t/a n,d
s-'/loOtiCQ
NO. 17
&/
*Y]k%k
Y^32

'V—--
AMCRICAN IN SPlRiT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING NSWSPAP6R
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 24, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Sovjeti v Pekingu ne
Sovjetsko poslaništvo v Pekingu osporava kitajsko obdolžitev in zanika vsa- i ko vohunjenje izgnaniih 5 j članov svojega osobja. PEKING, L.R. Kit. — Kitaj-j ska vlada je zadnjo soboto izgnala pet članov sovjetskega poslaništva, ki so bili po njeni u-radni izjavi zasačeni pri vohunjenju. Kitajci trdijo, da so zasegli vohunsko gradivo, radijski oddajnik in sprejemnik ter drugo. Vohunjenje naj bi imelo tudi cilj podpiranja podtalnega odpora proti sedanjemu kitajskemu režimu, oziroma “dikta-tudi proletariata”, kot pravi u-radna izjava.
“Kitajska vlada ostro svari sovjetsko vlado, da mora prenehati s svojo vohunsko dejavnostjo na Kitajskem, ker bo sicer morala nositi polno odgovornost za vse posledice,” pravi izjava kitajskega zunanjega ministrstva.
Prijeta in izgnana sta bila prvi tajnik poslaništva V. I. Marčenko, tretji tajnik Y. A Semjonov z ženama in tolmač sovjetskega vojaškega atašeja.
Sovjetsko poslaništvo trdi, da so šli navedeni kupovat po trgovinah v Pekingu ter so bili prijeti, ko so kosili v nekem hotelu 15. januarja. Do soboto, 19. januarja so jih imeli zaprte, nato pa so jih Kitajci izgnali.
Kitajska nota, ki je bila izročena sovjetskemu poslaniku V. S. Tolstikovu, dolži Sovjetsko zvezo “viška hinavščine”, ko govori, da hoče normalizirati svoje odnose s Kitajsko, pa istočasno vrši take stvari. Izgon sovjetskih diplomatov zaradi vohunstva je odnose, ki so bili že tako skrajno slabi, potisnil še za stopnjo nižje.
Pregovorili so ga
WASHINGTON, D.C. — Zvezni posredovalec v delavskih sporih W. J. Usery Jr. je v oktobru odpovedal svojo službo v zvezni vladi in sprejel mesto v glavnem vodstvu AFL-CIO, kamor ga je povabil G. Meany.
Bela hiša, ki se zaveda, da bo letos dosti težav pri sklepanju kolektivni pogodb, se je odločila Useryja obdržati v vladi. Najprej ga je povabil na obed sam zakladni tajnik G. Shultz, nato je bil ponovno z njim direktor Sveta za življenjske stroške John Dunlop.
Usery se je končno premislil in se oldočil, da bo ostal glavni zvezni posredovalec v delavskih sporih, pa postal pri tem še po-sebn Nixonov pomočnik v Beli hiši za “delavske odnose”. Tako bo dejansko nad delavskim tajnikom P. Brennanom, ki ne uživa več nekdanje podpore.
Zl
rezerve naj anjšajo za tretjino
Manj moštva v vojnih
za
finja k odstopu
WASHINGTON, D.C. — Ronald Ziegler, Nixonov posebni svetovalec in tiskovni tajnik je dejal novinarjem na tiskovni konferenci v Beli hiši, da se predsednk Nixon ne meni za pozive k odstopu in da je odločen, da “ne bo izgubil še enega leta” z zadevami Watergate. Trdno je odločen ostati na svojem mestu prihodnja tri leta in izvršiti naloge, ki si jih je postavil.
R. Ziegler, ki že dolgo ni nastopil pred novinarji, je zatrjeval, da ima Nixon namen se ves posvetiti vodstvu ZDA in reševanju njihovih zadev doma in v svetu. Predsednik čuti, da je še celo število vprašanj in obilo pobud, ki jih je treba izvesti.
Podpredsednik G. F o r d je oaed tem pravil, da razpolaga Bela hiša s podatki, ki bodo pokazali, da predsednik Nixon ni storil nič nezakonitega v Watergate zadevi in da prav gotovo ni zapleten v zbrisanje dela zvočnega posnetka od 20. junija 1972 v dolžini 18 in pol minut.
Slične izjave sta dala že preje tudi sen. H. Scott in H. Baker.
Brooking Institution sodi, da bi vojaške rezerve brez škode lahko zmanjšali za eno tretjino in prihranili 1.4 bilijona dolarjev.
WASHINGTON, D.C. - Vojaške rezerve bi v naši deželi lahko zmanjšali za nekako eno tretjino, pa bi ble še vedno sposobne vršiti predvidene obveznosti, sodi posebna študija Brookings Institution, ki so jo objavili koncem tedna.
Trenutno je v rezervi skupno okoli 900,000 mož, okoli 300,000 bi jih bilo mogoče odpustiti in pri tem prihraniti 1.4 bilijona dolarjev. Stroški za vzdrževanje rezerv in .Narodne garde so v zadnjih letih močno porastli. Leta 1970 so znašali še 2.6 bilijona, v tekočem letu pa že 4.4 bilijonov. Zmanjšanje v tem pogledu bi bilo torej dobrodošlo.
Poročilo je sestavil bivši letalski polkovnik Martin Binkin, ki je bil na službi v obrambnem tajništvu v uradu za analizo sistemov, sedaj pa je član vodstva Brooking Institution.
------o-------
— Na svetu se govori okoli 2800 različnih jezikov.
Obrambno tajništvo je objavilo, da bo število oboroženih sil ZDA z julijem zmanjšano na 2.17 milijona.
WASHINGTON, D.C. — Pomožni obrambni tajnik William K. Brehm je dejal, da bodo o-sobje oboroženih sil ZDA do konca junija 1974 znižali za 15,000 preko mere, ki jo je določil Kongres. Ta je odredil zmanjšanje za 43,000 oseb v tekočem proračunskem letu.
Stroški za vzdrževanje poklicne vojske so močno porastli. Plače so bile zvišane na raven zaslužkov v gospodarstvu, da bi oborožene sile lahko pridobile dovoljšnje število prostovoljcev.1 Teh je včasih še vedno premalo j in vojaški strokovnjaki govorijo i odkrito, da se bo morala dežela j vrniti k vojaški obveznosti, če bo hotela imeti primerno močne oborožene sile za znosno ceno.
Obrambno tajništvo bo predložilo Kongresu za 6 bilijonov višji proračun od sedanjega. Zmanjšanje števila moštva naj bi Kongres prepričalo, da so o-borožene sile storile, kar so mogle, da bi stroške zmanjšale, da pa preko določene meje ne morejo iti.
Po novem bo številčno stanje v oboroženih silah 2.17 milijonov, vojska bo izgubila 22,000 mož, mornarica 15,000 in Letalske sile 21,000. Pentagon upa povečati število žensk v oboroženih silah do konca junija 1974 na 60,000, kasneje pa še na več. Večji sprejem žensk v vojaško službo naj bi olajšal nabiranje osobja, kar je težavnejše, odkar mora imeti 55', novih vojakov diplomo višje šole.
Vojaška oporišča ZDA v Izraelu?
WASHINGTON, D.C. —, Vo-; jaški vodniki ZDA ne vidijo nobenega smisla v vzpostavi vojaških oporišč ZDA v Izraelu v zvezi z ureditvijo in pomiritvijo | Sen. Henry Jackson, načelnik stalnega senatnega podod-
Srednjega vzhoda.
Strokovnjak Pentagona je k temu pripomnil:	Vojaška vred-
nost bi bila majhna. Ameriške borce bi postavili na sredo bojišča, kjer ne bi mogli nič nujnega opraviti.
Načelnik pravosodnega odbora Doma Rodino svari, da odbor ne bo mogel končati dela, če mu posebni tožilec Jaworski ne bo izročil gradiva.
WASHINGTON, D.C. — Načelnik p r a v o s odnega odbora Predstavniškega doma, ki preiskuje možnosti obtožbe predsednika Nixona in njegove odstavitve, je dejal, da odbor ne ko končal dela v letošnjem letu, ampak ga bo nujno raztegnil v prihodnje, če ne bo posebni tožilec L. Jaworski dal odboru na razpolago dokazov in drugega gradiva. Kong. Peter Rodino, demokrat iz New Jer-seyja, je prepričan, da njegov odbor dela ne bo mogel končati, če bo moral sam izvesti na novo vse preiskave, ki jih je posebni tožilec že opravil za glavno poroto.
Posebni javni tožilec je že ponovno izjavil, da ne more kršiti tajnosti postopka velike porote in preskrbeti Domovemu odboru
bora za preiskave, je včeraj dejal, da obstoje dokazi za nelojalnost vsaj ene izmed velikih oljnih družb. Ta je ukinila ameriškemu vojnemu brodovju oskrbo z oljem.
WASHINGTON, D.C. - Stal- —------------------------
ni senatni pododbor zaslišuje že silem dobavo vsega olja, ki pri-par dni postopanje ameriških baja iz Savdske Arabije. Ame-cljnih družb tekom krize ener- \ riške oborožene sile so nato pri-gije. Sen. Henry Jackson, demo-j šle v zadrego in so se morale krat iz države Washington, ki poslužiti posebnega načeluje pododboru, je včeraj
dejal, da doslej ni bilo mogoče tem družbam dokazati, da bi bile same “ustvarile” oljno krizo, da pa je očitno, da v času, ko vsa dežela trpi, delajo velikanske dobičke. Posebej je opo-
zakona, ki jim daje pravico do prednostne oskrbe doma in so tako odtegnile del olja in oljnih izdelkov civilnim potrebam.
Sen. Jacob K. Javits, republikanec iz države New York, je vse pri zasliševanjih zastopane
zoril na dejstvo, da ima dokaze, jdružb€ Pri.iemal zaradi njihove
da je vsaj ena izmed velikih olj-1 vloSe Pri P0Sa3aniih z arab'SK1-
mi državami. Trdil je, da so
nih družb bila nelojalna do lastne dežele, ko je — baje na zahtevo vlade Sadvske Arabije — ustavila dobavo olja ameriškemu vojnemu brodovju.
Sen. Henry Jackson je po tretjem dnevu zasliševanj v svojem odboru opozoril na “očiten slučaj nelojalnosti” oljne druž- j be. Povedal je, da je vodstvo ] Exxon Corporation v Nek Yor- j ku poslalo svojim zastopnikom1 v Evropi naročilo, da naj usta-; vij o dobavo olja ameriškemu vojnemu brodovju.
Na zasliševanju je zahteval od vseh ostalih družb, Id so bile zastopane pred njegovim odborom, da do ponedeljka sporoče in prediože uradne dokumente o tem, če so tudi one postopale enako ali slično. Gre pred vsem
enostavno sprejele arabske zahteve. Vprašal je: Kdo se je pogajal s Kuvajtom zaradi cene olja? Dobil je odgovor, da se o tem vprašanju ne da več pogajati.
2DA ostanejo
na Bahrainu
WASHINGTON, D.C. - Vlada Bahraina je že pred meseci odpovedala oporišče ameriški pomorski eskadri, pa je ta še vedno tam. Diplomati sodijo, da bo odpoved “pozabljena”, kakor hitro se bo arabski svet toliko pomiril z ZDA, da jim bo obnovil dobave olja.
za oljne družbe, ki imajo' svoj podatke brez posebnega uka-l^ pri Aramco oljni družbi_
za zveznega sodnika J. Since ahjki izkorišča oljna le2išča v Savd_ zveznega sodisča.	j ski Arabiji. Nobeden od zastop-
Bivši pravosodni tajnik E. j nikov teh družb — Texaco. Mo-Richardson je potrdil pravilnost! bil, Standard Oil of California stališča L. Jaworskega v pogle- — ni namreč mogel dati takoj du obveznosti tajnosti postopka ’ pojasnila.
velike porote. Glavni pravni; Sen. H. Jackson je poudaril: svetovalec pravosodnega odbora; “Jaz mislim, da so družbe cdgo-Doma John W. Doar je imel po-j vorne, da pokažejo nekaj po-
seben sestanek z L. Jaworskim, da bi skušal rešiti vprašanje neposredno, pa ni uspel. Posebni javni tožilec je voljan razpravljati o vprašanju, ni pa pripravljen opustiti svojega pravnega stališča.
guma.
Kot je poročal časopis Business Week, naj bi bil zunanji minister Savdije pozval 4. novembra zastopnike Aramco k sebi in jim naročil, da morajo ustaviti ameriškim oboroženim
P
ramenski prerok

Večinoma sončno, naj višja temperatura okoli 40 F.
II.
Medtem, ko pred pol letom ni bilo med 435 kongresniki še enega ducata takih, ki bi se upali začeti postopek za “impeachment”, jih je sedaj že vsaj 10 ducatov, toda to ne zadostuje. Za potrebno dve-tretjinsko večino v senatu, ki bi o obtožbi razsojal, manjka še dosti glasov. Če ne bo prišlo do kakih novih odkritij, ki bi dokazala predsednikovo osebno krivdo, ne bo prišlo do obtožbe ali vsaj ne do obsodbe.
Predsednik Nixon je v svoji službi, ki je najodgovornejša na vsem svetu, res naredil nekaj napak, toda te mu more očitati samo človek, ki je slep od politične strasti in še nikoli ni stal pred važno odločitvijo. Če je predsednik naročil nadziranje državnega uradnika, ki je ukradel in izdal važne strateške tajnosti, je imel za to dovolj vzroka. Drugod bi končal tak človek na vislicah, tu so naredili časnikarji iz njega junaka.
Ko je kljub nasprotstvu ve-
like večine Kongresa Nixon ukazal bombardiranje Ha-noia in miniranje Haifonga, je dokazal, da pozna komunizem in ve, da se da nasproti njemu kaj doseči le s silo. Če se ni o svojih strateških načrtih prej posvetoval z zastopniki Kongresa, je imel prav. saj je iz izkušenj vedel, da “predstavniki naroda” vsako še tako važno tajnost gorko prodajo časnikarjem. Načelnik senatnega odbora za zunanjepolitične zadeve W. Ful-bright priznava v svoji pred kratkim izdani knjigi “The Crippled Giant”, da sprejema Senat nemodre zunanjepolitične sklepe, pa dolži za to napačno razlago položaja zadnja dva predsednika ZDA.
Mislimo, da bi morali biti senatorji, ki toliko potujejo po svetu — seveda na državne stroške —, boljše poučeni. Ko bi metali vanj kamenje zaradi davčne utaje samo nedolžni, ibi ne bil v nevarnosti. Koliko voljenih uradnikov je pa še, ki ne prejemajo podpor
in podkupnin, ki jih je treba enkrat plačati? Tega je kriv že davno zastareli volivni red.
Delavski voditelji, ki zahtevajo impeachment, naj bi raje pogledali v svoje vrste. Mnogi prejemajo višje plače kot predsednik ZDA, pa uganjajo večje zločine, kakor so prisluškovanja (Hoffa, Boyle!) Tudi oni podpirajo politične kandidate — na račun in proti volji delavcev. Judje, ki mečejo predsedniku polena pod noge, kjer le morejo, bi mu morali biti hvaležni, da je rešil Izrael, ko ga je skoro ves svet pustil na cedilu. Če ni naredil vsega, kar je pred voltvami obljubil, je kriva demokratska večina v Kongresu, ki ji je več za volivne glasove kot za dobro naše dežele.
Predsednik Nixon je s svojimi nevarnimi potovanji v Južno Ameriko, na Kitajsko in v Rusijo pokazal, da je pripravljen tvegati za dobro A-merike tudi svoje življenje. Nekdo je zapisal, da bi on s
svojim telesom zaščitil ameriško zastavo pred kroglami sovražnikov.
Težave, ki se grmadijo nad predsednikovo glavo, že vplivajo na njegove živce. To se je jasno pokazalo ob neki priliki v San Clemente, ko je neprimerno nastopil proti svojemu tiskovnemu tajniku Ziegler ju. Takrat se je moral vsak vprašati: Ali bo ta mož še vzdržal tri leta? Predsednik sicer večkrat poudarja, da je odločen vztrajati v svoji službi do konca, toda ali bo sposoben? Amerika ubija svoje najboljše predsednike, če ne telesno, pa duševno.
Pisec tega članka ni glasoval za Nixona ne pri prvih, ne pri drugih volitvah, pač pa pri tretjih, in to iz hvaležnosti, ker je častno umaknil a-meriško vojsko iz Vietnama, kakor je obljubil, in s tem rešil Ameriko sramote, ki bi jo naredil McGovern, če bi bil izvoljen za predsednika in bi šel v Hanoi prosit za mir, kakor je tudi obljubil.
Anže
Sen. Goldwater vidi 10% izgube glasov
WASHINGTON, D.C. — Sen. Barry Goldwater, republikanec iz Arizone, je dejal, da pričakuje pri volitvah letos izgubo kakih 10% glasov pri večini republikanskih kandidatov. To bo povzročilo prenekateri poraz, vzrok za to je Watergate.
Nixon lahko pomaga samo na ta način, da odstopi s predsedstva ZDA, je dejal sen. Gold-water, pa vendar predsednika ni naravnost pozval, naj to stori.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je poslal včeraj Kongresu svoje predloge o boju proti krizi energije; med drugim priporoča nekaj trše davke za oljne družbe in za dve leti odložitev izvajanja novih predpisov za čistočo okolja pri avtomobilih. Predsednik priporoča resen napor za rešitev ZDA odvisnosti od tujine v pogledu oskrbe z gorivi. Ta napor hoče vlada podpreti z denarnimi podporami.
WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za Watergate zadeve je včeraj odločil s 4:3 glasovom, točno po strankarski sestavi, da bo nadaljeval z zasliševanji vsaj še 6 dni. Zasliševanja bo začel prihodnji torek. Republikanski člani odbora, ki so v manjšini, so hoteli, da odbor svoje delo konča in pusti to sedaj Domovemu pravosodnemu odboru, ki vodi preiskavo o obtožbi — impeacbmentu” — predsednika Nixona.
LONDON, Vel. Brit. — Vodniki unije premogarjev so. včeraj pozvali te k glasovanju o izvedbi štrajka v podporo njihovim zahtevam po višjih plačah, ki jih vlada odklanja.
RABAT, Mar. — Predsednik Egipta Sadat je tekom svojega obiska tu včeraj dejal, da se je Sirija sedaj voljna začeti pogajati z Izraelom o odmiku njunih oboroženih sil na Golanskem višavju.
JERUZALEM, Izr. — Izrael je začel umikati svoje težko orožje z zahodžiega brega Sueškega prekopa še pred določenim dnem.
/z Clevelanda in okolice
K molitvi—
Člani Društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob pol osmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlega člana Ivana Cuglja.
Članstvo Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na V. 62. cesti, da se z molitvijo poslovi od umrlega člana Ivan Cuglja, v soboto pa k njegovi pogrebni maši.
Tajnici sporočata—
Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ sporoča, da bo pobirala asesment jutri, v petek od pete ure dalje v šoli sv. Vida.
Tajnica Društva Kristusa Kranja št. 226 KSKJ pa bo pobirala asesment jutri podnevi in zvečer na svojem domu, 6124 Glass Avenue.
Asesment—
Tajniki društev, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo asesment pobirali v petek, 26. januarja, od 6. do 8. zvečer. Prestavitev seje—
Seja Misijonske znamkarske akcije, ki je bila določena za sredo, 30. januarja, bo v nedeljo, 27. januarja, ob 3.30 popoldne v sobi “social club” pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti. Vsi člani odbora, pa tudi drugi, ki se zanimajo za misijone vabljeni!
Na mrtvaškem odru—
Truplo umrlega Ivana Cuglja z Addison Road, ki je umrl zadnji ponedeljek, bo položeno na mrtvaški oder v Grdinovern pogrebnem zavoda na E. 62 St. danes ob 5. zvečer. Ure' kropljenja jutri bodo od 2. do 4. popoldne in od 6. do 9. zvečer.
IPe asfrš razpravi |e Isiasef pMi dogsvor
JERUZALEM, Izr. — Po ostri 9 ur trajajoči razpravi je Kneset — izraelski parlament — potrdil dogovor, ki ga je Izrael podpisal pretekli petek z Egiptom. Za potrditev dogovora so poleg vladnih strank glasovale vse manjše stranke, med njimi tudi komunisti. Proti je bila samo opozicijska skupina Likud.
Za odobritev je glasovalo 75 članov Kneseta, proti njej pa 35.
Predsednica vlade Golda Meir je dogovor odločno branila in poudarila, da Izrael ni pristal nanj zaradi vojaške slabosti ali nujnosti, ampak “s ciljem napredovati dalje v smeri trajnega miru”.
Nasprotniki dogovora so izjavljali, da je to dejansko enostranski izraelski umik brez resničnega popuščanja na drugi strani. Vlada je razkrila, da bo Egipt obnovil Sueški prekop ter puščal skozenj tudi blago za Izrael ter da ne bo več blokiral morskih vrat Bab-el-Mandeb na južnem koncu Rdečega morja, kot je to storil v času oktobrske vojne lani.
BUENOS AIRES, Arg. — Predsednik Peron je začel odločen nastop proti levičarskim terorističnim skupinam, katerih ena je pred par dnevi napadla neko vojašnico in pri tem ubila vojaškega poveljnika in njegovo ženo.
BELFAST, S. Ir. — Protestan-tovski skrajneži so iz protesta zapustili pokrajinski parlament.
Ameriška ©©goi«
/m*ft/i’ E i* i <=/?*', ru— iflo /vi e
»sss»>.
Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
.Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
#|gj^ 83
No. 17 Thursday, Jan. 24, 1974
S škofovskim pismom se je skušal potem spoprijeti še ta in oni. A vsa ta spoprijemanja so ostala silno bleda in so se končno vsa skrčila na do smešnosti ponavljani očitek klerikalizma. Tako ostaja slej ko prej res, kar je zapisal v demokraciji (na Opčinah pri Trstu) živeči slovenski pisatelj Alojzij Rebula: “Danes je slovenski kristjan izločen od vseh vzvodov politične in ekonomske moči, kulturno kvečjemu toleriran, odrinjen,-ne glede na njegovo duhovno širino, pod poniževalni skupni imenovalec klerikalca.”
fii
BESEDA IZ NARODA
“0fe8¥?5 na dr. J. F. ‘loniifnisfišnl manifest 1848”
i.
EUCLID, O. — Že od mladosti me je zanimal socialni položaj malega človeka, med katere spadamo iz nekaj izjemami vsi tukajšnji priseljenci. Mnogo naših rojakov se je priključilo v dobri veri, da je v marksistični miselnosti, izraženi v “Manifestu iz 1. 1848”, izhod iz izkoriščanja. V uvodnikih, ki jih je v tem listu dr. J. F. napisal, pa izzveni, kar se tolikokrat ponavlja: “Da trdimo, kar nismo, pa zanikamo, kar smo.” Kdor je pazljivo* prebral vseh IX. poglavij, ne dvomim, da mu je dosti pripomoglo k razčiščenju, ker besede so eno — dejanja pa drugo!
Morda bo zanimivo za koga
Kazen za dobronamernost?
Pod gornjim naslovom je ljubljanski verski list “Družina” 20. januarja 1974 prinesel sledeči komentar k verskim razmeram v Sloveniji. Je prav poučen in vreden branja!
II.
Ne kaže preveč obširno pogrevati dogodkov in stališč, ki so prišla v javnost v preteklih mesecih. Članek v “Naši komuni” pa je tako očitna desinformacija, da moramo zapisati še tole. Osnutek besedila nove ustave je izšel v sredstvih družbenega obveščanja. Poziv k razpravi je veljal vsem. Tudi škofom, saj so občani. Ko pa so se oglasili, dobronamerno, so se v odgovor dvignili glasovi, da jih je treba kaznovati, ker so se oglasili. Pri najboljši volji takšne logike ne moremo razumeti.
Vsakdo, ki je v mejah javne razprave (ta “meja” pa se ne nanaša toliko na vsebino kolikor na način) posegel vanjo, je imel neko zagotovilo, neko jamstvo, da lahko svobodno pove svoje predloge. In če so bili ti predlogi sen iskrenega osebnega prepričanja, mora njihov avtor uživati neko minimalno nedotakljivost. Kam bi sicer prišli? Po tej logiki bi bili vsi razpravljalci, katerih predlogov ustavna komisija ni sprejela, v nevarnosti, da jih nekega dne postavijo pred sodišče. Bistvo demokracije je prav v tern, da . ljudje ne ugibajo, kaj je izvršni oblasti po volji, temveč de- ^v ZDA Pred h 1976 P°tom k°-lajo in predlagajo po najboljšem osebnem prepričanju. Pri-'munizma prišli do oblasti. — stojni organi oblasti pa presojajo stvarno vrednost posa- Tretji natis, 1973) stane $2, na-meznih predlogov.	" roča se pri Hawkes Publica-
Prav tako se nam ne zdi prav, da se ob “neugodnih” ticns’156 w- Utopia (Box 15711) predlogih zatekamo v preteklost, h konkretnostim. Okvir Sjdt Lake Clt7’ utah 84115- — teoretičnega razpravljanja, kakšna naj bo nova ustava, da jIsti Pisateli ie (peta izdaja, bo v najvišji meri izražala duha humanizma, tega ne pre-!1973) izdal: Plot to Replace the nese. Saj gre prav za to, da bi nova ustava — kljub more- i Constitution”> ki cdkriva- kako bitnim slabim izkušnjam preteklosti — iskala v zgodovin-1se PriPiravl3a z5rota- da nam bo skem dogajanju vedno večje osvobajanje človeka °	i odvzela zajamčene pravice pro-
M. Dimitrič se je razpisal še o drugih stvareh. Z nekaj ' sto'sti- Sedan?° ustavo ZDA naj pavšalnimi ocenami, ki jim botruje očitno nepoznanje po-ibl nadomestlla nova> kl bo P° ložaja, je skušal na kratko odpraviti s Cerkvijo. Na ta na-!totalitarni miselnosti komunizem ne bomo prišli daleč. Formulacije in parole, ki jih y; ™a nam vzela ®vobodo> ki j° še, članku uporablja, smo bili vajeni brati pred nekaj desetlet- j čePrav že okrnjeno, sedaj uživa-ji, danes so že izjema. Če bi hotel svojemu zapisu dati jmo-Kdorko113e zmožen razume-stvarno podlago, bi moral nekatere pojme dodobra razloži- i11 to angleško pisano besedilo,
okoli 21 milijonov rubljev založil Lord Milner v financiranju ruske revolucije.” — New York Joumal-American je poročal 3. februarja 1949: “Danes je ocenil Jacobov vnuk, John Schliff, da je stari oče “sank” (zgubil) okrog 20 milijonov dolarjev, da je končno zmagal boljševizem v Rusiji.”
Tako je tudi Nemčija preskrbela Leninu veliko denarja. Ruski begunec Boustreff navaja: “Potrjujem, da od avgusta 1914 je v odnosno kratkem času dala Nemčija Leninu več kot 70 milijonov mark za agitacijo komunizma po zavezniških deželah.
Naj omenim še en primer, kakšni sovražniki so si med seboj (kapitalisti in komunisti). Po begu iz Rusije se je znašel Lenin brez denarja, pa ga je podprl s 3,000 angleškimi funti (takrat $4 za 1 funt) industrialec Joseph Fells. Velika ironi-
ja za delavstvo' je, da so ga taj-tudi to, kar tu o tem dostavljam, j nQ Vpreg^ potom komunizma,
kot je bilo presenečenje zame, j ^ or0l^je velebankirjev, da da bo enak odmev tudi pri čita- ^jove^vo zasUignjjj0_ Nedvomno
telju, ki bo to prebral.	; je morala biti skrita
Te misli povzamem po avtorju Robertu L. Prestonu, ki je v dveh zvezkih “Wake up Ameri-(it’s later than you think)
ca
zbral dokumente, kako se “super rich” pripravljajo, da bodo
| je morata mu sxrita povezava med Karlom Marxom in tajno organizacijo “Illumenati”, ko iz primera Rusije vidimo, kdo je tam revolucijo napravil!
James Guillaume je zapisal na račun Marxove Internacionale: “Kakor kukavica pride in znese jajca v gnezdo, ki ni njeno, tako je bil Marxov načrt že od začetka, da naredi veliko delavsko organizacijo, ki bo v službi za dosego ciljev — “super rich”.
M. T.
ti. Tako, na primer, ne moremo razumeti, kaj je mislil z “okvirom verskega čustvovanja”. Morda je avtor bolj po učen o ustanavljanju “cerkvenih” vrtcev. Če dobra gospa, denimo upokojenka, vzame v varstvo nekaj sosedovih o-trok, je s tem opravila družbeno koristno delo. Kadar pa na
; naj si ga preskrbi. Bo presene-_ i čen, kot sem bil sam, ko sem to bral.
V slovenskem prevodu razlaga: “Ni dvoma, da pravi vzrok,
izrečno prošnjo mater kaj takega napravi redovnica ali fa- jda 3e bda Rusija predana komu-rovška gospodinja, je s tem zašla v “družbeno sfero” in zganja klerikalizem. Zakaj dvojna mera? Pa še to. Čemu je potrebno očitati Cerkvi, da išče “vakuume” in se infil-trira tam. kjer je družba premalo budna? Ali moramo res vsakemu kaplanu, ki, je s skupinico otrok odšel na potep, očitati, da prerašča “zakone okvire Cerkve”? Z minimalno mero dobronamernosti bi to mogli spraviti v okvir njegove (človeške) družabnosti ali pa verskega pouka.
Plodno in obojestransko koristno sodelovanje je nemogoče, če izjave partnerja tolmačimo vsak po svoje. Kadar ta ali oni predstavnik ljudske oblasti nekaj izjavi o razmerjih med Cerkvijo in samoupravno družbo, te besede vzamemo resno. Želeli bi, da bi ravno tako ravnali z izjavami občanov — vernikov, pa naj bodo to škofje ali drugi člani božjega ljudstva.
*
“Naša luč”, mesečnik za Slovence na tujem, ki izhaja pri Mohorjevi v Celovcu, je v številki za letošnji januar k razpravi o odnosih med Cerkvijo in komunističnimi oblastmi v SR Sloveniji med drugim zapisal:
Žalostno je, da se morajo jugolovanski škofje potegovati za pravice vernih, ki so po vseh demokratičnih deželah na svetu same po sebi umevne in ki jih celo Jugoslavija prizna — na papirju. Pismo bo pa ostalo za zgodovino pomemben dokument: nekako uradni seznam vsaj nekaterih neprijetnosti, ki so jih v določeni dobi slovenske zgodovine domači Cerkvi povzročali domači zagovorniki določenega svetovnega nazora.
Neprijetnega občutka ob ugotovitvah škofovskega pisma se je hotela Verska komisija v Ljubljani znebiti z ža-lostno-smešno trditvijo, da to, kar škofje v pismu ugotavljajo, ne odgovarja resnici. Ali je mogoče to trditev razumeti še kako drugače kot tako, da so jugoslovanski škofje ali tako neinteligentni, da ne vedo, kaj se dogaja doma, ali
¥ koledar - slerasko Ime
nizmu, je, da car ni dovolil | mednarodnim bankirjem, da bi ' oni imeli kontrolo nad valuto.
On (Nikolaj) je zadržal absolutno kontrolo v valuti naroda. En ključ prevare je zarota že od časa Weishaupta, da se vzame narodu kontrola nad narodno valuto in se vključi v centralni bančni sistem. Kar Karl Marx v “Manifestu” ponavlja o “Internacionali”, temu v izvajanju! sam Sebi zadostuje tudi iza po-vztrajno sledijo kapitalistični bankirji, ki so tajno organizira-
Škof A. M. Slomšek
CLEVELAND, O. — Svetnikov Bog ne potrebuje, ker ga v svetosti nihče doseči ne more in
ni v “Illumenati”. Car Nikolaj je bil preveč “smart”, da bi dovolil tuje roke v svojem žepu, zato je moral oditi..”
Danes je odkrito, da so poleg nemških angleški in ameriški kapitalisti financirali rusko revolucijo. — Leon Trotsky v knjigi “My Life” omenja, da velikansko posojilo 1. 1907 so zagotovili finančniki, ki so spadali v “British Liberal Party”. Ta dolg bo vrnjen, ko bo odstranjeni carski režim. Cleon Skousen se izgo-
polno srečo. Svetniki so potrebni nam, ljudem, ki živimo v času, blodimo med duševnimi in telesnimi težavami ter nas zem-ska materija privlačuje in zato lahko zgrešimo pravi smisel in cilj življenja. Svetniki so nam učitelji, vzorniki in vodniki, da vemo, kam je usmerjena naša pot, da se znamo ogibati vseh nevarnosti in se na križpotih ne izgubimo ter vedno ohranjamo smer do cilja, ki ga hočemo doseči.
Vsak čas rodi nove svetnike, j
Bog ljudem svetnikov ne vsiljuje. Redna pot, da je kdo za svetnika javno razglašen, je dolgotrajna, ker Bog hoče, da bi ljudje kandidatovo življenje dobro spoznali in ugotovili njegove duševne vrline, napore, tru-de, odpovedi in povezanost z Bogom, da bi iz tega zase mogli črpati tud na zgledu potrebnih moči :za res krščansko življenje. Ta naloga je pridržana Cerkvi, ki pod vodstvom Sv. Duha, pod samim božjim pričevanjem (potrebni čudeži na kandidatovo priprošnjo) slovesno potrdi, da je nekdo zanesljivo v nebesih in so njegove kreposti tolikšne, da so za vzor in posnemanje ljudem. Da pa si svetnika pridobi mo, sta dve poti: ena, ki je glavna, to je molitev, in druga, zbrati potrebna sredstva, da se pravni postopek za razglasitev more izvršiti, ker Cerkev je družba živečih vernikov.
Dne 3. marca letos bo v Avditoriju pri Sv. Vidu od 11. ure dopoldne pa do 2. ure popoldne postreženo s kosilom, ki ga bo oskrbel Slomškov krožek. Denarni preostanek bo porabljen za kritje uradnega postopka za razglasitev našega slovenskega človeka škofa Martina Slomška za svetnika. Vabimo vse clevelandske Slovence, da ta dan pridejo na to kosilo in s tem močno pripomorejo, da bomo tudi mi Slo venci imeli v koledarju napisano slovensko ime!
J. O—k.
la Slmreiisiciš starostni im immll
CLEVELAND, O. - V novembru je prejel Dom za ostarele na Neff Road krasen dar: Progresivne Slovenke, Krožek št. 1, so nam kupile in poslale lep, moderen klavir, na katerega smo zelo ponosni. Kako lepo bo zvenela slovenska pesem naših prostorih! Prisrčna hvala vam, pridne naše prijateljice!
Prejeli smo tudi sledeče spominske darove:
V	spomin Josepha Reja: $70 Rose Reja; $25: ADZ št. 27, Blejsko jezero; $10: Frances Kern, Žele Funeral Homes, Inc.; po $5: Mrs. Louis Reja, Mr. in Mrs. Le Roy Lousin, Mr. in Mrs. Bill Gabrenja, Mrs. Gilbert Pascha-li, Mr. in Mrs. Ed Kenik, Mr. in Mrs. Louis Urbas, Frances Bohinc Aleks, Mr. in Mrs. Peter Bohinc.
V	spomin Frances Juratovec po $5: Frances Breskvar, Mr. in Mrs. Joseph Pierman, Angela Smo-le, Mr. in Mrs. Frank Majer.
V	spomin Josepha Zormana $15: Mr. in Mrs. Hermanus Laurence; $10: Minnie Koder; $5: Josephine Posch.
V	spomin Johna Habata: $50: Mary Rabat; po $10: Mary Makovec, Mr. in Mrs. Frank Morel SNPJ št. 28; Mr. in Mrs. Mike Telich, John A. Fakult, Mr. in Mrs. Norman Hirter; po $5: Mr. in Mrs. Felix Strumbel, Mr. in Mrs. F. Umek, Mr. in Mrs. Ralph Urbancek, Mr. in Mrs. Armin Bokal, Julius Pirnat Mary Mullec, Tony in Millie Godina, Josephine Posch.
V	spomn Antona Artela: po $10: Mrs. John Pollock, Frances Tavzelj, Mr. in Mrs. Pat Pace, Ciril in Mary Grilc.
Ko pišem ta poročila, mi je hudo, ko premišljujem, da poznanega prijatelja ni več med nami in kako ga bomo vsi pogrešali. Mislim na prizadete družine in kako hudo je izgubiti svoje ljubljene. Vsekakor mi je pa toplo pri srcu; vem, kako lepo pomagajo vaši prispevki
varja na bogatega lorda Alfreda ; jo možnost življenja po mejni-Milnerja in pravi: “Z 1. 1917 je | kih deseterih božjih zapovedi, ki bil glavni predmet pomagati z so v vseh časih nespremenlji-denarjem revoluciji, ki so jo pri- \ ve. Mi Slovenci svetnikov,' ki bi redili Sir George Buchanan in bili kot taki javno razglašeni, še Alfred Smith (of the Morgan- nimamo. Imamo pa več kandi-
ki mu odgovarjajo in dokazuje-, vsem našim stanovalcem. To je
zame in iza nas vse veliko zadoščenje.
Za odbor: V. S.
pa tako nepošteni, da zavestno izkrivljajo resnico? Sicer j ^Othshild-Rhodes confederacy).”, datov in smo uverjeni, da ni da-pa, kateri domači škof bi si tudi samo iz čisto zunanjih raz-j To priznava tudi z DeGouleto-Teč Čas, ko bomo tudi V tem pologov upa! trditi nekaj, o čemer ne bi bil prepričan, da sto-, vitcbevo izjavo: “V zasebnem gledu izenačeni drugim odstotno drži?	pogovoru sem bil povedal, da je)dom-
Ena iz Zalit o dne Nemčije
Kakšna je razlika med komunisti in kapitalisti?
Komunisti si ne morejo kupiti naro-1 avtov, kapitalisti pa si ne more-• jo kupiti bencina.
Kanonik Korelič in njegov križ
(Dalje)
Konec avgusta 1966 je odšel nazaj v Breckenridge, tokrat kot gojenec v sestrski zavod za ostarele. Prva leta je šlo v redu. Potem pa so se zopet začeli zgrinjati nad njim stari strahovi: sestre ga hočej o zastrupiti... Zopet je moral v bolnico v St. Cloud. Potem pa ga je g. Pečovnik vzel k sebi v Urbank, kjer je stanoval v prazni sestrski hiši, na hrano pa je hodil čez cesto v župnišče. V Urbanku, v katerega okolici smo štirje slovenski duhovniki na kupu, se je odlično počutil. Čeprav zelo slep, je maševal vsak dan, na pamet, ob Karlovi pomoči. V Urbanku je tudi leta 1971 praznoval svojo zlato mašo, kjer se je edinokrat pokazal ameriški javnosti v svojem kanoniškem okrasu. Težko je že hodil...
Ko pa je maja 1972 Karlova gospodinja odšla v Evropo* na o-bisk, ga je.g. Karel pripeljal v naš farni “Nursing Home”. Zdravnik in bolničarka sta opazila, da ni varen na svojih nogah. Tako je dobil bolniški voziček, iz katerega ni več vstal. Vsako jutro so ga pripeljali k maši. Maševal tu ni več. Gospodarsko je kar dobro stal. Dobival je socialno zavarovalnino in $350 na mesec škofijske pokojnine. Seveda je od tega ob koncu meseca zelo malo ostalo. Ne v Urbanku ne tu v Parkersu ni trpel od strahov, bil je bistrega razuma in dobrega spomina prav do zadnjega. Telo je pa docela odpovedalo. V Urbanku je še moral migati in se gibati. Tu pri nas pa se j e popolnoma zasedel. Bolničarke so ga morale zjutraj dvigniti iz postelje v voziček za v kapelo. Po maši so ga dvgnile iz vozička v naslonjač, kjer je presedel ves dan. Še hraniti se kmalu ni hotel, oziroma mogel. Ker se ni nič gibal, ni hotel ali mogel, je telo popolnoma odpovedalo. Po vzgledu Barage ni hotel jesti mesa. Tudi krompirja ni maral. In druge hrane. Tako je oslabel, da je dobil odprte rane ob koncu hrbtenice in na eni peti. Ko so mu bolničarke odločno povedale, da bo umrl, če ne bo več jedel, je začel jesti meso in rane so se mu zacelile. Tudi so mu v kuhinji začeli meso mleti in mu ga streči z omako. Ko sem ga kdaj vprašal, kaj je jedel, je rekel: juho ... Ni vedel, da je bilo* meso... Kot bolnik je mnogo molil, včasih menda po deset rožnih vencev na dan, za rajne, za žive doma in v tujini, za škofe, za prijatelje. Bil pa je kot bolnik prav nepotrpežljiv in godrnjav, da mi včasih kar ni bilo prav, ko so naše bolničarke večinoma protestantke. Prav do konca pa je imel dober smisel za šalo. Med šalo sem ga lahko na lep način tudi okregal. .Seveda mi je moje opombe bogato vrnil, pa tudi v šali. Rad je pripovedoval dogodivščine iz ljubljanskih dni. Kako si je rajni škof Vovk, ko je kanonik postal, naročil nov talar. Pa so mu v delavnici poleg rdečih robov našili na talar tudi rdeče gumbe. Ko ga je škof Rožman videl v tem novem talarju, je naročil, naj te ‘knofe’ kar lepo poreže, ker ne spadajo k njegovi uniformi... Ali ko je nekega dne srečal na ljubljanski ulici kanonika Kraljiča. Kam jo pa brišeš, Francelj, ga vpraša Kraljič. V Zvezdo, mu odvrne Kore tič, kam pa ti? Že od daleč mu odgovori Kraljič: Jaz pa v papir.
Njegova zadnja bolezen se je začela z vnetjem v grlu. Bolničarka me prosi, naj mu prinesem malo žganja za razkuženje grla. Pa se je bolezen v nekaj dneh spremenila v vnetje pljuč. Dal sem mu poslednje zakramente. Zadnja dva dni ni mogel več govoriti, ne požirati, težko je dihal in samo tu in tam stresel z glavo. Zadnji dan, 29. nov.
kmalu po obedu mi bolničarke sporoče, da je kanonik zelo slab, morda bi želel malo čuti pri njem. Vzel sem svoje pisarniško delo in šel v njegovo sobo. Kmalu je prišel na obisk še g. Jože Perčič. Po 4. uri sva odšla, ker sva bila povabljena na večerjo v Urbank. Med večerjo so nam sporočili po telefonu, da je g. Koretič umrl ob 5.45. Šla sva s Karlom v sestrsko hišo, kjer sva našla potrebno obleko za pogreb. Tudi njegovo novo kano-niško kapo mi je dal, da sem vzel s seboj in vse izročil upravniku pogrebnega zavoda tu v Parkersu. Ker naš pogrebnik ni katoličan, sem mu podrobno naročil in pokazal, kako naj kanonika obleče: talar, alba, štola, pas, mašni plašč. V nedeljo dopoldan sem vseeno šel pogledat, če ga je prav oblekel. Pa je imel štolo čez mašni plašč in navrh pa pas! Zopet sem mu povedal, kako naj prav napravi, tudi bi-reto kako naj obrne, in ker sem pozabil prvokrat prinesti s seboj rožni venec, sem mu svojega dal iz žepa, da ga je kanoniku ovil okrog rok.
Umrl je v četrtek. Truplo je ostalo v pogrebnem zavodu do nedelje. V nedeljo ob 3. so ga prepeljali v Urbank v cerkev Srca Jezusovega, kjer ga je pri glavnih vratih sprejel domači župnik g. Pečovnik v spremstvu g. Perčiča, zlatomašnika Zdolše-ka (in mene) z običajnimi molitvami.
Pogreb je bil v ponedeljek, 3. decembra, iz urbanške cerkve. Takoj po kanonikovi smrti je Karel klical na vse strani. Ker smo pričakovali slovenskih gostov iz Dulutha, Wisconsina in Nebraske, sva s Karlom hitela pripravljati sobe. Pa ni nikogar bilo, da se mi še sedaj čudno zdi. Zbralo pa se je vseeno blizu 50 ameriških duhovnikov, ki so visoko cenili g. Koretiča in njegovo trpljenje. Mašo je vodil škof George Speltz iz St. Clouda ob somaševanju gen. vikarja Al Kremerja, Edvina Omana, g. Perčiča, Pečovnika, mene in še nekaterih ameriških gospodov. Pridigal mu je med mašo upokojeni, 80-letni škof Bartholo-me, ki ga je pred 20 leti sprejel v škofijo in vedno bil tako dober do njega.
Ker je rajni kanonik želel biti pokopan pri Sv. Štefanu poleg dr. Dolinarja, smo po pogrebni maši šli na obed v farno dvorano. Po obedu je večina odšla domov. Škof Bartholome in kar nas je bilo slovenskih duhovnikov, pa smo se peljali k Sv. Štefanu, kjer je škof opravil zadnje molitve. Tam sedaj počiva kanonik poleg Dolinarja, v spremstvu škofa Trobca, msgr. Omana, Seliškarja, msgr. Trobca... Tam je končno našel svoj mir — pred zasledovanjem. Ni si znal pomagati. Njegov križ je bil težji od naših. Naj prejme plačilo za križa težo.
Jože Vogrin
------o-----
Ena o fižolu
Duhovnik je dal pri spovedi dvema prijateljema enako pokoro: “Iz Ljubljane peš na Brezje in fižol v čevlje.”
Pri Podnartu eden od njih ni mogel nikamor več, drugi je pa kljub fižolu v čevljih še vedno krepko pešačil.
Pa ga vpraša prvi. “Ne gre mi v glavo, kako moreš s fižolom v čevljih tako dobro hoditi.”
Mu odgovori drugi: “Saj spovednik ni rekel, kakšen fižol morava dati v čevlje. Jaz sem mojega skuhal.”
VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO,
DOMAČIH IN OSEBNIH
NOVIC, STE PRAV LEPO VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠK O DOMOVINO.
Josip Jurčič:
BS293
HČI MESTNEGA SODNIKA
'■tr-g:4T«iT*~3Miaa5BaB
“Kam me pelješ? Jaz ne grem dalje, mudi se mi domu, dragi! Moj oče se ne mude dolgo in za
Boga ne bi hotela ,----”
“Samo tj e do drevja idi z menoj, rožica moja, srce moje! Očeta se pa ne boj, nič ti ne bo storil. Saj te vendar jaz ljubim neizrečeno bolj, ko te more tvoj oče, ki je celo preoster.”
“Ne, nikar ne govori tega!” — dejala je deklica, — “ti mojega očeta ne poznaš, on je dober, najboljši oče.”
“Ali ga imaš rajši ko mene?” “Tebe in njega!” pravi Helena in se zardi, — “tebe rajši.”
Med tem pogovorom sta bila prišla do drevja. Deset korakov proč sta stala konja. Helenino strežajko je bil Cirijanijev tovariš zadržal, dopovedovaje ji nekaj, kar ji je bilo pogodi.
“Tudi jaz te imam rajši ko deset očetov, srček moj! In če je to res, kar praviš, ali bi ne bila za vedno rajši pri meni ko pri očetu?”
Deklica obledi, hoče roko izpuliti iz mladeničeve in pravi: “Ne brez očetovega dovoljenja.”
“Tega ne bo potreba. Z menoj, lepota moja! pojahajva kam, kjer bova sama.”
Res je zdaj Helena zagledala, da je strežaj konja bliže pripeljal. Strmenja in straha ni mogla spregovoriti. Pogledala je njega, na katerega je toliko zaupala, kakor da bi ga hotela pra-šati, ali ni vse šala. Toda pri tem pogledu se ji je videl mladenič ves drugi, in ko je roko stegnil, da bi jo prijel, sunila ga je proč in zavpila: “Proč, malopridnež! Na pomaganje!” Služabnica je ne daleč stala s tovarišem Lahovim. Na krik svoje gospice je hotela na pomoč teči, a njen novi prijatelj jo je tako trdo za roko držal, da je videla, kako je oni mož v črnem plašču gospodično odnesel in na konja posadil in ji ni mogla pomagati, da, celo vpiti ne, ker ji je velikan usta tiščal.
Šele ko je konj z jezdecem in njegovimi lepim bremenom oddirjal, izpusti stari vojak služabnico, gre k drugemu konju, zajaha in izgine v mraku.
Jokaje si je služabnica lase Pulila, ob čelo s pestmi bila in vpila: “O Jes-Marija, kaj bo, kaj bo, kaj bo!” Pa vse to ni nič pomagalo, gospice ni bilo, hudobni ljudje so jo odpeljali.
Naposled se domisli, da je to treba naglo sodniku naznaniti. On je moder, imeniten mož, otel jo bo, mislila si je in dirjala, kar jo mogla, v mesto nazaj.
Revica ni vedela, da je sod-niba, modrega in imenitnega m°ža, medtem enaka nesreča zadela, ko hčer.
VI.
“Kako je govoriti? Ali ne tako, da je lepa deklica kakor ®ama namalana Mati Božja v šenklavški cerkvi na strani? Tako je govoriti! Kaj misliš ti, Rodplatnik? Zini nam eno, pa ti, Kolček, eno, da bosta dve ■Oaodri besedi. In potlej bom vajo zaznamoval, dobro bom vaju Pohvalil.”
Tako je dejal stražar Boječ, na sulico naslonjen, ko je kaka dva todna po povedanih dogodkih nekega večera zbrano imel vse svoje kraljestvo od Platnika do Sušnje.
‘A-ha,” dejal je oče Podplat-uik skozi nos.
Slabo si se mi odrezal. Pireh; domisli me, da ga bom slabo Zaznamoval. Hči mestnega sodčka se mora bolje pohvaliti. ^•aj ni tako govoriti? Je-li, Pi-roh, da. Domisli me, da ga bom s abo zaznamoval, pravim.” Bom,” odgovori Pireh. com — kaj je ta beseda, — °m, bom. človek ima jezik, da ^eč govori ko samo bom, bom.
. e tebe bom zaznamoval in te ona! Koliko je to besedi—bom.
Samo ena je, kaj ne, Sušnja?” Rekši upre stražni glavar Boječ svoje male oči v Sušnjo.
“Samo ena beseda je, in še ena majhna,” odgovori ta.
“No prav si govoril. Ena in še ena majhina; to je res, to je dobro povedano, prav dobro. Ti si beseden. Tebe imam rad, prav po božjih in cerkvenih zapovedih te imam rad. Ti boš z menoj hodil. Midva sama bova govorila. Kaj ni res, Kolček?”
“Res je, Boječ,” odgovori Kolček.
“Dobro si rekel, Kolček! Primc j duha, dobro! Mi smo mi in smo, kar smo, kaj ni res?”
“Res. Naj bo sodnik zaprt ali kar hoče in njegova hči, kjer hoče, mi smo mi.”
“Dvanajst sto zaznamovanih! dobro in res je to. Kaj praviš ti, Kolček, ki si ubrisane glave, kje je hči mestnega sodnika? Kaj praviš. Lepa je bila, to pa to, lepa, kaj ni bila? Še jaz sem jo rad pogledal, ki sem v letih— ne rečem, da bi bil stvar, tega ne rečem, a lepa je, govori ti, kakor češ. Kaj praviš, kje je?”
“Pes jo vedi! Kaj mi mar in tebi nič mar in nam vsem nič,” pravi Kolček.
“To pa jaz vem,” — pravi Pod-platnik.
“Podplatnik ve; ali si slišal, Sušnja. Podplatnik ve! Govori in povedi, kako veš. Jaz bi bil stavil, da je pol tvoje glave prazne, pol s slamo natlačene in pol pametne. In ti bi bil tudi stavil, Sušnja, in ti, Kolček, mi vsi trije. Kako veš? Glejte si, Podplatnik bo še več vedel ko jaz, Boječ, ki sem mu po višji gosposki za glavo postavljen. Kako veš?”
Čuvaj Podplatnik je malo zaničljivo pogledal Bojca in kom-panijo ter začel praviti: “Kaj ne veste, da tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, ko mi.”
“Kajpak da vemo, kajpak!” seže mu Boječ v besedo.
“No,” — pravi Podplatnik, — “naš poglavar ima enega meniha. Ta zna brati in je tudi druge naučil; tudi tistega Laha, tistega mladega. Ta je pa nekje bukve dobil, tam noter iz Bene-dek je bukve dobil, v katerih se tako zapisano bere, da človek lehko samega vraga pokliče; in ta vrag pomaga človeku, da vse stori, kar če.”
“Kako se pokliče ta vrag?” vpraša Boječ.
“Tega niso povedali. Pravijo pa, da je Lah, ki je pri glavarju, nekemu ribiču v Krakovem črnega mačka ukradel, ki je imel belo liso na repu. Tega mačka je nesel za rep ob Ljubljanici enajsto uro ponoči. Tam ga je za vrhov grm privezal in drl in mu živo srce iz drobovja vzel. To srce je z neko maščavo mazal in je potlej dal hčeri mestnega sodnika. Zato je pa morala ž njim iti, kamor je hotel.”
“Dobro povedano to, kaj ni res?” vpraša Boječ.
“Ali prav po postavi,” odgovori mu eden.
“Kako si pa vse to pozvedel?” vpraša Podplatnika.
ujDalje prihodnjič)
—-----o------
Kovine iz morja
Howard Hughes, eden naj večjih ameriških bogatašev, ki že več let občuje samo s peščico svojih naj ožjih zaupnikov, je začel čisto novo podjetje- V neki ladij edelnici ob reki Delaware je dal v največji tajnosti zgraditi posebno ladjo, ki so ji dali ime “Hughes Glomar Explorer”. Opremljena je z napravami za delo na morskem dnu.
“Explorer” bo črpala z morskega dna kepe mangana, o katerih je že dolgo znano, da leže na dnu morja. Kepe vsebujejo mnogo bakra, niklja, molibdena, kobalta in magnezija. Ameriški strokovnjaki cenijo, da bo Hughesova ladja lahko načrpala do 5,000 ton teh kep na dan.
Kansaške drobtinice
1. Družina
Bog sam je ustanovil družino, ko je dejal Adamu in Evi: “Množita se!” Kristus je potrdil družino. Zato je prišel na svet, da mu pokaže, kaka naj bo družina Njen zgled, to je zgled sv. Družine, je še danes svetilnik, ki sveti v temi vsem' družinam. Če hočejo družine biti srečne, se morajo truditi, da se poglobijo v življenje sv. Družine.
Vsi člani družine imajo v na-zaretski hišici svoj vzor. Če bi po njem uravnavali svoje življenje, bi sreča, mir in ljubezen vladali v družinah.
Jezus, ki je “rastel v modrosti in milosti pri Bogu in ljudeh11 je naj lepši vzor mladine. Bog, kot je bil, se je uklonil v vsem in vselej volji staršev. Spoštoval ljubil in ubogal je oba, svoji stvari. Jožef in Marija pa nista kar naprej in naprej zapovedovala, grajala itd. Seveda Jezusa ni bilo treba grajati. Ozirala sta' se na Jezusove telesne in umske zmožnosti in temu primerno zapovedovala.
Marija pa bi morala biti vzor vsem materam. Bila je
prva učitelj ca svojemu Sinčku. Učila ga je moliti in čitati. Pripovedovala Mu je zgodbe iz Stare zaveze. Veliko tega, kar se je naučil pri Mariji, ko jo je o-pazoval pri gospodinjstvu, je pozneje uporabil v svojih prilikah. Z Njim se je pogovarjala o Bogu. To so morali biti krasni večeri, ko je vsa družina bila zbrana pri večerni pobožnosti. Najbrž je sv. Jožef prebral kak odlomek iz Sv. pisma in so potem o tem razpravljali in po skupni molitvi so odšli k počitku. So naše družine tudi take? O, da bi bile!
Marija je zelo skrbela za svojo družino. Predla je, tkala in šivala obleko za vse tri. Kuhala, pekla kruh. Pa ni šla v “štor” po moko. S kamni je zmlela žitno zrnje in potem je šele mogla umesiti testo in čakati, da je vzhajalo in šele potem je mogla peči. Na žerjavici! Čistila je hišo, prala itd. Marija ni hodila v vas k sosedam in vendar je bila priljubljena v soseščini. V miru z vsemi je živela. Vzor soseščini, ženam in dekletom je bila.
In sv. Jožef! Kako skrben va-
|ruh je bil svoji družinici! V po-1 tu svojega obraza jo je preživ-
ljal. Opravljal je vsa tesarska in
V RASTLINJAKU? — Znana pevka Bette Midler se je v svojem stanovanju v Greenwich Village obdala z bujnim zelenjem.
mizarska dela. Kakor Hitro je • bil Jezus dovolj močan, mu je pomagal. Očistil je sobo oblanja, ali pa je držal les, ko je Jožef žagal. Pozneje je tudi On prijel za žago. Ko je bila kaka stvar, ki jo je imel sv. Jožef v delu, gotova, je smel Jezus spremljati Jožefa, ki jo je nesel na dom delodajalca. Tako je vsa soseščina prav dobro poznala Jezusa že v Njegovi mladosti in zato se je pozneje čudila Njegovi modrosti: “Odkod ima vso to modrost, saj vemo, da je tesarjev Sin.”
Ko je sv. Jožef umrl, je Marija žalovala, a bila popolnoma vdana v voljo božjo — zgled vsem je nam, ki izgubijo može. In Jezus je zdaj prevzel delo v Jožefovi delavnici in preživljal z delom svojih rok Marijo in sebe, dokler ni začel javno učiti. Zapustil je dom, Mater, Nazaret in vrnil se je le parkrat na kratek obisk. Pa ni bil dobrodošel Nazarečanom, saj so ga hoteli pahniti v prepad. Niso verovali v Njegovo mesijansko poslanstvo.
O sv. Družini bi se dalo napisati debele knjige. Tu samo malo omenimo o Nji, da potem primerjamo svojo družino z na-zareško... Ali ji je naša družina podobna? Ali vlada v nji ljubezen in mir med člani? Ah še verujemo v skupno molitev, v božje zapovedi? Še verujemo v svetost življenja? Če ne, potem je v družini nekaj zelo narobe in Jezus bi ne bil dobrodošel Gost...
Kako koristno bi bilo, akt) bi vsaka družina vsak večer molila tisto posvetilno molitev na čast sv. Družini, ki smo jo skupno molili v domovini:	“O, ljubez-
nivi Jezus, ki si s svojimi čednostmi itd.” Me jo molimo vsak večer, saj smo tudi me članice družine.
Jezus, Marija, Jožef, vladajte v naših družinah. Naj se v nje naseli ljubezen, mir in zadovoljnost srca. To je'sreča na zemlji.
Še večja, neumljiva sreča pa nas čaka v nebesih pri sv. Družini.
2. Father Mateo, apostol presvetega Srca, o svoji družini. V svojih “Spominih srca” takole naslika svojo družino.
“Moj dom je bil svetišče miru in družinske sreče. Živeli smo življenje velike družine treh dečkov in osem deklic. Kolikokrat smo z radostjo peli “Dom, sladki dom” v tem gnezdu to-
plote in ljubezni. Nikoli me niso mikale zabave v zunanjem svetu. Seveda smo tudi mi delali izlete, imeli piknike in jezdili konje za zabavo. Ko smo se otroci s starši vrnili v svoj dom, smo tam vedno našli mir srca in počitek za um. Naše družinsko življenje je gotovo bilo resno, a istočasno veselo in polno sonca. Živeli smo v medsebojnem razumevanju in popolni odprtosti srca.”
Njegov dom je bil tako srečen, ker je vladal v njem Kri stus. Družina se je posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Hotel je že kot deček osrečiti vse družine. Želel je, da bi se vse družine posvetile presv. Srcu. Postal je apostol presv. Srca in prepotoval je ves svet, da bi ga podvrgel Kralju vseh src, presv. Srcu.
s. M. Lavoslava
MALI OGLASI
Irak pritiska na Sirijo za povezavo vojaški sil
BEIRUT, Lib. — Iraška vlada je v času vojne v oktobru ponudila Siriji skupno poveljstvo nad združenimi vojnimi silami v boju proti Izraelu. V Damasku so odgovorili s sprejemom iraških čet in jih hoteli vključiti v skupno egiptsko-sirijsko vrhovno poveljstvo. V Iraku so to odklonili.
Ko je bilo sklenjeno premirje, so Iračani svoje čete umaknili, premirja pa niso priznali. Sedaj ponovno ponujajo Siriji združitev vseh oboroženih sil za nadaljevanje boja z Izraelom in seveda tudi politično povezavo o-beh držav. Četudi imata obe vlado Baath stranke, sta si vladi precej navzkriž, ker pripadata vsaka drugemu krilu stranke.! Sirija še vedno raj še gleda proti Kairu kot proti Bagdadu.
V najem
šest sob zgoraj, karpentirano in na novo dekorirano, v bližini E. 142 in Lake Shore Blvd. Kličite podnevi 486-9966 ah zvečer 692-1777.
(18)
DOBER ZAČETEK
za živeti in napredovati. Euclid, blizu E. 250 St. Pridite pogledat naše grajene po naročilu domove, ki vam nudimo. Predno kupite. Samo še tri nove domove na razpolago. Cenjene od $34,900. in naprej.
Prvič na seznamu
zidan ranč, dvojna priključena garaža, rekreacijska soba, flo-rida soba. Dobra kvaliteta. V jako izključeni okolici, severno od Lake Shore Blvd.
LASTNIK MORA PRODATI
hiša za dve družini, 6-5, polna klet, dvojna garaža. Se proda pod ceno za hitro prodajo, na Ida Ave.
ZIDANA HIŠA
za dve družini, 5-4, rekreacijska soba, dvojna garaža, blizu E. 250 in Lake Shore Blvd.
UPSON REALTY
499 E. 2G0 St.	731-1070
Odprto od 8. do 9. ure
(18)
For Rent
Single, two bedrooms, off Grovewood Ave. Adults only. No pets. — 531-1427.
(18)
V najem
V Euclidu se odda 5 sob spodaj, vse s preprogami. Nova zidana hiša z garažo. Blizu sv. Kristine. Kličite zvečer 731-5409
(18)

What a lot
3 ©f ten-year-olds are wearing
this year.
Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.1 Muscular Dystrophy destroys healthy muscle) and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these bracesj every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, dvojna garaža, pri Lake Shore v fari St. Jerome. Dober dphodek. Lastnik 247-6291
______________________-(17),
Help Wanted Male
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Custodian
j For small building in exchange * for a 3 room unfurnished apart-jment. — Call 486-5083.
(17)
Apartment for rent
Unfurnished, 3 rooms, heat and hot water included. $95, on E. 156 St. — 486-5083
(17)
NAPRODAJ
hiša za dve družine, štiri sobe spodaj, tri sobe zgoraj, dvojna garaža. Na E. 168 St. in Grove-wood Ave. — Kličite 761-6362.
(20)
HIŠNO PLESKANJE
zunanje in notranje, vseh vrst plumbersko delo za vodo, elektriko, in gas ter vse kar spada v to stroko, napravimo skrbno in dobro, prav tako vsako zidarsko delo.
Kličite po peti uri popoldne 486-6009
(22,24,28,30,1,4,6,8,11 feb)
Help Wanted — Female
Female Help Wanted FACTORY WORK
Day shift. Good hourly rate. Call 361-2682 after 9 a.m.
(18)
Housekeeper
Live in, 5% days — East side-country living — adult family — top salary. — References required. — Call 247-5933.
-(18)
Help Wanted — Female OFFICE CLEANING
Woman, part time, evenings.
398-5310
(18)
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
IŠČEMO URADNIŠKO HOC
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-8628
___^
Johan Bojer:
IZSELJENCI
Ampak ali ni bilo čudno? Mor- prav danes ni doma. Pošljejo po tenu se je zazdelo, kakor bi bila; Pera, on se vsaj zna vesti, kakor
spet njegova. Naenkrat je bila tako nedolžna pri vsem, kar se je bilo zgodilo med njima. In zdaj se je zdelo Mortenu popolnoma nemogoče odlašati še dalje. Moral se je odtrgati in odpeljati domov.
Na spomlad — je mislil. Na spomlad. Namenil se je postaviti kolikor toliko dostojno hišo, tako da bi njegovo posestvo dobilo prodajno vrednost. Potem bi ga lahko Simen za eno ali dve leti vzel v najem — in potem bi se videlo. Na spomlad — na spomlad.
Ženam pa se je godilo slabo. Zima je bila prezgodaj nastopila in tako letos ni bila ne ena hiša ’ dograjena. Radi večnih voženj v mesto in jesenskega oranja niso mogli možje niti temeljev položiti. In ali je bil zdaj čas za zidanje? Še eno zimo v ilovnatih kočah! Žene so hodile iz koče in v kočo in vzdihovale. Edino dobro je bilo, da so imele peč, ki je lahko grela preko noči, in oglje za gorivo namesto kravjega gnoja in prerijske trave. En sam je bil sezidal novo leseno stavbo, namreč Kal. Seveda pa je bil to hlev za konja.
Nekega dne je rekel Morten Simenu: “Ni treba hoditi tako pogosto k Ani. Per, ubogi revež, tega ne mara.”
“Kaj praviš?” Simen se je napravil, kakor da še nikoli ni slišal kaj tako nespametnega.
“Ah, ne delaj se neumnega, saj si vendar venomer tam, če le veš, da Pera ni doma.”
“Neumnosti! Ana tako rada posluša novice z doma.”
“Nehaj s tem,” je rekel Morten.
Spet nova zima. Kakor zapor za ljudi, ki mislijo samo na poljedelstvo in štejejo svoja leta samo po žetvah. Nenadoma pa se vreme spremeni, spet je topleje, dežuje. Nekega dne je zemlja brez snega. Lahen mraz tako osvežuje zrak. Podnevi sije solnce in ponoči mesec. Nekega takega dne, štiri tedne pred božičem, priropota prerijski voz z dvema konjema v naselbino. Mož, ki vodi konje, je čisto mlad, brez brade. V vozu pa sedi žena, v kožuhovini in s pajčolanom. Poleg nje se bleščijo okovi velikega kovčega.
Nastane vrvenje od farme do farme. Novi župnik je. Prišel je brez sporočila, in kar je najhuje, oženjen je. In hiša za take gosposke ljudi? Žena je videti prav kakor kaka mestna dama. Nihče nima prostora, da bi ju sprejel. Kaj za božjo voljo je početi?
Niti koča Erika Fossa ni urejena. Kal je spravil preko zime v njej pluge in brane. Mortena
je treba. Ponudi župniku roko, jima želi sreče ob prihodu v naselbino Nidaros. Stanovanje, da, Per pravi, naj gresta z njim. Pelje ju do Erikove koče, učitelj jim sledi in ga je sram. Per odpre vrata. Res, tukaj sicer ni vse v redu, ampak ... v tem tre-notku čuti Per, da celo za župnika predstavlja oblast. In tukaj naj bodo vsi enaki, prosim vas, tukaj je hiša za oba, prav tako dobra, kakor za vse druge.
nik, ponudi svoji ženi roko in se napravi, da odide.
Ko pa župnik in njegova žena večerjata pri Elzi, Ana in Pavlina z vso vnemo pospravljata, čistita in brišeta v Erikovi koči. Zakurita v peči. Kdo ima posteljno opravo? Da, nekaj volnenih odej in blazina visi zunaj na vrvici, treba jih je izprašiti. Rjuhe mora posoditi Ana. Per pa je mnenja, da kar je prav, je prav, in župnik in njegova žena morata imeti kaj jesti. Že kar zdaj pride z vrečo krompirja in ovčjo gnat j o. Drugi naj prinesejo svoj delež. Ne, tukaj nihče ne trpi lakote in tudi župniku in njegovi ženi je ni treba.
Pozno zvečer spremljata Ola' in Elza oba tujca na njun dom. V koči je prižgana svetilka/širi se' ugodna toplota, od raznih sosedov so znesli kuhinjsko opravo in jo postavili poleg peči. Veliki kovčeg zavzema skoraj celo sobo. Vendar tukaj diši po ples-nobi. Gospa se obotavlja sleči
kaj? In ves ta mrčes, ki najbrž tiči v stenah, v posteljah in odejah. Grize in grize v robec in toliko, da ne plane in prične divjati.
Župnik hodi sem in tja po ilovnatih tleh male koče. Njegovi svetli lasje se zdaj pa zdaj zableščijo v luči svetilke. Nje-
gove oči so velike in polne prikazni, vendar njegov glas je mehak. Prav, zdaj sta tukaj. Ni bilo zaradi lastne zabave, da ni postal bankir kakor njegov bogati oče in brat, ampak da je izvolil poklic župnika. Imel je svoje namene. Ali ni videl vsega približno tako v svojih sa-
njah? “Draga Matilda,” pravi— ne vidiš njihove prisrčnosti, ali “župnik pri Culukafrih lahko j ne vidiš darov?” Polagoma pre-tvega življenje, da, vedrega du- j ide v šalo, pogladi jo po laseh ^ha ga stavi v nevarnost zaradi I in pravi, da je tukaj prav za prav stvari, ki mu je na srcu. Tukaj j zelo veliko prostora.
'sva med krščanskimi brati. Ali;	(Dalje prihodnjič)
Vendar zena nalahno krikne, j plašč Gleda svojega moža in In župnik pogleda na oba moža.jko gta onadva odšla) omahne na ali ni tukaj nobe-jklop in prične jokati
“Ali ni
nega drugega stanovanja, vpraša.
Učitelj in Per odmajeta z glavo. Tedaj priteče Elza in ne ve, ali bi se jokala ali smejala, ko povabi novodošleca k sebi na večerjo.
Župnik znova vpraša: “Ali tukaj še nihče ne stanuje v leseni hiši?”
Per premišlja. “Da pač, Irec.”
“Pa on je gotovo katolik?”
Seveda, Irec je katolik.
Tedaj mladi mož pogleda ves v stiski svojo ženo in vzdihne. “Potem se ne da nič napraviti.”
“In Nemec tudi,” pravi učitelj.
“Da, ali je Nemec tudi katolik?” Župniku se nekaj posveti.
Per že ve. Ne, katolik sicer ni, ampak pripada neki sekti, ki se imenuje' Hermhuterji.
“Hm.” Župnik pogleda svojo ženo in znova zmaje z glavo.
“Tudi mi drugi ne stanujemo bolje,” pravi Per z neko trdnostjo v glasu.
“Seveda, saj potem tudi za naju ni preslabo,” prizna žup-
m ČISTO NA JASNEM - Odvetnik predsednika Nix ona Fred Buzhardt je sodniku Johnu Sirici poskušal razložiti vrzeli v posnetkih razgovorov v Beli hiši, pa priznal, da si sam ni čisto na jasnem, kako je do njih prišlo. To je omajalo njegov položaj v Beli hiši.
Zrastla je v premožni rodbini, v nekem mestu na vzhodu. Hodila je na ples in nastopala na koncertih. Sanjala je o belo prepleskanem župnišču z vrtom in drevjem, s svetlimi sobami, služinčadjo, omikano družbo. Njen Jakob jo je večkrat dražil s tem, da bosta šla kot misijonarja v divjino. Vendar nikoli ni verjela, da misli resno. Bil je čudež, da je sedela zdaj tukaj in preživela pdt. Vendar so tu-
S PETJEM IN PLESOM — Mlada dekleta v kitajskem delu mesta San Francisco v Kaliforniji so članice posebne skupine pevcev in plesalcev, ki se pripravlja na vesel vstop v kitajsko novo leto.
Kupujte v mestu v petek 10.-6. zv.; v podružnicah 10.-9. zvečer. Dajemo in zamenjavamo Eagle znamke.
Ulj
may co , Stores
JANUARSKA
BELA PRODAJA
TKI* »PASS CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE BT THE PUBLISHER
Trajno zlikane kaiunaske
prešite posteljne prevleke
13.99
Dvojna širina Polna širina .............. 15.99
84” draperija 9.99 prešita blazinska prevleka 5.99
Pralna posteljna prevleka iz 50% poliestra, 50% rajona, polnjena s 100% poliestra. Likanje ni potrebno. Sušite s prevračanjem za boljši uspeh. Na razpolago v rdečem, modrem, zlatem ali zelenem.
crrMe
Society^
ofCTTc^ >-
ONE EAIRLANE DRIVE
60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of ihe Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola'snips for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young v/omen aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and tittle league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .............
Fust Vice-President ...
Second Vice-President
Secretary ...............
Treasurer .............
Recording Secretary ...
First Trustee .........
Second Trustee ........
Third Trustee .........
First Judicial ........
Second Judicial .......
Third Judicial.........
Social Director .......
Spiritual Director ....
Medical Advisor .......
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jensha Robert M. 'Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Itiola John Kovas Frank Toplak Nancy Owen
Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.
€E se selite
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, | da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland, Ohio 44103 |
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: ................................■
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
EUCLID POULTRY
V zalogi i.namo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 Fas! 185 Street. Euclid	531-8187
DRAGI NAROČNIKI Sl NAROČNICE!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prveifl obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu« Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite nas list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
Now it’s your move...
$give to the
March of,
THIS STAGS CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE BY THE PUBLISHER