednik TK SI jame iz Zagreba, bo s preko 100 diapozitivi kazal slike s svojih tur po Transilvanskih Alpah, pričel bo pri Gogaraški skupini, katero je prehoda od zahoda proti vzhodu ter ee povzpel na številne vrhove, tako na najvišji vrfa Negoj (2526 m), Urlei (2427 m) in druge. Iz te skupine je krenil preko Bražova na 2240 visoki vrh Piatra Cravilui in na 2513 m visoiki Bu-eegiv na Omu. Posetil je tudi kraljevski dvor v Sinaji ter se vrnil preko Oršave in skozi Kazan v Djerdapu na Donavi. Transilvansko gorovje Je prt nas precej neznano in vendar za nias lahko dostopno, ker je blizu naše meje in ne zahteva obisk preveč časa. Predavanje nas bo seznanilo z lepotami teh planin ter si bo mogel marsikateri planinec že letos napraviti primeren načrt za počitnice prihodnjega leta. Predavatelj je znani planinec, ki ljubi zlasti naše gorenjske planine, kjer ga najdete Šesto Ob sobotah in nedeljah. Cene vstopnicam bodo običajne (za dijake 2 din. Planinci, octoovite se vabilu ter pridite poslušat svojega planinskega druga, ki je živahen in zanimiv predavatelj. Tvrdka I. REPŠE, zaloga pohištva in patentnih lestev SE JE PRESELILA v Igriško ulico 8, v banovinsko palačo za dramo ter se za nadaljna cenj. naročila vljudno priporoča u— Angleško društvo v Ljubljani začne v ponedeljek 4. t. m. redne tečaje za pod-učevanje angleškega jezika, ln sicer tečaj za začetnike in tri nadaljevalne tečaje. Posebej bo še konverzacijski tečaj. Tečaji bodo vsak dan med 18. in 20. uro ter se bodo ob tem času sprejemali tudi novi učenci, ki dobe v društvenem lokalu, Kralj? Petra trg 8, ob vpisu vse potrebne informacije. D-uštvena knjižnica je za člane odprta vsako sredo in soboto od 18. do 19. Družabni večeri bodo kakor običajno ob sredah zvečer pričenši v sredo 13. t. m. ob %21. LEP IN POTREBEN je vsaki gospodinji gumijasti predpasnik za din 12.—. MEHKE IN BELE roke imate, če uporabljate pri delu gumijaste rokavice za din 8.50. Orcgeoja Hermes, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 80. Predavanje o Baltiku, v četrtek zvečer je v dvorani Delavske zbornice predaval agiini esperantski delavec g. Jože Kozlevčar o Baltiku, odnosno o štirih baltskih državah, Latviji in Litvi, Estonski in Finski. To je bdi za nas doslej skoraj nepoznan svet, saj imamo malo stikov s severom in tudi naši gospodarski odnošaji s temi državami so razmerno majhni. Zato je zanimivo predavanje privabilo v dvorano Delavske zbornice mnogo publike, ki je pazno sledila izvajanjem g. Koztevčarja. Predavatelj je v zgoščenih besedah podal zanimiv pregled gospodarske, politične in socialne strukture teh dežel, orisal njih zgodoivAno, Sage in običaje, pokazal razvoj njih mest, njih folkloro in drugo ter je svoje predavanje izpopolnil z vrsto lepih skloptičnih slik. Predavatelju se je na koncu zahvalil predsednik Espesrantskega kluba g. Mi-zerit, ki je že pred začetkom naglašal, da bo predavanje v okviru tako zvanega Belega tedna in da hočejo esperantisti na ta način širiti smisel za esperanto pri nas. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI. Telefon 33-87 Vesela komedija Zmagovalec dneva predvajamo v nedeljo ob 3. 5., T. In 9, v ponedeljek ob pol i. url. Heinz R tih man n, Gina Falkenberg, Gustav VVaidan V soboto: VESEL® SEN1 Magda Schnelder n— Pianist iTan Noč priredi v petek 15. t m. samostojni klavirski koncert v veliki dvorani Filhannonično družbe. Na sporedu bo imel Vivaldija, Bacha, Chopina, Castel-Nuova, Rimski-Konsakova in LjSzta Ivan Noč je priznano eden najboljših naših pianistov in vsak njegov koncert je pomemben dogodek v našem glasbenem življenju. Dr. TAVČARKONVALINKA zopet redno ordinira (razen v sredah popoldne). J. n. a. k. Edinstvo. Jutri ob 11. bo seja širšega odbora. Vsi odborniki In načelniki odsekov naj se je točno udeleže. Vabljeni so tudi ostali člani u— Pomožni odbor za pomoč poplavljen-cem je ugotovil, da nekdo neupravičeno pobira po Ljubljani prispevka za prizadete po poplavi. Odbor opozarja Javnost, da eo za pobiranje prispevkov upravičeni samo oni, ki imajo posebna pooblastila pomožnega odbora s seznamom tvrdk ali oseb, ki jih je pomožni odbor naprosil za prispevek pooblastila morajo biti podpisana od predsednika ljubljanskega pomožnega odbora, mestnega župana dr. Adlešiča. Odbor prosi, da postopajo vsi, pri katerih Bi zglasi kdo zaradi sprejema prispevka, skrajno pre vidno in naznanijo vsak primer zlorabe policiji. Za sprejemanje prispevkov Je pomožni odbor pooblastil le zastopnice Jugoslovenske ženske zveza, Krščanskega ženskega društva, nekatere člane mestnega sveta in nekatere vestne uslužbenca^ CbH-Metodovega obora h Za grsba bo v dvorani Uniona 11. t m. Zbor bo pel spored najlepših pesmi, ki eo jih zložili na staroslovenski tekst najboljši skladatelji pretekle in sedanje dobe. Zbor Ie odpel isti program na svoji turneji po taliji, Švici tn Franciji v letošnjem maju in je doeagel najodličnejšl uspeh, ki eo mu ga priznali možje svetovnega slovesa. Vstop niče so že v prodaji pri blagajni kina v Unioou. Telovadni tečaji T. K. D. At ena se redno vrže vsak torek in četrtek v telovadnici mest. žen. gimn. Bleiweisova dijaški od %18. — %19. — 20. Din mes. damski od %19 — %20 — 30 Din mes. a— Narodna odbrana poriva članstvo, da se udeleži v nedeljo 10. L m. odkritja spominske plošče viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Domžalah. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.05. Ur— Združenje gledaliških igralcev, »akcija Ljubljana, bo imela redni občni zbor ▼ nedeljo 10. t. m. ob 10. v operi. u— Plesne tečaje s poukom vseh družabnih plesov otvori plesni zavod »Jenko« v Kazini nepreklicno 14. t m. z začetni-ftklm tečajem. Informacije in vpisovanje od 10. t. m. dalje, ko se -vrne mojster Janko z inozemskega študijskega potovanja. KINO IDEAL Premiera pustolovščine v potniškem avijonu 300 metrov nad zemljo Grafologija bi Erenolof£]a Gangsterfi v zraku Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 url Pevsko društvo »Kra'tovo-Trnovo« začne rednj pevske vaje 6. t. nr . Isti dan se bodo sprejemali novi pevci od 19. dalje v društvenia prostorih, Cerkvena ulica 21, otroški wtec. BLAGO za damske plašče Sir. 140 cm. din 40 — m MANUFAKTURA kom. d. LJUBLJANA — MESTNI TRG 17 Poskošen samomor. Včeraj popoldne so bili reševalci pozvani v Florjansko ulico 32, kjer si je hotel končati življenje prodajalec sadja Anton K. Njegov sostanovalec je prišel malo poprej domov in je našel akno zastrto, obenem je pa zavohal iz sobe sumljiv smrad. Zato so s silo odprti zaklenjeno stanovanje in naSli nezavestnega prodajalca. Mož se je najprej napil hzofla, nato je pa še zažgal oglje in vdihaval strupeni plin. Reševalci so ga naglo prepeljali v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bo oiknerval. Samoprodaja: za LJubljano: FRANC GOLOB, za Maribor: PINTER ln LENARD. Na Mestnem trgu v manufakturnl trgovini A. ŽJemder kupite vedno dobro. Zato prosimo cenjene dame in gospode, da al ogledajo krasno zalogo modnega blaga za damake plašče ln obleke, ter kvalitetnega blaga za moške suknje tn obleka. Izbira je ogromna — cena najlnižja! Ljubljana, X oktobra Kako veliko je zlasti v zadnjem tem zanimanje za gra/ologijo, nam dokazuje že to, da imajo n. pr. Francozi ln Angleži posebne strokovne liste, posvečene graf o-loškim vprašanjem, a z njimi se bavijo včasih tudi veliki tedniki in dnevniki Veliko je tudi število knjig, ki obravnavajo grafologjo v celoti ali pa posamezna njena področja. Sicer pa ima tudi proučevanje pisave v zvezi s človeškim značajem in usodo že svojo obširno zgodovino in celo vrsto znameniteh mož, kakor ao hm med drugimi prof. Baldo, M. A. Severlno, Ledb-nitz, Lavater, M. de la Sarte, Del astre, Michon, L'Arrelat, Gutzmann, Schermann, Mendelssohn itd. Kaj Je prav za prav grafologija? Iz prvotnih plahih in le bolj hipotetičnih začetkov, M dolgo niso našli znanstvenega priznanja je danes že vsestransko preiskana in potrjena znanost, ki se bavi ne samo z ugotavljanjem piscev posameznih rokopisov, ampak tudi, in v prvi vrsti, ■ proučevanjem tajn človeškega bistva v zvezi s temperamentom, značajem ln usodo na podlagi analiziranja pisave. Zato Je zelo važna tako v znanstvenem svetu psihologije, kakor tudi v praktičnem vsakdanjem življenju ln služi enako koristno znanstveniku in vsakemu posamezniku, ne glede na starost in spol, poklic in položaj. To, kar imajo veliki kulturni narodi te v obilici, bo dala nam vsaj v vseh temeljnih obrisih že napovedana knjiga F. T. Karmaha »Naše življenje ln okultne tajne«, ki bo izšla meseca oktobra letos in bo odgovorila na vsa premnogoštevilna grafo-loška ter druga vprašanja V njej bomo našli vse: zgodovino, uporabljivost, obširne obravnave, uspehe, analize, navodila Itd. Ker bo to delo v naši državi res nekaj svojevrstnega, objavljamo danes nekaj izrezkov iz nje obenem z ilustracijami, katerih do vsebovala preko 200. V posebnem poglavju bo obdelana vsa abeceda z razlago vseke posamezn črk« in poteze, posebna pozornost pa bo posvečena tudi pc ipisom. Oglejmo si n. pr. ta-la podpis! Lajik ne bi nadel na nJem nič posebnega grafolog Karmah pa nem podaja #xMo analizo: »Osebnost hitrih odločitev, naglega in lahkega zamaha, ne preveč natančna. Človek bi rek"1., da ima debelo kožo in kosmato vest, toda ne v tr n gmtsfci, da bi bila obtežena a slabimi lastnostmi značaja samo za vero ln mistiko je ne> pristopna« V poglavju Karmahove knjig« »Izraz a > sualnega življenja z oziram m spodnja poteze črk "-je ln »g«, povedo to^a td kratke besede: da je eseba ki jih Je napisala, mna narava, M pa Je le duševno brez posebnih seksualnih zahtev. Sledeči izrezek iz preprostega ] Foto amaterji! Za Izdelavo Vaših posnetkov Foto Janko Pogačnik edina specialna foto trgovina LJUBLJANA, TjTŠeva cesta St 20 Naša Izdelava pomeni kvaliteto ! Trgovina g čisto svilo, Tyrševa o38ta 60, sporoča, da so dospeli najnovejši vzorci za jesenske, zimske in večerne obleka h Celja e— Ljubljanska drama uprizori v petek 8. t m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju Fodorjevo slovito dramo »Matura«. Predstava je predsezonska in izven abonmaja. Vstopnice eo v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. e— Obračun sreskega cestnega odbora ▼ Celju za računsko leto 1986/37 izkazuje 1,860.836.98 din stvarnih dohodkov in 578.566.48 din prehodnih dohodkov, skupaj 2,439.401.41 din, ter 1,855.996.48 din stvarnih izdatkov in 580.104.08 din prehodnih izdatkov, skupaj 2,436.099.56 din. Prebitek znaša torej 8.301.85 din. Po preteku razr glasitvenega roka bo obračun predložsn v razpravo in odobritev plenumu sreskega cestnega odbora. Rok za vlaganje ugovorov po davčnih zavezancih poteče 10. L m. e— Usoden padec T tovarni. Pri delu v tovarni Lignolit v Radečah je strmoglavil 27-letni delavec Franc Peternel z Dobrave pri Radečah 12 metrov globoko. Pri padcu je dobil težke notranja poškodbe in si je tudi zlomil desno roko. Oddali eo ga v celjsko bolnišnico, daje sledečo analizo: »V teb rofcoptaSi potezah se izražajo poeetone karakterae lastnosti, toda pisec se zaradi svojto talentov ni prevzeL Dostopen jo la topslf čeprav njegov ostri nastop Cesto odbija in moti tudi njegova ujedljlvozt, jo darle trdnega značaja.« Tako se vrste pred nami pisave, med katerimi poliče vsak lahka tudi tisto, ki j« njegovi najbližja. Jo primerja z analizo in svojim značajem ter ae poglobi v svoje bistvo, ki jo včasih kljub vsem tisočerim znakom v vsakdanjem življenju še vedno težko razrešljiva uganka. Tako vidimo, da nam odkrije aianstvena analiza naše pisave naše bistvo bolj razločno, kakor ga poznamo celo mi somi! In v tem je prav neprecenljivi pomen grafoio-gije- Toda ne samo pisava, tudi auuanjoat o— V eeljski bolnišnici Je umrla v petek v starosti 83 let ga Zofija Silanova, eopro-ga banovinskega zdravnika g. dr. 9tanka Silana v Vitanju. Pokojni bodi ohranjen blag 6pomin, svojcem naže iskreno sožalje! e— Nesreča pri gagenjn poiara. V sredo se Je na Ljutnsm v gornji Savinjski dolini j vnela hifia gostilničarja Maksa Sterna. Ogenj je uničil vbo poslopje. Pri gašenju je dobila 18-letna najemnikova hčerka Marija Zapu-škova iz Debra pri Laškem hude opekline na obeh nogah. Prspeljali eo jo ▼ celjsko bolnišnico. e— Razburljiv dogodek na Kralja P«*r» cesti. V četrtek popoldne je 25-letni mesarski pomo?nik Konrad H. iz Remšnika na Kra'ja Petra cesti pred gostilno »Pri jile-nu< v vinjenoeti brez povoda napadel 20-letnega mesarskega pomočnika Ivana Ter-četa iz Celja in mu prizadejal z nožem P«t centimetrov dolgo rano na glavi. H. Je pobegnil na kolesu. Nekateri paaanti ao pohiteli za njim. de prodno p« eo ga dohiteli, je H. padel e kolesa in •• pri padca močno poškodoval po glavi. Izročili so ga policiji, ki ga je po zaslišanju oddala sodifico. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10.15 in 14. matineji »CHARLIE CHAN NA DIRKAH«. Ob 16.15, 18.15 ln 20.30 »R A M O N A« Epohalen film v naravnih barvah ln nemškem Jeziku. e— Surov napad i nofem. V četrtek okrog 17.30 je 25-letnl brezposelni m^eerski pomočnik Konrad H. iz Remšnika na Kralja Petra cesti pred gostilno >Pri jelenu« v vinjenosti brez povoda napadel 20-lMnega mesarskega pomočnika Ivana Terčeta iz Celja in mu prizadejal z nožem pet centimetrov dolgo rano na glavi H. je pobegnil na kolesu. Nekateri pasanti so pohiteli za nJim. Ša predno pe so ga dohiteli, je H. padel s kolesa, pri čemer se je močno poškodoval po glavi. Izročili so ga policiji, ta ga je pa oddal« aodiifek Jo aa spoznavanje važna- AH nam ni včasih kdo te na prvi pogled nealmpa* tičen, čeprav ne vemo zakaj 7 In ali n« često te po obliki in potezah obra-da jo ta ah oni človek tak ali tak? Tq val, zato je nastala tudi lz tega po« sobna znanost, ki se imenuje frenologija. Tudi ta Ima, kakor grafologija, svojo zanimivo zgodovino, svoje znake, zakone ln ugotovitve, rfastt odkar jI je dal zdravnik dr. Kari Jceef GaU L1757 trdno znanstveno podlago. Nova Ksrmahava fenj^a posveča tudi lfcnologtji nekaj poglavij, ki ao prav tako bogato ilustrirana z risbami ki slikami« Zato navajamo za primer tu dv» frenolo-ffld ugotovitvi. Prva spada v poglavje a oblikovanosti čel z ozirom na značaj. Frencflog-strokovnjak nam pove o tem ut*> kanem čelu med drugim, da je aiamenjo velike komodnosti in lasrtne osebne zanesljivosti. O Sledečem nosu, ki ga prikazuj« ta risba: pa trtS, da Je iU)»it, mpraj HiteO1 menje deHentega Soveka, ti stremi kv£> tika ln napreduje. Ljvdje a takimi teto Igrati vedno glavno vlogo to m zadovoljujejo sama s dbfmfcjvanJaji. Koliko zarhntvustl nam povedo te ti Defekani primeril Potrjujejo nam pač prav nazorna, kako bočno na podlagi tega dela lahko naZbistrfli tn utrdili dar svojega opazovanja, ki je v življenju često naravnost usodne tn odločujoče važnosti. Ker bo knjiga tlrikana v orne jeni nakladi in dob« tisti, Id ae sami narode za nizko ceno 60 din te lastno analizo ln tona jo pravico do nagrad, bo gotovo vsakdo pohitel s prijavo na nar« slov: »Uprava Karmah. Žalec, Savinjska dolina.« ADVOKAT dr« Zdravko Kalan je otvoril pisarno v Celju, CANKARJEVA C. 1L (palača banovlnske hranilnice). e— Not mu je sasadil v vrat V nedavni notici pod tem naslovom je bilo rečeno, da je Anton Cemev&ek is Bočne v neki gostilni napadel 241etnaga splavarja Matevž® Jerieta iz Otoka pri Počni in mu zasadil nož ▼ vrat Anton Osrnevšek nam na to notico »poroča, da ni on napadel, temvej je bil sam napaden od trefa drugih, ki so mu prizadejali hude telesne poškodbe. Tx>-dl se ni to zgodilo v gostilni, ampak irven gostilne na poti proti domu. Iz Trbovelj t— Danes vsi na veBko eokoisko tombolo, ki bo ob 8. popoldne na letnem telovadila. Glavni dobitek motorno kolo. Le* tožnja tombola prekaša po vrednosti dobit« kov vse dosedanjo tombole. Nadaljevanje dnevnih notic na 13* strani REVMATIZEM Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst sa dosegli dober uspeh a Togal tabletami. Po strokovnj aikih ocenah, pri poslanih od mnogih zdravnikov, med katerimi je tudi mnogo priznanih profesorjev-zdravnikov. — Togal tablete delujejo naglo ln uspešno. V predpisanih količinah so neškodljive za srca ln ostale organa Vprašajte svojega zdravnika! En poskus Vas bo prepričaL Zahtevajte v svoji lekarni prave Togal tablete, če niso slučajno na zalogi, jih lahko takoj naročite, (B<«lrtrtrano pod B. br. 1457/1932. Df. Stevana. m m *7fc Kljub podraženju enaki darovi Vodnikove družbe Razgovor s knjižnim referentom »Knjig še ni od nikoder, vi pa že delate apetit, tako pišete o njih,« smo nagovorili knjižnega referenta Vodnikove družbe. »Ali boste letos tako zgodaj izšli?« »Imate prav,« nam je odgovoril, »podobni smo gospodarju, ki želi imeti najprej vso družbo zbrano okoli mize, potem bo šele postregel. Pri nas se je zadnja leta razpasla navada, da so bile knjige doti-skane, število članov se pa še vedno ni dalo ugotoviti, ker so odlašali in čakali in se priglašali šele potem, ko se je razpošiljanje že začelo. To je delalo velik nered pri razpošiljanju in povzročalo razne zamude. Zato bi letos radi imeli vse urejeno, ko se razpošiljanje prične.« »In upate, da boste to dosegli?« »Morda, vsaj delno! Imamo tudi take nejeverne Tomaže, ki pravijo: najprej bom pogledal, kakšne so knjige, potem se bom pa naročil... Pomislite, kako bi bilo, ko bi vsi tako rekli! Kako naj odbor določi število naklade!« »Naravno je, da člani mislijo le nase, ne na odborove težave.« »To je dokaz, da med Vodnikarji še ni ustvarjena ona skupna vez, ki bi iz nas delala stalno družino. Taka društvena zavest bi za nas mnogo pomenila in bi se dalo z njo naše delo še bolj izpopolniti.« »Kako to mislite?« »Da bi razširili svojo založbo. Zdaj razpolagamo nekako s 13.000 stalnimi zvestimi člani. To so naši Vodnikarji. Letos — zaradi 140 letnice »Ljubljanskih Novic« — pravijo, da jih bo 14.000. Ako imamo to lepo število za seboj pri našem delu, se iCaJ prava modra teta nato ; V praLruct je dobila seveda kes SCHICHTOVEGA MILA JELEN Kajti to epere vse zopet snežnobefo/ J da na marsikaj misliti. Zal, da razne krize in slabi časi zdaj tu zdaj tam malo oslabe naše postojanke — zato se moramo previdno držati svojega proračuna in knjižnega programa.« »Saj o tem bi radi kaj več slišali, ker ste že začeli...« »Prav! Toda Ustavimo se še pri gospodarski strani naše družbe. Gotovo ste že čuli, da se bo letos podražil papir za 26%. Pomislite, kaj to pomeni za družbo, ki nudi za 20 Din skoraj 30 tiskanih pol. To prekriža vse načrte glede raznih dodatkov, ki bi jih družba rada nudila svojim članom. Nele glede dodatkov — sploh je vprašanje, kako naj pride na svoj račun, če vpo-števate vse stroške in izdatke, ki jih imamo poleg tiska in honorarjev. Tu bi nas mogla rešiti le požrtvovalnost in nesebičnost naših poverjenikov * »In odkod to podraženje papirja?« »Ker so baje Angleži pokupili vso celulozo po vsej Evropi. Angleži nimajo vojakov — imajo pa puške in patrone in za te patrone baje potrebujejo celulozo. Tako postaja kultura žrtev boga Marsa. Ne prvič in ne zadnjič. Saj veste, kaj je celuloza. Brez nje ni papirja. Patrone bi morda lahko polnili s čim drugim. Toda čemu če je celuloza na prodaj. Patrone so pa zdaj glavna stvar... Kaj knjige in Vodnikova družba! Pri bližajočem se spopadu za novo delitev sveta bo treba patron, mnogo patron! To je usoda našega časa. »Kdo bi si mislil, da so take stvari v zvezi med seboj.« »Pa pravijo, da so in nič se ne da pomagati. Če papirnice podražijo papir, ga je treba dražje plačati in seveda podražiti tudi knjige. Zato vam pravim, da bomo letos zr.dovoljni, če bomo izhajali. Treba pa je, da tudi člani to vpoštevajo.« »Ali ste skrčili obseg knjig?« »Ne! Držali smo se svojega programa in dali toliko kakor prejšnja leta. Kar bo, bo. Mislim, da je to stališče vredno, da ga naši člani uvažujejo in spoštujejo. Pri 26% povišanju bodo dobili za 20 Din toliko, kolikor so dobili poprej, le nikakih dodatkov ni bilo mogoče ... Zato pa je odbor poskrbel za lep dar, kakor ste že deloma čitali.« »Zanima nas, kaj boste dali poleg Se-stove knjige, o katerih trdite, aa je nekaj posebnega...« »Vsaka knjiga ima nekaj posebnega, bt lahko rekli. Šestova ima to posebnost, aa nam kaže voino — recimo — od zadnje strani Izdali bomo še eno — povest Ivana Podržaja, ki nam kaže vojno grde in resnično, kakršna j a. Zaradi izbire, mislim, je tako prav. Šestove zgodbe se dogajajo daleč od bojnega hrupa v prijaznem ruskem mestu Rjazanu — tu pa slišimo ta-korekoč topove od Soče. In zraven vse tiste zakonske in ljubezenske težave, nezvestoba, prevara, trpljenje... Tu ni nič smeha — vse je bolj žalostno. A bile so, so in bodo tudi takšne povesti na svetu. Posebno ob času vojne. Vsak ni tako srečen kakor Ost, ki je bil brez težave ujet, ali pa tisti njegov sluga, ki je spotoma obral pri kartah Rusa, ki ga je spremljal v ujetništvo, in mu je nazadnje moral nositi njegov nahrbtnik.« »Torej o vojni?« ... »Ne, ne, to samo mimogrede. Potrčev »Sin« je daleč od vojne. Tako daleč kakor ves naš čas. Od nekod daleč se zdi, da še odmeva. Zato je tudi »Sin« še napol vojno dete in nosi v sebi še sledove slabih časov. Danes je težko pisati povesti brez onega, kar se še vedno čuti v ozračju. Si- cer je bilo vedno taka Včasih Je bila glavna stvar v ljudski povesti — Amerika. Danes je ni več. Amerika je daleč, vojna je blizu. Zato jo čutimo tudi v povestih. Le ne mislite, da je »Sin« vojna povest. Ne. Godi se med viničarji v Slovenskih Goricah. Torej v svetu, ki je nam znan in neznan. Tudi ta povest ima na sebi nekaj posebnega. Zato bo všeč tistim, ki hočejo gledati življenju do dna. In tam je življenje skrivnostno in zanimivo. Za površne čitatelje morda ne bo tako privlačna. Toda kdo bi mogel vsem ustreči! Boste videli. Nekaj novega je, čeprav ne pove bogvekaj novega. Ampak to je ravno umetnost sodobnosti. Saj vidite slike, ki vam kažejo vsakdanje življenje delavcev, rudarjev, trpinov. Nič posebnega! In vendar obstanete ob njih. Cim bolj jih gledate, bolj se vam zde znani in zanimivi. To je umetnost sedanjosti. Naša je. Ogledalo naših dni. Pa o tem bodo govorili še drugi. Eno je gotovo: treba je iti naprej s časom in sprejemati nove darove, v novi obliki. Sicer ljudske književne družbe niso poklicane, da delajo revolucijo v slovstvu, pač pa morajo pošiljati med ljudstvo dobra književna dela, ki rastejo iz te revolucije ...« »Torej moremo pričakovati nekaj novega?« »Kakor se vzame! Zgodba je prav za prav stara že sto in sto let, — ampak oblika je nova, sodobna. Sicer pa o tem sodijo čitatelji in kritiki različno. Zavedamo se, da je treba počasi čitatelje navajati na to, kar prinaša novi čas. — Ne rečem, da je to nova umetnost, nova stvarnost, — odmev časa je.« »In naša slavna pratika?« »Ta bo slavna kakor po navadi. Kakor veste, je ir:ie!a prej vedno na čelu kak spomin na Vodnika, svojega patrona. Po 10 letih pa so ti spomini prenehali. Škoda! Naši slavisti in zgodovinarji bi lahko oskrbeli vsako leto kako drobtino iz Vodnikovega življenja in dela. Posebno letos ob 140 letnici »Ljubljanskih Novic«. Toda tisti stari slavisti in zgodovinarji, ki so včasih skrbeli za take prispevke, so nekam pomrli... Zato se je urednik dr. Pavel Karlin odločil, da posveti Pratiko .vsako leto našemu najvidnejšemu jubilarju prihodnjega leta. To je nameraval že leta 1936 s Stritarjem, katerega stoletnica je potem +ako ^alostno izzvenela. Letos je imel biti na čelu Mihael Vošnjak ali pa dr. Valentin Zarnik. Ker ima prvi med narodom dovolj znano ime, bi bilo morda primernejše, spomniti se dr. Zarnikove s+oiptoice. Saj vidite, da se ga doslej ni nihče spomnil. Pa je bil vendar zaslužen mož in vreden, da počastimo njegov spomin. Iz raznih vzrokov je niegcT'o ime v Pratiki izostalo. Zato je letos dal urednik na čelo Pratiki dr. Janeza Mencingerja, katerega stoletnico bomo prihodnje leto obha jali. S tem se bo začela vrsta naših jubilarjev in jubilejev. Mislim, da bo to čitateljem prav. Saj mora vsak narod živeti iz zakladov svoje preteklosti.« »To bo jako primerna novost. Ir> še kaj?« »Se marsikaj. A tega vam ne bom razlagal. Saj veste, kako je Pratika vsako leto natrpana, da urednik bolj misli na to, kaj bi izpustil, da bi dal vsakemu nekaj, kakor, kaj bi sprejel.« »In kdaj smemo upati vaših letošnjih darov?« »Čim prej. Vse je deloma že natisnjeno, deloma v tisku. Zato se nič ne obotavljajte in kar pišite: skrajni čas je, da se vpišete, ker razpošiljanje pojde hitro od rok, če bo vse drugo urejeno. In to drugo so članL Ce gledate vrste naših knjig, čim dalje bolj čutimo, kaj nam je že ustvarila Vodnikova družba. In bo še. Imamo načrte! Vse v smislu naukov ln dela našega vzornika Valentina Vodnika.« fv ipft ■ DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ŽREBANJE I. RAZREDA 20. in 21. oktofea 1937« DOBITKI: Din 64,991.000.- t. j. Din 671.009 — več ko desedaj! Cena srečkam za vsak razred: l/i srečka Din JOO.- % srečke Din 100.— % srečke Din 50.— IZPLAČILO DOBITKOV TAKOJ — BREZ ODBITKA! Strogo solidna postrežba Glavna kolektura Državne Razredne Loterije A« H & DRUG GA JEVA 8 ZAGREB ILICA 15 Naročila se mora jo nasloviti samo DIREKTNO NA NAS, ker nlmam+ nikjer agentov niti preprodajalcev. Imen dobitnikov ne dajemo v javnost pod nobenim pogojem! Razstava slikarja černigoja V ponedeljek ob pol 18. bo otvorjena v Jalkopočevem paviljonu nazstajv>a. del (tržaškega rojaka Avgusta Černigoja. Naši javnosti ime slikarja ni neznano, saj je g. Cermigoj v Ljubljani že razstavljal pred 12 leti. Bil je te grafičnih deL Sočasno z IjuMjansfco razstavo je ntk razstavil druga dela tudi v Trstu ki Napah ju in se je tamašnja krtt&ca Kto pohvalno izrazila o njegovih Sttkak. Svoj način imenuje s32kBr neorealraem pourlartiatlčno primesjo. Prijatetjetn še umetnosti bo dana lepa prilika, da jo novo razvojno fano umetnika., ki as js znodtem otraeel Tfl&afe i»writifik»mi in potega mnogo važnosti tncfl na dekorativne momenta. Pol sUOetla ie detaje CMD, darujmo Me m pol stotetfa! Slike z manevrov Gnezdo nevarnih ptičev: mitraljezcev Dobro maskiraa top pod starim hrastom F renče Feržou: Politične II. Paragrafi so pač paragrafi. To je pa gotovo: niso zato tukaj, da premišljamo, če 60 dobri ali če niso; če so potrebni ali ne; če morajo biti prav taki, kakršni so, ali pa če bi lahko bili drugačni, recimo boljši ali pa vsaj malo prijetnejši. Tudi niso paragrafi tukaj, da čez nje zabavljamo ali pa da jih skušamo prezirati ali obiti, morda celo kršiti, o ne! Paragrafi so zato tukaj, da jih ne samo natančno nego tudi pokorno ubogamo in da po njih živimo. Da po njih živimo brez godrnjanja in nejevolje. Srečni so, ki tako gledajo na paragrafe! Nad onimi drugimi, nad nesrečniki in nejevoljni/ki pa se paragrafi maščujejo. O, in kako kruto in neusmiljeno! Kdor je kaj užil s te strani, ta si je zapomnil! Paragraf, ki nadzi~a prenos nepremičnin na tuje državljane ob državni meji v coni 50 kilometrov, je zagledal prvikrat luč sveta v finančnem zakonu še daleč pred še-stojanuarskim vesoljnim potopom vseh hrabrih parlamentarcev s pravimi koreninami v ljudskem zaupanju. Ta paragraf, resen in mrk, kakor vsi njegovi kolegi, v kolikor slučajno ne urejajo novih dohodkov srečnim poedincem, predpisuje, da se morejo nepremičnine v obmejnem pasu v zemljiški knjigi prenašati na nove lastnike tujega državljanstva le, če to dovolijo tri ministrstva: notranje, zunanje tn vojno. Kdor ga je kdaj poskušal v praksi, ta se lahko prepriča, da je ta paragraf pisan s krvjo, pravo Solonovo krvjo. Se več; Mi-sLim, da je bfl stari gršiki zakon oda javec pravi golobček v primeri z našimi narodnimi očeti, ki so glasovali za ta paragraf. Zlasti, če &o ga opazili! Toda je napravljen m je tu. Zato klobuke doli! Gospod poslanec JoSko od stranke RT se je v tem trenutku vrnil iz Beograda. Truden, čemeren, siten. Fam.il i ja to dobro ve ki se umakne. Nekdo potrka. — Hudič sakramercski! Ali tukaj tudi ne bo miru? — zarentači polglasno, takoj na to pa glasno in jako prijazno: — Naprej! Vstopi gosipa že vidno preko srednjih let, vsa v svili in baržunu; težko obložena s kovinami i-n drugo lesketajočo se ropotijo. — Dober dan! O, klanjam se! In gospa Rezka! O, moj bog, kako dolgo se že nismo videli! Kaj pa vas pripelje do mene po tolikih letih? — — Težave, gospod poslanec! Težave m sitnosti. Kupili smo ongavo posestvo; zdaj vam pa iznajdejo, da je samo 49 kilometrov do državne meje, pa moramo na zem-Ij&knjižni prenos dobiti dovoljenje treh . ministrstev. Saj veste: moj mož je nem- i ški državljan; po vojni smo morali is Trsta domov, zdaj na starost pa bi rada preživela še usojene dni v domačem krajo. Toda pomislite: dovoljenj« treh ministrstev! Nikoli tega ne bova učakala! Zato so dejali: brez protekcije ne gre. Pa sem prišla prosit, če bi vi, gospod poslanec, to stvar vzeli v roke?! — — Jako rad, jako rad! Ze zaradi starega prijateljstva! Sploh smo pa zato tukaj! — Tako se začenja ta posel. Zapiše podatke. Najprej ministrstvo notraniih del. Iščejo prošnjo in čez nekaj dni najdejo. — Poslali bomo na veliko županstvo, to pošlje na sre-sko načelstvo, slednje pa poizve po svojih organrh. Ko pa se akt vrne, ga odstopimo na daljnje poslovanje. — — Hvala! — Čez štirinajst dni stopi znova gori na veliko županstvo. — Akta še ni! — — Hvala! — Čez tri tedne zopet — Akt je prišel in ga bomo poslali na sresko načelstvo. — — Hvala! — Čez tri tedne na »reškem načelstro: — Akt je prišel; ko izvršimo poizvedbe, ga vrnemo velikemu županstvu. — — Hvala! Prosim pa pojasnila, kako boste izvršili poizvedbe? — — Preko žandarmerijske stanice. — In se napoti poslanec Joško od stranke RT do komandirja. Takšna so ta parlamentarno-roma rs k a pota. Kajti zavisi popoln uspeh od trdega dela, od uspeha pa ugled poslanca in stranke. — Prosim za tega in takega inozemca ngodr»o mi® jen je. Je že star, pol ghA, pol slep in ne bo uganjal Spijonaže. Ona pa je domačinka, ka želi doma umreti. Prav je, da je prinesla na starost v domače kraje svoj denar! Brez otrok sta; sorodniki bodo veseli! — Komandir obljubi storiti vse, kar je v njegovi moči. Omeni, da ima šolo dorasle otroke: bo pa poslanec kaj pomagaL Roka roko umije. Čez pol leta priroma akt z ugodnim n»S-Ijenjem poizvedujoče oblasti nazaj v ministrstvo. Ko se poslanec Joško od RT tam pojavi, ouje: — Zdaj ga pa pošljemo v vojno ministrstvo. — Stopi tja gori. — Kakšen vrstni red pa je prt vas? Kako boste postopali s predmetom? — — Najpoprej ga pošljemo na vojni okrog, slednji pa preko svojega referenta pri sreskem naoelstvu na žandarmerijsko stanico, ki je za to pristojna. — — Hvala! — Gospa Rezka je jako nestrpna. Večkrat sprašuje. Poslanec Jožko obvešča, obeta, tolaži. Čas gre v večnost. Akt potuje. Komandir tudi v misiji vojnega ministrstva reši akt tako pametno, kakor je bil to storil pred letom za notranjega ministra. Akt se neprestano pomika naprej. Raste in se debeli. V vsaki hiši nekaj pripišejo in pritiskajo štampiljke. Potuje, cestuje. Močno je že oguljen. To zahtevajo paragrafi in sv. Birokracij, vekomaj čaščeni svetnik vsake poštene kanclije, ki pravilno j razume svoj zadatek. I Naposled ga dobi v svoje poslovanje i mkilstrstio ztmanjfli deL Tam m šuje diplomatsko. Kdor ne tč, kaj to znači, naj pa poskusil Poslanec Joško nekaj napenja na skrajšani postopek: — Jasno je, da gospod komandir ne bo v tretje rešil drugače, nego je že dvakrat Umrl ta čas ne bo, ker je jako zdrav in ima dober apetit; prestavljen pa tudi n« more biti, saj jc komaj prišel iz Macedo-nije! — Odgovor pa se gtash — Hoho, ali mislite, da diplomati tako površno rešujemo akte? Ali mislite, da ml tako brezglavo delamo? Lepe zapletljaj« bi delali med narodi in državami, če bi tako ravnali. Kaj bi bilo z Abesinci, Spanci in Kitajci v takem primeru? — V tisti hiši poslanec Joško nima ospefaa. Kupca pa se starata. Drugič že pada listje z dreves, odkar jc bila kupčija sklenjena, vseliti pa se ne moreta. Zlasti on vedno jamra, da mu ne bo usojeno dočakati konca. Naduha da ga bo pozimi Narodnemu očetu Jošku od RT postaja vse težje: Bridke misli ga mučijo. Morda ga imajo na sumu, da nič ne dela, da se premalo briga in žene in morda oelo — oh! — da nič ne zna. To ga priganja. Zato neprestano vrta. Naganja in moleduje. Od zgoraj doli, od zdolaj gori. Kajti gre za njegov osebni ugled in za ugled strankel Gospa Rezka in njen mož pa se naveličata čakanja. Politika je že takšna čudna reč! In so — hvala bogu! — še druge stranke in še drugi poslanci na tem svetu! Nemogoče je, da bi se taka stvar ne izvršil* skoro v dveh letih, zlasti če se za taka zadevo zavzame odličen parfamcrtfarecJ Zakaj se naše dijaštvo ne nauči v Soli nobenega jezika Splošno znane in upravičene so tožbe in pritožbe vseh, ki gledajo in poznajo mizerijo naših srednjih šol, da se mladina v teh šolah niti enega jezika ne nauči. Zakaj? Slovenščine se ne more naučiti, ker slovenščine itak nihče ne zna. Strokovnjaki, pisatelji, kritiki si drug drugemu med seboj očitajo, da ne znajo slovensko. Celo Cankarju, ki je vendarle nekaj znal, so hoteli dokazati, da je delal napake. Kaj šele drugi! Naposled so se zbrali med poklicanimi najbolj poklicani in so sestavili novi pravopis. In glejte, tudi ti so našli svoje kritike, ki so jim očitali, da je to in ono v njihovem pravopisu napačno. Ce torej niti pisatelji niti strokovnjaki slavisti in jezikoslovci slovenščine ne znajo, kako naj jo zna ubogi profesor, ki je popolnoma odvisen od njih. In česar kdo ne zna, tega tudi drugih naučiti ne more. Torej se slovenski dijak v slovenski srednji šoli ne more naučiti slovenščine. Pa ne le, da ne znamo slovenščine pisati, niti govoriti je ne znamo. Zato je bilo treba ustanoviti poseben tečaj za vaje v slovenskem govoru. V ta tečaj bi se morala vpisati vsa Ljubljana, da bi se naučila, kako se pravilno govori slovenski. Ker vsi starši tega ne zmorejo, se tudi vsi dijaki ne morejo vpisati — ln kako naj potem znajo pravilno slovensko govoriti. Ni čudno, da imamo posebne časnike, ki dokazujejo, da je slovenstvo v nevarnosti. Kje je rešitev iz te nevarnosti, ve sam ljubi Bog. Včasih je samo stari Levstik robantil, da nihče pravilno slovenski ne zna, danes pa trdijo to vsi, drug proti drugemu. Od smrti Levstikove je letos 50 let in med tem bi človek mislil — smo se vendarle nekaj naučili. Pa ne. Prišli smo tako daleč, da niti mladina, ki zapušča po osmih letih srednjo šolo, slovensko ne zna. Mladina si pa misli: zakaj bi morali znati mi, če niti oni višji ne znajo. (To velja za izgovor tudi tistim, ki se je učiti ne marajo, češ da je to tako težak jezik, da ga niti Slovenci ne znajo, kako naj se ga potem drugi nauče.) Tako je s slovenščino. (Ce kak abitu-rient vkljub temu zna kaj napisati, potem pravijo, da to ni zasluga šole, ampak izrednega talenta in pridnosti. Seveda, če mu bo sploh kdo priznal, da kaj zna, kajti mali narodi so radi ozkosrčni in malenkostni. Od tod manija, da pri nas nihče slovenski ne zna). Srbohrvaščine se naša mladina na srednji šoli ne nauči, ker baje tega jezika ni. Po znanstvenih izsledkih je dokazano, da sta srbski in hrvatski jezik dva jezika in marsikado pomiluje ubogo slovensko mladino, da se mora učiti kar dveh tujih jezikov obenem, kar baje onstran Sotle in Kolpe ni potrebno. Za našo mladino je ta pouk tem bolj nepotreben, ker bi nas razni nacisti, pofovci in izkoreninjenci, katerih nihče ni vpisan v tretji red, itak radi posrbili (ne pohrva-tili, kar bi bilo manj fašistično). Vsaj »Slovenec* se pohrvatenja ne boji tako, zato bi dovolil, da se ta jezik vsaj v višjih razredih uči. Poleg tega, da je pouk tega jezika nekaterim tako odveč in nezaželjen in prav zato, da nam ne bi njegovo znanje preveč škodilo, učijo ta tuji jezik na naši srednji šoli v nižjih razredih tako kakor grščino: po posebnih vadnicah. ki s svojo praznoto ubijajo mladino, da zasovraži knjigo, jezik in in profesorja. Tako zna mladina v četrti šoli samo to, kar se je naučila izven šole. Kajti nekateri so vendar le čuli ta jezik na ulici ali v počitniški koloniji, drugi so morda dobili v roke srbohrvatsko, ne, srbsko ali hrvatsko knjigo in so čitali in vse razumeli. Tako je na nižji gimnaziji. Na višji gimnaziji se ta jezik sploh ne uči — skoraj bi rekli — hvala Bogu. Trditev, da je na naših srednjih šolah večina šolskih knjig srbskih odnosno hrvatskih, je navadna laž. Res pa je, da se pri sedanjem pouku na koncu sedanje naše srednje šole — torej v osmem razredu najde dijak, ki tega jezika prav nič ne zna. Nekateri smatrajo to za velik uspeh nacionalne vzgoje, kajti v Beogradu (ali kje?) so se našli ljudje, ki so si upali zahtevati, naj bi slovenska mladina pisala pri maturi celo nalogo iz srbohrvaščine. Ta napad je bil srečno odbit in nevarnost premagana. Srbohrvaščine torej ne znamo ne le, ker si je ne želimo, ampak tudi zato, ker je vse tako urejeno in za to poskrbljeno, da se je naš dijak v srednji šoli ne nauči. Francoščina? Glavni moderni jezik naših srednjih šol je francoščina. Ona je imela nadomestiti bivšo nemščino, kar se pravi: tega jezika bi se mladina morala naučiti tako, da bi ji odpiral okno v svet. »Vsaj en tuj jezik nam je potreben,« slišimo vzdihovati starše in druge, ki so odgovorni za vzgojo mladine. Zato se začnemo učiti francoščine takoj v prvi šoli. (Mnogi pa mučijo svoje otroke že prej z 1 domačim poukom ali pa v tečajih). »Slovenec« je pravilno seštel število ur, kolikor jih porabimo v šolskem letu za pouk francoščine, in je prišel do sklepa, da pri tem številu ur ni mogoče delati čudežev. Zato je dovolj, če zna dijak pri mali maturi za silo čitati in kako pesmico na pamet. Nekateri mislijo, da je uspeh odvisen od šolskih knjig, (za katere se zelo trudijo), vse pa je odvisno od profesorja odnosno profesorice. Isto velja za višje razrede. In tako se zgodi, da dijak pri višji maturi le s težavo čita kak francoski tekst in ga le s pomočjo slovarja ali profesorja prevede (dočim je včasih vsak slo venski abiturient popolnoma obvladal nemščino. Ko vidiš te klavrne uspehe 8-letnega dela, se ti zdi, da bi bilo boljše, ko bi bili ta čas in trud porabili za latinščino, pa bi imel dijak vsaj neko podlago, s katero bi tudi francoščino hitro obvladal, ne glede na druge koristi, ki jih ima ta jezik za formalno in splošno izobrazbo. Seveda so tudi izjeme in so tudi profesorji, ki dosežejo, da mladina vsaj delno tudi v razgovoru obvlada ta moderni jezik, ki naj nas veže s svetom. A po maturi navadno še to izpuhti. Bilo bi zanimivo dognati, koliko ljudi se je v naši srednji šoli naučilo toliko francoščine, da so potem v nji uživali sadove svetovne kulture. Da so čitali leposlovne in znanstvene knjige. Na ljubljanski mestni ženski gimnaziji so hoteli letos odpreti prvi razred z majhnim številom učenk in z dodatnimi urami razgovora v modernih jezikih, s čimer bi morda vendar le prišli do nekih uspehov. Pa ni bilo dovoljeno. Ker pri nas je glavna stvai", da imamo natrpane razrede — uspehi so postranska reč. Tako je torej s francoščino. Ko bi se vsaj malo nemščine naučili! Da, ko bi se. Nemščine se začnemo učiti v 3. razredu. Kot šolsko knjigo smo vpeljali neko Bezjakovo vadnico. (Prof. Bez-jak je bil znan šolnik in strokovnjak.) To knjigo smo vpeljali skoraj gotovo zato, ker jo je napisal Slovenec. A glej zlom-ka: knjiga je poznala samo 2 nemška sklona: 1. in 4. Ubogi profesor je moral sedaj v potu svojega obraza mladini v 3. razredu, ki je že precej razborita, dokazovati, da ima nemščina i sklone in da sta 2. in 3. sklon že zato važna, ker sta včasih različna od prvega, dočim je četrti skoraj vedno enak. Preobračal si to učno knjigo sem in tja in iskal, kje bi dobil kako oporo za uspešen pouk. Zaman. Brez sklonov ni šlo. In vendar je bila to nekaj let učna knjiga v naših nižjih razredih. Ni čudno, da otrok ni mogel ničesar znati. Ampak glavna stvar je bila, da je knjiga slovenska. Naenkrat je prišlo kakor razodetje z onega sveta. Nekdo je zasledil čudovito lepe in praktične nemške čitanke, ki so jih rabili Srbi. Sestavila sta jih prof. Trivu-nac in Kangrga. Otroci so kar zavriskali od veselja. Konec je morije! Kajti otrok začuti, ali je pisal knjigo slamorezec ali prijatelj pedagog. In glej, uspehi so se takoj pokazali. Otroci so se učili radi in z uspehom. Pa so prišli godrnjavsi, ki bi radi tudi kaj zaslužili, pa so rekli: Kaj, po srbski knjigi se bomo učili! To je ponižanje za ves slovenski narod. Zato je nekdo knjigo poslovenil, kar se prav: namesto srbskih besedi (ki jih je profesor v šoli itak tolmačil slovensko!) je vstavil slovenske. Mislilo se je, da bodo s tem slovenski pedagogi zadovoljni. Ne! Ce ni slovenske knjige, rajše nič. Zato je izšla nova nemška učna knjiga. Ce pogledate, kdo je prizadet, katera tiskarna jo je tiskala in katera knjigarna založila, boste takoj vedeli, v katerem grmu tiči zajec. Nemščine torej tudi ne znamo, kolikor se je ne naučimo izven šole. Pri mali maturi to sploh ni predmet, pri višji se sme zamenjati s francoščino. Uspehi so navadno skromni (razen če je imel dijak pomoč od zunaj.) Vendar se zdi, da bi se pri dobrem pouku dalo doseči več pozitivnega, kakor v francoščini. Zaenkrat stoji: naša mladina, ki zapušča po 8 letih srednjo šolo, ne zna toliko nemščine, da bi ta jezik popolnoma obvladala. Posledica? Da se je skušamo na vse načine naučiti, ker vidimo, da jo potrebujemo za nadaljni študij ali celo za življenje. Tako skušamo izven šole doseči, česar ni mogla dati šola. Kaj torej storiti? Naša mladina po končani srednji šoli niti enega jezika ne zna. In so rekli, da bomo za zamenjavo vpeljali še angleščino. Zaradi trgovskih in drugih zvez z Italijo pa mislijo nekateri, da bi bilo dobro vpeljati tudi italijanščino. Torej moderni Babilon! Da, da, Jugoslaviji je treba prosvetnega ministra, ki bi napravil končno red. Ce se da? Ce ne, pojde tako naprej, kakor dozdaj, saj glavna stvar ni znanje, ampak da se nekako prerinemo skozi to gmajno, ki se danes pri nas imenuje srednja šola. Stopita h gospodu poslancu Korleku od RD, predhodniku in duhovnemu ujčku gospoda Julija Gobezdeta. Ta je tudi slovel v tistih časih kot demagog daleč preko meja. Obrazložita, kako in kaj. Vse povesta po pravici in resnici, kakor novinarji ob otvoritvi svoje razstave. Da sta že bila — zdaj je skoro dve leti — najpoprej pri poslancu Jošku od stranke RT, da jima je vse obljubil, da sta se nanj tudi ranesla. Zdaj p«, oh! — Seveda, kaj bo ta naredil! Saj nič ne »na in *udi ugleda nima! Kako ste ie mogli kot pošteni in dobri krščanski ljudje zaiti k taki stranki in k takemu poslancu?! Samo malo še nočakajte. pa boste videli, kaj znam jaz in kaj premore naš stranka! — Za gospo Rezko in njenega moža so te beseda zdravilni balzam. Nekaj dni na to pi stopi poslanec Kor-lek od stranke RD gori na veliko županstvo v svrho informacije: — Prosim pojasnila, kako stoji vprašanje tega in takega akta v zadevi prenosa nepremičnine na inozemca. O stvari sem od stranke dobro poučen, saj so mi celo zaupali, da so se doslej obračali na poslanca Joška iz R. T. — — Res je! V teku dveh let je bil v tej stvari že najmanj dvajsetkrat tukaj. Predmet pa je še le včeraj prišel spet k nam in sicer je ugodno rešen. — — Ugodno rešen? — — Dal V vseh treh ministrstvih. Prihod-f**8 e^-atoi? stranko. — Gospod poslanec Korlek skoro poskoči. Tako se zadene glavni dobitek! Hiti v tajništvo stranke in ves blažen izdiktira na gospo Rezko in njenega moža naslednje pismo: »Spoštovana! Takoj sem po vaši želji odHtel na delo. Največje težave so bile z iskanjem akta. Pomislite: tri ministrstva! Ko pa sem ga enkrat ctipal, no, potem je — hvala bocTu in moji znani praksi. — šlo nag1 o. V nekaj dneh boste že prejeli ugodno rešitev. Upam, da odslej ortanete zvesti meni in stranki. Bog živi!« Gospa Rezka in njen stari gospod ne moreta zapreti ust od začudenja. Ko se malo pomirila, sede gospa Rezka, pa napiše sledeče pisno poslancu Jošku od stranke RT: »Gospod poslanec! Lepo ste nas imeli za norca, ko ste nam obetali svojo pomoč in ko ste pripovedovali, kaj vse ste storili in kaj še delate za nas. Po dveh letih vašega neplodnega besedičenja sva bila pn-morana obrniti se na stranko RD in gospoda poslanca Korleka, ki nam je to stvar v treh dneh srečno izpeljal do ugodnega konca. Za naprej pa imejte za norca in vlecite take ljudi za nos. ki to voljno prenašajo!« — Kaj bi moral odnosno mogel storiti poslanec Joško od stranke RT, da dokaže, da se mu dela krivica in da je poslanec Korlek samo velik falot, ki se kiti s tujim perjem? Prav ničesar 1 Čim bolj se taka »tva.r v i politiki mete, tem ®«nj dim, Zato si ne delajmo iluzij ln n« pričakujmo, da bodo otroci znali bogve kaj, kajti, kjer eden zida in drugi podira tam ne more biti uspehov. Upamo torej, da vam je zdaj jasno, zakaj naši otroci nobenega jezika ne znajo. 2. B. Nauk o vitaminih V založbi Higienskega zavoda v Ljubljani je pravkar izšla knjiga docenta dr. Matka o vitaminih. Ona bo važen pripomoček zdravnikom in vsem, katerih naloga je skrbeti za pravilno prehrano. V prid bo raznim zavodom, gospodinjskim in drugim strokovnim šolam. Avtor je razdelil snov v trinajst poglavij. V prvih treh obravnava pomen raznoterih hranil in živil kakor tudi njih sestavin za človeški organizem, dalje svoj-stva poedinlh vitaminov ter posamezne bolezni, ki se razvijajo spričo pomanjkanja tega ali onega vitamina. V naslednjih poglavjih pa navaja pisec delovanje in učinkovanje teh važnih snovi. Bralca seznanja z različnimi bolezenskimi slikami, kakor n. pr. s kurjo slepoto za barve zaradi pomanjkanja vitamina A, z raznimi živčnimi motnjami zavoljo primanjkljaja vitamina Bi, s pelagro in drugimi boleznimi zaradi pomanjkanja vitamina B®, s skorbutom, ki nastopa spričo nedostaja-nja vitamina C, z motnjami spolnega življenja, če ni v hrani vitamina E itd. Vsakemu poglavju je dodan nazoren piegled hranil, ki vsebujejo posamezne vitamine. Posebno vnžni sta dve tabeli, ki sta dodani koncu knjige. V prvi so na- šteta skoro vsa naša glavna živila f posebnim ozirom na obseg najvažnejših vitaminov, v drugi pa so zbrane njihov« glavne lastnosti. Iz te tabele razvidimo, da pridobiva industrija vitamine A, B, C in D v čistem stanju, dočim pa nekatere proizvaja že sintetično. Vitamini A, D in E so topljivi zgolj v tolščah, ostali pa tudi v drugih medijih. Važno je tudi, da so nekateri vitamini zelo občutljivi ob kuhi nju. Vitaminov ne vsebuje zgolj meso in drobje, temveč tudi rastline; slednje pa ne samo v čisti obliki, ampak tudi v pra-obliki, iz katere zmore organizem tvoriti prave vitamine. Knjiga bo dobrodošla, saj pridobiva pravilno sestavljena hrana vedno bolj na pomenu. Poleg tega pa nam služijo vitamini kot izborno zdravilo pri raznih obolenjih, pred vsem pri kužnih boleznih, pri motnjah živčevja, pri nepravilni preosno- vi itd. Pisec omenja nekaj dobrih uspehov, ki jih je imel i vitaminskim zdravljenjem na svojem oddelkr. bolnišnice v Ljubljani. Knjiga je sestavljena s pažnjo na jezik In na način, da je razumljiva tudi ne-zdravniku. Znatno bo pripomogla k poglobitvi zaanja in spoznavanja vitaminov. Z njo je izpolnjena občutna vrzel v našem medicinskem znanstveno-poljudnem slovstvu. Prav je, da jo je napisal baš docent dr. Ivan Matko, zakaj on ni samo strokovnjak v teh vprašanjih, ampak pozna tudi iz svoje dolgoletne in bogate bolniške iz kušnje resnične potrebe našega naroda. Dr. Vladimir Kajzelj. 100 letnica rojstva skladatelja Foersterja Decembra letos poteče 100 let, odkar se je rodil slavni slovenski skladatelj Anton Foerster, ki zavzema v glasbeni zgodovini našega naroda izredno častno mesto. Prva in največja zasluga Foersterjeva je, da Je reformiral našo cerkveno glasbo. Bil je ravnatelj kora ljubljanske stolnice, ravnatelj orglarske šole in Je kot tak vzgojil vso starejšo generacijo slovenskih orglav-cev. Velike pa so njegove zasluge tudi na posvetnem glasbenem področju, saj se moramo njemu zahvaliti za dolgo vrsto najlepših in najmogočnejših pevskih zborov, samospevov, predvsem pa za prvo in najpopularnejšo slovensko opero »Gorenjski slavček«. Prav posebnih zasklug pa si je stekel Anton Foerster na glasbeno vzgojnem področju, saj je skoro vse pedagoške glasbene knjige napisal on sam. Da se dostojno proslavi pomembna obletnica v zgodovini slovenske glasbene kulture, Se je osnoval posebni odbor, ki pripravlja proslavo te obletnice. Prireditelji koncertov so: Glasbena Matica ljubljanska, Cecilijansko drnSfavo, Pevska zveza ln narodno gledališče v Ljubljani. Spored proslave Je naslednji: v nedeljo 7. novembra bo v stolnici ob pol 18. koncert Poersterjevih cerkvenih skladb, pri katerih bodo sodelovali cerkveni pevski zbori ljubljanskih cerkva, tn sicer sv. Nikolaja, sv. Cirila in Metoda in sv. Jožefa (pri orglah bosta mons. Premrl in prof. Tome, dirigenti pa Laivri/č, Puš, dekan dr. Kimovec in prof. Tome; v ponedeljek 8. novembra ob 20. priredi Pevska zveza v veliki dvorani Uniona koncert, pri katerem bo sodelovalo okrog 500 pevcev (dirigenta prof. Bajuk in prof. Tome); v soboto 13. novembra bo v operi prva izvedba opere »Go"enjskega alavčka« v novi predelavi, ki jo pripravlja (ravnatelj opere Mirko Polič; v nedeljo 14. novembra bo ob 11. dopoldne odkritje Foersterjeve-ga spomenika pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici; v ponedeljek 15. novembra koncert Foersterjevih skladb, ki ga bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Poliča. Ves teden od 7. do 14. novembra bo v mali Filharmonični dvorani Foersterjeva razstava, ki jo pripravlja v imenu Glasbene Matice vodja Folklornega. Instituta g. France Marolt. Na proslavo enega naših največjih glasbenih kulturnih delavcev že danes opozarjamo vse rojake, društva pa prosimo, da na zgoraj navedene dni ne določijo svojih prireditev. SO let po smrti pozabljene goriške pesnice .... zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji. S. Gregorčič. V ponedeljek 4. oktobra poteče 50 let, odkar je ugasnilo življenje Katinke S t a -n i č e v e, avtorice pesmi »Soča voda je šumela«. Prerano umrla goriška rojakinja ni sicer ustvarjala literarnih vrednot, vendar pa zasluži že zaradi te svoje pesmi, da se je ob tej priliki spominjamo in jo tako rešimo pozabnosti, kateri je zapadla med našim narodom. Katinka Staničeva se je rodila dne 10. februarja 1848 v Kanalu ob Soči, kjer je obiskovala domačo dvorazrednico, nakar je svoje študije nadaljevala v mestu ter postala osnovnošolska učiteljica. Njena prva ln zadnja služba je bila na ljudski šoli v Komnu na Krasu. Tu je učiteljevala do približno 1. 1882, ko se je poročila s poštnim uradnikom Matejem Kokaljem, rojakom iz Krope na Gorenjskem, in se nato naselila v Ljubljani. Njen zakon je pa bil prav kratkotrajen. 2e po dveh letih je živčno hudo obolela in po dolgem, več nego triletnem trpljenju izdihnila dne 4. oktobra 1887 v umobolnici na Studencu. Pogreb se je vršil naslednji dan mimo frančiškanske cerkve v Ljubljani na pokopališče k Sv. Krištofu. Kje se nahaja njen grob, tega se danes ne da več točno dognati. Je v bližini mrtvašnice, a že pod visokim nasipom za novo Linhartovo cesto. Katinka Staničeva je otrok dobe izza šestdesetih, sedemdesetih let preteklega stoletja, ko je slovenska narodna zavest zmagonosno zavalovila po naših pokrajinah. Ukaželjna se je navdušeno pridružila tedanjemu narodnemu pokretu ter stopila zgodaj v krog narodnih delavcev Lavričeve dobe na Kanalskem. To navdušenje ji je potisnilo pero v roke, da se je poizkušala tudi v pesništvu. Eden prvih, ako ne prvi, takih njenih poizkusov je bila »Soča-voda«, ki bo v Kocijančičevi melodiji živela, dokler bo živel slovenski rod. Šestkitična pesem je bila priobčena pod naslovom »Slovo« v 12. številki goriške »Soče« z dne 20. marca 1873. »Sočin« urednik Fran Leveč ji je dodal kratko pripombo, v kateri se je prav laskavo iz-*azil o tem duševnem proizvodu »vrle Slo venke z Goriškega«, s čimer mu je uspelo, da je privabil med Sočine sotrudnike še druge zastopnice našega narodnega žen-stva na Goriškem. Veliko zanimanje za literarne vrednote našega jezika pa je K. Staničeva tudi pokazala, ko je navezala živahne stike s poljsko-ruskim jezikoslovcem J. Baudoi-nom de Cour*enayem (umrlim 1. 1929), kateremu je pošiljala narodno blago, ko se je le-ta v 1. 1872 in kasneje mudil na Goriškem in v Beneški Sloveniji, koder je nabiral dragoceno gradivo za svoje jezikoslovne študije. To je potrdil Baudoin sam v »Soči«, kjer je 1. 1872—3 objavil »Nekatere opazke ruskega profesorja« in kjer se med drugim s hvaležnostjo spominja svoje mlade sotrudnice iz Kanala. Ali se je Katinka Staničeva tudi po odhodu iz rojstnega kraja trudila s peresom in kje, je težko dognati. Po neki beležki v »Slovencu« (1887, 226), da »se je večkrat poskušala kot nadarjena slovenska pisateljica«, bi se dalo sklepati, da je tudi v poznejših letih prav pridno sukala pero. ie žal. da ga ji je usoda tako zgodaj iztrgala iz rok. Ob smrti sta se je spomnila ljubljanska dnevnika s Kratkima aati- ' cama, dočim je goriška »Soča« ob tej žalostni priliki, na svojo prvo sotrudnico In pesnico, popolnoma pozabila ... Res škoda, ko bi se dalo takrat o Levčevi »vrli Slovenki« marsikaj zanimivega povedati. Nesrečni pesnici »Soče-vode«, ki se je kot prva, to se pravi že pred Pavlino Do-ljakovo (poznejšo Pajkovo), literarno poizkušala med našim ženstvom na Goriškem pa bodi s temi vrsticami vsaj odslej ohranjen med nami časten spomin! (Več o Katinki Staničevi prineseta novembrska in decembrska številka »Ženskega sveta«.) Pavel PlesnlSar. Zadnja pot odličnega ameriškega oficirja fekofja Loka, 2. oktobra Lepa Je bila v četrtek popoldne poslednja pot Edvarda pl. Preissiga, bivšega višjega štabnega oficirja ameriške vojne mornarice. Visokemu predstarvniku ameriške vojske so bile izkazane vse vojaške časti. V žalni sprevod so se uvrstili oficirji I. planinskega polka s poveljnikom g. Ivanom MarkuTJem in rezervni oficirji. Igrali sta dve godbi. Ob krsti so stopah vojaki planinci. V sprevodu je bilo tudi izredno mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. Preiasig Je živel v Škof ji Loki pet let, a je v tej kratki dobd postal splošno priljubljen. Veljal Ja kot človek kavalir to izredno plemenit, mož. Njegova radOdar-nost je bila splošno znana. Mladost mu je potekla na Češkem, čeprav se je rodil v Romuniji. Oče, Ceh v Pragi, ga Je odločil za delo v pivovarni, a ta posel se mu je upiral. Komaj 16 let star je pobegnil od doma in preko morja v Ameriko. Tu se je izkazala njegova železna vztrajnost, ki je napravila iz bosega, in lačnega mladeniča moža. ki je dosegel po letih visok položaj. Prva leta je moial delati navadna težaška dela, a zvečer je hodil v šolo. da se je izobraževal Tedaj, ko mu je bila usoda najtrša, Je sklenil, da post;ne mornar. Ostal je sklepu zvest in preživel je potem dolgo let na morju v službi ameriške vojne mornarice. Videli je mnogo sveta. V letih službovanja Je bil petkrat odlikovan in udeležil se je več vojn. Jezikov je obvladal dolgo vrsto. Na Rahu v Dalmaciji se je seznama! s svoio tretjo soprogo go. Marijo. Odlične sposobnosti bo ga dovedle skoro do čina admiral,a ko je moral zairadi šibkega zdravja dati (vojaški karieri slovo in stopiti v pokoj. Ko se ja nase';'l v škofji Loki. Je zelo vzljubil naše kraje in ljudi, tembolj ker mu je bil« žena naša rojakinja. Naj bo plemenitemu možu lahka naša žemljica, a njegovim svojcem izrekamo naše globoko sožalje! Koliko ]e trgovec izgubil? Danes spet nekaj zapletenega. V trgovino pride kupec, da bi si kupil klobuk. Klobuk, ki si ga izbere, stane 243 i dinarjev. Kupec hoče plačati s tisočakom, toda trgovec nima drobiža in skoči zato ponj v sosebno trgovino. Kupcu izroči ostanek iz tisočaka in klobuk. Cez nekaj časa pa pride lastnik sosedne trgovine k i njemu in mu povs, sla Je bil .tiggafe ki I mu ga }« bil menjal, ponarejen ter zahteva drug tisočak, ki ga tudi dobi. Koliko je zaradi ponarejenega tisočaka trgovec s klobuki izgubil? Uganka je precej zapletena, zato jo dobro premislite in ne pošljite rešitve, dokler ne boste prepričani, da je čisto pravilna. Vsekako pa merate to storiti do petka, kajti na tiste, ki bi rešitev poslali pozneje, se stric Matic pri žrebanju žal ne bo mogel ozirati. Rešitev naj bo napisana na dopisnici, v kotu pa mora biti označba »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic po žrebu razdelil spet nekaj lepih knjig. Kako globok je vodnjak Mnogi so preveč vneto računali ln so naračunali kar 54 metrov. Toda v resnici je nier.l vodnjak komaj devet metrov y globino. Za zadnji meter globina je dobil mojster 500 dinarjev. Med reševalce, ki jih je bilo to pot res obilo, je stric Matic razdelil deset nagrad v obliki knjig. Dobe jih naslednji: Marijan Bovha, dijak 2. razr. drž. gimn. iz Celja dobi knjigo »Jelarjevi čuvaji«. Filip Raspet, Vogliano 16, Vila Opicina, Trieste, dobi roman »Lucifer«. Ivanka Šlvic, Žirovnica 50, dobi roman »Pater Kajetan«. Sava Dominis, Plezzo, prov. di Gorizia, dobi roman »Železna cesta«. Bogica Gajser, Krka pri Stični, dobi roman »Onkraj pragozda«. Fr. Rehar, Vipacco 132. dobi roman »Ugrabljeni milijoni«. Tomo Male, LJubljana. Bežigrad 13, Vinko Hude, Kočevje 297, Franc Stravs, Drž. lečilište v Kraljeviči in Ivanuš Milivoj, Ljubljana VII., Frankopanska 27, pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. RADIO Podroben program Ijabljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš Val«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se iri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Nedelja. 3. oktobra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (operni šramel). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasba iz franč. cerkve. — 9.45: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). — 10: Švicarski ljudski na-pevi (Malenškov trio). — 11: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova). — 11.30: Koncert Radio orkestra. — 13: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 17: Km it. ura: Gospodarska navodila za kmetovalce in tržne cene. — 17.30: Narodne pesmi (pložče). — 18.30: A. Medved: Na ogledih — zvočna igra (člani rad. igr. družine). — 19: Čas, vremale< obleke, skromne, vedno uporabljive in udobne, skratka iz obleke, ki nima velikih zahtev niti do naših financ, niti do modne izurjenosti šivilje? Takšna je torej mala obleka: »peti te robe<, kakor jo naziva jo Parižanke in tolikanj ee je ženskam vsega sveta priljubila, da že zdavnaj ni več pastorka vedno uvidevne mode, temveč polni cele strani modnih žurnalov. Saj pa tudi ženske večji del dneva prebijejo v preprostih in mladostnih malih oblekah in je torej prav, če jim moda posveti malo pozornosti, Latošnje male obleke učinkujejo Se bolj enostavno, še bolj neznatno, kakor lanske. In tako malo blaga zadostuje za kratko, ravno krilo, za ozke rokave, za tesni život nove male oblekel Tudi okrasje se tu- Rokavi izpreminjajo obleko kaj omejuje na najskromnejše: drobni gumbi, barvasta ovratna ruta, preprost ovratnik, usnjen pas, vse je premišljeno eno- novosu ZA JESENSKE PLAŠČE S man u faktura Oblika rokava je velike važnosti za celotni obris postave in že sama okolnost, da je rokav širok ali ozek, lahko izpreme-ni slog cele obleke. Zato tudi moda pred vsako izpremembo celotne linije prične iz-preminjati rokav. Tudi za modo n-ajbolj značilne oblike se dostikrat ponavljajo ravno na rokavih. Tako vidimo n. pr. letos moderne prepenjave tudi na rokavih. Včasih je celo obleka sama povsem gladka, le rokav je bogato drap^ran. Modna posebnost so tudi dvobarvni rokavi, ki imajo »prednji del iz svetlega blaga, obratno stran Eiz temnega. Sicer pa je standardna obli-letošnjih rokavov dolga in ozka, na ramenih le rahlo poudarjena z všitimi gubami. Le pri izrazito popoldanskih oblekah je rokav na ramenih bogatejši, to pa dosežemo z nadrgnjenimi deli ali prepe-njavami. stavno. Toda ravno ta lična enostavnost učinkuje najtolj mladostno in tega se ženske dobro zavedajo. Če hočemo mali obleki dati nekoliko bolj športni videz — morda io bomo poznaje uporabljale na drsališču ali pa jo mislimo nositi v zvezi s toplo jopico na sprehodih ELITNA KONFEKCIJA MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! — je prav, če ji krilo nekoliko širše ukrojimo. Moda že nekoliko opušča položene gube in tudi športna krila rajši sestavlja iz zvončastih delov, ki jih primerno razširijo. Tako je ukrojeno krilo naša prve obleke, ki je izdelana iz toplega, karirastega blaga. Značilen za novo modo je visoki život, ki tvori s svojimi všitimi gubami skorajda nekakšno obliko nedrčka. Ovratnik tvorijo dokaj veliki reverji, ki obdajajo barvast, prekrižan vložek v temeljni barvi karirastega vzorca obleke. Enake barve je mala pentlja pod ovratnikom, drobni gumb ki in pa usnjeni pas (1. skica). Pri mnogih malih oblekah nadomestuje ovratnik barvast šal, ki ga lahko po volji menjamo. S takšnim šalom je opremljena obleka iz volnene flanele na naši skici. Seveda mora barva rute kontrastirati z barvo obleke. Tu so jako priljubljeni in moderni barvni kontrasti 6ivega blaga s smaragdno zeleno ruto, rjavega t oranžno ruto, temno zelenega s ciklamno barvno ruto itd. Enake barve kakor ruta so gumbi in usnjeni pas. Dvojno prešiti robovi ustvar- Nov zimski plašč novo krzno pri L. R0T Ljubljana, Mestni trg 5 )*)o na Kvota «pr?TaJ nekaklen predpasnik, ki ob straneh prehaja v štrleč« zaklopke nad preftitimi žepi na krilu (2 dkica). Jako elegantna in vendar do skrajnosti preprosta je temno zelena volnena obleka s živo rdečim vložkom pod vratnim izrazom. Dolgi, ozki rokavi eo na ramenih le lahno nabrani in dajejo rokam videz elegantne vitkoeti. Vitko linijo poudarja tudi navpičen niz drobnih gumbkov is blaga, ki bo prišiti po vsej dolžini obleke. Barvasti vložek obdaja zaokroženo ukrojen, podol-gast ovratnik, ki ga zaključujeta dva zaokrožena Siva na životu (3. skica). Z drugobarvnim obrobkom so pošitl il-vi na životu naše naslednje obleke. Tako so tudi obrobljeni veliki, koničasto vrezani žepi. Ovratna ruta v barvi obrobka tiči v dokaj udobnem izrezu dečjega ovratnika (4 skica). Letošnja moda posebno ceni posrečene, dvotarvne sestave. Tako jft ovetla volnena obleka na naši skici kombinirana s temnimi rokavi in temnimi stranskimi deli života. Kjer se svetla in temna pola stikata, so v život vSiti podolgovati, zarezani žepki. Tudi pas je dvobarven, sestavljen pa je tako, da ja pod svetlim delom života teman in pod temnim sešit iz svetlega blaga. Na krilu opazimo tri gube, ki ee odpirajo pod vezenimi puščicami (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica V skrbeh: Ako so vam na kliniki izjavili, da nimata več kapavice, je treba to razumeti tako, da pri vas ni bilo najti kužnih klic, ki povzročajo to bolezen in ste torej, praktično vzeto, zdrav. Pač pa so se pri vas sedaj pojavile posledice prebolele kapavice, in sicer v obliki zožen ja sečne ceivi. Svatu-jem vam, da greste takoj k zdravniku, ki vam bo zoženo mesto s primernimi inštrumenti razširil tako. da bo puščanje seča brez težav. Vendar boste morali hoditi od časa do časa na kontrolo, pri čem ar se morate držati strogo navodil zdravnika. Ako to zanemarite, utegnejo biti posledice zelo težke. Vsa ostala vprašanja, ki jih stavlja-te, zlasti glede jalovosti, vam pojasni vaš zd ravnik. N: Z ozirom na dejstvo, da se počutite pri vašem načinu zdravljenja bolje, je jasno, da zaenkrat operativci poseg ni potreben. Šele, ako bi nastopile krvavitve ali pa gnojenje, bi vam svetoval operacijo. Skrbite polog tega še za radno odv*|»nte in nadaljujte z vašim načinom sdravfjenja. Isti: Verjetneje ee mi zdi. da imate vnetje obmodka vsled kapavice, kot pa kilo, zlasti ker omenjate, da ste imeli kapavico. Potre-ban je na vsak način zdravniški pregled. Uršula Zagreb! Pri presoji vašega slučaja je treba jemati v obzir dva faktorja; vas, pa tudi vašega moža Po eni strani ni izključeno, da ste vsled prestane bolezni postala jalova in bi bil torej vzrok na vaši strani. Po drugi strani je pa seveda ravnotako možno, da je krivda na moževi strani. Slednje se da lahko ugotoviti. Iz razumljivih razlogov vam na tem mestu ne morem opisovati cale precedure, ki pride v poštev. — Ako to zadevna preiskava dožene, da je mož sposoben, potem ja krivda na vaši strani. V tem slučaju bi vam svetoval ono, kar omenjate v valem prvem vprašanju. Seveda tudi ta poseg ni absolutno siguren. — Manjše važnosti je disharmonija, ki jo omenjate. Pre-čitajte knjige, ki obravnavajo to vprašanje, ali pa pojdite k zdravniku, kateremu zaupate, da vas pouči. Mislim, dia sem vam odgovoril na vsa vaša vprašanja. Ako vaim pa ni le kaj jasno, se oglasite ponovno. Z. P. Ako vam nikotin in alkohol škodujeta, se jim je treba pač izogibati. V ostalem mislim, da je vzrok vašim težavam poapnenje žil. Pojdite k zdravniku, da vam izmeri krvni pritisk in predpiše potrebna zdravila. Isti: Imate kroničen katar saipnika vsled česar ste tudi tako občutljivi pri vsaki spremembi vremena. Inhalacije z mentolovim oljenl, bi bile na mestu. Isti: Odločilno besedo ima v tem pogledu okulist, ki bo po pregledu odločil, da li je potrebna operacija, ali na. Opustite vsako domače zdravljenje, ker je nesmiselno, odnosno celo škodljivo. Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Vsakdo Toda bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega t rdečimi srci. BABYMIRA krema se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, liSaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo suši od znoja ali motrenja opaljeno ln odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah po oeni din 10.— za škatlico. ŠAH Jutri se začne v Haagu revanžnl m a teh za svetovno prvenstvo med dr. Euwejem in dr. Aljefainom. Match bo obsegal zopet, kakor prvi pred dvema letoma, 30 partij. Zmaga tisti, ki doseže 15V« točk, če pri tem dobi vsaj 6 partij. Euwejev sekundant in obenem »potnagač« pri analiziranju prekinjenih partij itd. je Fine, Aljehinov pa Eliskases. Po 8 partij se igra v Haagu, Amsterdamu in Rotherdamu, ostale v manjših holandskih mestih. Match bo trajal s prostimi dnevi nad dva meseca. — Ko sta točno pred dvema letoma začenjala dr. Eu-we in dr. Aljehin svoj prvi match, je bil pač skoro ves šahovski svet prepričan, da bo dr. Aljehin z lahkoto zmagal. Tokrat je razpoloženje med šahisti ravno obratno: malokdo še veruje, da bi si mogel dr. Aljehin pridobiti svetovno prvenstvo nazaj. V zadnjih dveh letih je svetovni prvak dr. Eu\ve očividno zelo napredoval. V igri kaže mnogo večjo moč, morda kot posledico večje samozavesti in sigurnosti; poleg tega pozna sedaj najnatančneje vse »teoretične novosti« in analize otvoritev. Nasprotno bi bilo pri dr. Aljehinu preje mogoče ugotoviti nazadovanje. Tu in tam šc zaigra v svojem starem sijajnem stilu, sicer pa zlasti v daljših borbah vidno fizično in živčno popusti. Njegovemu uspehu v Hastingsu stoje nasproti slabši rezultati v Nothinghamu, Margarete-u, Kemeri, itd. Za revanžni match z dr. Euwejem se sicer že dalj časa posebno vneto pripravlja. Saj ve, da v slučaju ponovnega poraza težko zopet kdaj pride na vrsto za match za svetovno prvenstvo. Borba bo torej tokrat brez dvoma zelo ogorčena. V dolgem, napornem matehu pa ima dr. Euvre pač mnogo boljše izglede na zopetno zmago. V zadnjih 5 kolih turnirja Semmering-Baden se vrstni red na tabeli ni nič več izpremenil, edino Eliskases je še dohitel Ragozina. Zadnji trije so proti koncu zaigrali nekaj bolje in nekoliko zmanjšali diferenco točk do vodilne skupine. — Keres je imel z zmago nad Ragozinom ln remijem s Tinaom že po 11. kolu zmago skoro zasigurano. V naslednjih dveh kolih je radi lahkomišljene igre utrpel dva poraza, proti Eliskasesu v že dobljeni, proti Res-hevskemu v enaki poziciji. V zadnjem kolu je še remiziral s Capablanco, pa je vse to le še zadostovalo za 1 točko naskoka pred Fine-om. Fine je torej Se vseh zadnjih 5 partij remiziral, poleg Keresa z Ragozinom, Petrovom, Eliskasesom in Reshev-skim. Capablanca je utrpel svoj edini poraz po Eliskasesu, premagal je Ragozina, re- miziral pa še z Reshevskim ln Flohrotn. Reshevsky je podlegel ne samo v prekinjeni partiji Petrovu, temveč Se tudi Rago-zinu, remiziral pa je s Flohrom. Flohr se ni utegnil več popraviti; tudi on je vseh 5 partij samo remiziral, poleg že omenjenih še z Eliskasesom in Ragozinom. — Končno stanje v turnirju je bilo: I. Keres 9 točk (64.3°/o), II. Fine 8 (57.1Vo), III.—IV. Capablanca in Reshevsky 7Vt (53.6°/o); brez nagrade so ostali Flohr s 7 točkami (SO®/®), Eliskases in Ragozin 6 (42.8%), ter Petrov 5 (35.7°/o). Tako je končal turnir z ogromno senzacijo, zmago najmlajšega udeleženca in velemojstra sploh, komaj 21V»-letnega Estonca Pavla Keresa. Kako malo je šahovski svet računal s takim rezultatom, priča na pr. dejstvo, da sem bil menda sploh edini, ki je pred turnirjem napovedal resno možnost Keresove zmage. Organizatorji turnirja pa, ki so Capablanci, Flohru, Fi-ne-u in Reshevskemu še pred začetkom turnirja priznali kot favoritom izdatne posebne honorarje, so pri tem prezrli skromnega »outsidcr;a« Keresa ... Kljub temu je Keres sigurno in prepričevalno zasedel prvo mesto in bi bil z nekaj pazljivosti lahko celo že znatno povečal distanco do ostalih. Njegov izredno nagli vzpon v dveh letih, odkar se je prvič pojavil na mednarodnem turnirju, zlasti pa njegova najnovejša zmaga med velemojstri pričajo, da je šahovski svet z njim dobil šahovskega genija. kakor ga razen Aljehina ni med živečimi mojstri. Za to govori tudi stil njegove igre. Keres je namreč med mladimi edini izraziti kombinatorik, čeprav odlično obvlada tudi pozicijsko igro. Za enkrat Keres še nima dozorele in ustaljene igre, cesto je še kar preveč podjeten. Da pa ima kljub temu že tako velike uspehe, daje na- slutiti. da bo v nekaj letih najrasnojK tek. mee nt svetovno prvenstvo. Drugo mesto v turnirju je zssedel Fine ki je pokazal izmed ostalih pač največ sigurnosti. Značilen je njegov rezultat: 2 zmagi proti zadnjima dvema, 12 remijev (!) tsr nobenega poraza. Capablanca j s bil med turnirjem bolan ter je zelo mnogo točk ne-zasltrženo izgubil s preštevilniml remiji. Sfc-cer si gotovo svojega relativnega neuspeha ns bo vzel posebno k srcu: zanj je pač vmsgs važnejša pogodba za match z dr. Einrejem, ki je med turnirjem podpisaL Reshevskv se je s srečo Se tudi plasiral med nagrajence. Po igri pa je pokazal, da ga pač ni mogoče več prav Šteti med kandidate za svetovno prvenstvo. Hud neuspeh je doživel Flohr. Dobil je samo dve partiji, dve pa izgubil. Proti nagrajencem hna močno negativen rezultat: vse to tik potem, ko je postaj oficielni kandidat za svetovno prvenstvo! Tako se mu lahko primeri, da mu številni nasprotniki Se preprečijo match za svetovno prvenstvo. Ni znano, kaj je bil vzrok za njegovo slabo igro. Deloma je morda le res, da s svojo premalo podjetno igro ne more prav uspeti proti močnejšim nasprotnikom. Ragozin se je kljub smoli dobro uveljavil in potrdil svoje rezultate s sovjetskih turnirjev. Eliskasesu je sreča proti koncu vec nego izdatno povrnila, kar mu je spočetka vzela nesreča. V drugi polovici turnirja je dosegel celo najboljši rezultat, 4*'t točke! Petrov se je sicer še povzpel nad častno tretjino, realnosti svoje zmage v Kemeri pa le ni potrdil. Vsekakor so se zadnji trije proti koncu izkazali fa-oritom vsaj kot resni nasprotniki. S strokovnega stališča je dal turnir slabo igro. Izmed 56 partij turnirja jih je kar 33 končalo remis, torej skoro tri petine, kar predstavlja nov »rekord« v remijih. Med štirimi nagrajenci pa je izmed 12 partij bilo celo kar 10 remijev, zmagala sta med seboj izmenoma samo Keres in Reshevskv. Med 23 odličnimi partijami turnirja jih je nad tretjino v zadnjem trenutku zaradi hudih napak dobilo drugačen izid kakor bi jih moral! — Sele Kere-sova zmaga daje turnirju poseben pomen in važnost. Vasja Pire Srce je dober delavec S 27 udarci požene srce vso množino krvi skozi telo. Pri vsakem skrčenju spravi v obtok 188 g krvi Ker znaša krvni pritisk v velikih odvodnicah približno petino atmosfere, si lahko izračunamo delo, ki ga srce opravlja. Levi srčni prekat opravi v 34 ttraji delo kakšnih 65.000 kilogammetrov, desni prekat, ki napaja pljučni obtok, pa 22.000 kilogram-matrov, skupaj torej 87.000 kg-m. Krepak delavec opravi v osmih urah *a kakšnih 900.000 kgm dela. Iz tega rarvidi-mo, da Je srce dbter delavec, posebno če pomislimo, da se njegovo delo ne sme ustaviti do smrti niti za hip. Tolpa ponarejevalcev Francoska policija je v sodelovanju s holandsko, angleško. luksemburško in gdansko policijo izsledila tolpo, ki se je ba-vila z izdelovanjem ponarejenih vrednostnih papirjev in potnih listov. Policija j« identificirala najprvo nekega Georgea Andreja Lefevra in po njem je aretirala dva Italijana, nekega Nemca, nekega Holand-ca in tri druge Francoze. Pri enem izmed aretiranih Italijanov so odkrili cel kovčeg ponarejenih potnih listov, vojaških listin in osebnih Izkaznic. Na zadnje so dognali tudi vodjo oziroma voditeljico tolpe, neko Sil-bersteinovo in jo prijeli. Ugotovili so, da je prišla cela vrsta priseljencev na Francosko s ponarejenimi listinami, ki so jih dobili od članov te tolpe. Vsega skupaj so na Francoskem aretirali 22 oseb, v Gdan-sku pa 9. Ogenj v francoskem kinematografu V neki popolnoma zasedeni kinematografski dvorani v Veziereu je nastal med predstavo požar. Ogenj je poškodoval 90 oseb. nekatere med njimi zelo težko. Prepeljati so jih morali v bolnišnico. Ogrevača »Ti se boš kmalu oženil?« je vprašala teta Roza. »Da teta, to se bo zgodilo že prihodnji mesec.« »Dragi nečak, če 6i tako blizu ženitve, ti hočem dati dober svet. Kakšna pa je tvoja nevesta? Si kaj izbiral, preden si ee odločil za svojo bodočo srečo?« »Nu. teta, kaj ti ne pride na misel! ... Seveda sem izbiral. Miim; in jaz se sijijmo razumeva. Imava isti okus. iste nazore ...« »Dragi moj. to so prazne besede. Človek v tvojem položaju se vedno samo igra r njimi. Kaj ti veš. kaj je zakon! Slabih posledic v zakonu je toliKo, kolikor stenic v nekaterih hotelih. Olj vseh strani silijo v človeka... Tako zvani prvovrstni hoteli niso vedno tudi najboljši. V luksuzno oprem 1,jenih sobah najdeš časih več mrčesa neeo v bornj bajtanski i7.bi. Mu. znaj že vidim, da ti moram od začetka d'> konca povedati zgodijo mojega prvega zakona. Mogoče ti bo v pouk :n spod^doi« »Prosim, teta!« »Moj prvi zaročenec ee je klical Gaston. Bil je poročnik pri kirasirjih. zanj so me zavidale vse prijateljice in znanke. Gaston je bil črn, imel je žametne oči in krasne brke. ki so božali kakor svila. Jaz sem nehala rasti, ko mi je bilo osemnajst let. In tako se je zgodilo, da sem ostal? bolj pni tleh. Če sem se postavila tik Gastona, sem mu segla, kadar sem se povzpela na prste svojih nog, komaj do ramen. Razlika v velikosti mi pa nikakor m jemala poguma v ljubezni. Nasprotno, eek> spodbujala me je v raznih ozirih. Imenovala sem Gastona »velikega« in 7>rla sem k njemu kvišku kakor zrejo ljudje v nebo. On pa me je imenoval svojo malo mucko, punoko. princeso, deklico — in kar je še sličnih pridevkov meri zaljubljenci. Tudi midva sva imela enak okus. Zato »va sklenila, da vzame-va v maju. kar sc- j-e tudi zgodilo Toda zakon ni trajal niti leto dni. Naslednje leto v maju sva bila že ločena ... Ka,i mi4iš. dragi nečak, kaj je bilo vzrok tej ločitvi? Malenkosti. Da. vedno so malenkosti, ki razbiiejo srečen zakon. Začelo pa se je z ogrevačo.«. »Z ogrevačo?« »Tako je. dragi nečak. Z ogrevačo se je začelo. Toda prosim te, da mi r.e secraš v besoio. Tiste ča6e. ko sva -e vzera z Gnfto-nom. še ni bilo centralne kurjave in t:soč drugih u lof>no6ti, ki so dane-s na ra7[x>la"0 mladim zakoncem. Živela sva na kmetih. Kadar je zdrknilo srebro v toplomeru poil ničlo, so se mi videle rjuhe narne velike postelje za dve osebi kakor posuta s strupenim mrazom. In moja sorodnea Evgenija. ki je tako lepo mislila na vse. mi je dejala; »Otroka! Za poroko vama darujem ogre-vaoo.« Za ta dar sva se ji oba smejala v obra?.. Kajti kdo bi si mislil, da je novopo-rcčenc-ema potrebna ogrevača? Ko pa se je Eribližal november in potem že »veti Mi-lavž ter je prišla ogrevača v rabo, se nisva nič veg norčevala iz nje. Sorodmica Evgenija se nama .ie videla zelo dalekovilna in pametna ženska... Povafodla sva jo celo k božični večerji in Ga*ton je nji na čast odprl steklenico šampanjca ter je želel do-bn Evgaoiji najm&nj sto let. M Ogrevača je bil i iz koshra in poni klana — torej je bila v nekem oziru luksuzni predmet. Evgenija nama je napravila zraven še prevleko z golobčkom. dvema srcema in e sklenjenima začetnima črkama najnmih imen. Na sveti večer snv» posvetili njeno darilo — in prav tisti večer se je zabela najjina nesreča, ki je dovedla do ločitve zakona. Kakor sem že povedala, je bil Gas-ton precej večji od mene. S svojimi dolgimi no-£T3ini je sunil oinevačo t.ja na konec postelje. Jaz sem. zaman iztegovala 6voje kratke noče po nji — toplote ni hotelo biti od nikoder. Potem sem začela srtokati po svoji ogrevači... * Kak Ana, tvoja ogrevača?« .je vzrojil Gasi on. »Mislim, da je moja prav toliko, kolikor tvoja!« In z nefalantno kretnjo mi porini! ogrevačo pod noge. Da je mogel svoje dolge noge pristaviti k ogrevači. je mora! skrčiti kolena skoro pol mojo ^rado. Tedajc.i sem jaz zajftvkala: »Tvoja lede-nomrzla kolena me mrazijo bolj nego najbolj strupen mraz!« On pa je odvrnil: »Kaj pa naj storim z njimi? Naj si noge oisečem. ka-li?« Triko se je začela komedija. Ponavljala se je vs»k večer v novi inačici. Kmalu sva se začel« prav resno puliti za ogrevačo. On jo je hotel imeti /.ae«. jaz budi zase. In začel se je prepir. Kadar eem ideala ogrevačo na drugem koncu postelje. «e mi je zdelo, da se bom zadušila pod odejo ... Gaston pa je ba zjutraj namesto spočit, kakor ubit. Spala eva resda s toplimi nogami, ampak e čedalje bolj ohlajenimi srn. Začel pa se je razdor tnitt pri drugih stvareh in mnenjih. Gastoou sem povedala, v brk. da je velik eebičnež in da kna nelep značaj. Na primer, zaradi tega: Oranže eo bile teilaj precej dražje kakor današnji. Nisem »i mogla privoščiti dveh sadežev pri oibedu, moraJa sem se zadovoljiti z enim samim kosom. In kadar eva z Gas'oncin delila oranžo, je on vselej tako napravil, da je dobil večji kos on. ma nj^eea pa jaz. Zdelo se mi je. kakor da so ee vsi vragi za rotili proti najini Ijube-zni. Iz vsake besede se je izoimil prepir. Kmalu sva se z Gastonom sprla zaradi nekega okraska na vrtu. 1 s tega prizora ne pozabim nikoli, tinder, ki bo danes ob 15. izpred mrliške v*že splošne bolnice. — Odbor. Iz Maribora a— Mladi nacionalisti na pian! Danes v nedeljo je naš dan. Nacionalisti, člani omladine Jugoslovanske nacionalne stranke, pokažimo, da smo pristaši one ideje, ki je za njo žrtvoval svoje plemenito življenje naš blagopokojni viteški kralj. Pridite na prvo veliko naše zborovanje v dvorano hotela Zamorca ob 9. dopoldne. Pokažimo, da prav nič ne klonemo pred razmerami, ki pritisikajo na naš mladi idealizem. Med nas bodo prišli funkcionarji banovinskega odbora OJNS iz Ljubljane, ki nas bodo ponovno spodbudili za sveto nacionalno stvar. &— Obup starčka. V hlevu Novakove domačije v Salamencih so našli obešenega 78 je posvečen konoert, ki ho v petek 8. t m. ob 20. v frančiškanski —^ * "—-bomo pctute rfUutt razen ometniee gdš. Bruulovi jk ra »Jadrana« tudi odličnega ljubljanskega organista g. Blaža Arniča, ki bo to pot prvič nastopil v Mariboru. Prodaja vstopnic prt ga Zlati Brišnikovt. ZOBOZDRAVNICA med. dent. et. phll. Dr. BOSILJKA KRAJNOVI6 se oi e le vrnila i dopusta ln zopet redno rdlnira, Maribor — Glavni trg St 23. (Hiša Oset). a— Ob 171etnici koroškega ptebtooita. Narodnoobrambne, kulturne, telesaovzgoj-ne ln druge organizacije priirede v nedeljo 10. t m. ob pol 11. v Narodnem domu mamifestacijsko zborovanje Ob prttffld 17-letrrio® koroškega plebiscita. ADVOKAT dr. Stojan Pretnar le otvoril svojo pisano V MARIBORU, CANKARJEVA UL. & (hite tvrdke Karo) - Mariborski meščani! Z nastopom zd-xwtsow pereče vprašanje preskrbe Številnih brespose&nih le siromašnih prebivalcev na£eg& imsta. Zato se ponovno obračam Zlasti na imavitejSe mariborske meščan« s toplo prošnjo, da bi tudi letos čim izdatneje podprli Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. V tem pogledu so potrebe velike, ker je treba poleg prehrane nuditi brezposelnim ki siromašnih tudi kurivo tn najnujnejše oblačilo m obutev. Mestna občina poskrbi, da bodo za delo sposobni zaposleni pri javnih delih, ostali pa m bodo oskrbovali predvsem z naturalnimi dajatvami in m bo z dobro evidenco in kontrolo preprečila vsaka zloraba aJkclje. Darila v gotovini bo Bprejemata, mestna blagajna, SlamSkov trg 11 (tel 22-60), darila v blagu pa mestni sodatao^pohtični oddelek, Rotovški trg (teL 27-64). Da se bodo mogla Zbrati do nastopa zim« sredstva, prosim mariborske imrtVinTM da se fc zdaj odaovejo moji pro-flnjl. Dr. Juvan, predsednik mestne občine mariborska. Hiša sreče Vas vabi! Nove aiečhe državne razredne loterije d nabavite prt glavni kolek turi, bančni poslovalnici BEZJAK, MARIBOR —■ Gosposka' «5. a— Zanimiva razstava lenskih rožnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih Is Mesovega prediva za ro6- ^deta v Mariboru: Pivovarna Union, beri vo ram. Odprta od torka B. t m. do vštetega petka 8. t m. dnevno od 10. do 18. ure nepretrgoma Vstop pro*! Izdelki niso naprodaj. Skrbno ln zanesljivo dobro Izdelane tapet* niike izdelke, žične vložke in vsa popravila dobite najceneje pri ANTON ČERIN ml. Maribor KOROŠKA 8. m— Maribor in tojcl. V septembru je tfto v Mariboru 2806 tujcev. Med njimi je bOo največ Avstrijcev, in sicer 547. <5e-hoatovakov je bilo 129. a— Volitve v železniško bolniško blagajno bodo 6. t. m. Kandidatni listi bosta dve, in sicer lista narodnih železničarjev tn zdruAana lista. ZIMSKI PLAŠČI v vseh cenah in velikostih, tudi za močnejše dame, puloverje in telovnike v največji izbiri samo pri »Konfekcija Greta" v palači novega Grajskega kina a— Pohorska pravda dobljena! Podrav- aka podružnica SPD v Rušah je dobila sodno reditev, s katero je mariborsko sre-sko sodišče razsodilo, da morajo ostati vsa pota, ld drže preko veleposestjva g. Glan-dnlka, dotine Lobnloe, BedgoCa in Klopni vrh, prosta in turistom še mdaOje odprta. S te«n je ta zadeva v korist tujskega prometa in t tortama ugodno rešena ter končana dolgotrajna pravda, ki je živahno razgibata zanimanje vseh obmejnih planincev. a— Pouk solističnega petja je prevzela na šoli Glasbene Matice priznana pedagoginja ga. Zora Ropasova. a—Vlomilci v sokolskj garderobi. V noči na soboto so neznanci odnesli iz garderobe na letnem telovadišču Sokola Maribor I v Koseakega ulici raznih predmetov v vrednosti okoli 300 dm. a— Dogodivščine i" doživljaji. Nekeg-3, državnega uradnika sta 391etna Tilda in 251etna Micka zapletli v ljubavne mreže in mu v treaubku, ko je zaspal, izmaknili listnico z 200 dimarjev gotovine. Pri Tildi in Micki so še našli pretežni del ukradenega denarja ter ga vrnili oškodovanemu, j Nepiidipravki so izročili sodišču. — Na Tržaški cesti je zastavna Te rezka izmaknila svojemu kavalirju, ko je krepko zadremal, okoli 300 dinarjev. Orožniki so | nočno ptičko kmalu izsledili in jo izročili j v sodne zapore. Iz Gornje Radgone gr— Upokojitev. Nedavno ee je poslovil od orožniStva vodja policijske izpostave v Gornji Radgoni orožniški narednik g. Peter Pečnik. ki je po 37 letnem napornem in vestnem službovanju stopil v zaslužen pokoj. G. Pečnik je^ koroški rojak in zaveden Slovenec, ki je po nesrečnem koroškem plebiscitu moral zapustiti domačo grudo. Služboval je dalje časa kot komandir raznih orožniških r°6taj v Prekmurju, kjer je bilo po prevratnih dneh njegovo ; službovanje če6tokrat zvezano s silnimi tež-kočami, kakor je pač vobče silno težavno službovanje orožnika. Bil je vedno vesten in je bil za svoje zasluge tudi večkrat odli nrio, kakršnih m je omatAj po naporni ahrfbd ftefai, de mnoga letal gr— Nfcjoa potnta namestitve i—Ipsi sik tabel. Oster ovinek na banovinaki cesti, ki se v Podgradu prt posestniku Antonu Suklču odcepi od banovinske ceste Gornja Radgona—Apače—Ctourek in drikt proti Lomanošim—Sv. Benediktu—Mariboru, je odpravljen ln cesta razširjena. Čeprav smo že na tem mestu govorili o nujni namestitvi kažipota« table, še ta do danes nI postavljena, kar povzroča atesti av-tomobilistam, ki jim razmere niso aiane, precejšnje preglavice in tudi škodo, če vozijo ▼ napačno smer. Potrebna je namestitev kažipotne table tudi na oglu med trgovino Franca Straha ln gostilno Joto-fa šajherja pod gradom. gr— Mura h odnesla brod. Ob priliki sad-niih velikih poplav v Apački kotlini fa na Murskem polju je Mura odtrgala in odnesla a seboj brod v Lotvercdh pri Gornji Radgoni in ga doslej še ni naplavila. Dvolastniki, ki so se posluževali tega broda, trpijo občutno Škodo, gr— Tatvina v arvstrijrtd BadgeoL V trafiko Franca Murmauerjeva v avstrijski Radgoni Je bdi nedavno izvršen vlom Avstrijsko časopisje je poroča, da so bdli krivci Izsledeni v področju oroftnlške postaje v Tišini v Prekmurju, torej iz naše države. Res je, da Je bQa tokrat po zaslugi našega orožništva iz Tišine, ki je vzajemno s avstrijskim obmejnim orožnlštvosn uvedlo strogo preiskavo, Izsledena večja tolpa, med katerimi so menda tudi trije jugoslovenski državljani, toda prebivalstvo Radgone v Avstriji sumi, da so med storilci tudi njihovi državljani, ker so bile iz star novanja in trafike ukradene tudi razne živ-ljenske potrebščine, česar ni bilo lahko prenesti preko meje, in so si ta plen najbrž porazdelili domači dolgoprstneži. Iz Novega mesta a— Kino »Dom« v SokoUkem doma bo predvajal danes v nedeljo ob 15.., 18. in 20.15 zvočni film »Ulica do rajac V glavnih vlogah: Hans Moser, Peter Bsme in pes Bobi. Predigra Paramountov zvočni tednik. Danes ▼ nedeljo dopoldne ob pol 11. mladinska matineja »Revija Mickej«. Iz Kranja r— Gledališki oder Narodne šttalniee. V sredo ti. t m. ob pol 21. in v nedeljo ob 18. it ponovi prvič v letošnji sezoni Rabo-va opereta »Mirfta«, ki Je dosegla v pretekli sezoni na nalem odru velik uspeh. Naslovno vlogo to pela ga. Rajheničeva. V ostalih vlogah eo ie gdčne Kocmurjeva, Za-nova in Vidičeva in gg. Hlebi, Mayr Va-lenčič. fttnhsc tal ostali. Dirigent g. Raha, režiser g. Kam, koreogTat g. Adamič Pri- prsvlja se Kalmanoea opereta gk»Ja šardaša). Gorenje! knaj leeniške zveze. Is Ptaja J— Odbor sa vsgeje trgeieko obrtnega aaraifaja bo otvoril tudi letos strokovne tsčaje za strojepisje, trgovsko korespondenco, stenografijo, izložbeno aranieratvo in plesno fc»k>. Interesenti sa strojepisje naj se javijo v torek 5. oktobra v gremljabri pisarni od & do 7. zvečer. Podrobnosti za ostale tečaje to razvidne is razglasa, U Je nabit na uradni deski združenja j— Smrt neznanega berača. Na pri tPuJu je te dni prenočeval prt posestniku Grahlu neznan berač. Ko je prlSa zjutraj gospodinja v hlev, je videla, da je berač mrtev. Mrtvega so takoj prepeljal v mrtvašnico na mestnem pokopališču« Prejšnji večer Je povedal gospodinji, ds Je doma od Sv. Lovrenca. 1— Iz aovraštva zažgal hišo. Te dni ja pri posestniku Martinu Blažka ▼ Doleni ae :.em porfopju nastal požar. Ker fafla streh« krita a sbmo, je wiw9» hitro gorela, da e« ni dalo nlfi renti k njeb Orožniki ao kmalu po požaru aretirali posestnika J. M. k JanSkega vrba hi ga iasro-čili sodišču. J. M. je po daljSem »aisMSava« nju priznal, da je zaradi starega eovraitva zalgal poslopje. Iz življenja na deželi TRŽIČ. Kino bo predvajal danes »Pat b Patachon«. ME2ISKA DOLINA. Krajevna protituber-kulozna liga za Gornjo Mežiško dolino razglasa, da se bodo v protituberkuloznsm dispanzerju v bolniSnici v Črni spet začele redne preiskave vsak četrtek od 15. ure dalje. Prva preiskava bo 7. t. m. Prei3kave to vrš\l specialist za tuberkulozo g. dr. Sirmi-nsti iz Slovenjgradea. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 15. in ob 20. valefilm »Pil treh mladenkah« po motivih Johanna StratB sa. Med dodatki glasbeni film »Katarji filmskih zvezd« in Paramountov zvečni tednik. RIBNICA. Soboteki zvočni kino bo pra^ v&jal danes ob 15.15 in 20. velik! film po znanem romanu »Mesto Anatol«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. KONJICH. Vinsko trgatev z godbo bf plesom priredi danes popoldne ob d. v dvtV rani Narodnega doma v Konjicah omladina JNS. Sestavljen Je izredno pester ln zanV miv program, na katerem se nahajajo pevske točke, komični prizori, volitev najlep* viničarke, priznanje najbolJBenni poznavalcu konJiSkih vin itd. Vstopnine ni Prijatelji nacionalne mladine pridite vsi! Najlažji jezik na svetu Med esperantskim tednom, ki dane« poteče, eo listi mnogo pisali o eaperantu kot najbolj praktičnem mednarodnem Jeziku. •Poleg praktičnosti Je prednost eeperanta, da se ga človek neprimerno lažje naufi, kakor kateregakoli dnigega Jezika. Naj samo na par primerih to pokažemo. Vsaka beseda, ki ee v eeperanta konflaje na mk Je samostalnik ln ni v tem pogledu prav nobene izjeme, (na pr. patro-oče). Vsi pridevniki s» končujejo na >a« (patra-oče tovskL Pripona »In« značl ženski spol ki st pridene korenu pred •emostamllko končnico *oc (patrino-tnati). Pripona »J« pomeni množino (patroj-očetje). Predpona »ge« pomeni oba spola skupaj (gepatroj-starBi) itd. Na ta način si iz istega korena »patr« in enako tudi iz vsakega drugega besednega korena lahko sestavimo 32 besed različnega pomena, in to vedno na isti način, brez kakih izjem. Genialni ustva-ritelj esperanta dr. Zamenhof je e tem zmanjkal ogromne besednjake na najmanjši otseg, ne da bi utrpelo škodo izrazoslovje. Znano Je, kako silno težak je v raznih živih in mrtvih jezikih glagol. Koliko dijakov je £e preklinjalo in še preklinja neštete glagolske izjeme v tem ali onem Jeziku. V eaperantu tega ni. Vsak glagol konča v nedoločniku na »i«; sedanji čas ie izražen s končnico »as«, ki je v vseh osebah enaka, pretekli Čas z »is«, prihodnji « »os«; oseba ee označuje vedno samo t osebnim zaimkom. Na enak logični, lahko razumljivi in lahko priučljivi način je izraženih vseh 16 pravil, ki jih obsega eeperanteka slovnica. Zato S9 esperaetu igraje priučite, če le znate čitati in pisati v materinščini. Poleg tega obsega esperaatekl besednjak predvsem vse on« mednarodne izraze, ki jih poznajo vsi, ali vsaj številni jeziki, n. pr. leatro, tehniko, automobilo, radio, karna- vaio, paragrafo, turismo itd. Več sto je takih izrazov, ki jih razume skoro vsak, kdor Sta liste in kntige. ta lahkota Ravno jeadka hi brarisjenma sestava esperantstee slovnice sta mot d« Je esperanta) pottamfl ob stran vee »lične poskuse umetnega mednarodnega Jezika ter v dosedanjih 60 letih svciega obstoja t potni meri dokazal evo)o življenjsko sposobnost Pred 60 leti je bil 8e utopija, danes Je stvarno že živ jezik, ki ga razume ln govori ie mnogo milijonov IJudL Z nJim lahko potujete po vsem civiliziranem sveto, dopisujete s pripadniki najrazličnejših narodov, nsperantaka književnost obsega poleg prevodov najboljših del svetovne literature že tudi številna znanstvena dela, vedno večje je št®vilo knjig, ki so napisane v eeperantu kot originalu. Tudi med Slovenci imamo že več esperan-tlstov. Letošnja 501etnica esperanta Jim Je dala potu do, da so še poglobili svojo pro-pagando za razširjenje tega idealnega mednarodnega jezika. Po vseh večjih krajih ee bodo vršili to zimo esperantski tečaji. Obenem pa je klub esperantistov v LJubljani izdal učbenik esperanta, sestavljen od Rudolfa Rakuše. Knjižica obsega 151 strani z obširnim besednjakom, velja pa 16 Din.____ Samo 16 dinarjev Vas stane učenje mednarodnega jezika esperanto. — To Vam omogoča nova praktična učna knjigiv katero dobite v vseh knjigarna)! ali pri KLUB ESPERAN T1STOV, Ljubljana — Cankarjevo nabr. 7H. kovan. V Gornji Radgoni je služboval zadnjih pet let vodja policijske izpostave ter bfl zaradi svoje korektnosti v službi splož* M «tf*Mft k frtttUfl« a faMtofe Iz Julijske krajine Novi Sapnik pri Sv. Ivanu v Trstu. Prejšnji petek Je »Piccolo« objavil vest, da Je bil imenovan za župnika pri Sv. Ivanu v Trstu 35 let stari duhovnik Gior-gio Minatori, ki Je po rodu Tržačan. Sele pred dobrimi 10 leti se je odločil za du-hovski stan ln je pod vodstvom nekdanjega tržaškega škofijskega upravitelja msgr. Sirottija dovršil študije v koprskem semenišču, nakar so ga takoj poslali v Istro, kjer je vse doslej služil v dveh hrvatskih župnijah, kakor v barkovljanskt, rojanski in šentjakobski župniji, kjer so bili v poslednjih letih imenovani novi župniki, bo sedaj tudi v svetoivanski župniji zavladal nov duh. Pod policijskim nadzorstvom. Goriške policijske oblasti so postavile župnika v Grahovem in v Hudijužnl za dobo dveh let pod policijsko nadzorstvo. Kakor zatrjujejo, je bil proti njima izdan ta ukrep, ker sta kritizirala delovanje nadzorstvenih organov v dečji počitniški koloniji v Graho-vem. Iz konfinacije se je te dni vrnil Srečko Bajt lz Idrije. Pred tremi leti je bil obtožen vohunstva, česar mu pa ni bilo mogoče dokazati. Zato je bil obsojen na konfina-cijo, ki jo je prebil deloma na otoku Pon-zu. deloma v Južni Italiji. V novi naselbini Raši, ki je nastala v času sankal v labinskem premogovnem revirju, so pričeli zdaj graditi celo vrsto javnih poslopij. Zaradi tega se je moral la-binska občina, v katere področje spada tudi nova rudarska naselbina, zadolžiti za več sto tisoč lir Poleg drugega nameravajo zgraditi v Raši novo šolsko poslopje, nekaj novih cest in kanalov, vodovod, električno omrežje. Kaznovan trgovec. V Cepovanu Je bil trgovec Salvatore Sanfilippo kaznovan, ker |e neka živila dražje prodajal, kakor do- pokrajinski odbor za cene. Oblast J* odredila zaporo njegove prodajalne za nekaj[ dni. Tečaj za voditelje ljudskih knjižnic. Po odredbi prosvetnega ministrstva se bodo v kratkem po vsej Italiji vršili posebni tečaji za voditelje ljudskih knjižnic, ki jih imajo dopolavorovske organizacije. Tak tečaj bodo imeli tudi v Gorici. Obsegal bo 20 predavanj in več praktičnih vaj. Otvor-jen bo že to nedeljo. Žrtev strele. Tudi po Krasu so pretekli teden divjale hude nevihte. V Cepnu pri Košani je strela ubila kmečkega posestnika Antona Premrova. Vihar Je tam tucB sicer napravil veliko škodo. Utonil v Bači. V bližini Bukova na Cerkljanskem se je prejšnji petek pripetila huda nesreča. Dva Štravsova fanta, 14 letni Tinče in 11 letni Drejče, sta se popoldne vračala domov. Morala pa sta preko BačS, ki je zaradi deževja močno narastla. Bila sta že sredi brvi. ki je zgrajena preko hudournika. Tedaj pa jima je obema hkrati spolznilo in oba sta omahnila v vodo. Tinče se je v zadnjem hipu oprijel odiom-ljene veje, ki se je zataknila ob bregu, in se je obupno boril za življenje, Drejčeta pa so valovi pogoltnili. Cez pol ur« eo ljudje Tineta opazili in ga rešili. Trupla njegovega bratca še niso našli. Smrt v A besi ni ji. V Abesiniji Je pred dnevi umrl Just Okretič iz Trsta. Podjetje, pri katerem je bil nameščen kot šofer, ga je pred meseci poslalo v Afriko Podlegel je tropski mrzlici. Dva požara. V Dutovljah ie strela sredi noči udarila v b-šo Baričevih. Treščilo je v spalnico, v kateri sta bila tedaj posestnik in njegova žena. Na vso srečo se jima ni nič pripetilo, vendar pa je v hipu nastal požar, ki se Je s stanovanjske hiše razSl-ril še na bližnji senik. Obe poslopji sta pogoreli. Tudi v Koštaboni pri Kopru Je za-« Tekme v korist LNP Za današnji podsavezni dan je dal LNP odigrati okoli 20 nogometnih tekem, katerih izkupiček je namenjen podsavezni blagajni — Najvažnejši tekmi bosta v Mariboru in Celju Upravni odbor je, kakor vsako leto, tudi letos rezerviral en termin za sebe in ta dan določil za podsavezni dan. Dohodki vseh tekem na ta dan se po kar najbolj zmanjšanih stroških stekajo v podsavezno blagajno, ki je seveda enaka vsem blagajnam športnih organizacij. Letos je ta podsavezni dan — današnja nedelja! Spored nogometnih tekem, ki naj bi vsaj nekaj »vrgle« v to ubogo športno blagajno, je sestavil upravni odbor sam, in sicer kakor sledi: v Ljabljani: na igrišču Mladike: ob 8.30 Mars—Korotan, ter Mladika—Moste, nato pa zmagovalca obeh tekem, na igrišču Eeke: ob 8.30: Reka—Grafika ter Jadran—Svoboda, nato pa zmagovalca obeh tekem, na igrišču Hermesa: ob 14: zmagovalec dopoldanskega turnirja na Igrišču Reke in zmagovalec dopoldanskega turnirja na igrišču Mladike, nato Hermes— Ljubljana in slednjič zmagovalca obeh teu tekem. Tekme se bodo igrale v obliki brzih turnirjev in bo trajala vsaka samo 2 x 30 minut. V Maribora: na Igrišču Železničarja: ob 14: Slavija—reprezentanca rezerv, ob 15.30 pa reprezentanca Ljubljane—reprezentanca Maribora in v Celju: na igrišču Celja: ob 14.30 Atletiki komb.—Olimp in Jugoslavija komb., ob 15.30 pa reprezentanca Ljubljane—reprezentanca Celja. Razen tega bodo v teh tekmah za podsavezno blagajno igrali še: na Jesenicah Kovinar—Bratstvo, v Trbovljah: dopoldne ob 9. uri brzi turnir vsi trboveljski klubi, v Ptuju Ptuj—Drava in v čakovcu ČSK—Lendava. Gornjega sporeda je dovolj za vsak okus. zlasti bodo imeli dovolj prilike v Ljubljani, da se nagledajo nogometa oni, ki jim ni nikoli preveč te igre. Najmočnejši prireditvi sta sicer v Mariboru in v Celju, toda tudi lažja »hrana« drugod bo brez dvoma lahko prebavna. V ostalem pa je spored sestavljen tako, da o njem upamo, da bo imel lep športni, pa tudi zadovoljiv gmotni uspeh! Juniorski lahkoatletski miting med zagrebško Coneordijo in ljubljansko Ilirijo bo |M>poldne ob is« na telovadišču Ljubljanskega Sokola L^hfco&tleteki dioboj Junlcrjev zagrebške ©onoordije in ljubljanska Iliri j 3, ki bo — kakor je bilo v teku včerajšnjega dneva dokončno dogovor; sno — danes popoldne ob 18. na telovadišču Ljubljanskega Sokola- bo gotovo ena najzanimivejših lahkoatletskih prireditev v sezoni. Tekmovanje obsega vse juniorske discipline, in sicer teke na 100 m. 200 m, 1.500 m in štafeto na 4 x 100 m, dalje skoke v rl-fine, daljino in ob palici ter slsdrjič mete krogle, diska ln kopja. Ker je to tekmovanje za oba kluba ve8 ali manj prestižnega značaja, bosta ekipi gotovo na psi i vse sile ln uveljavili vso svojo tehniko. Concordia je 8 svojimi juniorji brez dvoma najmočnejša v Zagrebu in bo danes za vsako ceno skušala spraviti zmago, ki jo je lani dosegla n. pr. celo nad beograjsko Jugoslavijo. V ilirijanski mladini pa bo tudi naletela na močn&ga nasprotnika, ki ima razen Številnih agilnlh mladih fantov v svojih vrstah že dva državna prvaka ln reprszentanta. Moštvi sta torej precej izenačeni, pa je težko reči, kdo bo zmagal, kar bo seveda Se bolj dvignilo privlačnoet te prireditve. Tekmovanj® se to začelo točno ob 16. in bo ves sporsd trajal pičli dve urL Občinstvo se vabi, naj ne »amudl te ugodne pri* like za ogled napetega juniorskega mitinga. Ostali dogodki dneva Glavna pozornost športnega sveta pa bo danes razen na domače dogodke obrnjena na dva velika nogometna dogodka, ln sicer na meddržavno nogometno tekmo ■ Češkoslovaško, ki jo igra Jugoslavija dane« v Pragi. Ta tekma je 19. rrečanje med obema reprezentancama in je za prestiž našega. nogometa zelo velikega pomena. Cehi v zadnjem času v mednarodnih nogometnih nastopih niso imeli posebne sreče, pa :reučunajo s tem, da bodo danes stresli svojo jezo nad Jugosloveni. Zato so naše nade za ugoden izid tega srečanja nekoliko Skaljene! Druga prireditev, prav tako nogometna ln prav tako z brati Cehi, bo v Zagrebu, Žn sicer medmestna tekma Praga—Zagreb. To srečanje je tretje po vrstnem redu in zanjo nimamo toliko strahu kot za ono Važnejšo v Pragi. Podsavezni kapetan je proti Pragi postavil naslednjo gotovo zelo močno enajstorico: Žmara, Golac, BeloSe-vič, Kovačevič, Jazbinšek, Fink, Brozovič, Kacljan, Lešnik. Antolkovič, Rakar. Ta postara bi morala zmagati! Razen te nogometne tekme pa Imajo danes v Zagrebu tudi velike motoctklistične dirke I. hrvatskega Motokluba, na katerih bo po prijavah sodeč nastopilo okoli 70 dirkačev. Med temi so vsi znani hrvatski tnojstri na motorjih, dalje tudi nekateri naši ožji rojaki — med njimi seveda »leteči Kranjec« Ludvik StariČ —, cela vrsta avstrijskih vozačev in pa. glavna atrakcija, angleški vozač Buttler, znan pod imenom »srebrne strele«, ki je v petek zvečer prispel naravnost iz Londona na te dirke. Zagrebško športno občinstvo se bo moralo torej danes popoldne razdeliti na dva tabora. V Beogradu je danes edina večja prireditev, medmestna nogometna tekma med Beogradom in Subotico, katere pomen pa n« presega važnosti običajnih medmestnih športnih srečanj. Zvedeli smo, da je vodja te ekspedicije, znani naš alpinist gosp. Dušan Jakšič, ob priliki povzpetja na Mont Blanc z uspehom uporabljal NIVEA. Za visoke planinske ture višinskem snegu uporabljajte vedno NIVEA ULTRA KREMO 'Ebor lah ^oatletakih sodnikov — Ljubljana. Za nedeljski juniorski miting SK Ilirije, ki bo danes ob 14.45 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, so določeni tile sodniki: vrhovni Megušar, vodja Polajnar, starter D. Sancln ki sodmiiki; Gnidovec, Gorjajnc. Grtinfeld, dr. Kuhelj, Pevaleik, Potokar. Premrl, at^apišnik in Stropnik. Opozarjaj]o se vsi gg. sodniki, ki ne prihajajo na odrejena tekmovanja, da jih bodo v primeru ponovnega izostanka doletele posledice kaz. pravilnika JLAS Ljubljanski plavalni podsavez (službeno). Upravni odbor ljubljanskega plavalnega podsaveza sklicuje za nedeljo 17. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki bo ob 9.30 dopoldne v restavraciji hotela štrukelj s sledečim dnevnim redom: volitev verifikacijskega odbora, volitev 2 zapisnikarjev in 2 overovateljev, poročilo tajnika, blagajnika in poročilo nadzornega odbora ter podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru, volitev novega upravnega odbora, volitev novega nadzornega odbora, predlogi upravnega odbora in rednih članov LPP, določitev mesta, dneva in sporeda prvenstva LPP 1933 in slučajnosti. V smislu pravil JPS imajo na občnem zboru volilno pravico vsi redni člani JPS na področju LPP ki so zadostili vsem svojim obvezam do JPS in LPP. Vsak klub zastopata dva delegata, od katerih ima eden. v poverilnici označeni, glasovalno pravico. Pooblastilo mora biti podpisano od predsednika ln tajnika kluba ter opremljeno s klubovim žigom. V primeru, da ob napovedani uri ne bo prisotnih nad polovica isckdh Osno* to rioipi&taft eno fd& BiMMBon fct penkgft st* xia »Jadrana« tudi odličnega ljubljanskega organista g. Blaža Arniča, ki bo to pot prvič nastopil v Mariboru. Prodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišmikovt ZOBOZDRAVNICA med. dent. et. phil. Dr. BOSILJKA KRAJNOVIČ se 01 e Je vrnila z dopusta in zopet redno rdinira, Maribor — Glavni trg St 23. (Hiša Oset). a— Ob lTletnid koroškega plebiscita. Narodnoobramlma, kulturne, telesnovzgoj-ne in druge organizacije prirede v nedeljo 10. t. m. Ob pol 11. v Narodnem dotnu mamifestacijsko zborovanje Ob priMkl 17 letnic« koroškega plebiscita. ADVOKAT dr. Sto]an Pretnar Je otvoril svojo pisarno V MARIBORU, CANKARJEVA UL. 6. (hite tvrdke Karo) m— Mariborski meščani! Z nastopom Zima postane pereče vprašanj« preskrbe številnih Ib siromašnih pre- bivalcev našega mesta. Zato se ponovno obračam zlasti na imovttej&e maribonSke meščane s toplo prošnjo, da bi tudi letos čim Izdatneje podprli Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. V tem pogledu so potrebe velike, kar Je treba poleg prehrane nuditi brezposelnim ki siromašnih tudi kurivo tn najnujnejše oblačilo ln obutev. Mestna občina poskrbi, da bodo za delo sposobni zaposleni pri Javnih delih, ostali pa se bodo oskrbovali predvsem z nabiralnimi dajatvami la ne bo z dobro evidenco ln kontrolo preprečila vsaka Zloraba aJkdJe. Darila v gotovini bo spretJemaila mestna blagajna, Slomškov trg 11 (bel 22-60), darila v blagu pa mestni sodalMvpotitičrii oddelek, Rotovški trg (tel 27-64). Da se bodo mogla zbrati do nastopa dbn« sredstva, prosta mariborske meščan«, da se ie zdaj odzovejo moji prošnji. Dr. Juvan, predsednik mestne občine mariborske. je ne glede na število prisotnih v istem lokalu z istim sporedom. Predlogi klubov morajo biti dostavljeni na naslov tajništva LPP (Prezelj, Ljubljana, Gregorčičeva 10) najkasneje do 15. t. m Smučarski klub Ljubljana. Redni kan-dicijski trening za vse tekmovalce bo v telovadnici klasične gimnazije vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20.30. Vodil bo f g. Šramei. Pričstek v ponedeljek dne 4. t. S m. Za dame in ostalo članstvo pa v~ak pe- I tek od 19. do 20. Pričetek v petek dne S. I t. m. Vodil bo s. Močnik. Tečaj je brez.pla- ! čen. Plavalna sekcija SK Ilirije. Pozivamo vse članstvo sekcije, da se udeleži pogreta nenadno umrlega očeta naših članov Karla in Kuti Binder, ki bo danes ob 15. izpred mrliške v »že splošne bolnice. — Odbor. Iz Maribora a— Mladi nacionalisti na plan; Danes v nedeljo je naš dan. Nacionalisti, člani omladine Jugoslovenske nacionalne stranke, pokažimo, da smo pristaši one ideje, ki je za njo žrtvoval svoje plemenito življenje naš blagopokojni viteški kralj. Pridite na prvo veliko naše zborovanje v dvorano hotela Zamorca ob 9 dopoldne. Pokažimo, da prav nič ne klonemo pred razmerami, ki pritiskajo na nas mladi idealizem. Med nas bodo prišli funkcionarji banovinskega odbora OJNS iz Ljubljane, ki nas bodo ponovno spodbudili za sveto nacionalno stvar. &— Obup stsr&a. V hlevu Novakove domačije v Salaanencih so našli obešenega 78 Hiša sreče Vas vabi! Nova siečke državne razredne loterije si nabavite pri glavni kolek turi, bančni poslovalnici BEZJAK, MARIBOR — Gosposka' 25. a— Zanimiva razstava leasldh rožnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, fedelanfii Iz Meaovega prediva za ročna dela v Mariboru: Pivovarna Union, bela dvorana. Odprta od torka S. t m. do vštetega petka 8. i m. dnevno od 10. do 18. are n opre trgoma Vstop prost! Izdelki niso naprodaj. Skrbno tal zanesljivo dobro Izdelane tapet* nlške Izdelke, Učne vložke ln vsa popravila dobite najceneje pri ANTON ČERIN ml. Maribor KOROŠKA 8. SK- Maribor ln tajd. v septembru je tflo v Mariboru 2808 tujcev. Med njimi je bKo največ Avstrijoev, in sicer 547. Ce-hostovakov Je bilo 129. a— Volitve t železniško bolniško blagajno bodo 6. t. m_ Kandidatni listi bosta dve, ln sicer Usta narodnih železničarjev in zdrufteoa lista. ZIMSKI PLAŠČI v vseh cenah ln velikostih, tudi za močnejše dame, puloverje in telovnike v največji izbiri samo pri »Konfekcija Greta44 v palači novega Grajskega kina a— Pohorska pravda dobljena! Podrav-ska podružnica SPD v Rušah Je dobila sodno rešitev, s katero Je mariborsko sre-sko sodišče razsodilo, da morajo ostati vsa pota, ki drže preko veleposestova g. Glan-čndfka, doUne Lobnice, Betgota m Klopni vrh, prosta in turistom ie nartadj« odprta. S tem Je ta zadava v korist tujskega prometa in turtema ugodno rešena ter končana dolgotrajna pravda, ki je živahno raajgibsila zanimanje vseh obmejnih planincev. a— Ponk solističnega petja je prevzsla na šoli Glasbene Matice priznana pedagoginja ga. Zora Ropasova. a— vlomilci v sokolski garderobi. V noči na soboto so neznanci odnesli iz garderobe na letnem telovadišču Sokola Maribor I v Kose-ikega ulici raznih predmetov v vrednosti okoli 300 dm. a— Dogodivščine in doživljaji. Nekega, državnega uradnika sta 391etna Tilda in 251etna Micka zapletli v ljubavne mreže kn mu v trenutku, ko je zaspal, izimajkn£i listnico z 200 dinarjev gotovine. Pri Tildi in Mioki so še našli pretežni del ukradenega denarja ter ga vrnili oškodovanemu. Nepvidipravki so izročili sodišču. — Na Tržaški cesti je zastavna Te rezka izmaknila svojemu kavalirju. ko je krcipko zadremal, okoli 300 dinarjev. Orožniki so nočno ptičko kmalu Izsledili in jo izročili v sodne zapore. Iz Gorn)e Radgone gir— Upokojitev. Nedavno se je poslovil od ©rožoištva vodja policijske izpostave v Gornji Radgoni orožniški narednik e. Peter Pečnik. ki je po 37 letnem napornem in vestnem službovanju stopil v zaslužen pokoj. G. Pečnik je koroški rojak in zaveden Slovenec, ki je po nesrečnem koroškem plebiscitu moral zapustiti domačo grudo. Služboval je dalje čapa kot komandir raznih orožniških r°staj v Prekmurju, kjer je bilo po prevratnih dneh njegovo službovanje Ceetokrat zvezano s silnimi tež-kočami, kakor je pač vobče silno težavno službovanje orožnika. Bil je vedno vesten in je bil za svoje zasluge tudi večkrat odlikovan. V Gornji Radgoni je služboval zad-......Bke urio, kakršnih si je marsifafrj po naporni ehržbj tetei, de mnoga letal gr— Nojia poteši« mmmmm il |il ■A tabel Oster ovlnsk na banovlnaki cesti, Id se v Podgmdu prt posestniku Antonu Sukiču odcepi od banovinska ceste Gornja Radgona—Apače—Omurek ln drki proti Lomanošim—Sv. Benediktu—Mariboru, Je odpravljen ln cesta razširjena. Čeprav smo že na tem mestu govorili o nujni namestitvi kažipotu« table, še ta do danes nI postavljena, kar povzroča zlasti av-tomobilistom, ki Jtan razmere niso aiane, precejšnje preglavice ln tudi škodo, če vozijo v napačno smer. Potrebna Je namestitev kaži potne table tudi na oglu med trgovino Franca Straha ln gostilno Jože-fa Sajherja pod gradom. pr— Mura Je odneefa brod. Ob priliki tad-niih velikih poplav v Apačkl kotlini In na Murskem polja Je Mura, odtrgala in odnesla 8 seboj brod v Lutverdh pri Gornji Radgoni in ga doslej še ni naplavila. Dvofestniki, ki so se posluževali tega broda, trpijo občutno Škodo. gr— Tatvina V aivsMJrtd Radgoni. T trafiko Franca Murmauerjeva v avstrijski Radgoni Je bdi nedavno Izvršen vlom. Avstrijsko časopisje Je poroča, da so bili krfrr-ci Izsledeni v področju oro&niflke postaje v Tišini v Prekmurju, torej iz nafte drCave. Res Je, da Je bOa tokrat po zaslugi našega orožništva iz Tišine, ki Je vzajemno s avstrijskim obmejnim orožnlfttvom uvedlo strugo preiskavo, Izsledena večja tolpa, med katerimi so menda tudi trije Jugoslovenski državljani, toda prebivalstvo Radgone v Avstriji sumi, da so med storilci tudi njihovi državljani, ker so bile lz star novanja in trafike ukradene tudi razne živ-ijenske potrebščine, česar ni bdlo lahko prenesti preko meje, in so si ta plen najbrž porazdelili domači dolgoprstneži. Iz Novega mesta a— Kino »Dom« v Sokolskem doum bo predvajal danes v nedeljo ob 16.., 18. in 20.15 zvočni lilm »Ulica do rajac. V glavnih vlogah: Hana Moser. Peter Bnsse in pes Bobi. Predigra Paramountov zvočni tednik. Danee v nedeljo dopoldne ob pol 11. mladinska matineja »Revija Micke?«. Iz Kranja r— Gledališki oder Marodae Mtalniee. V sredo 6. L a ob pol 21. in v nedeljo ob 18. se ponori prvič v letošnji sesond Raho-va opereta >Mliyta<, ki Je dosegla v pretekli sezoni na naiem odru velik uspeh. Naslovno vlogo to pela ga. Rajheničeva. V ostalih vlogah so ie gdčne Kocurarjeva, kanova in Vidtfeva in gg. Hlebi, Mayr Va-lenčič, fttuhsc in oetali. Dirigent g. Raha, režiser g. Kern, koreogTaf g. Adamič. Pri- pravlja ee Kalmanova opereta 1 gtoja ferdaia). Gorenje! Imajo leaniške zveze. Iz Ptofa J— Odbor ta ragej* trgovske obrtnega aaraifaja bo otvoril tudi letos strokovna tsčaje za strojepisje, trgorako korespondenco, stenografijo, izložbeno amnisratvo in pleeno 4ok>. Interesenti aa etrojepisje naj se javijo v torek 6. oktobra v gremijakd pisarni od 6. do 7. zvečer. Podrobnosti sa ostale tečaje so razvidne is razglasa, U Jo nabit na uradni dseki združenja trgovcev. J— Smrt neznanega berača. Na Bregu prt tPuJu Je te dni prenočeval prt posestniku Grahlu neznan berač. Ko Je prišla Sjutraj gospodinja v hlev, Je videla, da Ja berač mrtev. Mrtvega so takoj prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopallMib ftnejšnjl večer Je povedal gospodinji, dar Je dama od Sv. Lovrenca. i— Iz sovraštva zažgal hišo. Te dni Ja pri posestni u Martinu Blažka v Dolecl vm poslopju nastal poiar. Ker' bfla streha krita s slamo, Je zgradba bitno gorela, da se ni dalo nič renti k nj& Orožniki ao k mahi po požaru aretkafl po- seetniba J. M. is JanSkega vrba bi ga izročili sodišča, J. M. je po daljšem aaasJUava« n)a priznal, da je zaradi starega sovraStva zažgal poslopje. Iz življenja na deželi THŽ3Č. Kino bo predvajal danes »Pat in Pa-tachon«. MEŽIŠKA DOLINA. Krajevna protituber-knlozna liga za Gornjo Mežiško dolino razglasa, da se bodo v proti^uberkuloznsm dispanzerju v bolnišnici v Črni spet začelo redne preiskave vsak četrtek od 15. ure dalje. Prva preiskava bo 7. t. m. Preiskave bo vrš\l specialist za tuberkulozo g. dr. Sinra-nsti iz Slovenjjzradca. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 15. in ob 20. valefilm »Pri treh mladenkah« po motivih Johanna StratU *a. Med dodatki glasbeni film »Katarji filmskih svezd« in Paramountov zvočni tednik. RIBNICA. Sokotekl zvočni kino bo pre$> vs.jal danee ob 15.15 in 20. veliki film po znanem romanu »Mesto Anatol«. Za doas-tek nov Paramountov zvočni tednik. KONJICE. Vinsko trgatev t godbo M plesom priredi danes popoldne ob 6. v dvt>-rani Narodnega doma v Konjicah omladina JNS. Sestavljen je izredno pester in zanV miv program, na katerem se nahajajo pevske točke, komični prizori, volitev najlep* viniCarke, priznanje najboljšemu poznaval« cu konjiških vin itd. Vstopnine ni. Prijatelji nacionalne mladine pridite v^! Najlažji jezik na svetu Med esperantekim tednom, ki dane« poteče, eo listi mnogo pisali o esperanta kot najbolj praktICnem mednarodnem Jeziku, •Poleg praktičnosti Ja prednost esperanta^ da se ga človek neprimerno lat je nauči, kakor kateregakoli drugega Jezika. Naj samo na par primerih to pokažemo. Vsaka beseda, ki se v esperanta konSaJs na xx Je samostalnik in ni v tem pogledu prav nobene izjeme, (na pr. patro-oce). Vsi pridevniki sj končujejo na »a« (jpatra-oče tovekL Pripona »In« znači ženski spol ta ss pridene korenu pred eemostalnilko končnico »o« (patrinoi<; sedanji čas ie izražen s končnico >as«, ki je v vseh osebah enaka, pretekli čas z »is«, prihodnji s »os«; oseba se označuje vedno samo t osebnim zaimkom. Na enak logični, lahko razumljivi ln lahko pri učljivi način je izraženih vseh 16 pravil, ki jih obsega e&peranteka slovnica. Zato s» esperan tu igraje priučite, če le znate čitati in pisati v materinščini. Poleg tega obsega esperasteki besednjak predvsem vse one mednarodne izraze, ki jih poznajo vsi, aH vsaj številni jeziki, n. pr. ieatro, tabniko, automobilo, radio, karna- valo, paragrafe, turismo Itd. Več sto je takih izrazov, ki jih razume skoro vsak, kdor «fta liste in knjige. Ravno ta lahkote Jezika in brerisjemra sestava esperantske slovnice sta mrak, da Je esperanto potisnil ob stran vse »lične poskuse umetnega mednarodnega Jezika ter t dosedanjih 60 letih «ra4ega obstoja t potni meri dokazal svojo življenjsko sposobnost Pred BO leti je bil Se utopija, danee Je stvarno že živ Jezik, ki ga razume fci govori ie mnogo milijonov IJudL Z nJim lahko potujete po veern civiliziranem sve- terature ie tudi številna znanstvena dela, vedno večje je število knjig, ki so napisane ž» v esperantu kot originalu. Tudi med Slovenci imamo že ve{ esperantistov. Letošnja 501etnica esperanta Jim Je dala potoido, da se še poglobili svojo pno-pagando za razširjenje tega idealnega mednarodnega jezika. Po vseh večjih krajih se bodo vršili to zimo esperantski tečaji. Obenem pa je klub esperantistov v LJubljani izdal učbenik esperanta, sestavljen od Rudolfa Rakuše. Knjižica obsega 151 stra-ui z obširnim besednjakom, velja pa samo 16 Din.____ Samo 16 dinarjev Vas stane učenje mednarodnega jezika esperanto. — To Vam omogoča nova praktična učna knjig% katero dobite v vseh knjigarnah ali pri KLUB ESPERANTISTOV, Ljubljana — Cankarjevo nabr. 7/L njih pet let vodia policijske izpostave ter bfl zaradi svoje korektnosti v eluibi sploi- bo to frtUUo* A Mote J* Iz Julijske krajine Novi Supnik pri Sv. Ivanu v Trstu. Prejšnji petek je »Piccolo« objavil vest, da je bil imenovan za župnika pri Sv. Ivanu v Trstu 35 let stari duhovnik Gior-gio Minatorl, ki Je po rodu Tržačan. Sele pred dobrimi 10 leti se je odločil za du-hovski stan ln je pod vodstvom nekdanjega tržaškega škofijskega upravitelja msgr. Sirottija dovršil študije v koprskem semenišču, nakar so ga takoj poslali v Istro, kjer je vse doslej služil v dven hrvatskih župnijah, kakor v barkovljanski, rojanski in šentjakobski župniji, kjer so bili v poslednjih letih imenovani novi župniki, bo sedaj tudi v svetoivanski župniji zavladal nov duh. Pod policijskim nadzorstvom. Goriške policijske oblasti so postavile župnika v Grahovem in v Hudijužni za dobo dveh let pod policijsko nadzorstvo. Kakor zatrjujejo, je bil proti njima izdan ta ukrep, ker sta kritizirala delovanje nadzorstvenih organov v dečji počitniški koloniji v Graho-vem. Iz konfinacije se je te dni vrnil Srečko Bajt iz Idrije. Pred tremi leti je bil obtožen vohunstva, česar mu pa ni bilo mogoče dokazati. Zato je bil obsojen na konfina-cijo, ki jo je prebil deloma na otoku Pon-zu. deloma v Južni Italiji. V novi naselbini Raši, ki je nastala v času sank J1 v labinskem premogovnem revirju, so pričeli zdaj graditi celo vrsto javnih poslopij. Zaradi tega se je moral la-binska občina, v katere področje spada tudi nova rudarska naselbina, zadolžiti za več sto tisoč lir Poleg drugega nameravajo zgraditi v Raši novo šolsko poslopje, nekaj novih cest in kanalov, vodovod, električno omrežje. Kaznovan trgovec. V Cepovanu Je bil trgovec Salvatore Sanfilippo kaznovan, kar ]a neka živila dražje prodajal, kakor Ji do- pokrajinski odbor za cene. Oblast J« odredila zaporo njegove prodajalne za nekaj dni. Tečaj za voditelje ljudskih knjižnic. Po odredbi prosvetnega ministrstva se bodo v kratkem po vsej Italiji vršili posebni tečaji za voditelje ljudskih knjižnic, Id Jih imajo dopolavorovske organizacije. Tak tečaj bodo imeli tudi v Gorici. Obsegal bo 20 predavanj in več praktičnih vaj. Otvor-jen bo že to nedeljo. Žrtev strele. Tudi po Krasu so pretekli teden divjale hude nevihte. V Cepnu pri Košani je strela ubila kmečkega posestnika Antona Premrova. Vihar Je tam tudi sicer napravil veliko škodo. Utonil v Bači. V bližini Bukova na Cerkljanskem se je prejšnji petek pripetila huda nesreča. Dva Stravsova fanta, 14 letni Tinče in 11 letni Drejče, sta se popoldn« vračala domov. Morala pa sta preko Bačd, ki je zaradi deževja močno narastla. Bila sta že sredi brvi. ki je zgrajena preko hudournika. Tedaj pa jima je obema hkrati spolznilo in oba sta omahnila v voda Tinče se je v zadnjem hipu oprijel odlom-ljene veje, ki se je zataknila ob bregu, in se je obupno boril za življenje, Drejčeta pa so valovi pogoltnili. Cez pol ura ao ljudje Tineta opazili in ga rešili. Trupla njegovega bratca še niso našli. Smrt v Abesiniji. V Abesiniji Je pred dnevi umrl .Tust Okretič iz Trsta. Podjetje, pri katerem je bil nameščen kot šofer, ga je pred meseci poslalo v Afriko Podlegel je t^op^ki mrzlici. Dva požara. V Dutovljah je strela sredi noči udarila v hišo Baričevih. Treščilo je v spalnico, v kateri sta bila tedaj posestnik in njegova žena. Na vso srečo se jima ni nič pripetilo, vendar pa je v hipu nastal požar, ki se je s stanovanjske hiše razširil Se na bližnji senik. Obe poslopji sta pogoreli. Tudi ▼ Koštaboni pri Kopni je za* radi stitiB----------- - - GENE M 6 L I M OGLASOM Po 00 par m beondo. Dtn davka m mk oglas la enkratno pristojbino Dtn L— n ftlfro ali dajanje nukmv plačajo oni, kt i*£ej» llfptK. KnJmnJSt znesek ca enkratno- objavo oglasa Din li*—» Dopisi In Cenitve ae zaiačonaje po Din Z*— ca vsako besedo. Din &— davka B vsak oglas in enkratno pristojbino Din — sa Mfzo aH dajanj« naslovov. NajmanjS! sinek sa enkratno objava oglasa Dia Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dia L— aa besedo, Din Sv— davka ■a vsak oglas in enkratno pristojbino Dta &— sa fttfro aH dajanje naslovov. Najmanj« sne«* sa enkratno objava oglasa Dia Ponudbam na fefr* os prilagajte znamki La, Ae od Oglasnega oddelka »Jutra« n;„ « _ ........- ~ odgovor, priložita IWu >' ▼ TflOTifcafl V«> prtetojbins ca mal« oglaac jc plačati pri predaji naročita, coroma jih je vpoelati v pismu obenem c naročilom, ali pa po poitni položnici na tekpvnl račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer cc cnraftina k egoraj navedenim pristojbinam te manipulacijaka pristojbina Din 5.—, V«a naročila in vprašaiija, ttfoča m mami oglaao?, )c naslavljati na t Oglasni oddelek ffJntra", LfnMjanas Kam pa,kam 1 B«woa 1 Dtn. lave* 8 Du. H Rii* ali lajanje naslova B Dia. Najm*njdl snesek 17 Din. Cenjenim gostom naznanjam, da sva prevzela gostilno Kosmač v Radovljici. Točila bova prvovrstna vina, dobra kuhinja. — Se priporočata Janko in Marija Rlhtaršič. 25999-18 Naznanjam Oemjenlm gostom, da som prevzela gostilno pri »Soči«, Sv. Petra cesta. Postregla bom tudi tukaj s prvovrstno domačo hrano. Vabim vas na prvovr Btne pečenlce ln krvavice. — Priporoča se Anica ln Jože Vrhovne. 26228-18 Danes vsi v restavracijo »pod Skalco« JDošlo novo vino. Pečeni-ee, krvavice in razna drugi jedila. — Se priporoča Marin Smon. 26416-18 H»lo! Danes vsi na otvoritev gostilne z domačo Zabavo k Vidmarju na Vrhouce |>ri Viču. Igra šramelj — Vabi vas Anton Vidmar, trgovec in gostilničar. 26420-13 KALO! HALO! V gostilni pri PANJU, Vegova ui. 10., se toči novi sladki mošt, labor ni dolenjski cviček ln lina štajerska vina. Danes. vsako soboto Jn nedeljo boste postre ženi d priznano izborni-mi domačimi krvavica mi ln pečenicami ter z drugimi raznimi gorkl pii in mrzlim Jedili. Danes vesela domača Bahava pridite ln prepri čajte se. Vas vljudno vabi ln se priporoča TONE HUč 26307-18 Cenjenim gostom priporočam fine krvavice jn sladki mošt. Gostiina ^fiiller, Bežigrad. 26385-18 POZOR! Tudi danes prašiček na raSnju. Dospel ie najboljši vinski mošt. Garantiram, da Ljubljana boljšega nima. Gostilna »Kramar«, Dolenjska cesta. 26384-18 Danes otvoritev nove dvorane. Igra Jazz orkester, pijača in ku-hln-a priznano dobra, — gostilna Martine, Zgornja Šiška. 26194-18 Danes vsi v znano staro gostilno »pri Štajercu« na Fužinah •te vljudno vabljeni na veliko vinska trgatev s prosto zabavo. 26333-18 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 8 01» ta Šifro tU dajan}« iui«T> 5 Din. Najmanjfti učem. Opravilo: samostojno ku hanje s pomočjo služkinje. Predpogoj: marljiva. varčna, popolnoma zanesljiva. Le s takimi svojstrvi naj pišejo na Cank. Skofja vas prt Ce lju. Plača po dogovoru. 26186-1 Risarja mladega in Inteligentnega z zadostnim znanjem nemščine, Išče Avto-montaža d. d., Ljubljana VII, Kamniška ulica 25. 26189-1 Modistko popolnoma samostojno, sprejmem takoj. Ponudbe poslati na Korsič, — Kranj. 26127-1 Pošten sluga dobi službo, ki mora tudi s trlclklom dostavljati blago. Ponudbe na ogl. Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj brez do- odd. Jutra pod »Hiter. ! Pteov A- čarnilec. Kranj 26445-1 s Mizar Kuharico boljša moč, ki poseduje »I®^11, let- obrtni list, dobi stalno mesto. Ponudbe na po- lega dela v hiši Bprej me družina treh etrok. druž. 'jutra v Mariboru Naslov t vseh posloval pod »Obrtni list«. 26476-1 Slaščičarja sprejmem takoj v službo. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Zahtevki plače«. 26477-1 Sposobnega mehanika aa pisarniške stroje, z večletno prakso sprejmem za takojšen nastop Ponadbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Mehanik«. 26478-1 Frizerko za železno ln vodno on-dulacljo, sprejme Mihael Godnov. ?61!6-i Trgovsko pomočnico mlajšo, z dobrim spričevalom kot pridno t?r vljudno prodajalko v de taiino trgovino z mešanim blagom sprejme firma Dmfenlk. Poljčane. 26034-1 Sprejmem inteligentno praktikantinjo in učenko za detajlno trgovino takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 26388-1 Postrežnico pridno, snažno, pošteno, starejšo, ki zna tudi kuhati Iščem v malo gospo dinjstvo za čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26328-1 Krojaško pomočnico začetnico, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »hišno delo«. 26514-1 Fotografski pomočnik dob«r repnrter, dobi »talno službo proti kaveiji. Obiir-n« dopis« z navedbo prejšnjega službovanja in starosti na ogl. i»dd. Jutra pod Šifro »Fotografski«. 066134 Stalni zaslužek nudimo gospodom za delo v Celju in okolici. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Stal- J ni zaslužek«. 26483-1 Jutra. 26352-1 Čevljarskega pomočnika sprejme takoj. — Zamik Alfonz, Gajev« 9. 26399-1 Natakarico s konoeajju ln vsemi go-stilmlčarskiml pravicami sprejmem v okolici Celja. Nastop takoj, proti ugodnimi pogoji. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica«. 26222 1 Iščem šoferja kompanjona sa nakup enega tovornega avtomobila. Potrebno 35—30.100 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtopodjetnlk«. 26123-1 Dobro kuharico z dobrimi spričevali, ki zna nemško ali italijansko. takoj sprejm«m. — Javiti se pri Truden, Linhartova 35. 26437-1 Dekle v vseh ozirih pošteno ln zdravo, vajeno vseh hišnih del. tudi malo šivanja. sT>rejmoim takol. — Ponudbe na Plvk Kristina, profesor, Požare-vac, Uglježlna. 26035-1 Iščem osebo kj je sposobna voditi pi sarnlške posle, kot so-trudnlka z gotovino din 65.000 za sodelovanje v industriji. Edinstvena zanesljiva poslcija, do-bar zaslužek, popolna varnost dela ln vloge. Obširne pismene ponudbe pod »Br. 3333« na Pu blialtas, Zagreb. 26121-1 Delavke za šivanje posteljnih pogrlnjal — (kovtrov) sprejmemo. Ponudbe na delavnico Lucija Mcanarlč, Zagreb, Mar arrkova 23. 26169-1 Otroško odgojiteljico perfektno t nemščini — sprejmem za 41ertno deklico. Ponudbe s spričevali in fotografijo na Schmolka, oglasni zavod Novi Sad. 26170-1 Krojaškega pomočnika starega do 26 leit sprej-me takoj Ivan Baš, krojaški mojster, Kamenče 4, p. Braslovče. 26203-1 Krojaškega pomočnika za male kose, sprejme — Groznlk Vlado, Dev. M. v Polju. 26196-1 Vzgojiteljico s primerno predlzobraz-oo in znanj-m nemščine takoj sprejmem k 10 ieunemu dečku. Na začetnico se ne refiektlra. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Predlaobraz-ba«. 264921 Odlično vpeljana domača zavarovalna družba sprejme več mladih, agllnlh gospodov za delo na terenu ln v pisarni. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Eksistenca«. 26482-1 Samostojne mizarske pomočnike takoj sprejme I. Paite, Maribor, Taborska ulica 14. 26475-1 Hišnika 2 osebi, sprejmem takoj za manjšo hišo na periferiji mesta, najraje upokojenemu ali dri. uslužbencu. — Poizve se v pilarni, Voi-njakova ul. 6. 26414-1 Čevljarskega pomočnika sprejme za splošno delo, Alojz Cerle. Kamnik. 26418-1 Krojaškega pomočnika vajenega velikih komadov, sprejmem takoj. Ivan Baš, krojaški mojster, Kamenče 4, Braslovče. 26419-1 Natakarico sprejmem. Mestni trg 1}. 26424-1 Natakarico s koncesijo za gostilno, prikupljive zunanjosti, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetek«. 26411-1 Šiviljsko pomočnico1 mlajSo. ki bi opravljala tudi druga dela. sprejme krojaški salon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26277-1 Za dojenčka na deželi iščem strokovno popolnoma izvežbano gospodično (Nurse). Zna nje nemščdne pogoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika hiša« 26209 1 Mesarskega pomočnika Išče za takoj. Jagodic Jo že. mesar. Kodeljevo — r.iubljana. Zadružni ul. 8. 26354 1 Čevljarskega pomočnika sprejme J. Dolenc, Barvarska steza 6. 26357-1 Klobasičarja zmožnega vseh mesarsko prekajevalekth del, vojaščine prostega treznega pridnega sprejme s 15 t. m. Koilevfar. mesar in kloba-sioar v Šoštanju 26BM-1 Brivsko-frLserski pomočnik z nekaj kapitala, dobi ta-sigurano eksistenco. Naslov i v vseh poslovalnicah .Jutra, j 3631)14 Akviziter za pobiranje oglasov za mesačnik, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akviziter«. 26292-1 Krojaško pomočnico samostojno za »talno delo, sprejme salon Lady, Kreditna banka. 26404-1 Perfektno sobarioo z znaniem nemščine s kavcijo išče hotel v mestu. Ponudbe pod šifro »Večletna služba« na ogl. odd. Jutra. 26378-1 Potrebujemo takoj več čevljarskih pomočnikov. Cervljarna Adrla, Ce lje. 26485-1 Čedno služkinjo katera ima veselje do gostilne. sprejmem. Ponudbe s sliko in osebno na Rejc, Celovška 66. 26427-1 Služkinjo pridno, pošteno, sprejmem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26386-1 Prijazno skrbno dekle tudi star^JSo osebo sprej mwn k 3ietnemu fantku ln za gospodinjstvo. — Predstaviti as opoldne. Brandt. Rožna dolina. Cesta II, št. 14. 26442-1 Vsaka toneia 90 ou, 4» r*k 9 D-a s* « (m sil U 'aaje aaalo*> S Dur, o») "nani*- tn«c?k It IX*. Maserka in babica Pavla Ostrelič. Stari trg 11 se priporoča ceni. damam io materam po času primernih cenah. 21522-2 Služkinja vajena vseh hišnih del ln kuhe želi službo v Celju ali okolici Za ta koj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26100-2 Tkalski mojster Jugoslovan, z lOletno prakso, z dobrimi referencami, žali premeni ti službo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pc-i »Tkalnica 1937«. 26132-2 221eten fant Izurjen trgovine La gostilne, Ž«U službe sluge ali karkoli. Zmožen kavcije. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šiiro »Priden fant«. 06341-S 251eten fant delavoljan, Oče službo lnkasanta, točil ca ali sluge. Zmožen tudi pisarniških del. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Zanesljiv fant« 26185-2 Mlajša ženska moč z veliko maturo, znanjem nemščine. Italijan ščine. franooščine; pasi v no angl., španščino, tfv. stroj ep le ln stenografijo, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«. 26140-2 Kolarski pomočnik vešč ve oh športnih izdelkov in v avto karoseriji. išče službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26146 2 Uradnica samostojna v knjigovodstvu, slovenski ln nemški korespondenci, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nad 20-' letna praksa«. 36154-2 Prodajalka mlajša moč. lzvežbana v mešani stroki, pridna ln poštena, želi službe, tudi kot blagajničarka. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 26052-2 Kamnoseški mojster star 33 let, lšč* zaradi pre.nenltve službe, mesto poslovodje ali delovodje v kamnoseški industriji ali kamnolomu. Ponudbe na MisleJ Jakob, Ra6e, Maribor. 26054-2 Starejša oseba Išče mesto k enem go s podu ali manj« obi-telji, spoznam se ▼ vnem gospodinjstvu ln posedu Jem letna spričevala. — Ponudbe na poštno ležeče pod značko M J. poŠta Gornja Radgona. 25683-2 Mesto gospodinje ISčfm h kuhinji ali samostojnemu gospodu. — Vajena vsega, tudi boljše kuhe. Ponudbe na o-gLasni odd Jutra pod ši fro »St. 1000«. 26258 2 Frizerka zmožna vseh v stroko spedajočlh del išče službo, najraje v Mariboru. Ceaj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »999«. 26302-2 Brivec želi nastopiti mesto takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26231-2 Inteligentna gospodična Nemka, išče mesto kot gospodinja, gre event. tudi k otrokom. Ponudbe pod »Ekonomična« na ogL odd. Jutrr. 26096-2 Boljše dekle lSče službe, vajeno kuhe z večletnimi spričevali. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. december«. 26237-3 201etno dekle pošteno in pridno, vajeno vs'ga dela, popolnoma sama Išče pri boljši obiteljl stalno namešče-nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Daleč od svojih«, 26332-2 Samostojna kuharica Išče stalno službo ali da kuha čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro kuham«. 26359 2 20.000 Din posodim kdor ml preskrbi službo v tovarno ali kaj sllčne-ga. Govorim slovansko ln nemško. Popolnoma zanesljiv. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«. 26351-2 Sluga - mizar žel1 premenltl mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 77« 26242-2 Kuharica dobra gospodinja Jell na meščenja pri %'dovcu ali ločencu. Ponudbe n^ ogl odd. Jutra pod »Hitra«. 26196 2 Mlada postrežnica delovna, išče popoldanskio zaposlitev, Štirikrat na teden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »PriporofJjiiro«. £»i3<37-2 Natakarica išče službe t boljši gostilni. Zmcžna kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Simpatična« 26415-2 Mesarski pomočnik z mojstrskim izpitom, vajen tudi nakupovanja živine, išče službe za takoj ali pozneje. — Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 26390-2 Mesto inkasanta ali skladiščnika, iščem. — Položim tudi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavciji 787«. 26372-2 Absolventka trgovske šole išče službo kot včetnica v boljši hiši! Cenjene ponudbe na ogl odd. Jutra r>od »Pridna in vestna«. 26385-2 Absolventka trgovske šole zmožna tudi nemščine, slovenske ln nemške ste nograflje želi namešče nja. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Pridna in zanesljiva«. 26484-2 Restavracijski kuhar mlad, želi mesto v hotelu ali restavračil!. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Marljiv ln pošten« 26491-2 Vpokojen uradnik ve?č tudi nemSkega Jezika, išče kakrSn* koli »jpo#litev v pisarni ali podjetju; — »prejme tudi upravo hi®. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 777«. Trgovski pomočnik mešane stroke, 27 let star. Išče službo. Najraje v delikateso ln speče-rljo. Cenj. ponudtv? na podruž. Jutra v Mariboru pod »Vesten ln soliden«. 264792 Postrežnico mlada, močna, l£6e službo, vajena kuhe ln vseh hišnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po Steno dekle«. 26238-2 Absolventka trgov, tečaja ln 31etne strokovne obrtne šole, dobra strojepiska. Išče nujne zaposlitve, gre tu di na d'iželo. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Marljiva 1912«. 20481-2 Šivilja z dobrim okusom se priporoča cenj. damam za Izdelavo oblek, kostumov, plaščev ln za opake ob perilo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26471-2 Stanovanje 2aobno. kabinet, kopalnica. za bežigrajsko gim nazljo. novembra oddam Informacijo v trgovini Kapus, Linhartova ul. 26443-2 Trgovski pomočnik izučen v mešani strdki, trgovini s čevlji, delikatesi ter toeilnici, mlad, trezen, dober izložbeni aranžer, i^če mesto zaposlitve, gre tudi kot potnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. november 22«. 26431-2 Postrežnica vajeti* vsega dela ln pra nja perila išče celodnevno zapo6lenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Deloma«. 26327-2 Zaslužek Beseda 1 Din, lave* 4 o.n i* 411 no u l»)»nje iul«rt 8 Din. NajmanjSl uetM 17 Dia. SREČKE Sčemo prodajalce srečk — predno« dajemo rpokojen-cem, d/lavnim lo privatnim u/adnikom. Ponudbe na ogl. »ad. Jutra pud »Srečke«. 170-« Tisoč dinarjev ln več easlužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevza mem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Mihajjo Henig, Panče-vo, Br. Jovanovlča 20. 26066 3 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom, Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26407 3 Beeeaa 1 Dt£ davek I Din u iifro s L* tajaajt aa*l«>vt i Dia. Ntjmanjfi tn**ek 17 Din. Trgovsko zastopstvo večje ln dobro vpeljane tovarne išče bivši knjigovodja. Nudi garancijo. Voei avto, z izpisom. — Fonudhe na ogi. odri. Jutra pod »Dober zastopnik«. 26150-5 Potniki! za razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v vseh delih Jugoslavije, iščem potnike, ki redno obisku.elo arhitekte in graditelje. Upošteva se le one. ki že razpečava-jo kake prvovrstne pred mete, ki spadajo v gradbeno stroko ln one ki nudijo s svojo preteklostjo popolno garancijo. Navesti Je reference. Ponudbe n* ogl. oddelek Jutra pod »Prvovrsten«. 26126-5 Potnika veraiTanega za pnodajo ro!*t sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26S:7-6 Trgovski potnik prevzame Se eno aastop-stvo renomirane tvrdke oblačilne stroke za Dalmacijo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Odilčno vpeljan«. 26294-5 Vajenci(ke) tfeeea* 1 DUi. lavek £ Dl& u Aifrc ali lajanj* oaalora S Dia. Najmanjši u>e»e* 1« Din. Gospodična s pisarniško prakso, z znanjem stenografije ln strojepisja se želi izučiti trgovine. Pcnudb6 na podruž. Jv.tra v Mariboru pod »Zmožna učenka«. 26182 44 Vajenca za trgovino z meš. blagom s primerno šolsko izobrazbo — sprejme Karol Bevc, Gu-štanj. 262J5-44 Učenca za trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Predizobrazba 2 razreda srednje ali mešč. šole. Prano Globočnlk, trgovec, Tržič. 26202 44 Učenko sprejme trgovina z meš. blagom v LJubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 880 26450-44 Vajenec star 16 let. s 4. meSčan. šolami se želi izučiti ele ktrotehnline aH strojne stroke. Legat Iran, Pristava 5t. 1„ Križe. 26326 44 Beseda 1 Dta. torek I Dia _» tilpo tojaaje ii»I»t» i Dia. NajoitnjSl saeseJi It Dia. Nemško konverc. in pouk nudi Izobražena gospa. Kongresni trg 13II. 25120-4 Strojepisni pouk Večerni tečaj aa zafceuiiie lb tivežbauee. Dva oddeika »1 (. do 8. n oo poi 6. lo 9. ur« tveCar Vplsovs oje dnevno oa 6. lo ti, ure. Šolnina zmerna. Chrstotov učni uvod, Domobranska oesla 16. Dva študenta prava, Slovana« i n Hrvat podučujeta srednješolce<-k«) Slovenec ii v&eh predmetov, Hrvat pa it srpsko-hrvatskog jezika. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Br. 22«. 86396-4 Francoščino poučuje aa vse vrste o- čen-;ev izobražena gospa Uspeh garantiran. Cene nizke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26143-4 Kemik lnstnflra vse predmete gimnazije; zmožen r&s lage tudi v neanščinl._ Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matematik«. 26199-4 Nemščino od osnovnih začetkov dc popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svc boda, Tavčarjeva 1. 262484 Francoščino, italijanščino, angleščino ln nemščino poduftuj« diplomiran* učiteljica. Honorar skrom«n. Informacije dnevno od IS.—S Pavla Kovač, Bieiweieova 6 26259-4 Matematiko ln event. n«m£?ino za srednje £ole poučujem po Individualni metodi Dspeh za- jamč^n, honorar zmeren. _ Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Starejša strokovna moč-«. Dipl. filozofka dve leti itudirala v Parfm, išSe franc .kcnveriaoije ali instrukcije. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »SR8«. 26R14-4 Izkušena Nemka-Rusinja po-j^uje odrasle učene« in otroke po nizki cent Pouk v skupinah po hitro naučljlv! metodi. In. formacije od 12 do 3 ln zvečer. K. LJutovac. Sa-lendrova ul. 4-1. pri Pajku. 26290-4 Klavir franccščino, neriščino, poučuje dipl. učiteljica. Honorar ziperen. Informacij« od 5. — 7. Dollar, BM-weisovj 5, visokop-itličje. 26397-4 Iščem osebo ki bi poučevala nemščino k1e v bližini Celja. Ponudbe z zahtevo uč-negn honorarja posle ti na Ivan Habjam mlaj. Šmarje pri Jelšah. 26493-4 m SgfL f , . , „ roaam ' v .•.- / - • 1 Dtn 8 Din. u Itfro ali laganje >»*l«»Ta 5 Din. !J**7r»n5S tnrcek 17 D!«l Vzpenjava (Bremsberg) kiompleteia naprava s 200 m dolgo Jekleno vrvjo. 20 mm debeio. takoj prodam. — Ponudbe na Jugolea. les na Industrija, Črnomelj, 25611-6 Gramofonske plošče tn gramofone bivše tvrd iie Rasberger dobite po razprodajnih cenah Dal matinova 10, nasproti hotela Štrukelj. 25227-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, proda Hus. Svetčeva 8. 26134-6 Oprema za pekarijo kompletna naprodaj. Ve8 pove Ivan Belo&evič, Za-creb, Petrova ulica 162-1. 263:8-6 Trgovski inventar n speeerijo stroj ta ea-samo ret—ti, mlinček za kavo, proda Vlaj, Tyrševa 9. 3626»-a Športni voziček otroški, moderen, dobro ohranjen. prodam. — Ogled Sadar. Miklošičeva c. 6, pritličje.. 26188-6 Športni voziček Skoraj popolnoma nov. po nizki ceni proda — Smogavec. Tovarniška ulica 25-1, Moste. 26168-6 Klavirski pouk poceni oddam. Sv. Petra nasip 41. 26249-4 Diplomir. filozofka M lnstrulrala ža stanovanje ali hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 16279-4 Štedilnik Seleznl ln pisalni stroj, naprodaj. Drenlg. LJubljana L, Cesta v Ro^no dolino 36, teL 23—55. 26283-6 POZOR! Velika zaloga perja ln puha pri A. BDavžar, — Ljubljana, Vošn Jakova 4. priporoča K. Vajoda, čakoveo. 26397-fl Otroški voziček glofbok. dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Tav-Čarjerva ulica 10-13 nad. 26241-6 Leskove sadike rdefe, debele, sa leSnlke ln j »godove sadike (poseiv-nott) v trgo-vini Pintar, Gosposvetska 14. S3344 Zaradi preselitve prodam poceni novo stanovanjsko, belo še ne pleskano pohištvo. Ko-man. Poljanska 71, gostilna. 26298-6 Naprodaj miza. stol. velik ov&last pozlačen okvir, majhen umivalnik z marmornato ploščo tn ogledalom, omara s predali za perilo, 2 dobro ohranjeni preprogi. Tomažlč. Cesta v Rožao dolino št. 20 L 26337-8 Radi opustitve trgovine popolna RAZPRODAJA manufakturnega blaga globoko pod nabavnimi cenami ANTON SCHUSTER Ljubljana — Mestni trg 25 Amerikanski stol (Deldam) za zobozdravnike, ugodno naprodaj, p. dbo ne c*?l. orid. Jutra pod »Prilika 99«. 26286-6 Dve železni postelji za nizko ceno prodam. Podllmbarskega 23. 26288 6 Otroško posteljo belo prodam. — Naslov v vi eh poslovalnicah Jutra. 26410-6 Lovsko puško dvocevko, kaliber 16. prodaji. Urdih, Trdinova ul. i. hišnik. 26381-6 Express aparat dobpo ohranjen, za kuhanje kave, ceneno naprodaj. Ponudbe na po-druž. Jutra v Mariboru pod »Ohranjen«. 26480-6 Velika lesena kletka is 10 malimi papagajčki, z 2 gnezdoma, takoj prodajn za din 450. Dr. Bruno Sadnik. Celje. — Jurčičeva ul. 1. 26481 6 Novost Jupiter Bvetlljka za lokale, pisarne, trgovske lokale, kavarne Itd, se dobi pri Slavo Kolarju, Ljubljana. 26335-6 Oblačila 3et>cn l»»e£ 9 1>IU u tltre «11 lajanj« aanlev« 3 Dm. N»jm»nj41 tt«*ek 17 Din. Novo zimsko sukno lepo, fino, poceni prodam. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 26280-13 Pohištvo i L»m lav«k 8 L>Ui u Jifrc »J: lajanj« ot»l»n 5 Din. Najmanji; tneaek 11 Dla. Baročno vitrino vogalno, spredaj Izbočeno, prodam. Gallusovo nabrežje 33. 26303 12 Bwi» l Dtn. lavek 8 Dm iifno al* lajanje naslov« B Din. ^»'raanjii tn^k 17 Din. Knjige kupimo, tudi starek dobro ohranjene, primerne za javno knjižnico. Ponudbe na »Društvo rudniških nams^cencev« v Trbovljah. 26235 8 Br^l« 1 Dm la»ek S Duri M Šifro »12 lajanj« naslov« S Din. N»im»njži «ne»ek 17 Din. Radio aparat tri ali cevni, dobro ohranjen kupim Ponud be s ceno na Rak, Goto v!je—2alec. 2Cu63 P Philips radio 4-oern!, poce«1 naprodaj. MeptfnSek. Valentin Vodnikova 8, Moste. 26156-9 BimkiiI« i Dm. t) iXn s* iifro »It lajanje aam«v« £ D^n. N» aiai.jjl Ln& 17 Din. Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno po Konkurenčni cent vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c. SI, Liubliana. telefon 35-3» 263-33 Jabolka rame vrste, prolaj.- oa ?a gone, avtomobile in naboje PETER SE11NA. Sevnca ob Savi. 25000 33 Jedilni kostanj iep rešetan nudi najceneje Artor Nachbar, Radeče. AicJlil-33 Kislo zelje novo. prvovrstno, v sod čklh dobavlja po naroči In Gustav Erklavec. Lju bljana, Kodeljevo, Pov-Setova ul. 10, tel. 25 91. 286-33 Krompir, fižol in jabolka vjiarr.em v komisijsko prodajo od zanesljivih trgovcev. Ponudb? na: Marjan Erovat. Beograd Novosadska 13. 26205-33 Pohištvo rabljeno, zelo poceni pro dam. Celjska 19. Beži grad. 26287 12 Moderno ln kvalitetno POHIŠTVO vse zajamčeno — že od 1800 din spalnice 675 din kuhinj, oprave 375 din kuh. kredence 400 din omare 180 din postelje — Itd. Sprejemamo naročila. Oglejte si veliko lzbero pohištva pri »Opravs« zaloga pohištva Ljubljana, Ceiovikn 50. 264138 12 POHIŠTVO Naivečja izbera vsakovrstnega pohištva. Tudi več posameznih kosov: poste-Me, omare. Radi veiike zaloge prodamo več spalnic in ku-hiniskih oprav. Šperane spalnice, imitacija kavkaški oreh . . 4.50C Pleskane spalnice . 1-600 omare ....»• 400 postelje . . . . • • kuh:niske oprave . . 67* kuhmiske kredence . 375 kuhiniske mize . , 120 kuhmiski stoli • ■ 50 otroške postelje . • 300 otroški vložki . . otroški madrad • * 120 »ičm vložki , , . 80 nadraci . . . , , 190 upognieni fotelj} . 2*0 zaboj za premog . . 80 Sprejemamo vsa poprav.la in naročila po konkurenčni ceni: Vzamemo hranilne knjižice v račun. Se priporočit Mizarstvo »SAVA«, Rožna Jolina. Miklošičeva c. 6 26108-12 Spalnice, kuhinje solidne ln zajamčene, V=im nudi najceneje — Komisijska zaloga pohl štva Fr. Sajevlc. Stari trg 6. 26448 12 Be?<*ia i Um, lave* 3 Din ta iifro »11 lajanj« oaalnva J Din Nsjmsriji) ine«e> 17 Din. Pisalni stroj dobro ohranjen. dobre znamke, novejši model, kupimo. Ponudbe na zadrugo »Poštni dom« v Ljubljani. mii-m Šivalni stroji Singer. Pfaff ln drugi prav malo rabljeni, a za to več kot polovico cenejši. naprodaj edino pri PROMET (nasproti Kri-žanske cerkve) 26138 29 Šivalni stroji tudi z okroglim čolnlč-kom. Pfaff. šiva naprej ln nazaj, cena 300 — 1.500 din. naprodaj. Novi trg 4, pritličje. 26361 29 Mizarske stroje z vdelanimi elektromotorji, zaradi opustitve mizarstva, ugodno prodam. Ponudbe na »glas. odd. Jutra pod »Modelni stroju. 26229 29 b**»oa i L>n u>at 9 trii ti Nfrc »l* lajanj« saalov« 1 Din .V»jmmjil ta*-U) Tatra limuzino (Aufssatz) 6sedežna, zje-lo dobro ohranjena, naprodaj. Cena zelo nizka Ponudbe in ogled Alojz Guzelj, hotel Stara po šta, Kranj. 26015-10 Avto limuzino v brezhibnem stanju, poceni prodam, pod 14.000 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26S17-10 Avtomobil znamke »Adler«, dobro ohranjen po ugodni ceni naprodaj. Vzamem tu di v protiračun za les (deske, tram? i. dr.). — Vpraša se: Ljubljana,— Celovška cesta 10. 26180-10 Kupim motor BMW ali DKW 200—350 ccm. Ponudbe z naved bo cene ln prevoženih kilometrov na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 25423-10 Motorno kolo s prikolico znamk1 Sup-per X. ugodno proda V. Herfort, Ljubljana, Kodeljevo. 26281-10 Kupim BSA aH kako drugo tipo. do, bro ohranj no. od 200 do 350 ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Ohranjen«. 26301-10 Avto »F,ord« 4sedežnl, 4 cilindrskl, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval, jutra. 26299 10 Avtomobili! Malo rabljeni DKW pol-tovorni dobavni avto, OPEL kabrolet model 1935. mala WANDERER limuzina. CHEVROLET dvosedežni. PACKARD se demsedežna limuz na in več drugih dobro ohranjenih avtomobilov ugodno p-oda po likvidacijskih cenah DK\V zastopstvo J. Lovže, Ljubljana, Tyrševa JV 26379-10 Mercedes 170 12000 km, 4 vrata, naprodaj. Ford-garaža, Tvrševa. 26432-10 Limuzino Seedežno. 4vratno, popol noma novo prodam pod polovično ceno. Poraba 16 litrov, prekupčevalci izkliučenl. Pismene ponudbe na oel. odd. Jutra pod »40.000«. 26329-10 Kolesa B««eda 1 Din lavek 8 Din x» Šifro al' 1a)«n)* n*«l*va 5 Din N»im»nJ5l tn»tek 17 Din Žensko kolo mak> rabi len«, prodam. Poliva m Rihniika ulica T, Jtost«. Kolesa malo rabljena, stara ln nova se Vam Izplača ku piti pri PROMET (nasproti Krlžanske cerkve) 26137 11 Kolesa la Šivalne stroje kupite najcenejše na Resljevl 16, stare kolesa ln stroje vzamem v račun. 26245 11 Prvovrstna kolesa In šfvaln* stroje najce nejše kupite pri šket, Vransko. 26204 U Seseda 1 D*n lavok 8 Din za Šifro ali lajanje oaslovs S Din. NaimaoJ&l ueaek 17 Din. Meterske hlode obeljene, suhe, zdrave, — smrekove, kip m franko Postojna. Točno plačilo. Posredovalcem provizijo. Naj nižje ponudbe »Kartadoro« na ogl. odd. Jutra. 26341-15 Boeeria J D t* Šifro aH lajanje oa«lTti. 68-16 Hranilne knjižice rrednoolue papirj« vnovčnj« p* najboljši cen. tn takoj injemu 'zpla&lD izputiuje vss Dančon. lf-oariie. kr« d:tn. n niagovor po«j« oajkalaDLieje Alojzij Planinšek (rg ag bančni* poslov. Ljubljana BeeUiovnuva tU. 14 L., teirtion 36 JO. 80 16 Bančno kom. zavod ln menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne Knjižice vseh bank m hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni 237 ie Lepo pohištvo kuhinjo, jed'lnioo in drugn prod« m. Skladišče Konulbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 27«. 96501-17 Dve avtogaraži na Rimski cesti 16, oddam. Informacije istotam. 26496-17 Parni kotliček nizkotlačni, cca 5 kv. m grelne površine, takoj u[>o-raben, kupi B. Kolb, Št. Vid nad Ljubljano. 36332-7 Majhen štedilnik za postaviti kupim. Na slov v vseh poslovalni cah Jutra. 26310-7 Izložbeni rolo velikost 21« X 2U0 cm in ohranjen štedilnik (Tisch-herd), kupim. Pnnudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro 26365-7 Fotoaparat majhen na 36 filmov, ku pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jtev:Iko »666«. 26407-7 Stare moške obleke čevlfe. perilo, zimske površnike. pohištvo itd. kupujem. Pišite na Drame Alojzijo. Gallusovo nabrežje 29, LJubHe.na. 26434-7 Landauer dobro ohranjen fijakerski voz za prevažanje potnikov, kupim. Ponudbe s ceno na naslov Bož'dar Duper. hotel Imperial Dubrovnik. 26429-7 dragocenosti fW~1a t Din lav** 8 Din i» Šifro »M falunjr na«l«*r» S Din ff*ii! 17 Din. Hišo ozlr. vilo, parcelo, tr govlno. gostilno, posest vo, prodate ali kupite najugodneje potom po sredovalne pisarne — P. PRISTAVEC, Ljublja na, Erjavčeva c. 4a. te lefon 23—81. 204 20 11-stanovanjska hiša naprodaj. Naslov v rseh poslovalnicah Juua. 26068-20 Pi«MMtQlv jotndkd, cvefl vonj hi obilna, •metanasta pena blagega Solea tnila, presen [ netljivo, kako mehka in voljna postane ra-skava in razpokam, koža že po enkratnem temeljitem mazanja t Solea kremo I In vendari Vredna« Solea-ko£ae nego ve doni oa takoj vidnih učinkih; Solea milo Vsebuje aktivni,'učinkoviti lecitin, Solea krema pa kolesterin," ki krepi kožo.11 Obojo vpije koža kot hranivo, oboje 0» medsebojno dopolnjuje, oboje je drago dragemn prilagojeno in po let« trajajočih težavnih poizkusih drugo ca drago ustvarjena. Mlada, prekrrljena in elastična kota, občutek ogodja tn telesna svežost, to ao uspehi redno Solea-kožne nege I Velika hiša z gostilno tujskimi sobami, vitom, dvoriščem in gozd no parcelo, naprodaj v mestu na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna 400«. 25086-20 Večja trgovska hiša z velikimi lokali, cen-trum Maribora, naprodaj Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska hiša«. 26119 20 Nova hiša davka prosta, 8V« čiste ga dohodka, 5 minut od cerkve, šole ln avtobusa, zelo ugodno m poceni naprodaj. Vprašati: Studenci pri Mariboru, Obrežna 13, Sernc. 26109 20 Posestvo na katerem aem vodil dolga leta gostilno, zaradi starosti prodam. _ Korošec šikola, Prager-sko. 26107 20 Vila cenjena po sodnem cenilcu z vrtom in g«ražo nad 400 fcsoi D'n, daleč pod ceno aa prodaj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Nenavadno ugodne prilika« 26362-20 \Milcrin krerrub Kvalitetne novosti moške suknje in obleke v največji in najlepši izbiri — ter najsolidnejši ceni ! MRBAHOV.EC Pijte samo zdravilni Prostore ki so zelo uporabni za trgovske lokale in skladišča, 7a obrtniške in industrijske svrhe, za pisarne itd. v sre d.ini mesta, ob glavni cesti in na dvoiršfu takoj oddamo. Vprašati v Dalmatinovi ulici št. 10. (nasproti hitela Štrukelj^ dnevno od 10.—i"i*. v Zabjekovi knjigo veznici. 86364-19 Posojila vsakovrstna proti zaznambi, vknjižbi, na vrednostne papirje in hranilne knjižice Itd. preskrbim v najkrajšem času. Točno in strogo solidno poslovanje. Vnovievanje hranilnih knjižic prod takojšnji gotovini. Rudolf Zore, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12. tel. 3» -10. Priložite znamke din 3.—. 26446 16 Do 150.000 Din bi vložil v solidno podjetje s soudeležbo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«. 26428-16 Posojilo 75.000 Din iičem na prvo vknjižbo veleposestva. Poleg obresti nudim eventnelno službo. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Vknjižba«. 26493-16 Mesnico ali trgovski lokal s stonovaniem in knhinlo, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna točka«. 264A3-19 Lokal 7M. špecerijsko treovlno, oddam za 300 din. Al^e-ševčeva ul. 26, So. Šiška. 26155-19 Enodružinska nova vila z vrtom v enem najlepših delov Ljubljane je iako ugodno naprodaj. Vila z vrtom lahko služi za lastno udobno in mirn« uživanje, lahko pa tudi za oddajo sta novanj ali sob. Sigurna in brezskrbna netto 4 5*/» na-ložha vloženega kapitala. Do p;s; na ogl. oddel. Jutra pud šifro »Solnčna lega 330.000 Din«. 863611-20 Ob Ljubljanici je naprodaj lepa, manjša vila z vsem modernim kom- ' fortom, z vrtom in garažo, i Ponudbe na ngl. odd. Jutra i pod šifro »Ugodno tudi za čolnarenje«. 26263-20 4-stanovanisko vilo najugodneje prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eventuelno polovico«. 863£2-30 Kupim hišo do tri stanovanjsko v Celju ali Mariboru. — Plačam 80.000 v gotovini drugo s hranil, knjižico. Natančen popis hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 80 tisoč«. 26147-20 PLAN I N KA : a zdravi tNi: ' : . ČAJ ' HEUCEH čaj • pfombtranlh p*«a po Du 20- k Oi* tt-Apofeka M r. Bahovec, Ljubljana Blago za ^ • • najnovejše vzorce samo pri tapeciranje severju, ^ «* Prostor za mimo delavnico ali skladišč*, takoj poceni oddam, Mestni trg 9, — dvorlSče. 26167-19 Pekarijo in trgovino s stanovanjem ob glavni cesti ln farni cerkvi, od dam po nlzld ceni. Ja-vomik, Ig pri Ljub'.lani. 26284-19 Lokal oddam s januarjem na Celovški cstl 44 ali tudi s februarjem. Informacije: Gregorčičem 19. I. 26247 19 Trgovino dobno idočo, na prometnem kraju na dežfii. oddam takoj v najem. Pnnuihe na oel. odd. Jutra pod značko »Ugodna prilika 777« 2630&-19 Maniši lo^al holj v tredfini me«ta. 'ščem za takoj ali pristopim k dobremu podietju k> t sodelujoči dnižahn k. Pomdbe na oel. ndd. Jutra pod šifro »Takoj vstop«. 86807-19 Enonadstropna vila 2stanovanjska v Domžalah, nova, s pritiklina-ml, parketl ln velikim vrtom, ugodno naprodaj. Poizve se v pisarni občine Domžale. 26172 20 Enostanovanjska hiša z verando v prijaznem kraiu. pit pravno za upokojenca. vrt, njiva, vse lipo urejeno, naprodaj. C. Jurman, Vojnlk Okolica 83 pri Celju. 26183-20 Izredno ugodna prilika! Zaradi preselitve prodam po skrajno nizki ceni pri Brcžicah hišo. obstoječo iz 3 sob. kuhinje. gospodarskega poslopja ln nekaj zemlje. Pojasnila daje — Cater Prane, slikar. Brežice. 26128 20 Domačijo zTaven kolodvora Brežl ce, primerno za lndustrl totrgovino. proda Jože Setrajčlč, Brezino št. 2. 26004 2C Enonadstropno hišo Dodkleteno. z vrtom, cen ter LJubljane, prodam za 130.000 din. Poizve se v trgovini Tržaška c. 4. 26251-20 Kupim parcelo ob Celovški cesti od SI šk? do St. Vida. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 26232 20 Nova hiša zemljišč« in posestvo s posetve 30 mernikov, u-godno naprodaj. — Marija Urbanč, Ostrež 13, pošta Mirna, Dolenjsko. 26234-20 Umetni mlinar dobro vpeljan, za vsako tvorni SV: o podjetje, prikladen, vodna ta elektrl čna moč, bližina železnice. s prltlkllnaml ln zemljiščem Itd., poceni naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 26145-20 Stanovanjska hiša z vrtom, v centru Ljublja-ne.ugodno naprodaj. Informacije v odvet. pisarni dr. Borsa Pura, Ljubljana, — Dalmatinova 1C. • 803*10.9) Tristanovanj. hiša z vrtom, naprodaj. Mll-čdn&kega ul. 68, Sp. Šiška. 26293 20 Hišo pripravno za obrt trgo- i vino r Ljubi jami, tramvaj- : ska frstaja, ugodno prodem. 1 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »iNa prometu«. i 86333-20 Kupim vilo tudi večstanovanifko, ne predaleč od centra, mora biti solidno zidana. Neka) h'poteke se želi, ni pa po-eoi. Ponudbe na oel. od-dr'ek lutra pod »Zvezda«. 26392-20 Novo hišo šeststanovsn^ko, t donosom 34.f¥V) Din letno, poceni pro ogl. odd. Jutra pod »Soliden plačnik«. 26305-31 a Štirisob. stanovanje po možnosti z garažo. Iščem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Februar«. 26289-21a Enosob. stanovanje ali prazno sobo iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. oktober«. 26376-21a 2-sobno stanovanje oddam z vsemi pritikli nami. Pieteršnikova ulica št. 14 pri Tavčarju. 26350 23 Gospodično (dijakinjo) sprejmem v lepo sobo s hrano ali brez. Istotam sprejmem abonente na dobro hra no. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26396 23 Lepo sobo takoj oddam, prazno aH delno opremljeno, podaljšek Rlharjeve ul. 2fl Trnovo. 26400 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, poleg tehnike, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26205-23 Prazno sobo z balkonom in vodovodom, novo parketirano, blizu Tabora oz. kolodvora, oddam. Na.'lov v vseh poslovalnicah Jutra. 26320-23 Lepo sobo z dvema posteljama, oddam pri Taboru. Fugnerjeva 13, II. nad., vrata 16. 26321-23 i Parketirano sobo in kabinet, lepo, v katero se lahko postavi šte dilnik. oddam v novi hiši. Hudnik, Celovška 43. 26295-23 Akademiku event. dvoma, oddam 15. oktobra v bližini tehnike. opremljeno sobo s posebnim vhodom. Cena 150 din. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26291-23 Opremljeno solnčno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26406-23 Opremljeno sobo strogo separirano, event. s celo oskrbo, istotam oddam prazno sobo z uporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26393-23 Solnčno sobo mansardno, opremljeno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26409-23 Lepo opremljeno sobo event prazno, vhod s stopnišča, uporabo kopalnice, oddam tudi s celo oskrbo. Levčeva ul. 11.-I, pot v Rožno dolino. 26377-23 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Rimska c. 1 v pekarni. 26373-23 Prazno sobo s prostim vhodom, s souporabo kopalnice, takoj oddam gospodični. Zima, Gledališka 12-111. 26474 23 Prazno sobo v pritličju, prvem nadstr. ali na dvorišču iščemo. — Ponudbe pod »Društvo« na ogl. odd. Jutra. 26375-23a Gospodična Išče prazno sobo s hrano. Ponudb? na ogl. od delek Jutra pod »Reana plačnica«. 26356 23a Državne srečke prodaja Menjalnica REICHER & TURK, Ljubljana, Prešernova Brezplačen pouk t» faran/a! m- /28■) Enosob. stanovanje s pritiklinami, lepo zračno oddam s 1. novembrom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26380-21 V Celju oddam lepo. opremljeno s?bo ^ tuano ali brt-- | Mariborska cesta 18. Celja. 26489-21 Oddam takoj 3sobno. parketirano stanovanje z vsem komftor tom v novi vili blizu Celja. (Veranda, terasa, bližina Savinje). Naslov v vseh posloval. Jutra. 26490-21 2- in 3-sobno stanovanie lepo, solnčno, oddam v centru. Novi trg 1, pri hišnici. Oosled od 10.—12. v nedeljo. 20500-211 Tričlanska mirna družina išče v okolici Tivoli dvo-do trisobno stanovanie z vsemi pritiklinami. Tudi kopalnica za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »J. V. 1000«. 26512-21a Sobo odda 8««eda I Dui la»ek 8 Dm l» Šifro tU lajanje om1ot> B Din. NajtnanjSi toeeek 17 Din. Dame ki pridejo za nekoliko dni ; ali za stalno v Zagreb, lahko j dobe ugod«n in senozen ! dom z oskrbo aii brez ▼ j Senoini ulic- 32/IJI. desno, prva ulica lesno od glav nega kolodvora, Zagreb. I 2S3034-23 Sobo solnčno, suho, s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju:ra. 26274-23 Opremljeno sobo separirano prijazno, parke tirano oddam eni ali dvema osebama. Glince. cesta VIII-3. 26275-213 Prazno sobo lepo, veliko, s strogo se-pariranim vhodom oddam v vili. Mišičeva c 21 up vrtu. 26260-23 Samsko stanovanje s kopalnico odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi c. Informacije istotam v družbeni pisarni. 26506-21 Stanovanje v sredini mesta z 2 sobama in z vsemi pritiklinami oddam s 1. novembrom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26331-21 2 sobi eno opremljeno, drugo prazno, oddam. Gospo-svetska 10-11. nasproti stopnišča. 26142-23 2-sobno gargoniero kompletno, luksurjozno opremljeno, v pritličju vile, v centru, oddam boljšemu v gospodu. Pi smene o-nui15-.fi n:v ogl. odd. Jutra pod »Prije ten dom«. 26161-23 Garsonijero oddam boljši osebi 1. novembra. Pojasnila pri hišnici, Resljeva cesta 6. _ Ogled od 5. do 6. popoldan. 26366-33 Opremljeno sobo za dva gosjioda, s poseb. vhodom in elektriko, oddam s hrano ali brez. — ' M. štraus, Emonska c. 10, 1. nad. 26501-23 Prazno sobo s shrambo (Lutz peči poseb. vhod s stonišča. "'•11 im takoj ali pozneje. Riharjeva 2, Kolezija, Mirje, za obrtno šolo. 26505-23 T- Lepo sobo oddajn pri kolodvioru dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28503-33 | 2 sobi za oisarno oddam. — Wolfova 10/T., desno. 26Wž-33 Gospodično - dijakinjo sprejmem na stanovanie Naslov: Jegličeva 10.. pri hišniku. 26439 23 Samec išče za stalno lepo in čisto, prazno sobo s souporabo kopalnice. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 26195 23a Diplomirana filozofka gre kot sostanovalka. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Iskrena^. 26278 23a Uradnik išče lepo m zračno sobo s souporabo kopalnice ! ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK nudbe S Ju- j ME1NEL&HER0LD tra pod »Prijeten dom«.! jaLtvormce g/osbi'l _26358 238 H/RiBOR B-101 Sobo strogo separirano s klavirjem ali brez. s souporabo kopalnice v cen tru mesta. išč: 17 Din Rokavica Iz svinjske kožs se je izgubila dne 5. sept. na Bledu. Oddati proti nagradi din 50 v steklarni Kovačič, Maribor. 26108 31 Cunje i krojaške odrezke. stari i pap:r. tekstilne odpadke avčjo volno govejo da ko (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor. Diavska ul 15 ZBHTEVH3TE BRE5PLACNI PODUCNI ■ - NA3P0P0LNEJ51H GLASBILA MAJVECJE DOMAtE .5TR5CNE TVRTKE fSCHNEIDER KR: DV0R5KI DOBAVITELJ ZAGREB NIKOl-iČEVA 10 . Boljšo, obilnejšo in cenejšo hrano nego katerikoli gostilna ali m-niza dajem abo-nentom šentjakobsko-prulskega okoliša. Prijave na ogl. odd. Jutra pod »Dunajska kuhinja« 26330 31 Dražbe Ueaeaka be».da i trn; iav^k 8 Din, ta lajanje naslova t Din; najmanji-zneaek Din. Dve mladi dami želita poznanstva z bolj šlma gospodoma. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Slika zaželjrna«. 26149 24 MOŠKI ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite OKASA 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 50 tablet Din 110 Dobi se v lekarnah. LEKARNA Mr. Rozman Beograd, Terazi je 5 Ogl. rt-g. S. br. 38 1934 Vsaka beseda 2 D;n; davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesel. 20 Din. Delovodja mlad. simpatičen, s stalno službo, dedič lepega posestva in dober kro-matikar. žali spoznati go spodlčno, zaradi pozne j oe ženitve v starosti do 27 let. ki bi Imela 30000 din gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovodja«. — Tajnost obvezna. 26074-25 Takoj bi poročila gospoda srednje starosti, kmečkega stanu z gotovino din 40 — 50.000. Imam lepo posestvo v lepem kraju. Resne ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dobra žena«. 26113-25 Gospodična trgovsko izobražena. — srednjih krt s 30.000 din gotovine, želi poročiti tr govca. starega od 45 do 55 let, ki ima že vpeljano trgovino. Dopise na podruž. Jutra v Celju pod »Lepa jesen«. 28099-25 Ključavničar drž. žel. želi poročiti šiviljo. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Gorenj ka«. 26181-23 Železniški nastavljenec star 30 let, želi poročiti gospodično s pohištvom in cca 25.000 din. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ideal«. 26184-25 Dobra šivilja ieli znanja zaradi ženit-, ve z dobrosrčnim starej-i šim gospodom. Ponudbe | na ogl. odd. Jutra pod I »Resno 1937«. 26243 25 Tridesetletni priv. uradnik posestnik, poroči boljše dekle. šiviljo, trgovko ali podobno. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra , pod »Dvajset do tride-| setletna«. 26221 25 Vdovca z otrokom značainega. intelektualca, primernega položaja v starosti 35 — 45 let, ' ki želi dobro mater svo-! j emu otroku, sebi zvesto družico, želim poro-j čltt. Resne ponudbe na Zenitve in možitve ogl. odd. Jutra pod »Jesen«. 26239 23 posredujemo najvestneje. Imamo veliko število odličnih partij obojega spola. In-format: vne prospekte razpošiljamo proti poslanim d. 10.— v znamkah — diskretno. Strogo solidno poslovanje, zajamčen uspeh. »Re-zor«, Zagreb pošta 3. 26200-23 Vdovec želi poročiti gospodično ali vdov,o od 30 do 45 let, z nekaj premoženja. Dopise na ogl. od. Jutra pod šifro »Resnost«. 2646S-35 Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din. vsaki priliki — se spomnite da ao .Jotrori* Jtfali oglaal* •» Sloveniji naj napeSnejia, najcenejša In najhitrejša posredo-ralnlea ta službe r*eb vrst, aa prodajo ta nakop neb stvari, ca nepremičnine, lo-podjetja, kapital, U-nitve lo sa vae drago f Naznanjava žalostno vest, da nama Je danes ob 17.30 po dolgi in mučni bolezni v 42. letu starosti umrl ljubljeni sin in brat, gospod Pavel Druškovič uslužbenec državnih železnic. Pogreb bo v ponedeljek, dne 4. oktobra ob 14.30. Maša zadušnica se bo darovala v torek ob 8. url. KONJICE 2. oktobra 1937. Mati Ana in brat Ivan i ZAHVALA Iskreno zahvalo izrekam vsem, ki ste počastili spomin mojega nepozabnega soproga Edvarda R. von Preissig Paymaster, Retired United States Nevy in ga v tako obilnem Številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem domačemu župniku g. Podbevšku, komandantu 1. plan. peš. polka, polkovniku g. Ivanu Merkulju, p. m. oficirskemu zboru za častno spremstvo, vojaški godbi, domači godbi »Ljubnik«, darovalcem lepih vencev, vsem sorodnikom in sosedom za ves trud in tolažbo. Iskrena hvala! ŠKOFJA LOKA, dne 2. oktobra 1937. Žalujoča soproga Marija von Preissig i VSI ONI, KI ŠE NIMATE NALIVNEGA PERESA! Dve leti so se mučile angleške tovarne, da izumejo pero, ki bi bilo končno enako dobro kot pravo zlato , pero, toda mnogo ceneje. Končno jim je to uspelo, j IRI D'ORO nalivna peresa so opremljena 8 peresi, fki točno imitirajo prava zlata. Konica peresa je izdelana kot pri zlatem peresu iz pravega IKIDILMA, kar jamči za gladko pisanje in trajno vrednost Držalo je izdelano iz praktično nezlomljivega materijala, in če se s silo ne razbije, popravimo Se tri leta vsako pokvaro po garanciji, ki je priložena vsakemu nalivnemu peresu, zastonj. Garancija za IRI D'ORO nalivno pero velja S leta ! Peresa lahko izberete kot prava zlata: EF za tanko pisavo, F srednje mehko, M mehko s topo konico (pri naročilu je treba zaželjeno točno navesti). So tri vrste IRI D'ORO nalivnih peres: št. 1, tanjše, manjše dijaško držalo . . din 35.— št. 2, debelejše, večje držalo.....din 40.— št. 3, luksuzno držalo s prozornim delom, da se vidi vsebina črnila, v krasnih marmornatih barvah din 50.— Gornjim cenam je treba za vsako pošiljko (brez ozira na količino naročenih nalivnih peres) dodati za poštnino ako se pošlje denar naprej, din 5.—f ako ga je treba poslati po povzetju din 8.50. Vrzite proč staro zamazano leseno držalo, postanite modern človek in naročite še danes to odlično nalivno pero! Cene veljajo samo dokler traja zaloga! Požurite se, da ne zamudite! Iščemo serijozne zastopnike (tudi za prodajo zlatih nalivnih peres na obroke). ULICA 39 ZAGREB ILICA 39 Bogato ilustrirani cenik zlatih nalivnih peres pošljemo na zahtevo zastonj. PERJE l&ricošje, porje, gosje, mčje, navadno, s strojem Sščeno te čohano. Vcord se pošiljajo brrtpte«-no tn frank«. Dobavlja se ▼ vsaki množini £* Vajda, Čakovec Telefon štev. 59, 00, S, 4 CENEJ PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK DM VZORCE, K3 JIH DOBITE BREZPLAČNO! Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel po pokojnem gdu. PRISTOU FILIPU, črkoslikarski artistični atelje ia špecijalno slikanje na steklo, kovine, les, zid, platno; slikanje grbov po predpisih itd. ter ga bom sedaj uredil v lastni delavnici. Izvrševal bo vsa črkoslikarska, pleskarska, ličarska in sobo-slikarska dela točno, vestno in solidno po najnižjih konkurenčnih cenah, za kar se kot stara, znana tvrdka vsem cenjenim naročnikom in znancem v mestu in po deželi za vsa v stroko spadajoča dela kar najtopleje priporočam. IVAN BRICELJ, špecijalna delavnica za črkoslikarstvo, soboslikarstvo, pleskarstvo in ličarstvo, LJUBLJANA T vrševa c. 15 Telefon 33-07 Gosposvetska c. 2 Ustanovljeno 1893 ZA JESEN - velika izbira t otroške nogavice . . od din 2.50 naprej ženske nogavice . . od din 6.— naprej ženske flor nogavice . od din 7.— naprej ženske svilene nogavice od din 10.— naprej moške sokne ... od din 8.50 naprej f m MAKOPERILO ZA ŽENSKE IN OTROKE, moško perilo. Pletene jopice domačega izdelka najceneje i| pri LIA — Maribor, ALEKSANDROVA CESTA 19. . Dunajski najbolje renondnud UČNI IN ODGOJNI ZAVOD ZA DEKLICE C. v. KASTALY VVien (t centru) VUL Langegasso 65, telefon A 27-4-22 Vsaka Studijska možnost — nadaljevalna izobraževalna šola, Jeziki, glasba, kuhanja Priprave za vse skušnje! 'Ouvtšena, naj lep ia pa vendar najcenejša je samo POSLOVNI MOJSTER za tovarno pohištva kot tudi več dobrih kiparjev, mizarskih pomočnikov in tapetniških pomočnikov za boljše pohištvo dobe stalno zaposlenje. Ponudbe nasloviti pod »P-5047« na Inter-reklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. EOTEOm Peneča Radi renoviranja lokala velika odprodaja vseh vrst čevljev po globoko znižanih cenah od 1. do 15. okt. Je-Ja" Ljubljana, Miklošičeva 36. tr odgovarja ker je zelo ekonomična v potrošnji D. PECHMAJOU & CIE, ZEMUN POJEM KVALITETE IN ODLIČNOSTI SVETOVNA ZNAMKA ANGLEŠKEGA 8UKNA DETAJLNA PRODAJA ZA DRAVSKO BANOVINO FINTEX D. D. JE EDINA ANGLEŠKA TVRDKA V DRŽAVI, KI PRODAJA IZKLJUČNO SAMO ANGLEŠKO SUKNO. ŠLBAR LJUBLJANA RESLJE VA CESTA 8 i Naznanilo! Vaše blagorodje! Vljudno Vas obveščam, da sem otvorila CVETLIČARNO na*Miklošičevi cesti 20 (Palača Okrožnega urada. Moja dolgoletna praksa Vam jamči za dobro in točno postrežbo. Z zagotovilom, da Vas bodem kot moje cenjene odjemalce v vsakem ozira zadovolji^ se najtopleje priporočam cenjenemu občinstvu v mestu in na deželi. EMA SVETE — KORSIKA Užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da Je nenadoma preminul soprog, brat, stric in svak, gospod Karel Završnik NADUČITELJ V POKOJU v 73. letu svoje dobe. Blagega pokojnika pokopljemo v Kranju v ponedeljek, 4. oktobra 1937. Pogreb bo ob 15.30 lz pokopališke kapele v Kranju. V KRANJU. 2. oktobra 1937. HELENA ZAVRŠNIK, soproga in ostalo sorodstvo. lllllllllllllRllllIllIUlUlIlllllllllliniHllllIlIllIifflil!:!!!!!:!]'!, KLISEJE ENO IN , VE C BARVNE lUIHIIIIIllllHIlIllIllIllllllillilllJIllilllllUlMlIllllllUllli1 DURLIN LAK — BARVA Krije z enkratno prevleko, — ne pusti sledov čopiča — traja do 15 let — ne menja barve. Z »DURLIN« lakom se lahko lakira tudi po zimi, ker suši v šestih urah. — Dobi se izrecno le pri tvrdki BARVE-LAKI: Rudolf Hafner, Ljubljana, Miklošičeva e. 86 ln Celovška c. 61, telefon 85-65. CELODNEVNO POTREBO DRV MORETE SPRAVITI V TAK ZABOJCEK, AKO KURITE Z „ZEPHIR" PEČMI Zahtevajte brezplačni prospekt od: TOVARNE „ZEPHIR" d. d. Subotica Samoprodaja za: Ljubljano: Venčeslav Brezniki Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenari. Ptuj: Anton Brenčič; Brežice: Lbschnlgg & Schinldt erur- tn vecAxhxmt J U GOG RAFIK A-sv. petra nasip23 RAZPIS Naznanilo Cenjenim gostom sporočam, da sem oddala restavracijo pri »šE S TI C I« gg. ANI In ALBINU EZLAKAR, zahvaljujem se za dolgoletno naklonjenost in prosim da isto ohranite tudi mojemu nasledniku. REZI ZALAZNIK. Prevzela sva staroznano restavracijo pri »ŠESTIČ I« Potrudila se bova cenj. goste zadovoljiti z najboljšo postrežbo, tako s prvovrstno kuhinjo, kakor tudi a najboljšo pijačo. — Priporočava se Ana in Albin IZLAKAR Občina TRBOVLJE, srez laški razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 29. septembra 1937 službeno mesto za upravno pomožno službo pragmatično mesto občinskega stražnika v svojstvu nadstražnika v položaju zvaničnika. Šolska Izobrazba: 2 razreda srednje ali njej enake strokovne šole, opravljeni tečaj za policijsko službo ali tri leta že opravljene policijske ali orožniške službe in odsluženi kadrovski rok. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8., toč. 1. — 11. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., štev. 477/61), je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« pri tej občini. ZAHVALA VSEM, KI SO POČASTILI SPOMIN NEPRE-2ALJENEGA NAM SINA, M02A, OČETA IN BRATA FRANJE VLADIMIRJA TONČIČA TER POSKUŠALI OLAJŠATI NAŠO ŽALOST, PRISRČNA HVALA! POSEBNA HVALA TOVARIŠEM DRAGEGA VLADOTA, UČITELJEM IN UČITELJICAM BELE KRAJINE, TER BRATOM SOKOLOM. 2ALU JOČA RODBINA ZAHVALA Vsem, ki so našo ubogo mamico, gospo NETKO GOGALA roj. Splichal soprogo fin. rač. inšp. v p. tolažili v času njene težke bolezni, vsem, ki so z nami delili žalost, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, prav vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, se najlepše in najtoplejše zahvaljujeta rodbini: GOGALA in POGAČAR V LJUBLJANI dne 3. oktobra 1937. ZA DAME NOVOST — PROTI DE2JU IN SNEGU IMPREGNUtANI ŠPORTNI PLA8CI V »FISOHGRATEN« VZORCU PO DIN 680,— NUDI V ELEGANTNEM, LEPO PRISTOJECEM KROJU DAMSKA KONFEKCIJA PAULIN - Ljubljana - Kongresni irg 5 Rafael Sabatinli 80 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Zato se je popolnoma skladalo z njegovimi nameni, da v tem primeru podpre A sada in si zagotovi moralno zmago, ki mu bo pozneje v nadaljnjo korist. In tako je, ko klici niso hoteli utihniti, planil po stopnicah kočne palube nizdol. zdirjal po srednjem hodniku in stopil ob paševo stran, Asad je z jezno skrbjo opazoval njegovo bližanje: zdaj se bo Sakr el Bahr gotovo postavil zoper njega, da dobi upornike v svojo oblast. Skrivaj je izdrl krivo sabljo. Ali gusar, ki je to dobro videl, je mirno stopil naprej. »Kaj pomeni to?« je za grmel njegov glas. »Mar ste uglušeli, da ne ubogate povelj svojega paše? Kdo se upa dvigati glas zoper Alahovega mazi-ljenca?« Globok molk je nastal. Asad je poslušal, presenečen tako, da ni mogel spraviti besede iz sebe. RozamuncM je od razočaranja zastajal dih. Le kaj je Oliver nameraval? AH jo je imel ves čas za norca? Nagnila se je čez kočno ograjo, da bd vse dobro slišala. Vsi njeni čuiti so bili napeti. Videla je. kako se je jezno in oblastno obrnil k Larocqueu, ki je poln pričakovanja stal ofr> bočni ograji. »Nazaj na svoje mesto! Pad na vsak gSb tuje ladje in tatooj poročaj. Mi se ne ganemo, dokler gospodar Asad ne ukaže. Spravi se!« Ne da bi črhnil besedico, se je Larocque zavihtil čez ograjo, se spustil na vesla in odihited na kopno. Niti en glas se ni vzdignil zoper Sakr el Bahra. Njegove mračne oči so obletele gusarje, ki so se gnetli na sprednjem gradiču: »Kakor ovce se daste napoditi v kozji rog, ker tale harem siki miljenček cvili o nevarnosti«, je reskel in zaničljivo pokazal na Marzaka. »Kdo pa ste. talko mi Allaha ? Ali ste še moji neustrašeni morska, kragulji, ki so nekdaj pluli z menoj in kakor strela udarjali tja. kamor sem zasadil kavi je? Ali ste postali mrhojedne vrane?« Star gusar, ki ga je delal strah predrznega, se je oglasil: »Zašli smo v past, kakor Dragut pri Jerbi.« »Lažeš, lopov«, je odvrnil SaJkr el Bahr. »Dragut ni bil nikoli v pasti, zakaj Dragut je našel pot v prostost. In Dragut je imel proti sebi vse genovsko brodovje, proti nam pa stoji ena sama galeona. Tako mi kurana, če se ji hoče boja, ali mar nimamo zob? Ali bi bila to prva galeona, ki smo jo z naskokom zavzeli? Če vam je strahopetcev svet ljubši od mojega, pomislite, sinovi sramote: kakor hitro zaplovemo na široko morje, smo neogibno odkriti, in Larocque vam je povedal, da ima galeona dvajset topov. Če pride do boja, je torej veliko ugodneje, dia nas napadejo tu, v tesnini. Najbrže pa vdbče ne bodo opazili naše navzočnosti. Ne pozabite tudi, da se z begom odrečemo dragocene ladje, ki smo si jo izbrali za plen. Pa kaj zapravljam sapo! Slišali ste ukaz svojega zapovednika Asada ed Dina, in to vam bodi dovolj. Niti besede več!« Ne da bi počakal ,ali se bodo ljudje ob ograji razšli in vrnili na sw\ja mesta, se je obrnil k Asa-du: »Morda bi kazalo obesiti psa, ki je čenčal o Dragutu in Jerbi, a moja navada ni bila nikoli, da bi okrutno ravnal s tistimi, ki gredo za menoj.« To je bilo vse. Asadova osuplost se je najprej izpremenila v začudenje in nato v nekakšno skesanost. ki se ji je pa kmalu pridružil strupeni dih ljubosumja. To ljubosumje se je širilo kakor olje, ki ga razliješ po vodni gladini. Ako je čutil dotlej proti Sakr el Bahru miržnjo, ga je prevzemalo zdaj globoko sovraštvo dio tega moža, ki je ogražai njegovo go-spodstvo. Za oba poslej ni bilo več prostora v alžirskem pašaliku, o tem je bilo škoda dvomiti. Zahvalne besede, ki so mu silile na jezik, so zamrle. Molče, s hudobno stisnjenimi očmi. je gledal svojega častnika, in samo bedak bi si bil mogel n&pak razlagati pomen tega pogleda. Sakr el Bahr ni bil bedak iin ni sam pri sebi niti za trenutek podvomnil o tem, kaj ga čaka. V srcu ga je zbodlo; skoraj mu je bilo žal, da ni bil izrabil pravkaršnjega trenutka slabosti in z enim mahom vrgel paše ob tla. Tudi on je pogcitnil spravljive besedle, ki jih je hotel izreči. Obrnil se je k Bislkainu in mu kratko ukazal: »Umakni se in vzemi tega hrabrega pomorščaka s seboj.« Pokazal je na Marzaika. »Ali je to tvoja želja, o gospodar?« je BIskain vprašal pašo. Asad je molče prikimal in jima mignil, naj odideta. »Gospodar«, je rekel Sakr el Bahr, kakor hitro sta ostala sama, »včeraj sem ti predložil način, kako naj končava prepir. Zavrgel si ga. Ce bi bil izdajalec in upornik, kakor si mi očital, bi bil adaj lahko izrabil razpoloženje svojih gusarjev, in če bi bil to storil, mi ne bi bilo več treba prositi. Potem bi zdaj jaz ukazoval; zato trdno upam, da mi vrineš v svojem zaupanju mesto, ki sem ga brez vzroka izgubil, in če to storiš, da sprejmeš zdaj tudi moj predlog zastran te frankovske ženske.« Morebiti je bilo nesrečno naključje, da je Rozamunda A sadu na očeh nezastrta stala na koči. kajti pogled nanjo je premagal njegovo trenutno obotavljanje in pregnal opreznost, ki mu je svetovala, naj odneha, »Ne spodobi se ti, Sakr el Bahr, da bi mi predlagal kar si bodi. Da se vzlic temu predrzneš, je ckfeaz, kako daleč od tvojega srca je zvestoba, ki jo izpovedujejo tvoje ustnice. Moja volja, kar se tiče nje, ti je znana, Ce vztrajaš v tem, da ml napo tu ješ, vztrajaš na svojo lastno nevarnost.« Njegove besedo so bale glasne in jezne. V i I i K I na Celovški cesti 61 - poleg drogerije Hafner sem otvoril trgovino z modnim in galanterijskim blagom Založil sem se z najnovejšim in najmodernejšim blagom, tako da bodo odjemalci postreženi res s prvovrstnim novoizdelanim blagom najboljše kakovosti. Pri nakupu zaloge sem se posluževal le priznanih dobaviteljev, ki so znani pro-ducenti kvalitetno na višku stoječih tkanin, pletenin in galanterijskih predmetov. Cene so izredno nizke, o čemer se bo vsakdo, ki si bo pred nakupom modnih in galanterijskih potrebščin neobvezno ogledal mojo zalogo, prepričal. Najvljudneje vabim na neobvezen ogled zaloge in se priporočam KAROL FERJANČIČ Ljubljana VII —- Celovška cesta 61 Prodamo po ugodni ceni LOKOMOBILO fabrikat Brand Lhulier, 35 HP, zgrajeno leta 1914, pritisk 13 atmosfer, v zajamčeno dobrem stanju kompletno s sesalko, pločevinastim dimnikom, rezervarjem in ostalim priborom. Vprašati pri Osješkl livarni železa ln tovarni strojev d. d., Osijek. ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK K • 0 H 1 •S © Nogavice: damske, moške, otroške DAMSKO PERILO — TORBICE — GALANTERIJSKI IZDELKI — IGRAČE VSEH VRST ima v bogati izbiri in po najnižjih cenah na zalogi EMIL DOBRIČ LJUBLJANA - PREŠERNOVA 9 POLEG GLAVNE POŠTE Prepričajte se brezobvezno O A S •d o »o s NATPDPOLNEIIE GENERALNO ZA5TDP5TVD " F- 5CHNEIDER ZAGREB NlKDLlCEVAlO' - ' Velika enodružinska vila v Ljubljani z lepim sadnim vrtom, pod Rožnikom, obstoječa iz 4 velikih in 5 manjših sob, kopalnice, pralnice, poselske sobe, stanovanjem za hišnika, velike kleti in podstrešjem ter z vsemi ostalimi pritiklinami, s centralno kurjavo, balkonom — do 1. 1947 davka prosta — zaradi odpotovanja naprodaj. Vse informacije daje dr. Schweiger, Ljubljana, Prešernova ul. 52. 7276 Philips jugoslavensko a. d. • v v isce KOMERCIALNO IN ADMINISTRATIVNO DOBRO IZOBRAŽENEGA URADNIKA. Pismene ponudbe v srbohrvatskem in nemškem jeziku s fotografijo poslati na naslov: Uzun Mirkova 2 — Beograd. Osebne obiske sprejemamo samo na temelju pismenega poziva! Za srbohrvatsko-nemško korespondenco Iščemo sposobno pisarniško moč z večletno prakso in primerno predizobrazbo za tovarniško pisarno v Mariboru pri dobri plači. Zahtevamo perfektno znanje srbohrvat-skega in nemškega jezika in obeh steno-grafij, občo prakso tudi v vseh ostalih pisarniških opravilih, posebno v opominjanju, prodaji, po možnosti tudi v reklami, V poštev prihajajo moške in ženske moči, nastop službe najkasneje 1. XI. 1937. Samo lastnoročno pisane ponudbe, po možnosti s sliko in navedbo plače pod šifro »Prvovrstna moč 1937« na »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9. ZAHVALA Po smrti ljubljene soproge, matere itd., gospe ANE GLAVAN soproge vlakovodje drž. žel. v pokoju se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom dr. Kačarju, dr. Pintarju ter dr. Missu, ki so ji lajšali bolečine v dnevih trpljenja. Žalujoča rodbina GLAVANOVA Kupuj domače blago! PERJE čehano in kemično CiSčeno kg din čehano in kemično čiščeno Ia. kg din Gosje perje belo . kg din Polpuh beli .... kg din Puh beli ... t ; kg din 145.— Puh beli Ia. „ , s kg din 215.— 24.— 42.— 80.— 90 — ZAHTEVAJTE VZORCE! LIA — Maribor, ALEKSANDROVA 19. LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA 47. POVERJENIŠTVO: Ljubljana, Tyrševa 34. naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu AVGUSTU 1937. 2AGAR MARIJA, zasebnica, Ljubljana; MAYERHOFER JOHAN, jeklarski mojster v pok., Guštanj; KANCLER ŠTEFAN, dninar, Hoče; SONNENWALD TEREZIJA šivilja, Kamenščak; ŠIPEK BARBARA, posestnica, Laško; ŠKERBEC FRANC, čuvaj v pok., Sava; KOSER JULIJA, trgovka. Maribor; DROZG MARIJA, gostilničarka, Jelenče p. Pesnica; ULBING MARIJA, vpokojenka, Sv. Nikolaj; SPINDLER MARIJA, posestnica Krčevina-Maribor; PUCONJA JERA, posestnica, Ljutomer; KOSS MARIJA, prevžitkarica, Trg Lemberg; BREZNIK ANTONIJA, prevžitkarica, Studenci; NOVINŠEK ANA, prevžitkarica, Velenje; ZUPANIČ TEREZIJA, zasebnica, Maribor; MOLAN MARIJA, prevžitkarica, Crnc p, Brežice; TRATNIK JOSIP, preddelavec, Celje; KRONOVŠEK IVAN, posestnik, Sv. Peter v Sav. dol.; 2IGART FRANC višji sodni oficijal v pok., Sv. Lenart v Slov. gor. POBEC ANDREJ, delavec, Celje; VARL LEOPOLD, čuvaj drž. žel. v p., Pobrežje, Maribor; PI.EVČAK ANA, prevžitkarica, Stojnoselo p. Rogatec; PAVALEC PETER, posestnik, Studenci; ROJKO MARIJA, posestnica, Maribor-Pobrežje; HUBER IVAN, čevlj. mojster, Maribor; MULEC FRANC, skladiščnik, Tezno; STUHEC MARIJA, vdova orož. narednika v p., Maribor; WEILER ANASTAZIJA, zasebnica, Maribor. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku I Din 221.850.- Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO. Mino*««!! mnMa* amtarji. trt«««* Po Mio nlaM cenil OenOd franke) »TRIBUNA« P. BATJEL, LJUB IJ AN A, Karlovika cesta Podružnica: Maribor, Aleksandrova cseta 20, Stavbeni materija! Izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri VI nt a Itial« Ljubljana )yPl dlCIldl Tyrševa 3* 36 a Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani javlja, da OBRESTUJE VSE NA NOVO VLOŽENE VLOGE počenši od 1. septembra 1937 dalje pO 3% odstotke vezane po dogovoru. Podeljuje kratkoročna posojila, proti zaznambi na službene prejemke ter proti poroštvu. ZAHVALA Najsrčnejše se zahvaljujemo za mnogoštevilne Izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše ljube nepozabne hčerke VIDE FURLAN Posebno se zahvaljujemo g. dr. Blankeju za njegovo zdravniško pomoč ter sokolskemu društvu, naraščaj-skemu odseku za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, nadalje g. proštu Ivanu Greifu, in g. Krajnikovi kot botri blagopokojne. Iskrena zahvala tudi deputaciji Združenja krojačev, pevskemu zboru meščanske šole za žalostinki, učitelj-stvu meščanske šole, ki so ji izkazali ob njeni smrti krščansko ljubezen in sočustvovanje, ter gospodičnama Kafolovi in Prosnikovi, za lepe besede, ki so jih spregovorile, ter vsem, ki so naši dragi rajni izkazali čast na njeni zadnji poti k večnemu počitku. PTUJ, dne 29. septembra 1937. Žalujoča rodbina FURLAN UMRLA NAM JE NASA DOBRA MATI, BABICA TA5CA IN TETA Berce Elizabet? roj. Perko POGREB BO V NEDELJO, DNE 3. OKTOBRA 1937 OB POL 5. URI POPOLDNE IZPRED JOŽEFISCA NA POLJAN 3KI CESTI K SV. KRIŽU. DR. JANKO BERCČ, SIN IN SORODSTVO. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, 4 kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za Jnaeratni dal Je odgoiiaea Aloja Novak, — 364 I Ljubljani,