iSnročnina mesečno 25 Din, /.a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
U red n lit vo je v Kopitarjevi uL6/111
SCOVENE
Ček. rnču ii : ljubimo« it lUhMl ia Mi "\49 /.a msei niej Sarajevo siv 75by Zagreb Siv Vini Praga-I )uiinj 24.79'
Uprava: kopitar-leva 6, telefon 299»
Telefoni arednlštvai dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 In 2050
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po pra/.niku
Volitve v Angliji
Dne 14. novembra, torej v treh tednih liodo na Angleškem parlamentarne volitve. To jo v zgodovini ne samo Anglije, ki jo mati vse politično demokracije, marveč tudi Evrope in sveta zmerom bil velik dogodek. Angleški volivec bo takrat z volivnim listkom določil, kdo naj vlada angleškemu imperiju v vseh delih sveta in po kakšnih načelih. Angleški volivec bo, izvršujoč ustavno dejanje angleškega državljana posegel istočasno tudi v mednarodno politiko, kajti danes ga ni na vsej zemeljski obli problema, o katerem hi angleške vlade smele reči, da jih ne zanima. To nas opravičuje, da ta veliki dogodek ocenimo tudi na uvodnem mestu našega lista.
Prvo vprašanje, ki se nam mora samo od sebo vriniti, je zakaj angleška vlada sploh gre na volitve, ko ima več zelo pametnih razlogov, da so jim izogne. Prvič volitve sploh še niso nujno in bi ž njimi lahko še čakali do prihodnjega leta, no da bi kršili ustavo, kolikor je v Angliji o ustavi sploh mogoče govoriti. Nadalje razpolaga vlada v parlamentu s tako ogromno večino — 651 proti 56 — da so more vsakemu zdeti lahkomišljeno zapuščati tako varno in solidno parlamentarno večino ter se metati v negotovosti vo^ livnoga vrvenja. Tudi notranjepolitično ni pravega razloga za potrebo kakšnega idejnega razčiščevanja, saj obstoja med vladno večino in med opozicijo občudovanja vredna sloga v idejnih političnih naziranjih kakor tudi v praktični politiki. Še manj ugoden za volivna razburjenja je pa zunanjepolitičen položaj, ki zahteva silno močno hrbtenico za vsako vlado, da bo mogla brez domačih motenj mirno zasledovati cilje, ki si jih je v trenutnem zmedenem mednarodnem položaju v interesu svoje države stavila. Ne vemo, koliko še tako pravovernih demokratov izven Anglije bi našli, ki bi hoteli v za nemoteno nadaljevanje dela vlade tako ugodnih prilikah čisto po nepotrebnem riskirati volivne pusto: lovščine, ko navidezno iz njih ne more priti ničesar koristnega ne za vlado, ne za državo, no za ljudstvo.
Tako broz dvoma sodi večina ljudi, ki z našimi merili merijo angleško demokracijo. Anglež pa no tako. »Čo mi govorimo o demokraciji«, je nekoč dejal Asquith, »jo menimo resno«. Nakar mu je čez dvorano vrgel sedaj že stari Austen Chamberlain besede: »Čim manj borno o njej govorili, tem bolj jo bomo izvajali.« Za angleškega politika in držav; nika so ravno tisti razlogi, ki smo jih proti volitvam navedli, glavni motiv, da jih čim prej izvede. Zakaj? Sedanja takoimeuovana nacionalna vlada, ki jo sestavljajo vse tri politične stranke, je produkt parlamentarnih volitev 1. 1931, ko se je angleško državno gospodarstvo vsled nevarnih pretresljajev povzročenih od gospodarske krize, v temeljih zamajalo. Takrat je vlada šla lojalno pred ljudstvo in ga vprašala, čo odobri, da stranke prenehajo z medsebojnimi borbami in se stisnejo k složnemu delu, dokler gospodarska stiska ne bo premagana. In ljudstvo jo z glasovnicami v rokah na to vprašanje odgovorilo. da je prav tako in da naj tako ostane, dokler traja gospodarska nevarnost. Torej je sedanja vlada od volitev 1. 1931 dobila čisto jasno določen mandat in čisto jasno obeležen delokrog.
Med tem pa je gospodarska stiska ponehala in je angleško gospodarstvo po zaslugah modrih vodij in složnega sodelovanja vseh političnih prepričanj začelo prehajati v normalne tire. Torej je izginil glavni eksistenčni predpogoj za nacionalno vlado. Nadalje so se začeli pojavljati pred vlado čisto novi problemi, o katerih volivec 1. 1931 pojma ni imel in se o njih tudi izraziti ni mogel, še manj . pa, da bi bil dajal kakšne smernice. Ali naj stopi Anglija na čelo pokreta za kolektivno varnost v okviru Zveze narodov in naj izpostavlja svoja velikanska obrambna sredstva ta varstvo miru po vsem svetu — kot je slu: čaj z Abesinijo — ali naj se pa potegne nazaj v svoj imperij in skrbi izključno sama zase, prepustivši ostalemu svetu, naj se obeša, kjer se mu poljubi? Ali naj se osloni v svoji zunanji politiki na Nemčijo proti latinskima zaveznikoma Franciji in Italiji, ali naj ostane pri svojih starih zvezah in se zoperstavlja germanstvu ali pa naj se previdno kreče med temi nevarnimi čermi evropske politike? Ah naj odpre svoja tržišča zopet svobodni gospodarski konkurenci, ki bo njeno trgovino oži: vila in njeno blagostanje dvignila, ali pa naj ostane. Se nadalje zabarikadirana s carinskimi obzidji in si v mejah svojega imperija i5čp gospodarske utehe? Torej cela vrsta velikih problemov, ki so za Anglijo novi, o katerih so mora odločiti v najbližjem času. Toda volitve i. 1931 vladi za to niso dalo man-data. Zatorej se je treba vrniti nazaj k ljudstvu. ki je nosilec oblasti.
Sedanji predsednik vlade Baldvvin ve, da je prišel čas, da se zopet prične koristna idejna tekma političnih strank. Kot predsednik konservativno stranke seveda želi, da bi njegova stranka sama zavladala in zavzela do zgoraj naštetih vprašanj stališče, ki ga zagovarja konservativna stranka v svojem programu. Toda prevelik, prečistokrven, prepo-šten demokrat, je. da hi si dovolil izigrati angleško ljudstvo, ki je pred 4 leti izvolilo nad-strankai-sko vlado z določenim delokrogom, s tem, da bi takratno zaupanje sedaj samovoljno prenesel na svojo stranko in na sebe, akriravno bi no ustavi to mogel narediti. Angleški volivec naj dobi zatorej novo priložnost. da izpove svoje politično prepričanje, n rod vso m naj nove. če želi, da obdrži vlado tista sknninn. ki ima v sedanjem parlamentu sama nadpolovično večino, in če mu je prnv, ila vodi usodo Anglije iu njenega imperija konservativna stranka. To se imenuje »fair plnv«. poštena igra. Baldvvin je storil nekaj podobnega 1. 1924 ko je imel močno delovno večino v Darlamontu in bi bil lahko še mirno
Abesinska vojna v angleškem parlamenta
Dana beseda je sveta
a
Sir Samuel Hoare
99
Velik govor zunanjega ministra, ki opravičuje angleško mirovno politiko
London, 22. oktobra TO Z običajnimi slaro davnimi ceremonijami je bil danes olvorjen angleški parlament. Takoj po otvoritvi je dobil besedo Neville Chamberlain, ki je pohvalil vlado, nato pa zunanji minister sir Samuel Hoare, ki je imel svoj že dolgo pričakovani zunanje politični govor.
Takoj uvodoma je angleški zunanji minister med grobno tišino parlamenta izjavil, da niti Zveza narodov nili nobena civilizacija ne more odobriti prekršitev dane besede, ki je bila slovesno zapisana v mednarodnih pogodbah. Ako hi si Zveza narodov ali človeška kultura to dovolila, bi morala izginiti in čimpreje bi izginila, tem boljše bi bilo za človeštvo. Dana beseda je sveta stvar, ki jo morajo zasebniki in narodi držati, naj bo v njihov prid ali v njihovo škodo. Na to stališče se je angleška vlada postavila in dokler bodo pošteni možje na vladi, ne bodo nikdar dovolili, da bi padla na angleško vlado kakšna senca nepoštenosti in dvoličnosti. To bi se pa zgodilo, če bi hotela angleška vlada istočasno zagovarjati pakl Zveze narodov in hoditi svoja pota.
Angleška vlada bo storila vse, karkoli bo mogla v okviru svojih mednarodnih obvezncili, da reši sedanji spor na miren način in da oživi v Evropi zavest kolektivne varnosti. Oospodarske kazni, ki jih angleška vlada zagovarja proti kršitelju mednarodnih obveznosti, so upravičene, ker je prepričana, da bodo znatno skrajšale boini me-tež. Na takozvane vojaške sankcije angleška vlada zaenkrat še ni mislila. Zato bi bil potreben medsebojen sporazum vseh v Zvezi narodov včlanjenih držav, toda o tem dozdaj še ni bilo govora. Še imamo dosti časa, da dihamo, preden bo postalo potrebno, da mimo gospodarskih sankcij se-žemo po skupnih dogovorih, po še močnejših sredstvih.
Dogodki se sicer silno naglo razvijajo, loda navzlic (emu vztraja Anglija in danes še krep keje kot včeraj, pri svoji politiki, kajti to ni politika angleške vlade, ampak politika ogromne večine angleškega ljudstva, ki ji je dalo mandat, da tako postopa. S to politiko je angleška vlada pokazala svojim lastnim državljanom in ludi svelov-nemu javnemu mnenju, da ona še drži na načela mednarodne morale. Ako naša prizadevanja, da se ohrani avtoriteta pakta Zveze narodov, ne uspo, potem čaka Evropo in z njo ves svet doba nevarnih ne-edov. Hoare odločno zavrača liste politike, ki pravijo, da je angleška delegacija v Ženevi prekoračila navodila vlade, ker je stopila na čelo zagovornikov miru in zagovornikov pakta Zveze narodov. Kdo pa naj stopi na vodilno mesto, če ne Velika Britanija z vsemi svojimi narodi, ki so raztreseni po zemeljski obli in ki si ne želijo drugega, kakor da v miru delajo. Velika Britanija nikoli ne bo pristala na to, da bi se zadovoljila z drugim mestom v kakšnem mednarodnem problemu. Angleška vlada je to svoje stališče Italiji jasno izpovedala.
Francoski odgovor na angleško vprašanje, če bo francosko brodovje v Sredozemskem morju nastopalo solidarno z angleškim brodovjem, je za nas zadovoljiv. Francija je z nami solidarna in Anglija se ne boji več, da bi bila osamljena, če
Abesinski cesar
bi kdo napadel njene pravice v Sredozemlju. Anglija, Francija in z njima tudi Zveza narodov bodo nastopile proti vsaki nevarnosti solidarno.
Zunanji minister je nato še enkrat povdaril, da angleška vlada nikoli ni mislila na samostojne, torej čisto angleške vojaške sankcije proti komurkoli in da tudi v bodočnosti nima namena izvajati samovoljno vojaških sankcij proli kakšni Irelji državi. Vojaške sankcije so obrambno sredslvo šele po skupnem sporazumu držav, ki so podpisale pakt Zveze narodov.
V nadaljevanju svojega govora je zunanji minister obrazložil razloge, zakaj je morala Anglija zbrati svoje brodovje v Sredozemlju. Anglijo namreč vežejo različne pogodbe, ki jih je podpisala
z Egiptom in zbiranje italijanskih čel v Libiji na egiptski meji je casus locdcris (nastop izved Ijivosli pogodbe) in dokler Italija svojih čel ne bo umaknila i egiplske meje, mora ludi Anglija na podlagi svoje pogodbe z Egiptom vztrajati pri vseh svojih dosedanjih ukrepih v Srcdozeinskeiu morju.
Verujem v nov mednarodni red, lako je po ročal zunanji minister, ki raste v okviru ZN in prepričan sem, da bo ZN uspelo, da prepreči vojno in izloči v/roke zapletov. Večina nas vseh in vseh Angležev je prepričana, da je smatrati ZN za most med Anglijo in Evropo. Cc bo la most porušen, ho položaj zelo nevaren in razvoj na daljnih dogodkov usoden.
Napetost Rim-London ne popušča
Rim, 22. oki. b. Djitiniistično razpoloženje v tukajšnjih političnih krogih, ki so ga predvsem povzročile vesti iz Pariza, da se bo Lavalu najbrž posrečilo doseči spravo med Veliko Britanijo in Italijo v smislu včerajšnjih zahtev, jc nenadoma izginilo radi vesti o ukrepih, ki so bili storjeni v angleških lukah in dalje v lokali angleških kolonij in v F.giplu. F.giptska vlada jc tekom včerajšnjega dne. ohjnrila, da se v celoti približuje ukre-
pom Anglije. Oo se bodo li ukrepi sirogo izvajali
—	to sc jc pa že začelo tekom včerajšnjega dne
—	bodo za italijansko Jadjc nastale največje ne-prilikc zlasti pri prevojni čet in vojnega materiala v vzhodno Afriko, ker sc nič več nc bodo mogle preskrbeti v angleških iu egiptskih lukah s premogom niti z živežem, temveč bodo morale «cs tovor vozili s seboj iz Italije.
Beck bo šel?
Konec poljsko-ncmškega ljubimhovanja
Pariz, 22. oktobra. SE, Visoka osebnost zunanjega ministrstva se jc izjavila, da ima iz verodostojnega vira poročilo o vsebini razgovora, ki ga je nedavno imel poljski zunanji minister z nemškimi ministri ob priliki svojega potovanja skozi Berlin na pevratku iz Ženeve, Zunanji minister Beck se je izrazil, da je njegov položaj v vladi precej oslabljen in da bo v novi vladi še slabejši in da mu bo skoraj nemogoče nadaljevati svojo do-
sedanjo politiko prijateljstva z Nemčijo. V Berlinu so zavoljo tega prepričani, da se Beck nc bo mogel več dolgo vzdržati in računajo, da bo izginil iz vlade spomladi prihodajega leta. Ker jc minister Beck dejansko obolel, je mogoče, da bodo njegovo bolezen izkoristili, da ga v zunanjem minjstrstvu zamenjajo z novo osebnostjo, ki bo v zunanji politiki bolj računala z javnim mnenjem, ki Ncmč;ii prijazne politike nikoli ni prav odobravalo.
Poročita z abesinskih ho$išč
Italijanska poročita:
Uradno poročilo št. 25
Rim, 22. oktobra. AA. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo tale 25. komunike:
General de Bono poroča, da ni bilo v teku dneva nikak«h pomembnejših dogodkov. Popravljanje cest in utrjevanje postojank se nadaljuje. Abesinci v pokrajinah, ki jih še nismo zavzeli, se nadalje vdajajo italijanski vojski.
Pol v Harar odprta
Riin, 22. okt. b. Uspehi generala Grazianija v Somaliji so povzročili v tukajšnjih političnih krogih in v vsej javnosti največje zadovoljstvo. Po nekaj dnevih zatišja na bojišču je general Graziani udaril s svojimi četami ob najstrašnejšem teževju ter dosegel lepe uspehe na južni fronti. Z zavzetjem utrjenih abesinskih položajev je sedaj, tako pravijo Italijani, utrla italijanski vojski pot v pokrajino Harrar in dalje proli Di-rerlavi ia končno proli železnici Djibuti—Addes Abeba. Istočasao napredovanje italijanskih čet iz Somalije proli severu bi pomenilo zbližan je obeh front, one v Eritreji in somalijske in je tudi cilj združitev obeh front. Na ta način bi bila Abesinija popolnoma odrezana od ostalega sveta in bi bila (»časi prisiljena na kapitulacijo, ker bi ne mogla od nikoder dobivali niti orožja niti muni-cije. Italijansko naglo napredovanje ima predvsem namen, da prepreči dobave velikih količin orožja in municije Abesiniji, ki se po informacijah, ki jih je dobila od svojih vohunov, nahaja na jioti.
Asmara, 22. okt. b. Po vesteh iz somalijske fronte še vedno močno dežuje, kar zelo otežkoča napredovanje italijanskim četam To deževje je nekaj nenavadnega za sedanji letni čas, ko jio navadi že vladajo izredno visoke temperature. — Italijani upajo, da bo dež kmalu prenehal in da jim bo omogočeno nadaljnje uspešno napredovanje proli Harrarju. Pri zadnjih borbah so bile izgube Italijanov zelo majhne, medtem ko so Abesinci zelo trpeli zaradi bomb, ki so jih italijanska letala metala po vseh grmovjih, skrivališčih in po gozdovih, kjer leži danes nešteto mrtvecev.
vladal tri leta, a je prosil za razpust državnega zbora in za razpis novih volitev, ker je bil mnenja, da pri volitvah, pri katerih je zmagal, volivec v vprašanju uvedbe novih carin na uvoz življenjskih potrebščin ni bil vprašan za mnenje in torej ni vladi dal nobenega mandata. Takrat je Baldvvin volitve izgubil in so prišli prvič na oblast možje delavske stranke. Morda se je kot politik takrat Baldvvin kesal svojega koraka, toda kot človek in kot pošten demokrat se je ra-doval, da je nad političnimi računi zmagala ljudska volja.
Dozdaj ni pravih znamenj, kakšen bo prnvdorek angleškega volivca v treh tednih, kor se šo niso jasno očrtalo nolitične fronto.
to je praktični programi, ki jih stranke ljudstvu predlagajo na izbero. Za nas sedaj to tudi ni važno. Pač pa je važno, da podčrtamo z vso močjo temeljno potezo angleške demokracije, ki je vraščena v meso in kri slehernemu angleškemu politiku, da se suverenega ljudstva nikoli ne sme izigravati in goljufati, ampak da ga je treba pri vsaki veliki o usodi državnega blagra odločujoči odločitvi ne glede na politično matematiko vprašati zu mnenje in za mandat. Tako se vspostavijo in vzdržujejo vezi medsebojnega zaupanja med ljudstvom, ki daje oblast, in med vlado, ki .io izvršuje in 1111 tem temelju je zgrajeno tud' blagostanje državnega občestva.
Asmara, 22. oki. b. Dopisnik agencije Rador poroča, da so italijanske čete tekom včerajšnjega dne razširile svoj uspeh nn južnem bojišču pri Dagroeji in pri reki Sebe]. Ves kraj so italijanske čete očistile ter zasedle višinski splet Gruden. Kakor hitro se bodo vremenske razmere zbolj-šale, bodo Italijani izvršili koncentričen napad nn utrdbe v Goraheji, ki so glavna ovira na pol' proti Harrarju.
Asmara, 22. oktobra. AA. Včerajšnjemu uspehu Italijanov na južni fronti pripisujejo velik pomen. Italijanska letala, ki so napadla Dagnerej žc navse zgodaj, 60 kraj bombardirala, tako '.la je nastalo več požarov. Askari so ga nato zavzeli v naskoku. Vojska generala Graziania je zav-ela ludi vse višine okrog mesta. J
Cesar odpotoval
na bojišče
London, 22. oklobra. AA. Agencija Reuler |x>-roča: Italijanska južna vojska se je včeraj zakopala v rove okrog Dagnerja, ki ga smatrajo Italijani za ključ do vsega tamošnjega ozemlja. Sedaj se pričakuje, da bo general Graziani prodiral proli severu. Del vojske |ia bo služil izključno le za zavarovanje levega boka v Abesinijo prodi rajočih oddelkov.
Na severni fronli ludi včeraj ni bilo nikakih važnejših operacij. Le italijansko letalstvo je stalno izvajalo izvidniške polele. Tudi abesinska vojska se še zmeraj koncentrira.
Iz Adis Abebe poročajo, da bo cesar te dni z avtomobilom odpotoval v Dcsie, glavni cenler abesinske armade, ki leži približno 250 km severno od Adis Ababe in 100 km južno od Makale. Iz preslolice so že odposlali 200 mezgov z blagom in raznimi predmeti iz cesarske palače. Po mnenju abesinskih krogov bo vojna dejansko pričela šele s cesarjevim odhodom na fronto. To je splošno prepričanje abesinsih bojevnikov. Ve!ik del cesarske garde je danes krenil iz Adis Abebe. Telefonska zveza s severno fronto je spet obnovljena. Ras Sejum je obvestil cesarja, da so Italijani umaknili neke svoje straže in da se utrjujejo na položajih južno od črle Aksum Adua Adigral.
Iz Oondarja [»ročajo, da vojska rasa Kaše stalno napreduje proti severu iu severovzhodu. Vojaštvo je ponoči na marših, podnevi pa se skriva pred italijanskimi letali, ki ne morejo ugotoviti koliko je njegovo šlevilo. Zaradi lega so pričeli italijanski letalci uporabljali novo taktiko. Spuščajo se do višine 00 111 nad terenom in ga z majhnimi vžigalniiui bombami lako na gosto posipajo, da se vnamejo veliki kompleksi grmovja in gozdov.
Abesinski vojaški naslovi
Pariz, 22 oktobra. AA. Razni naslovi, ki obstoje v Abesiniji in jih omenjajo vojna poročila, imajo vojaški ali pa civilni značaj. Basa je podrejen Kasmi, Rlaciron je funkcionar cesarjeve blagajne. Balanzara je poveljnik trdnjave, Blata ie dvorni svetnik. 1) e d ž a s m a c ie upravitelj velike pokrajine, ki ji vlada ra s ali guverner. De d ž a s upravlja okrožje. F i t a n r a r Da poveljuje predniim stražam.
Angleška poročila:
Strupeni plini in dum-dum kroglje
London. 22. olkobra. AA. Abesinsko jioslaiii-štvo v Londonu je objavilo odgovor svoje vlade na deinanii glede vesti, ila se Italijani v Abesiniji [xi-služujejo strupenih plinov in nabojev lipa dmn-ihttu. Abesinski komunike pravi, da se je uporaba lakili ultraeivilizirauih vojnih metod ugotovila, in ila je našel neki član inozemske misije Rdečega križa več takih nabojev pri ranjencih. Ce se lake metode nadaljujejo, bo nemogoče zadržali najbes nejših abesinskih bojevnikov, da ne bodo pričeli z represalijami proli italijanskim vojakom, ki jim padejo v roke.
Sodba angleškega generala
(ieneralniajor Trinperley ypišo v Dail.v Te-legraph : Ako bodo llaiijniii s sedanjo hitrico napredovali, potom l>odo rabili najmanj Iri lela. dn zasedejo Addis Abebo, ker bodo na leto imeti samo 7 suhih mesecev nu razpolago za prodiranje. Za popolno osvojitev dežele pn bo potrebno še nadaljnjih Iri do štiri lela.
Nemška poročila:
Ogromne količine orožja priha-jaro v Abesini{o od vseh strani
Berlin, 22. oktobra. AA. -Berliner Tageblalt« jc objavil daljše poročilo svojega poročevalca iz Abesinije. Poročilo pravi, da prihaja sedaj v Abesinijo neverjetno mnogo orožja in vojnega materijala. Neki vojaški strokovnjak je mnenja, da bo abesinska vojska v treh mesecih nepremagljiva, če se bo tak priliv vojnega materijala nadaljeval šc nekaj časa. Ra/cn cesarske garde so znali doslej le oficirji uporabljati strojne pušk' iu topove. V zadnjem času pa sc je tudi žc mnogo podoficirjev in navadnih vojakov izučilo v lej stroki. Evropski vojaški svetovalci cesarja llaila Selasija. ki so bili še pred kratkim pesimisti, govorijo sedaj vse drugače o abesinski vojski in usodi abesinske države. Prepoved uvoza orožja iu streliva v Abesinijo jc slabo vplivala na ves narod. Njena ukinitev mu jc vrnila samozavest in uinoge nade na uspeli.
Asmara, 22. oklolira. A A. Posebni poročevalec DNB javlja: V okolici Ambeilage je zbranih okrog 60.000 Abesincev. jjjihovo prodiranje proli Makali bo mogoče šele Tr/ nekaj tednov, ker je prehrana te množice naletela na težkoče.
Včeraj je italijansko naglo sodišče obsodilo dva abesinska ujetnika na smrt. Pri obeh so našli predmete, ki sta jih bila snela italijanskemu podporočniku Morgantiniju, ki je padel meri prvimi žrtvami okrog \due. Obsodbo so lakoj izvršili.
Francoska poročila:
Shilava še vedno abesinska
Pariz, 22. oktobra. AA. Ilavas poroča iz Addis Abcbc: Vcsl o odpadu Skilavc se demanlira.
Pariz, 22. oktobra. AA. ilavas poroča iz Asmare: Včeraj je vladalo na severni fronti živahno delovanje italijanskega letalstva. Na bojišču trije italijanski armadni zbori intenzivno utrjujejo postojanke. V italijanskem vrhovnem poveljstvu izjavljajo, da jim ni nič znano o zbiranju abesinskih čel v pokrajini Ambalai. Po sodbi italijanskega vrhovnega poveljstva, bi zbiranje čet v sedanjih okoliščinah in glede na prometna sredstva, s katerimi razpolagajo Abesinci, zahtevalo najmanj mesec dni. Z boji v večjem slogu ni računati pred koncem novembra. Dotlej se pa lahko zgode spremembe v mednarodnem političnem položaju.
Izjava abesinskega cesarja
Muncheii, 22. oktober. Volkischer Bcobachter« priobčuje poročilo o razgovoru, ki ga je imel nje gov dopisnik z abesinskim cesarjem. Job Zimmer mami je vprašal cesarja: Kako sodile. Veličanstvo vojaški položaj Abesinije po 14 dnevih vojne?« Oddgovor: Vojaški položaj jc povsem trden. Italijansko napredovanje ob začetku operacij je nas generalni štab predvideval. Umaknil je naše čete z obmejnega ozemlja, da bi se izognil vsakemu incidentu. To naše korektno ravnanj? je upoštevala ZN in označila soglasno Italijo za napadalca«.
Drugo vprašanje: »Vaše Veličanstvo je večkrat izjavilo, ila bi Abesinija bila pripravljena pogajali se o poštenem iu častnem miru. Aii bi mi boleli podali morebitne smernice takšnih poga janj?- Odgovor: Dokler je del abesinski- zemlje zaseden po italijanskih četah, nc pridejo za nas pogajanja o pravičnem iu častnem miru sploh, v poštev. Naša miroljubnost, /a katero smo podali marsikakšeii otipljiv doka/, ne s-ga tako daleč, da hi v sedanjih razmerah dali pobudo za mirovna pogajanja in to loliko manj, ker so naše dip'oma' ske ve/i z Italijo pretrgane. Ves problem jc v kali ZN..
Tretje vprašanje: Ali sle računali z možno-jo. Veličanstvo, da bi odstopili del svojega ozemlja?« Odgovor: Nikdar nismo imeli namena odstopili zemlje, ne da bi dobili kaj v zameno. Orc za popravo meje in izmenjavo obmejnega ozemlja, kar naj bi bilo v korist Abesinije in drugih držav. Izvedba leh načrtov bi zadostila splošnemu blagru. loda nikdar ne moremo priznati enostranske odslopitve ozemlja, ki naj bi se izvršila samo na račun Abesinije. da bi z njo poplačali državo, ki jc proti vsakemu pravu zgrabila po nasilju in hi nas rada oropala, da bi sebe obogatila.
I
Domači
Napad na češkoslovaško , poslaništvo v Berlinu
Berlin, 22. oktobra. Sh. V tukajž.-je češkosiiva- i ško poslaništvo so vdrli trije mladeniči in so siavo ; povpraševali za poslanikom Chwaikowskijem. Ko | jih je uredništvo hotelo pokarati, začno razsajati po cakalnici in po salonih ter so v najkrajšem času vse zdrobili, pob Ivo, umetnine, preproge, krasne steklene servise in vaze iz krislalninc. Poslaniški svetnik ie poslal po policijo, ki je tri divjake aretirala ter ugotovila ludi škodo, ki prekaša 100.000 Din. So to tr'-;e čehoslovaki po imenu Biunzig, Willeck in Klabacjan. Policija je ugotovila, ila gre za politično dejanje. Vsa Irojica bo tc dni predana češkoslovaškim policijskim oblastem za nadaljni sodni postopek.
Papen zopet posreduje
Dunaj. 22. ulit. b. Danes -je nemški poslanik j von Papen /. letalom odpotoval v Berlin. V diplo- i matskib krogih si- Irdi. da te odšel I: državnemu kanclerju Hitlerju z važnim poročilom o zboljšanju odnosov med Avstrijo in Nemčijo.
Dunaj. 22. okl. b. Danes je pričela tukaj seja vodslva lleinisvohra. ki ji je predsedoval knez Starhemberg. Na seji je bil navzoč tudi major lev. I V zvezi s io sojo je izdal knez Starhemberg na- j redbo vsem hciinivohrovskiiu organizacijam v Avstriji. v kateri zahteva, da sc teknili .jutrišnjega lin- iz.iiiii.io, ali pristanejo, na vrhovno vodstvo ali ne. Isločasno se prepovedujejo vsem posameznim pokrajinskim voditeljem organizacije evenliielne izjave vlade, ki se ne bodo smatralo obvezne za celotno organizucijo.
Umiranje nemškega tiska
Berlin. 22. okl. AA. Po listu Vossischo Zei-tung in drugih listih, ki so uživali velik ugled, namerava v kratkem ustavit i svoje nadaljne izhajanje še en velik nemški lisi. kajti pod Hitlerjevo i-onzuro ni več mogoče izražati mišljenja, ki nasjirolujejo nacionalnemu socializmu. Ta lisi jo »Kreuzzeitung . glasilo desnega krila konservativcev. List je ustanovil llismark I. 1848.
Berlin. 22. okl. AA. Za listom Vossischo Zei-tung" in drugimi organi, ki so uživali velik ugled, namerava zdaj še en nemški lisi v najkrajšem času prenehati, ker jiod hiUerjevsko cenzuro ni moči ničesar povedali, kar ni sto odstotno nae.io--lalno socialistično. Tn lisi je -Kreuzzeitung . organ desnega krila konservativcev, ki ga je ustanovil Bismarl; lela 18-18. Naprej za Boga. kralja in domovino! Mi Nemci se bojimo l.oga in nikogar drugega na svetu! le besede se še danes bero na čelu lega lisla.	1
l.isl preneha izhajali 31. I. m.
Neredi na Si. Vincentu
London, 22. okl. AA. Agencija Reuter poroča, In je prišlo mi otoku SI. Vlncentesu v Srednji Ameriki do hudih delavskih izgredov. črnci so s kamenjem in palicami navalili ua trgovino iu jili o pustošili. Oblasti so spočetka zaman posredovale. Policija je morala nlizndnje ujiornbili orožje. Trije delavci so bili ubiti, večje število j>n jih je bilo ranjenih.
Od danes naprej sanhcije št. I
Belgrad, 22. oktobra, m. V smislu sklepa Zvezi-narodov slepi z današnjim dnem v veljavo prvi del sankcij proti Italiji. Kakor znano, je pristala na izvajanje teh sankcij tudi naša država. Radi tega jc ministrski svet nocoj izdal odlok, s katerim se 1. prepoveduje izvoz, posredni in neposredni prevoz municije in vojnega materijala v italijanske kolonije, 2. prepoveduje izvoz in prevoz orožja, municije in vojnega materijala čez tretje države, namenjenega za Italijo in njene kolonije. Ta prepoved sc nanaša ludi na naročila Ui	v teku.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblin" no. dež. zelo hladno, najbrž počasno zboljšanje.
Hmelj
Ban v petek ne bo s p reiema
Liubliana. 22. oktobra. AA. Banska uprava objavlja: ti. ban v petek, 2.1. t. m. ne bo sprejemal slrunk. ker bo odsoten iz Ljubljane.
Sfdepi obrtniških zbornic
Belgrad. 22. okl. A A. Na podlagi sklepov splitske konference obrtniških zbornic in obrikii-ških odsekov bo v Osijeku 20. in 30. oklobra konferenca vseh obrtniških organizacij iz vse države. Nn dnevnem redu le konference so tale vprašanja.
1. Organizacija obrtniške statistike; 2. strokovni nadaljevalni pouk; 3. organizacija izvoza obrtniških izdelkov in proučitev tržišč za oddajo obrtniških izdelkov; 4. proučitev vzrokov, ki pospešujejo uvoz obrtniških izdelkov in 5. zakonsko pobijanje nelojalne konkurence.
28. oklobrn bo predkonfereilca vseh zhornič-ikov v prostorih obrtniške zbornice.
Obrtniški dan
llelgrad. 22. oklobra. AA. Kakor vsako lelo bodo obrtniki tudi lelos prvega decembra slavili svoj obrtniški dan. l.olos se bo vršilo več konfe-i ene, na katerih bodo njihovi zastoju i i k i razpravljali o važnih obrtniških vprašanjih. Glavna zveza obrtniških udružnuj bo skupno z zagrebško zvezo hrvaških obrtnikov in oslalimi organizacijami v državi izdala posi lino spomenico. V Zagrebu in po drugih mestih bodo obrlniki priredili razstavo v času med I. in 8. decembrom.
Ziilec, 22. oklobra.
Pri sicer bolj mirnem /<nnimun,ju iu povpraševanju so ostale ceno iieiz.preiiieu.jene, vendar so večali mauj le nominalne. Izredno slabo, deževne vreme namreč v ostalem ludi močno ovira vsako nakupovanje iz prve roke.
Žiilee, 22. oklobrn.
Povpraševanje i>•> v Klavnem si-eilnje-vrstiiem blagu Ira.ja dalje in se plačuje zn najboljše blago 28—.34 Kč i. j. .">1 -62 Din zu kilogram. Prav tako je mirno povpraševanje po predvsem sred nje vrstnem blagu nadalje lutli v lfouilnici in 1'šleku Ier se plačuje /.a najboljše blago 22--25.50 Kč t. j. 411 16 Din za kg.
Osebne vesti
Belgrad, 22. oktobra, m. Z dekretom prosvetnega ministra jc postavljen za glavnega tajnika stalne državne komisije za polaganje profesorskih izpitov v prosvetnem ministrstvu v oddelku za srednje šolstvo Zmagoslav K o n e č n i k . dosedanji slovenski referent za osnovne šole istega ministrstva v Belgradu.
Belgrad, 22. oktobra, m. Prestavljeni .so sK-deči učitelji in učiteljice: Marija L a k n e r iz Brezovega v savski banovini v Adlešičc; f. R n b i n i č iz Adle.šičcv v Brezovo v savski banovini: 1. Z u b c r iz Hotize v Strigovo: Antonija Konic iz Radato-vičev v Sromlje; A n d r o 1 i č - B e n d e k o v i -č e v a iz Strigove v Radomlje.
Belgraishe vesti
Belgrad, 22. oklobra. m. Novoimenovani jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Aleksander Cincar-Markovič ji- prispel iz Sofije v Belgrad. Danes sc bil sprejet od večine ministrov.
Belgrad, 22. oklobrn. iti. Danes opoldne je odpotoval v Novi Sad ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, ki je bil sprejel po svojem prihodu v avdicnco pri kraljevskem namestniku dr. Stan-koviču. Predsednik vlade se je zvečer vrnil v Belgrad.
Belgrad, 22. oklobra. m. Davi jc prispela semkaj petčlanska deputacija odbora š m i h e 1 s k i h g o j e n k , ki se hoče osebno zahvaliti Nj. Vel. kraljici Mariji za pokroviteljstvo, ki ga je kraljica izvolila prevzeli nad akcijo za zgradbo sirotišnice v samostanu šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu, ki ho nosila ludi ime Njenega Veličanstva. Deputacija bo jutri
Socialna revizija znižanja plač
Belgrad, 22. okl. 1/. dobro poučenih krogov prihaja vest, dn bo v kratkem izvršena revizija uredbe o uradniških plarali. Seslavljalci novih s|n'enieiub so upoštevali predvsem družine z auio-giini otroki iu uradništvu z nizkimi plačami.
Narod odklanja preživeli režim
Pravda je priobčila zanimive informacijo o posledicah zadnjega glasovanja v skupščini za na-daljni razvoj dogodkov, l.isl pravi, da je splošno mnenje, da izvolitev .Štefanu Ciriia /.a predsednika Narodne skupščine ne more imeti nikakih posledic na smer nove polil iki-, in lo ne samo radi i tega, ker je bila vlada glede legli vprašanja po-I |iolnoiua deziiiteresiriina, ampak tudi iz razloga, | du vlada v smislu ustave ui odgovorna nopo-' sredno skupščini. Teh pet mesei-ev svobodnejšega kurza je pokazalo, da narod zeli popotno demokracijo iu da jc prav ljudstvo odločno uas|)i-oliio vsakemu po-ktisu povratka starega režima, ki ni imel z ljudstvom nikake zveze. Politični krogi, ki jiodpirajo vlado dr. Slojadinovii-n, stojo na stališču, da glasovanje v Narodni skupščini ne pomeni nezaupanja vladi, ker jo vlada po svojem predsedniku izrecno izjavila, ila ne slavi na glasovanje vprašanja zaupnice in da se noče nikakor vezati z volitvami v Narodni skupščini in senatu. Treba je polog logu pomislili, da je prav Slojadinovičova vlada od iste narodne skupščine dobila dvotretjinsko večino, ko jo šlo za pooblastila o političnih zakonih. ^ primeru, da bi sc skupščina opredelila za stari kurz (slari režim), na podlagi katerega jc l> i I a izvoljena, potem bi to pomenilo, da sp jc zoporstavila splošnim narodnim željam. S leni bi skupščina ludi dokazala, da noče novih političnih zakonov, katerih namen je, zagotoviti državi demokracijo. Tudi pripadniki združene ojki-zicije ne pripisujejo glasovanju v skupščini oika-"trn pomena.
Zagonetnost Mačkovih izjav
Hrvatskemu listu je dr. Maček izjavil o sestanku /, dr. Lazu Murkovičem: Kosnion je, ilu se moramo mi končno sporazumeli snnio s pravimi predstavniki Srbov, lo je sinilo z ljudmi, ki jim Srbi izrečejo zaupanje pri splošnih volitvah. Toda pri leni jo treba uvažovati. da politiku ni matematika, ampak po večini zadeva j>.sihologi.je; zalo je odločujoče važnosti, katera skupina bo Srbom prvo iskreno in odkrito razložila vse hrvatsko vprašanje, in to žc pred volitvami, iu pripra-J vila srbski narod na iskren in jiruvičon spo-i razum, kakor je hrvatski narod že zdavnaj ] pripravljen. Ta izjava zopet dokazuje, da je pričel v zadnjem času dr. Maček stoiiali i/, dosedanje rezerve. Značilno je, du dr. Maček zastoj)« mišljenje, iln bi bilo trebu vprašanje sporazuma, -s Hrvati razčistiti že pred volitvami. Če bi se lo dnlo doseči, potem bi bilo lo najvažnejše politično vprašanje v načelu rešeno že pred volitvami, tako iln bi novi narodni skupščini ostalo samo tehnična izvedba doseženega sporazuma. Novn Mačkova izjava tudi dokazuje, da se, vodja SDK noče povsem vezati s strankami srbi.ianskega dela združene opozicije in da bi hi! jiripru.vl.inn pogajati -se tudi /. drugimi političnimi skupinami. Dr. Maček se je molila zbal. <la lii njegove besede ne razburile Davidovičevili demokratov in Jovanovičevili zoniljoi-ndni-kov: zato jih je takoj omilil.-s platonično pripombo. iln je srbska izvenpurliimontarnn opozicija na pravi poti .
»Zajednica-. ki izhaja v Zagrebu iu se I naziva organ .IliZ, pripominja menda v zvezi s to izjavo; : Če dr. Maček misli, da se lie more rir/.govni-jnti s srbskimi politiki, potem se tudi srbski politiki ue morejo rnzgo-vnr.iiiti /, njim. Če pa je treba pogajati se. potem iiii.j bi .se ta pogajanja izvedla po volitvah. ki naj pokažejo, ali je dr. Maček legitimni hrvatski predstavnik ali ne. Zajednica «■ komentira torej Mačkovo stališče v povsem negativnem smislu.
Velik shod JRZ v Brežicah
V nedeljo se je vršil v dvorani Narodnega doiiia v Brežicah shod .IliZ. Bila je lo sijajna manifestacija slovenskega naroda, bivajočega v okrajih ob hrvatski meji. Kljub .slabemu vremenu je nad 800 mož in fantov napolnilo dvorano Narodnega doma in mnogo jih je stalo v predsobi in na hodnikih. Iz obmejne občine Dobove so prikorakali z godbo nn čelu in s svojim številom dokazali, dejansko dokazali, du bodo volivci ludi te velike občine, vodno strnjeno korakali za našim skupnim slovenskim narodnim voditeljem dr. Anionom Korošcem.
Zborovanje je olvoril po 10 g. Lesar Josip in |)ozdravil /.borovnice v imenu ministra dr. Kreka, ki jo poslal pismeno opravičilo, da zaradi zadržanosti po nujnih državnih poslih ne more jirili ua današnjo zborovanje; dalje je pozdravil vso Iri napovedane govornike: dr. Leskovarja, župniku Tratnika in tajnika Kranjca Marka ter zastopnika državne oblasli okrajnega načelnika Po-kluknrja.
Dr. -losi j i Leskovur, zaslužni bivši predsednik mariborske samouprave, je v jedrnatem govoru podal pregled trpljenja, ki ga je moral prestati slovenski narod pod režimom bivše JRKD in proslule -INS. Pri vsem tem so nesramno vpili po svojem časopisju, da jo sedaj prišla doba prave svobode, da je poprej vedno vladal klerikalni leror.
Drugi govornik, tajnik g. Marku Krunjr, je podal jasen pregled gospodarstva v državi v dobi. odkar se je pri nas začela gospodarska kriza. To krizo, ki je bila zajela ves svet, so režimi po-oslrevali s svojo nesposobno politiko.
Posebno pozornost je govornik posvetil delovanja bivših režimov na zaščili kmetov. Izdali so -/akon o kmetski zaščili in ga v kratki dobi z raznimi uredbami pelkrat spremenili: vsi1 sjiremein-Ijo pa so bile napravljeno lako, da je bila vsaka sprememba slabša od prejšnjega stanja. Ta ne-golovosl je izvirala i/, lega. ker vlaslodržci sami niso bili nu jasnem, kaj hočejo. — Opisal jc žilni rezila, oh katerem so gotovi ljudje bajno obogateli na račun kmetov, ki so pšenico za bone prodajali .bonov pa niso mogli uporabili nili za |)ln-čevanje davkov, in na račun, nns vseh, ki smo morali razliko med nakupno ceno pšenice in njeno dejansko cono v inozemstvu jdačevali v davkih. razen tega pa smo v Sloveniji še morali ku-(lovati pšenico po višji ceni. — Dotaknil sc jo ludi lako zvane Našičke afere, ki se o njej proces bliža koncu in ki sla v njo zapletena tudi dva ministra bivšega režima.
II koncu je razvil program JRZ in pozval zborovalce, litij se ie oklenejo kol svoje nekda-uie SLS.
odmevi
Tretji govornik rajhenburški svetnik g. Jobip Tralnik jc pokazal na delovanj«' voditelja slovenskega naroda dr. Korošca od časa pred svetovno vojno, med svetovno vojno povdaril zlasti inaj-niško deklaracijo, kalem je izvedel on, in na njegovo politično udejstvovanje v .Jugoslaviji
(jovornik je poudaril dotikajoč se hrvatskega vpiašanja, da liani Slovencem z«' pamet sama narekuje, <la s«> moramo držali svojega voditelja, če hočemo kdaj kot narod kaj doseči. Hrvatje naj pa imajo svoje voditelje in naj z njimi dosežejo, kar zahtevajo To pa le v tem, kar zadeva Slovenijo oziroma hrvatske banovine. Opozarjal je tudi na nevarnost komunizma, ki se poslužuje sedaj tega hrvatskega vprašanja in s tem podtalno skuša razdirali našo državo.
Govornik je pozval zborovalce, naj se oklenejo JUZ in s tem podpirajo stremljenja vlade in lako pomagajo sebi v boljšo in lepšo bodočnost.
/borovnici .so nagradili govornika z viharnim ploskanjem Soglasno so pooblastili predsednika zborovanja, da pošlje v njih imenu pozdrave ministru dr. iVlihi Kreku, našemu banu dr. Marku Natlačeni), predsedniku vlade dr. Milanu Stojadi-noviču iu voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu, kateremu so priredili zborovalci viharne ovacije.
Predsednik je zborovanje zaključil in godba je zaigrala državno himno, nakar so se zborovalci disciplinirano razšli.
Opozicija o jugofašizmu
Zbor združene opozicije v Aleksincu se je vršil — kakor poročajo časopisi pod geslom: V boj proli fašizmu! Dr. DragOljub Jovanovič i'1 v zvezi s lem geslom opozoril na neke nevarnosti novega fašizma: Opazujemo, da zmaj Jevtičevega režima še ni mrtev, da razni fašistični elementi ; še vzdigujejo glave, da se pripravlja nov napad na naše svoboščine, celo na tiste majhne svoboščine, ki smo jih neke.j časa uživali. Ne samo Ho-djera in njegovi polzaveslni borbaši s širokimi naramnicami in torbami, polnimi kamenja, ampak tudi politični obupnnci pod imenom pohor-cevv. pofovcev-f, slednjič se brodolomci mrtvorojene JNS, - vsi I i se zbirajo in rinejo v ospred je.*
Vladni klub JRZ
Belgrad. 22. okt. m. Kakor je včerajšnji Slo venec: poročal, se je osnoval v narodni skupščini klub poslancev JRZ. Danes se jo nadaljevalo vjii-sovanje pftslancev v la klub in je število vpisanih poslancev doseglo opoldne številko 136. Klub jo imel danes tudi sejo. jki kateri jo bil izdan sledeči komunike:
Klub narodnih poslancev .IliZ je imel danes dopoldne od 10 do 12 sejo pod predsedstvom Dra-giše Cvelkoviča. Poleg vprašanja nadaljnjega dela o organizaciji se je disjmliralo o uredbah glede ureditve tunelskih dolgov ln znižanja uradniških prejemkov. Odbor kluba bo lo razpravo nadaljeval na svojih nadaljnjih sejali. Od članov kluho-vega odbora se bodo določili dežurni, ki se bodo vedno ob določenih dneh nahajali v jiroslorib kluba. .
Slovenski liberalni kmetij ctl
Belgrad. 22. okl. ni. Kakor sin« včeraj poročali, so slovenski liberalni kmetijci. ki se jioleni, ko so izstopili iz kluba vladne večine, niso mogli znajti, nadaljevali svojo akcijo in so lokom današnjega dno skupno z vojvodinskimi jioslanci, ki jih vodi dr. Kosič. in z nekaterimi jioslanci pod vodstvom bivšega osješkega župana Pinteroviča ustanovili narodni delovni klub. 0 uslanovitvi novega kluba so obvestili predsedstvo skupščine in jiro-siii za prostor. Od slovenskih poslancev so v tem klubu: Lovi-piičič. Dohrovšek, (iorciijak. Hočevar, dr. .lančič. .lanžekovič, Komnu. Mravlje, Pleska, ič in (težek. Ustanovitelji tega kluba računajo na pristop jioslnncev, ki jih vodi bivši minister Preka. Teh jinslaiicev je pa samo nekoliko, kor vodi ostale hrvatsko poslance bivši minisler dr. Koželj. ki je bil svojčas skupaj s Preko član bivšega skujiščinskega narodnega klubu, ki pa so je raz-šel s Preko in nima z njim ničesar skupnega več. Kožuljeva skupina v narodni skupščini je precej močna, pa bo po zatrjevanju njegovih poslancev podpirala kraljevo vlado. Da jia njegova skupina ne misli vstopiti v danes ustanovljeni narodni klub, jo dr. Kožulj sam polrdil v izjavi, ki .jo je dal danes proti večeru časnikarjem z ozirom na pisanje nocojšnje Pravde-, ki izraža mnenje nekaterih poslancev iz njegovega kluba, da bo vslo pil v nov klub tudi bivši minister Kožulj.
Priprave za nov volivni zakon
Belgrad, 22. oklobra. ni. Kakor je -Slovenec« že poročal, jc v notranjem ministrstvu žc izdelan projekt sprememb in dopolnil zakona o volitvah narodnih poslanccv. Kakor sc doznava, bo v najkrajšem času redigiran projekt sprememb in dopolnil omenjenega zakona.
Organizacije JRZ
V	ljutomerskem okraju. — Za občino (iornja Radgona so jc vršil občni zbor že dne 10. t. in, Ier je bil za predsednika izvoljen Snoj Franc, tajnik posojilnice v Gornji Radgoni, za podpredsednika pn Lančič Janez, posestnik islolam.
V	Križpvrih pri Ljutomeru je bil izvoljen za predsednika stranke .štuliec Alojz, posestnik v Slarinovi vasi. zn podpredsedniku pa VaupotiS Matija, posestnik v Lukavcili.
V	občini l/jnloiiier-iuesto jo lili izvoljen za predsednika stranko llajh Jakob, posestnik, Ier msgr Lovrec Andrej, župnik, oba iz Ljutomera.
V občini Ljuloiner-okolica je bil izvoljen za predsednika Slavič Franc, posestnik na Cvenu, za podpredsednika Lipovec Ignac, jioecslnik v Pod-gradju.
V	Cezanji-vcih je bil izvoljen za predsednika Ribič Ivan ml., za podpredsednika Dunaj Franc, posestnik, oba iz Cezatijevrev.
Pri Mali Nedelji jo bil izvoljen zu predsednika ftpindlor Lovro, poseslnik v Moravcib, za podpredsedniku pa Koll.il Franc, posestnik v Dra-kovelh.
V	nedeljo dne 27. t. ui. jin se vrši občni zbor jiri Negovi in v Veržoju.
V	Trebeljevem. Na občilom zboru je bil izvoljon sledeči odbor: Gale -losiji, predsednik. Jelitilitir Anton, podpredsednik, Adolt' rle CVeeo, lujiiik. Čož Ignacij, blajjajnik. iu 2,"i odbornikov. Naša obč. organizacija .ll!Z ima včlanjenih 334 mož in fantov.
Krltu. Dne '20. oklobra se je. vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije .IUZ. Soglasno ,ie bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Zupan Anton, podpredsednik In t i lin r Alojzij. In.inik Rebolj Krn ne. blagajnik Olo-liokar Alojzij iu 14 odbornikov.
Ali naj uzakonimo	1
umor nerojenega otroka?
Zdravniško društvo je na svcjem zadnjem občnem zboru v Belgradu sprejelo z ogromno večino glasov sklep za legalizacijo nbortusa (uzakonjeirje izvajanja spluvov, odpravo telesnega plodu) kadarkoli hi kaka žena ali dekle, ki zanosi, to iz socijalnih razlogov hotela. Dr. Zalokar in dr. Meršol sta govorila proti m zagovarjala medicinsko indikacijo, to je, le tedaj naj se izvrši splav, kadar 3 zdravniki odločijo, do je v interesu življenja matere iz zdravstvenih razlogov potrebno izvršiti splav, in to lege artis edino po zdravnikovih rokah.
Ne smemo si zakrivati oči pred dejstvom, da se dnnes vršijo splavi v taKem številu, da je človeka gro/.a. Ne sumo pri nn« — po vsem svetu, in odkar so komunisti v Rusiji to splošno vpeljuli, še prav posebno. Statistika nam kaže že sedaj posledice na materah in nam bo zgodovina v bodoče odkrila še vse hujšo sliko, kaj vse iz tega rezultira za člo"eš'vo Medicinska indikacija ni popolnoma absolutna in medicina, kakor nobena znanost, ni šc na višku, in sc je motila, popravljala sebe in izpopolnjevala, torej nimamo sigurnosti tudi v njej lic. Koliko indikacij od zdravniških avtoritet se je v praksi ovrglo. Pa je pri 5. otroku, mati sedaj 12 otrok, dobila strogo zdravniško navodilo: Nobenega več donositi Pri 6 je i-la avtoriteta isto ponovila in mati je šc danes pri 12. otroku zdrava, vesela in otroci tudi. Pa je še nekaj primerov. Medicina konstaliro da je med posameznimi porodi res treba več odmora kot 12 mesecev in socijologija stoji na stališču: Toliko otrok, kolikor jih moreš prehraniti in vzgojiti. Tuko stoji danes.
V tej dobi je pa Sehroder-Knau«-Oginovo odkritje prineslo rešitev in popolno zadovoljstvo v vseh smereh. Dr. Smalres, holandski zdravnik, pa je dal praktične nasvete in navodila.
Po teh navodilih nima noben abortus, noben splav skoro več upravičenosti, nepotreben je, ne potrebujemo ga več Morije nerojenih otrok so s tem nepotrebne iu kdor še to prak-ticira, je nazadnjak.
Vsa untikoncepcijonelna sredstva so ne-
Eotrebna, vsa obrt mazačev in vseli, ki na de-elo izvajajo splave, sedaj odpadejo. Tovarnam antikoncepeijonelnih sredstev grozi propad. Kot odrešenje je prišla v tem hudem času Knuus-Oginova metoda; zu starše pa sprošče-nje in mirna vest. Nobeni materi nc> bo treba nu svojo vest nalagati umora. V pruksi se je K.-O. metoda izkazala, zametujejo jo lc oni, ki jo niso preštudirali. Vemo. da je vsak namenoma hoten splav — umor živega bitja Ketus v materinem telesu je novo živo bitje, ni organ matere, nego živi samo v maternem organu in mati nima pravice umoriti mu življenje s ho-tenim splavom. Odkar se ovulum in sperma-tocum v skupno bitje prelijeta jc to novo bitje, živo, življenja zmožno, z dušo od Bogu obdarjeno bitje. Vseeno je, če je to bitje kot fe-tus v uterusu ali pozneje kol dete v zibelki, ali kot odraščeno bitje. Vseeno je. ee isto bitje v uterusu ne diha zunanjega zraka, nc zauživa hrane, kot jo mi odraščeni, in ne hodi, ne govori, kakor je vseeno, če pozneje dete v plenicah še ne zna hoditi, nc govoriti, temveč sumo dihu zunanji zrak in pije materino mleko in daje od sebe izločila. Končno je to le njemu primerno bivališče zu to dobo in primeren način prehrane za tu košček življenjskega razvijanja, pa naj bo to fetus dete ali odraščeni človek. Umor je umor, pa naj bo to umor od-raščenega človeka ali spla> nerojenega otroka.
Kako lahko, se zdi, gie svet in to celo inteligenten svet, preko tega vprašanja, kakor bi to ne bilo nič posebnega, knkor da ni duše. Kakor da je duša nerojenega itroka v materinem telesu objeetum neglegubile.
In po tem ne moremo sprejeti niti medicinske indikacije za izvajanje abortusa, odkar nam Knaus-Ogino stoji na razpolago, kar je za človeštvo neprimerno višja vrednota, lepša in idealnejša pot v medicinski, socijalni in etični j indikaciji, žal, da je Knaus-Ogino-Smuldes še tako malo poznan.
Dr. Justin S. Matej.

^hažcSisesamo-oL %/iuhuhn
Schicht0
RADION
Schichtov
Nalivi in povodnji
Ljubljana, 22. oktobra.
Ob zadnji lunini spremembi se je glasila Hersch-lova napoved za ta teden: dež in sneg. Tudi včerajšnja dunajska vremenska napoved se je glasila enako in verjetno je, da so imeli na Nižjeavstrij-skem — in za to deželo posebno veljata obe napovedi — res dež in sneg, pri nas pa snega dosedaj še ni, pač pa nas je nebo obdarovalo z obilnim dežjem. Deževati je pričelo že v nedeljo, nato pa je skoraj neprestano lilo kakor iz škafa. Umevno jc, da so narastle vse vode v ljubljanski kotlini, tako Sava, še bolj pa Ljubljanica z vsemi svojimi pritoki. Na vsem Barju so se zbrale ogromne množine vode, ki se je od Vrhnike pa dol do Lip razlila po vsem polju. S Krima so pridrli hudourniki, poprej nedolžni jarki in potočki se izpreminjajo v reke. Skozi Ljubljano valita Ljubljanica in Gruberjev prekop velike množine umazane, blatne vode. Ako bi morda sedaj nehalo deževati, potem bi bila šele nevarnost, da se ponovi velika povodenj, preprečena.
Zaradi dežja so najbolj prizadeti delavci, ki so bili zaposleni pri regulaciji Ljubljanice. Regulacijska dela so morala biti vsa ustavljena. Velike mno-
žine vode, ki jo prinaša Ljubljanica, niso sicer škodovale že dovršenim regulacijskim delom, ker je podjetje že poprej ukrenilo vse potrebno, da se prepreči še večja škoda. Zadnje čase so delali na zagatni steni, ki so jo postavili k izlivu Gradaščice in katere naloga bi bila odvajati Gradaščico v žc regulirani in betonirani del Ljubljanice. Pri sedanjih regulacijskih delih dela namreč Gradaščica največje težave. Potrebno bo počakati mnogo dni, da Ljubljanica odvede vso vodo, ki stoji sedaj na Barju, tako da se bodo mogla regulacijska dela zopet nadaljevati.
Celje, 22. oktobra.
Zaradi neprestanega deževja od ponedeljka na torek ponoči je Savinja s pritoki narasla in je že zjutraj nu nekaterih mestih prestopila bregove in poplavila obrobne nižje ležeče travnike. Prav tako so v teku noč' zelo narasli potoki, vendar zjutraj še ni bilo nevarnosti za poplavo Tekom dopoldneva je voda začela počasi upadati, in je Savinja pudla do 12. ure za približno pol metra. Po 12 je pa zopet začelo močneje deževati in so temu primerno tudi vode zopet hitro naraščale ter se je bati povodnji, ee ne bo kmulu nastopilo lepše vreme.
RADIO
l/
pere sam
Starček skrivnostno izginil
Z njim je izginilo ludi 20.000 dinarjev
Maribor, 22. oktobra.
Peš iz Moskve do Maribora
Franc Švarc se je po 19 letih vrnil iz ruskega ujetništva
Maribor, 22. okt.
V nedeljo zvečer se je približal na Plaču pri Št. Ilju od avstrijske strani po cesti naši mejni straži tujec, ki je izjavil v čudni slo-vensko-ruski mešanici, da bi rad prešel na našo stran. Avstrijski obmejni čuvarji so ga pustili brez vsega naprej, naši pa so ga odpeljali na obmejno stražnico v Št. Ilj, kjer jo tujec pripovedoval svojo zanimivo, dogodkov polno življenjsko zgodbo. — Franc Švarc, rojen 26. januarja 1875. v Mestnem bregu pri Ptuju, na zadnje stanujoč v Rošni št. 12. v občini Slovenja vas pri Ptuju ter po poklicu mesar, se je po dolgih 19 letih vračal nazaj v svojo domovino, iz katere ga je leta 1914. iztrgala vojna vihra. Prihajal je naravnost iz ruskega ujetništva ter je vso dolgo pot iz Moskve do Št. Ilja napravil peš. Meseca julija 1914. je bil mobiliziran ter je odrinil v Celje k 87. pp., odkoder je 1915. leta odšel na rusko bojišče. Postavili so ga v Karpate, kjer je bil 24. julija 1916. ranjen ter je padei v rusko ujetništvo. Rusi so ga odpeljali v Benkociko v vojaško bolnišnico, ko so mu pa tam ozdraveli rane na roki in nogi, je prišel v ujetniško taborišče. Tam je ostal 5 mesccev, potom so ga pa poslali za 5 let v Sibirijo. Po zlomu earizma in po končanih državljanskih vojnah so ga premestili
k Črnemu morju, od tam pa je šel v Moskvo. Ves čas jo delal po raznih tovarnah. Silno so mu jo večkrat tožilo po domovini, po svoji ženi in svojcih in ni mogel več strpeti. Na vse načine je že opetovano poskušal dobiti dovoljenje za zapustitev Rusije, pa mu ga niso dali. Leto« na pomlad se je odločil, da bo zapustil Rusijo na skrivaj. Dtie 5. maja jo odšel peš iz Moskve, se srečno prekradel v veliki življenjski nevarnosti preko meje na Poljsko in ker je bil brez sredstev, mu ni preostalo drugega, kakor nadaljevati poto- , vanje peš. Preromal je na ta način vso Polj- | sko, Cehoslovaško in Avstrijo do našo meje. kjer je po dolgomesečnein tavanju slednjič stopil na domača tla. V*eh 19 let, ki jih je preživel v Rusiji, ni imel od doma nobenega poročila. Ne ve, kako je s svojci, ne ve, ali mu žena, ki jo je zapustil pri odhodu k vojakom v Št. Janžu na Dravskem polju, še živi in ga še čaka, ali se jo znova poročila. Vpopolno negotovost gre nazaj v kraje, kjer je preživel mladost, pa so mu danes bolj tuji, kakor prostrana Rusija. Lc v spominu mu je ostala še slika doma in znancev. Franca Švarca so šentiljski orožniki privedli v Maribor, kjer so ga predali tukajšnji policiji in ta ga je zopet pustila, tla nadaljnje svoje romanje po domovini, dokler nc najde svojcev.
Orožniki v Petroveih v PreUmurju in mariborska policija raziskujeta zagonetno zadevo, ki ima po vsem videzu v ozadju skrivnosten zločin. Dno 15. oktobra jo prišol v Maribor 76-letni posestnik Franc Korošec iz Petrovcev. Pripeljal so je z vlakom v družbi brezposelnega delavca Franca Perša, ki je njegov sosed. Korošce je prišel v Maribor zaradi razprave 1111 okrožnem sodišču proti posestniku Josipu Bedeku. katerega je tožil zaradi tatvine sena. Z istim vlakom sta se pripeljala v Maribor tudi toženi Dedek in njegova žena Karolina. Tožitclj in toženec sta se sešla že v vlaku ter «0 se vsi štirje skupaj peljali, v Mariboru pn so se najprej ustavili v Jadranski kleti, od koder so odšli v Spatzekovo restavracijo. Tam so večerjali ter se pogovarjali, knkn bi prenočili. Pridružil so jim je tudi neki kočijaž, ki je pozval zakonca Bedeka k sebi na prenočišče. Oba sta ponudbo sprejela ter se odpeljala s koči južem, Perš in Korošec pa sta še ostala pri Spatzeku ter izjavila, da si hodeta poiskala prenočišče v mestu. Res sta se kmalu dvignila in otl takrat je zmanjkala za starim Korošcem vsaka sled. Naslednjega dne ga ni bilo k razpravi, pač pn je prišel na sodišče Perš ter povedal sodniku, tla je Korošec zvečer neznano kam izginil. Pa tudi domov se
Korošec šo do sedaj ni povrnil. Zadeva jč postala še bolj sumljiva, ko sta zakonca Redek izjavila poizvedujočim orožnikom, da je imel Korošec v Mariboru pri sebi gotovo 20.0(10 Din v tisočakih v listnici. Orožniki so nato zaslišali Perša, ki je pripovedoval, tla sta v omenjeni noči s Korošcem znman iskalu po Mariboru prenočišča. Ker pu je, bila topla noč, je pregovoril Korošca, naj so podasta na sejmišče za seno in slamo poleg klavnice, kjer bosta že kako prenočila pod milini nebom. Res sta šla tja in se vlegln na travo ter kmalu zaspala. Ko pa se je Perš okrog 4 zjutraj prebudil, ni našel poleg sobe Korošca. Iskal ga je potem pn vsem mestu, pa zaman. Končno je odšel tla sodišče ter povedal sodniku, da se je Korošce nnjhrže odpeljal. Zelo se je začudil, kn ga tudi doma ni bilo. Perševe izpovedbe sn bile maloverjetne. Orožniki so ga zaradi tega aretirali in danes prignali v Maribor ter gn izročili policiji, da izvrši poizvedbe v mestu ter morila odkrije kako sletl za zginulim starčkom, ki jo nosil v kritični noči s seboj znatno bogastvo. Sumljivo je to, da ima aretirani Perš za seboj že zelo temno preteklost ter je bil nekoč tudi že osumljen zaradi roparskega umora. — Pogrešani Korošce jt' zaradi starosti že vos sključen in grbast, slabo sliši in vitli ter jo zaradi teh nadlog tudi vzel Perša kot spremljevalca v Mariboru.
Misijonska prireditev v Krškem
Krško ob Savi, 21. oktobra.
Trojno dobro delo — tako upamo — je bilo storjeno z nedeljsko misijonsko prireditvijo:
Mladi salez:<janski gojenci iz Radne, ki so nam tako lepo igrali zanimivo igro Ob sinji reki, so se brez dvoma tudi sami ob igri še bolj uživeli v življenje kitajskih misijonarjev. Kdo ve, če koga izmed njih ravno pod vplivom te igre ob svojem času ne pokliče Bog, da se napoti za g. Majcnom v daljnji Kitaj?!
Ni dvoma, da je misijonska ideja ob nazorni igri, ob ubranem petju in vsebinsko pomenljivih deklamacijah tudi v dušah navzočih — dvorana je bila proti pričakovanju polna — vstala še lepša in še bolj privlačna.
Pa tudi materielni uspeh 500 Din čistih kot prispevek za potovanje g. Majcna pomeni precej za naše razmere, ker igre itak ponavadi malo čistega dajo in to zlasti še ob času pomanjkanja denarja.
Trojno dobro delo pa kliče tudi po trojni zahvali:
Toplo zahvalo zasluži ravnateljstvo sal. zavoda na Radni, ki je dovolilo svojim gojencem, da so ponovili — pred letom so jo že igrali na Kadni sami — pomenljivo misijonsko igro z veliko rutino v sdIošuo zadovolinost navzočih Gledalcev.
Nič manjša zahvala ne gre domačim krškim pevcem — 17 po številu —, ki so izpolnili odmore med dejanji s svojimi izvežbanimi pevskimi glasovi. Kako ne bi zadovoljili tudi mttzikalično občutljivega ušesa pevci, izmed katerih že nekateri pojejo nad dvajset in trideset lel pri najrazličnejših zborih. Čast jim, da so se žrtvovali tudi za misijonsko prireditev.
Hvaležen pa bo zlasti misijonar g. Majcen vsem, ki so tako številno prireditev poselili ob zavesti, da ima v domovini mnogo prijateljev, ki mislijo pa tudi molijo zanj kljub veliki oddaljenosti, ki jih loči od njega. Še g. dr. Ehrlich in njegovi študentje bodo morda zadovoljni, češ: potnina za g. Majcna bo kmalu pokrita.
Splošno mnenje je, da ni nikomur žal, ki je prireditev obiskal in da bi na podobno še rade-volje prišel. Zato pa: Bog plačaj obilno vsem. ki so prireditev omogočili!
■■■■■■■■■■■■■■RBBBHUMHHHMB
KINO Premiera ob 16, 1915 in 2115
!l0G!l MATERINA ŽRTEV
FIlm, ki bo slehernepa ganil. Slika težko Dreizkušene, molče trpeče matere
Dopolnilo in nov zvočni tednik
TEL. 27M)
Pol stotetm prosvete
Sv. Lovrenc na Poh. 22. okt.
Kmetsko bralno društvo se vneto pripravlja na velik kulturni jubilej. Na praznik Kristusa Kralja dne 27. oktobra namreč proslavi petdesetletnico svojega obstoja. Dopoldne bo za člane in številne prijatelje veljal obnovitvi in poživitvi duhovnega življenja. Popoldne ob 15 pa nas sprejme v svoje okrilje okusno obnovljena društvena dvorana. kjer bodo društveniki skušali nuditi občinstvu obilo plemenitega užitka pri raznih točkah proslavnega sporeda. Slavnostni govornik bo predsednik mariborske P. Z. dr. Jos. H o h n j e c. Mnogo pričakujemo tudi od globoke svetovno-nazorne drame »Podrti križ«, prirejene po češkem originalu, ki se bo ob tej priliki prvič nudila v slovenski obleki. Prijatelji, ki tako radi prihitite občudovat prelepi Sv. Lovrenc, pa tudi lovrenške fante in dekleta, imate tudi v nedeljo lepo zvezo iz Maribora z vlakom ob 13.5 in zvečer nazaj.
Razstava fabolfe v Ljubljani
Danes ob 10 dopoldne otvori sadjarsko-vrt-narska podružnica pod vodstvom g. nadzornika Štreklja in vinarsko-sadjarskega strokovnjaka g. inšpektorja Gombača razstavo raznih vrst jabolk na velesejmu v paviljonu M. Razstava bo odprla še v četrtek do 6 zvečer. Da se krijejo stroški, se bo pobirala vstopnina po 2 Din. Sadje je le na j ogled ter ne naprodaj. Na razstavi so zastopane vse bolj znane vrste jabolk iz vseh okrajev Drav-1 ske banovine. Razstava bo zelo poučna ne lc za j lajika, tem bolj za strokovnjaka in ljubitelja sadja,
■	ker bo imel priliko poučili se o raznih vrstah jabolk in primerjati iste vrste v posameznih krajih.
| Meščani se bodo mogli poučiti, kaj naj kupujejo, da bodo imeli čez zimo res dobro sadje. Ljubitelji,
■	ki imajo doma razne neznane vrste jabolk, naj pri-neso vzorce s seboj, da se jim določijo imena. Ker
1 je ta razstava zelo poučna, priporočamo vsem sadjarjem, da jo obiščejo.
Mlad mož zaklan
Črcnsovci, 21. oktobra.
Snoči jc bila v neki gostilni na Gornji Bistrici plesna veselica. Zbralo se je razmeroma malo gostov. Kakor vedno ob takih prilikah, jc prišlo do prepirov, Okrog 9 zvečer pa so bili fantje zbrani po cestah. Nekateri so imeli vile, drugi kole in sekire, nož je seveda vsak imel. Kamenje je letelo sem in tja, vpitje in preklinjanje, da je šlo človeku skozi ušesa. Ko so se nekateri drugi fantje in možje vračali proti domu na Srednjo Bisirico, so fantje iz Gornje Bistrice začeli svoj pretepaški posel. Kolikor se je moglo do sedaj zvedeti, no čakali ne-
kega fanta, prišel pa jc Lebar Oto, mlad mož, ir. tega so nagnali na Srednji Bistrici na neko dvorišče in ga tam začeli obdelavati. S sekiro jc dobil več ran na glavi, da so mu lobanjo razklali. Čez pol ure ie izdihnil. Lansko leto sc je poročil in zapušča mlado ženo. Orožniki so žc prijeli glavne krivce, ki so vsi širom krajine znani pretepači.
Slikar, ki sliha z nogo
Kakor smo že poročali, se mudi te dni v Ljubljani slikar-invalid A. Klein, katerega posebnost ie, da slika z nogo. V Kazini je priredil tudi razstavo, ki io občinstvo rnarliivo obiskuje ler se da tudi rado od niega portrelirati. V nekaj minutah izdela z nogo portret. Razstava je danes zadnji dan odprta. Občinstvu priporočamo obisk le razstave, saj žilavi in marljivi slikar-invalid to tudi zasluži.
— Motnje v želodcu" in črevesu, ščipanje v trebuhu, znstnjnnje v žilnem sistemu, rnzlmne. nost. nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čnšo »hran/, .loselovet grenčice.
Drobne novice
Koledar
Sreda, 23. okiobra: Klotilda, mučenica; Jože-(ina, devica mučenica; Severin, skof.
Novi grobovi
■f l)r. Hogica Pogačnik, por. ilr. (irinini. \
\loiiukovem |o ......la uospu ilr. liogieu ■ Poguč-
uik. poročena dr. C.riinm. hčerka ugled nega ljubljanskega |iriimirij:i g. dr. Pogačnika. l'o kopali so jo preteklo soboto v Monukov0111. Nuj počiva v jiogii! Žuluji čim staršem in drugim sorodnikom miše globoko sožalje!
■f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospodična Marijana Poti. en i k. učiteljica v pokoju. Pogreb ho Sel danes popoldne ob ■>. i/ hiše žalosti Poljanska eestu I. Nuj v miru počiva! žalujoči sestri naše iskreno sožalje!
-(- V Dolenji vasi pri Podbre/.jnh je umrl gospod K rane š t u 1 a r, posestnik in mlinar. Pogreb bo v četrtek ob 10. dopoldne na župno pokopališče \ Poilbrczjali. Naj mu sveti verna luč! Židujočini sorodnikom naše iskreno sožalje!
mesto morajo izpolnjevati pogoje i/ čl. J. uredbe o službenih raznlerjih državnih cestarjev iu njih prejemkih iu ne smejo biti mlajši od 23 iu ne starejši od 30 let. — Lastnoročno pisane in s kolkom za 3 Din kolkovane prošnje, opremljene - pravilnimi in zadostno kolkovani-mi prilogami (rojstni iu krstni list, domovinski list. zadnje šolsko izpričevalo. doka/ilo o od-slu/ouju kadrovskega roka zdravniško spričevalo. nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva. da niso liili obsojeni /bog knznjivih dejanj i/ koristni juh ju, eventualna dokazilu o strokovni usposobljenosti) jc vložiti najkasneje do 13. novembra 1033 pri srcskcin cestnem odboru v Celju.
Maribor
Piui
Dobro jutro
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — šiška
— Na grobove vojnih žrtev ob Soči, na Sveto goro in v Trst. Tridnevno potovanje z avtobusom od 4. do (i. novembra. — Prijave in vplačila do ■JO. oktobra. Pojasnila brezplačno — Po božjem svetli , Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Gospo Ivanka ima prav!
Da ima rajša, če postane pri pranju voda umazana, pravi gospa Ivanka. Je to mogoče? Da? Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovega mila ima neverjetno moč, da razkroji in odplavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Perilo postane snežno belo odplavijena umazanost počrni vodo.
in
Osebne uesli
I/, vojaške službe. Odrejeni .--o na službo v .sorovakeioualni oddelek voj. higienskega zavoda glavne vojne bolnišnico san. kap. 11. razr. ilr. Karlo Mntaušek in nu službo v fiziološki oddelek iste bolnišnice lekarniški kup. IT. razr. Vilini licrgnian; zn poveljniku ."i. cele. (i. pešpolka peh. kap. 1. razr. Mirko Čubrilo; nn služIm v minersko poveljstvo poročnik fregato Po ter Laura; nu službo nn brod livar strojna podporočnika .lusip Ani-brožič in Franc Petrič; nu službo v mornariško opazovalno poveljstvo poroč. korvete Itihard Oštrič; na službo v pomorsko zraku plovno šolo poročnika fregnte Štefan Ivn.itcr in lliidolf V i ti klor in poročnik korvete Vin-ecncij (Irošelj: za poveljniku Kranjske čete dravskega orož. polka orož. major Vladimir Cvijanovič: zn poveljniku ohridske četo var-dnrskegn orož. polka orož. kap. I. razr. Slavko Plevel.i; za vodnika bosensko-gradišUcga voda vrluiškega orož. polka orož. podporočnik Milan Hi/.mondo; za vodnika jmotskega voda primorskega orož. polku orož. poročnik Rudolf č i gori in za vodnika sinjskegii voda primorskega orož. polka orož. poročnik Matu Kuliš.
Katehetsko društvo vabi ua redni občili zbor. ki bo v sredo, (i. novembra 19515 ob ."i popoldni: v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne, 1. nadstr. Na občnem zboru bo_poročilo o društvenem delovanju ter volitev novega odbora. Po društvenih pravilih jc treba samostojne predloge naznaniti odboru pismeno vsaj 8 dni pred občnim zborom.
Honorarnega profesorja zu angleški, francoski, nemški in italijanski jezik potrebuje pomorska voj. akademija. Zn lo mesto pridejo v poštev profesorji srednjih šol, vse uči I i še in učne moči s fakultetno izobrazbo, ki dobro obvladajo navedeno jezike. Pogoji so ruzvidni i/. Služb. voj. lista- .stran 1779---1782. ki je iiitcroscntom na razpolago pri pri-slo.jnih voj. okrožjih in na vseli orožniškili ] ios1.ii.i ali.
—	Rodni sestri je odsekal glavo. Pri naših
bosanskih muslimanih zelo mnogo drže na čast rodbine, dn se ne omadežuje. V Bosanski Gradi-ški sc je te dni pripetil strašen dogodek, ki krvavo potrjuje gornje. Fatima Seidič je imela razmerje z mladeničem Mujo Tubonjo, in sicer proti volji staršev. Zaradi tega io je bral Mustafa mnogokrat opominjal, nai prekine svoje odnošaje z Mujo. Te dni pa je zalotil Mujo v sobi svoic sestre. To ga ie tnko razjarilo, da je stekel po sekiro in z njo odsekal Falimi glavo. Po zločinu se je sam javil orožnikom.
—	V Trst in Uoricu (Svetu (juro) 27. okt. eno- in dvodnevni izlet z avtom. Prijave do 24. okt. sprejema Po božjem svetu . Ljubljana, Senl-pelerska vojašnica.
—	Brezplačen tečaj za masažo obraza Zalile-vajte pri uakupu Nivea-Creme brezplačno brošuro »Uspeli s pomočjo Nivea«.
Ljubljana
Telefon 2221
KINO UNION
Nc zamudite!
Dane« prvič nenadkriljiva mala igralka
Shirley Temple
v velikem filmu
Angel aerodroma
Pesem otroške ljubezni
Dete in letalci
Danes ob 16., 19.15., 21.15. uri.
Predprodaia vstopnic od II —12.30 in od 15 dalje.
V Splitu nova pravoslavna cerkev. V Splitu so v zadnjem času zgradili novo pravoslavno kapelo, ki bo prihodnjo nedeljo posvečena.
— Zgradarina. Glasom razglasa davčnega oddelku financ, ministrstvu je na podlagi čl. 105 zakonu o neposrednih davkih treba predložiti davčne prijave zn zgradurino v času od Iti. oktobra do 14. novembra t. I. Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovan, knjigarna v Ljubljani. Pola slniic 1 Din. Hišne posestnike opozarjamo na knjižico »Zgradarina«, ki jo .ie spisal referent za zgradarino pri davčni upravi za mesto Ljubljana Lovro Novak. Cena ji jo 15 Din. Kake važnosti jc ta knjižica z n vsakega davkoplačevalca zgru-dnrine, vedo povedati le oni, ki so nn podlagi vsebine, nasvetov in navodil te knjižice podali tako napoved, da jo v skladu z zakonskimi določili glede dovoljenih in nedovoljenih odbitkov in so si h tem prihranili žc marsikateri stotiik. ki so ga poprej prostovoljno — uevedo določili davčni upravi.
Oostjo bodo Vas povsod hvalili,
če boste Slatino Petanjsko jim točili!
— Služba cestarja. Kraljevska banska uprava sporoča: Na osnovi S TI. zakona o banski upravi razpisujem v območju okrajnega cestnega odbora Celje službeno mesto banovin skega cestarja, in sicer za sledeči cestni progi: t. banov, cesta ll/1'M Velenje - Črne - IVlrovčp od km «.2*4 d» M.'*.*): banov, cesta ll'l'>5 \i--nja vas - Dobrna, odcep na ('me od km 0.00 do 2.S20v skupni dolžini 3.">60 km. - Prosilci za lo
0 Za pokojnega s. Jož. Katarju bo peto sy. maša zadušnica v kri/nuski cerkvi , petek zjutraj ob šestih. Vabljeni vsi člani moške kon-gregacijc iu drugi prijatelji pokojnikovi.
0 Izseljenci, ki so prosili pretekli leden v Delavski /.borniei /u podporo, naj se danes od 0'. do I-', tam zgiase zaradi nadaljnjih pojasnil.
• Za bodoči mestni muzej je prejel kul-1 '"'ui oddelek mestnega poglavarstva dragoceni kip našega pokojnega skladatelja Viktorja, Parme, delo ukudcmičnogu kiparja I Dolinar-ju, ter zanimivo podobo izza potresu v Ljubljani. Mestno poglavarstvo so plemeniti darovalci. gospe Pavli Purmovj. soprogi pokojnega skladatelja, kur nujtopleje zahvaljuje
»r. Igor Tavčar
do 5. novembra incl. ne ordinira
• 43% iu nc ?5%. Izvajanja našegu včerajšnjega uvodnika je treba popraviti v loiiko. da znašajo \ 1 jubljani občinske doklade na državne ibivke V=)(1/„ iu nc 75%, kol je bilo po zaslugi tiskarskega škrata natiskiino. Sieer pa so naši eilnlclji i/ clrtigih številk lahko sami uganili pravi smisel stavka.
0 t mrl je doma. Med pregledom v Ljubljani umrlih, ki ga rlobiVamo redno od uradne strani, jc bilo včeraj sporočeno, da i r S3-letni posestnik Janez /cbv.nikar i/ Strcliškc ulice J nnirl v bolnišnici. \ resnici pa jc Janez Ž.elcz-nikur umrl doma. kakor je bilo javljcno tudi z mrtvaškim (i/.naniloin \ našem listu
0 Nesreča delaven. Pred Mestnim domom je povozil Ileki avlo 33-letncga delavcu Janeza Lončarja iz Podboršta. Lončar je dobil notranje poškodbe in ima zlomljenih vee reber. Avto jc Lončarju i/.liil liuli dva zoba. Lončar je moral v bolnišnico.
Zima, dež, mraz . . .
Oblefte, plašče
Odličen gost. Pretekli ponedeljek se jc mudil v Mariboru reduktor Narodne Politike iz Prage g. Jan llejrel, znani češki publicist in javni dclavec. G. Hcjret je podpredsednik Narodnega sveta, ki sklepa za vse češke in slovaške stranke j obvezno o skupnih narodnih zadevah in je vrhovno središče vseh čsl. narodno obrambnih organizacij. Razen tega je g. Hejret delavni predsednik društva Prijateljev lužičkoserbskega naroda, ki ima v Češkoslovaški celo več članov kakor tako razširjena Čcškoslovaško-jugoslovenska liga. G. Hejret je obiskal g. prof. Šediv^ja, da se z njim pogovori o delu za lužičke Srbe tudi v Sloveniji in da dobi podatke o delovanju nemštva na naši severni meji.
□	Visok vojaSki obisk. Nekaj dni sc že mudi v Mariboru komandant armiie divizijski general Pantelije Jurišič iz Zagreba. V nedeljo in ponedeljek jc inspiciral tukajšnje vojaške ustanove, včeraj pa je posetil razne mariborske odličnikc, med njimi tudi mestnega načelnika dr. Alojza .luvana.
□	"f Josipina Reharjeva. V mariborski bol- j nišnici jc včeraj umrla po dolgi in mučni bolezni
v 70. letu starosti gospa Josipina Reharjeva. Po-kojnica je bila mati glavnega urednika »Mariborskega Večernika« »Jutra« in pisatelja Radivoja Reharja. Rodom jc bila iz Orehovicc pri Št. Vidu na Vipavskem, kjer se je poročila z oskrbnikom in posestnikom Francem Reharjem. Po smrti svojega moža sc je leta 1930 preselila k sinu edincu v Maribor, kjer je preživela zadnja leta svojega življenja. Pokojnica jc bila znana po svojem blagem in dobrem srcu in veliki narodni zavednosti. Naj ji bo blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Zvišanje socialno-politčnega proračuna. V poročilu o zadnji občinski seji smo omenjali ludi predlog socialnopolitičncga odseka za zvišanje proračuna za socialne svrhe. Po tem predlogu bi sc zvišali izdatki v le namene v prihodnjem proračunskem letu za 935.559 Din. Letošnji proračun je bil odobren v iznosu 2,671.155 Din, novi pa bi imel 3,606.714 Din. Zvišal bi se v glavnem zaradi dveh novih postavk: za novo dnevno zavetišče v Magda-lenskem predmestju se predvideva 111.3(33 Din, za pomožno akcijo pa 700.000 Din. Povrhu bi se zvišali tudi izdatki v drugih oddelkih. Tako naj bi se povečalo Število porcij v Ljudski kuhinji od dnevnih 300 na 400, kar bi povečalo izdatke za 45.600 Din, starostne podpore naj bi se zvišale za 32.520, dalje bi se povečali izdatki za vzgojne prispevke, rejnine itd. Predlog socialnopolitičncga odseka je vzbudil v mariborski javnosti živahen odmev ter so ga obravnavali tudi žc v nekaterih gospodarskih korporacijah. Potrebo zvišanja izdatkov za socialnopolitične svrhe pa dokazuje letošnji vzgled, ko so izčrpana že vsa sredstva iz fonda pomožne akcije in še iz rednega proračuna.
H Maturanti mariborske gimnazije 1. 1920 sc zbero na proslavo petnajstletnice mature v soboto 9. novembra ob 20 v Mariboru pri Zamorcu na skromno večerjo. Prijave sprejemata dr. Germov-šek, sodišče, Maribor, in prof. Šedivy, klas. gimnazija.
O Stolno prosvetno društvo poživljeno. V ponedeljek zvečer sc je vršil občni zbor Stolnega prosvetnega društva, ki jc bilo tudi deležno usode ostalih kat. organizacij pod slavnim Marušičcvim režimom. Občni zbor je potekel v znamenju vsestranske pripravljenosti na nove naloge, ki nas čakajo. Razveseljivo je, da sc je občnega zbora udeležilo veliko število mladine. Tudi v odbor so prišle nove moči, ki "jamčijo za uspešno delo. Odbor tvorijo: stolni župnik Mihael IJmek, prof. Ivan Prijatelj, dr. Jože Jeraj, Mirko Gcratič, A. Arih, Franjo Sckolec, Grešak Ciril in Kebrič Franc.
□	Prijatelja vozil v smrt. Pred okrožnim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti 21 letne mu čevljarskemu pomočniku Maksu Mallyju iz Maribora, ki ie dne 7. julija l. 1. vozil na kolesu prijatelja Albina Zupanca iz Reke proti Hočam ter sc zaletel v osebni avtomobil, ki je pripeljal nasproti. Pri trčenju jc vrglo Zupanca v kovinasti okvir zaščitne šipe, c!a si jc razbil lobanjo in v nekaj minutah izdihnil. Mally je dobil 2 meseca zapora nepogojno zaradi neprevidne vožnje.
□	Gost v gledališču. V četrtek bo gostoval v vlogi Ivana Fjodoroviča v Dostojevskega »Bratih Karamazovih odlični režiser in igralcc ljubljanske drame g. Ciril Dcbevec. Predstava bo za red C.
□	Otvoritev operetne sezone bo v kratkem. Operetni ansambl jc naštudiral pod vodstvom ka-pclnika Lojzeta Herzoga izvrstno Straussovo opereto »Beneška noč. v Korngoldovi muzikalni predelavi in odrski priredbi Marischke.
□	Zimske sezonske karte za obisk Dunaja prodaja Mariborska Tujsko-promtena zveza v Mariboru in pri svojih podružnicah po ceni Din 60. Karte omogočajo vožnjo v Avstrijo brez vizuma, lastnik ima po 5 dnevnem bivanju na Dunaju 60% popust na povratku do poljubne obmejne postaje, 50% popust za izlete v okolico Dunaja, popuste za žično železnico na Rax, popuste v hotelih in penzionih, v gledališčih in na koncertih ild,
□	Regulacija predelov pr,d Kalvarijo je poslala zopet aktualna. Svoječasno jc vzbudil regulacijski načrt lega dela mesta med lastniki nekaterih zemljišč znaten odpor, ker ne predvideva parcelacije. Načrt je sedaj gradbeni odbor ponovno obravnaval ter ga bo predložil novemu mestnemu svetu na prihodnji seji v odobritev.
Celje
Seznam davčnih obvezancev za pridobnino
I je razgrnjen na vpogled interesentom v sobi št. 10 \ na mestnem poglavarstvu. Davčni odbor za odmero davka bo posloval pri davčni upravi v Celju dne 7., S. in 0. novembra vsak dan od 8 zju-i t raj dalje.
et Odjave Imicljskili nukupovalcev. Vsi hmclj-ski trgovci, člani Združenja trgovcev za okraje Celje, tiornjigrad iu Šmarje pri Jelšah kakor ludi vsi hmeljski prodncenli se opozarjajo, da so do 18. oktobra prispele naslednje odjave hmeljskih : nukupovalcev: Zupane Franc (doslej priglašen pri j tvrdki Janič, Žalec), Fisclior Jakob (Josip 1'auer, ; ISraslovče). Sclivventner Krnnr. (Ulnga, Celje), ' K la nčn i k Franc (tJluga, Celje), Sešelj Franc (Ula-; ga, Celje), Cater Alojz (Ulnga, Celje). Cloropevšek Krnile (Aubreclit. Žalec), Senegačnik Anion (Cu-
0 Žo silijo V mesto. Ljubljanska policijo iinu sedaj velik kri/ / ue/.u/cljcninii gosti, ki silijo v naši mesto, čez poletje teh potepuhov in brezdomcev ni bilo toliko, ker sn sc porazgubili po deželi, sedaj, ko se bliža zima. pii /e /oprl prihajajo. Vsak dan je povprečno kakšnih deset potepuhov iiii policiji, ki dobo seveda vsi ukaz, du morajo s prisilnim potnim listom oditi iz mesta. Na drogi strani pa prihaja i/ zaporov mnogo jetnikov, ki jih mora policija ludi odpraviti i/ mesta. Razni Dulmn-I i nc- i iti Bosanci, ki mi če/ poletje bili zaposleni v I jubljani iu okolici kol stnvbinski delavci iu podobno, pa prihajajo nn policijo prosit prostovoljno za prisilne potne liste, ker bi radi poceni Odpotovali na svoje domove.
0 Zn Modno revijo potrebujemo manckenc. Prijave sprejemajo takoj, gospodje Pučnik, še-Icnburgova I, dame llitti. Kongresni trg 13.
kala, iSt. .Inri.j ob T.). Dvornik Anion (Čakala, Šl.
lurij oli T.), liančigaj Ivan (Cukaln, Št. Jurij ob j T.), Struli Josip (Cukalu, Šl. Jurij oh T.). Vsem imenovanim je ugasnila pravica, da izvršujejo nn-kupovidske ali posredniško posle v hmeljski Ir-govini za nalogodajalce, ki so jih priglasili. — ; Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah.
& Umrla je v Liscali št. HO t>1 lelmi dnina-rica špalir Ana. N. v m. p.!
e- Konj gn je brcnil. Okorna Alberta, slavli-nega vodjo z Lave je pri tovarni kvasa in slada ! brcnil konj. Okom je dobil poškodbe na desni I spodnji strani hrhln,
a Dan miru bo proslavila Jugoslovanska strokovna zveza v Celju z gledališko prireditvijo ; v nedeljo dne 3. novembra popoldne.
Cr Apnhigctifiii odsek DMK ima drevi sestanek. Na dnevnem redu je predavanje: Duhovno življenje dekleta — nadaljevanje.
Zverinski aapiul na lovskega paznika. V noči od 20. na 21. t. m. jo korakal po glavni cesti v Doinuvi lovski paznik Anton Šegula proli svojemu domu. Nenadoma pa skoči iz zasede nepoznan moški in gu zubode vočkral z nožem v prs^i, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Na obupne klico ranjenca so prihiteli ljudje in ga našli vsega okrvavljenega. Telefonirali so po ptujske reševalce, ki so ranjenca pripeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je obupno, ker ima razmesarjena pljuča. Tudi zaslišali ga še niso mogli, ker je še večino nezavesten. Domnevajo, da jo Še-gula žrtev kakega divjega loven.
Divji lovci pred sodiščem. Pred tukajšnjim sodiščem sla so zagovarjala zaradi tatvine divjačine Jožef Dorič in Janez tlojkovič, oba posestniška sinova iz llnjdine. Že dljea sa sta bila osumljena, da streljata zajce in fazane na lovišču pri Cirkovcih. Končno se je lovskemu pazniku posrečilo strelce izslediti in prijaviti sodišču. Sodišče ju je obsodilo vsakega nu 14 dni strogegu zapora ter povračilo odškodnine. Oba sta kazen sprejela.
Policijske vesti. Zaradi razgrajanja in pretepanja je policija prijavila več ptujskih ponočnjakov iu razgrajačev. Nadalje jo prijavljenih več primerov prestopka radi cesno-polieljskega redu. Tudi nekateri trgovci, ki svoje trgovine običajno prepozno zapirajo, so prijavljeni.
Jesenice
»Orlov« nn odru jeseniških kovinarjev.
človek bi težko verjel, rla more ročni delavec žrtvovati kulturi toliko časa, /unimanja in volje, kakor jc to videti pri igralcih v Krekovem domu na Jesenicah, kjer so v nedeljo predvajali opereto -Orlov«. Predstava jc uspela tako v igralskem kakor v glasovnem pogledu pod spretnim režiserjem g. Kliniirjem. Ako pomislimo. da so jo izvajali večinoma delavci in delavke i/, tovarne, moremo temu delavstvu le čestitati. Od bliže poglednuo jc bil lo večer Železniku, ki je podal velikega Rusu ter ge. Cegnarjcve v vlogi Nadjc Nadjekovske, ki je tudi glasovno najbolj ugajala, jollv (g. Soklie) ' iu tipkaricu (ga. /nidarjeva) sla odlično rešila vloge. Ljubljence občinstva je g. Ccginir. Sle-pailov (g. Noč) ju bil plavi Rus, ljubitelj svoje zemlje. Uspelo predstavo je zaključilo kolo slovanskih plesov.
Gorenjec : Kovinar. Domača kluba sta si stala naskroti v prvenstveni tekmi: Gorenjec jc ponovilo podlegel, ket- so njegovi igralci pri vojakih iu igra z rezervo, vendar pa jo mladi Kovinar odlično igral in zmago zaslužil
Vič
Prosvetno društvo nn Viču ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 25. oktobra 1035 ob 8. zvečer v Društvenem domu nu Glincah. Ker je bil zadnji občni zbor izredni, so linrlo na občnem zboru obravnavalo splošne društvene zadeve in vršile volitve novega odbora. Članstvo vabljeno, dn sc zanesljivo udeleži.
Prevzem občinskih poslov po ljuhljasiski občini sc /c vrši. Mestni organi vršijo žc veterinarsko policijsko službo in so nekaj oddelkov žc prevzeli. Želja občanov pa jc, naj bi vsaj za manjša potrdila, živanske potne i iste itd; poslovala pisarna še nadalje na Viču, za kar bi zadostovala samo ena uradniška moč.
Spomenik padlim vojakom viške fare, proti kateremu so nekateri svoječasno dvignili mnogo I > rti I, u in odsvetovali prispevanje, bo kljub temu v nedeljo dne 27. t. iu. odkrit iu blagoslovljen.
NaaznanHa
Liubliana
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševn cedili 41; mr. TrnU(»c/,y <lod., Mostni trg 1 in mr. t star. fteJenbuiKovji ulica 7.
I Fantovski krožek na liodcljcoem bo imel d sineš ob 20 s v o,i redni sestanek.
1 Kino Kodcljevo igra danes ob "JO. zabavali film Ko bi milijon imel . . .!
I II. simfonični koncert ljubljanske filharmonije, l<i bo za tVškoslovji.vki narodni praznik, dne 28. t. m. v l'nionu ima na sporedu: Smetana: VJtuva, D. Ho stakovlea simfonija op. 10 v 4 stavkih, St. Ostorcu 1'assacaKlia in koral, t. Suka pravljiesi, sutu v 4 stavkih op. Ki. in A. llorodinovi Polove.ški plesi iz opere knez Igor. Koncert je poti pokroviteljstvom .lugočeske lige. Njen predsednik k. dr. Iilgon Stare bo imel slavnostni govor. Orkc-jter filharmonije, sestojce i/. 7."» Kvalificiranih godbenikov bo vodil najboljši Jugoslov. dirigent, t.. Matačič. Pre.d prodaj a vsto.pnie ie pri blagajni kina Union, tel. 22-21, dopoldne od 11- 12 in popoldne od 13 dalje. (.' rut! od 40 I).iti navzdol. Dijaška stojišča so po '> Din. Xjih število je vsled preureditve dvorane omejeno.
I Občni "bor S' eni ja k obs k e u a proseči nega drli štea e Ljubljani bo v ponedeljek, 28. oktobra 10:{,"» ob 8 zvečer v pevski sobi šentjakobskega župnija. Dnevni red obiCn.ir.fi. Predlogi sc morajo vsaij tri dni prej prijavili društvu.
1 Fantovski ndscl: šantpeterske prosvete obvešr.a svoje člane, tla *e vrši; fantovski večeri redno vsaki četrtek točno oh 8 v prosvetni dvorani.
LJUBI JAMSKO GLF.DALlščE
DRAMA Začelek ob 20
Sreda. 2.1 oktobra: Frak ali Orl hrajuiVro <io ministra.
H«! A.
četrtek, 24. okiobra: Krni.j Hdi/i. Kaincntti nusl. llert
Četrtek.
OPERA Začelek ob 20.
Src,tn. oktobra: Mnilaine HnUrrfh/. ItoU Sre,t;i. Četrtek, 21. oktobra: ilam'telle Mtunchc Preiiiijcrn.
Izven,
N i A RIRORSKO GLEDA LIŠČE
Sreda. 2T». oktobra: Zaprlo.
Četrtek, 21. o-ktobra ob 20: tirat jt Karamo-ori. I7ed ('.
Gostovanje člana ljubljanske drame Cirila De-
bevca.
Radio
Programi Radio Ljublianoi
Srnin. ■>). oktobra: 12.00 0'lloinki 11, slovim s kili opor nn ploSenli |-j.|5 Vreme, poročilu Pl.lMl Cas. oli-viwl,ilu 1.1.1.-] Plesni orkestri z vscffu svetil (nn pl<i Senlil ti.(hi Vronic, Imuv.u ir.iiii Pomen ručneen ilclu zu posamezniku in zn »kuiuiosl (Ivini Omerzn) 18.-.HI Spel novi! pustolovščina lulko-tStorž.ku, z.voč.nn sliku (Muui ruilij.ske ilruniAke družino) IW.Hl Krnu Milalnski in iivlfluinsko skrbstvo (JuKmlič Vojko) 10.00 f'us, vreme, poročilu, sporni, obvestilu l!l.:!0 N^ielonulna nrn -.'um Prenos i/. UtiliUfliiNke opere, v odmoru čas. vreme, poročilu. spored. - Konec oli 2.T.
Drugi programi i
Sredo. :';{. oktobra. Hrti/rad: 20.1*1 Ljubiiuim 21.INI Iteporpižu 22.:10 .luzz. /.mn, h: 20.INI LJubl.ln.lu S.1S Plesna plasbn Dlumj.- 17.0U Smlolini avstrlisk! sktuuntel.il i(i.:Ci Itratuns: Nemški lledulein 22.05 vietl lllirodiliH oporol.uu Klasbu 2,'l.i;i ,\ar/. — Hudim pršta. 10.4.-I Oikcsli-uliiu Kliisbu Ji..1(1 litrn 22.uu CtRnii-kii Klnslm 23.10 Klavirska irlusbu Tmt-tlltaui' 17.06 t tesnil iu kiailoruu trhisltu 20,r»(l Prenos opeie — tlim-tlnri: 17.0.1 Mnndollstlčni koncert 2ll..'i0 Iprn l2-J.:!f) IMcs nn ulusliu 1'rnpti: lil.2.', Zabavna Kta-sbu 2«.10 Ca5k' -.'liori 21,15 1'rsi.ii 22.15 1'limvv lit no: 20.I0 Novn ho-1 u llu.sk u dtnsbu llrntitiltivn: 2H.40 Zabuvuii trlu-bn 21.10 Istu 32.:Nl 1'loJčc I aršnrn: 20.00 Plošče :M.IKI Chopinov koncert 22.un Zlior 22.30 Plmna olajba —
Gosporfgrsfco
Italijanski stroški za vojno 2.300 milj. tir
Po uradnih podatkih finančnega ministrstva so znašali italijanski državni izdatki v septembru 1.747 milj. lir, dohodki pa 1.01(3 milj. lir, tako da jo znašal deficit 131 milj. lir. V prejšnjih dveh mesecih, v juliju in avgustu jo znašal deficit 203 milj., lako da znaša skupno za 3. Četrtletje 1935 124 milj. lir (lani v 3. Četrtletju 547, od tega samo v septembru '.'31 milj. lir). Posebni izdatki zn vzhodno Afriko so znašali v septembru 033 milj. lir (v juliju 375, v avgustu 337 milj. lir), skupno lorej za 3 mesece lelos 1.345 milj. lir.
Državni notranji dolg je znašal v septembru 107.078 milj. lir, v avgustu pn 107.18.5 milj. liri.
Odtok zlata iz ItaSije
Pravkar je objavljen najnovejši izkaz Italijanske banke in sicer za 10. oktober. V nasprotju z drugimi emisijskimi bankami, ki objavljajo svoje izkaze tedensko ali približno v enakih razdobjih, objavlja Batica d'Itnlla svojo izkaze zu vsakih deset dni. Podoben način objavljanja izkazov je menda v veljavi edino še ua Poljskem, kjer Bank Polski ravnotako objavlja ovoja izkaze za 10., 20. in zadnjega v mesecu.
Iz najnovejšega izkaza je razvidna zopetna znatnu obremenitev banko, kar je bilo pričakovati, čeprav je ultimo že potekel. Posojila banke so narastlu, z njimi ludi obtok bankovcev, padel pa jo zlati zaklad iu je bil ta padec le doloma kompenziran •/. dotokom deviz. V naslednjem podajamo v milj. lir glavne postavke bančnih Izkazov od konca maja, ko je bilo stanje Se kolikor-lollko normalno, od zadnjega septembra in 10. oktobra:
31. maja 30. sepl. 10. okt.
zlato .	5.829.2	4.251.4	4.02.5.8
devize	54.4	392.5	412.6
men. pos.	8.109.0	4.559.0	4.052.8
Ionih. pos.	1.425.1	3.000.6	3.242.7
obtok bank.	12.877.5	15.271.7	15.425.5
vloge	4R7.2	568.5	584.1
lek. računi	490.7	49G.3	492.4
V kratki dobi I mesecev je Italijanska banka izgubila zlatu za 1.800 milj. lir, kar jo bilo deloma kompenzirano z dotokom deviz in valut v znesku približno 350 milj. lir. Menična posojila od ultima septembra db 10. oklobra niso narasla, pač pa celo malenkostno nazadovala, nasprotno pa so ponovno narasla lomhardlin posojila, ker je potrebno vzdržali tečaje na kapitalnem Irgu v zvezi z vpisom novega posojila, ki se jo začel le dni.
Obtok bankovcev je narastel ponovno za 153.S milj. lir. V stanju lek. računov ni znatnih izprememb, pač pa so so zmanjšale takoi izolač-Ijive vloge.
Javna dela v Ameriki
lz Ne\vyorka poročajo, dn je predsednik Koosevelt pred svojim potovanjem ua zapad Zedi-njenih držav končal razdelitev sredstev v okvirju letošnjega programa za preskrbo z delom. Zadnji kongres je dovolil za javna dela 4.880 milij. dolarjev. Poleg tega pa je ostalo iz prejšnjih zasedanj še kreditov 45 milij. dolarjev. Ker so debate bile zelo dolgotrajne, je vlada že porabila 300 milijonov dolarjev za podporo brezposelnih in delovna taborišča, lako da je oslalo nn razpolago 1.505 milij. dolarjev, od katerih je sedaj razdeljenih 4.298 milij. dolarjev.
Ti izdatki se razdele sledeče: za nadaljevanje direktnega podpiranja brezposelnih, dokler se prevedejo v takozvano produktivno skrbstvo za brezposelne 900 milij. dolarjev, za izvedbo cenenih projektov brez velikih materialnih in pripravljalnih stroškov 1.130 milij., za delovna taborišča 600 milij.. za cestna dela in odpravo križišč 500 milij., za projekte na področju one same države in komunalna delu 330 milij., za gradbo cenenih stanovanj 100 milij., zn preseljevnlno akcijo 211 milijonov, za elektrifikacijo podeželja 10 milij., za bo-
Z izdatki iz prejšnjega proračunskega leta 1031-35 v znesku 975 milj. lir za vzhodno Afriko je doslej Italija potrošila v vzhodni Afriki 2.320 | milj. lir ali po uradnem tečaju dinarja preruču- j nano nad 8.100 milj. dinarjev, kar je tudi za italijanske finance izredno težka obremenitev. Tn izdatek stalno narašča, kar jo tudi razvidno iz zgoraj objavljenih številk. Sedaj je la izdatek poskočil na mesečnih 033 milj lir, je pa v oktolnu gotovo zopet znatno narastel. Seveda pa je tudi vprašanje, koliko izdatkov je prav za prav šlo za vzhodno Afriko v proračunih drugih ministrstev.
lezensko oskrbo ontb delavcev, ki prejemajo podporo 28 milij., za mladinsko skrbstvo 27 milij. 1 Končno je bilo posameznim ministrstvom dodelje- i uo zn investicije v njih roSoru: vojno ministrstvo i 160, brodovje 18, notranje 100, kmetijstvo 74, i ostali resorji 00 milij., skupno lorej 4.298 milij. Tako oslnne predsedniku za razdelitev šo 267 milijonov dolarjev, kar se bo najbrže jiornbilo v primerili, če bi se pokazalo, da so votirano vsote ne- ; zadostne.
Da bo Vaše perilo dolgo trpežno
uporabljajte vedno le priznani
PERION
ki perilu nc škoduje. Brez truda boste prali!
Svoji k svojim!
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani prejemu do 25. okl. ponudbe glede dobave tirnih žebljev; do 29. okl. pa glede dobave negašenega apna. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Adaptacijska dela na objektih lojašnice Vojvode Mišica i Mariboru bodo oddana na ofertni licitaciji dne -1. novembra pri inženjerskem referentu kom. drnv. div. obl. v Ljubljani. (Pogoji so nn vpogled pri istem referentu.)
Delavska zbornica v Zagrebu izkazuje za
i 1934 dohodkov 2.3 milj. Din po odbitku izdatkov j
za pobiranje prispevkov iu kvote zu osrednje laj-; nišlvo delavskih zbornic. Izdatki pa so znašali : ; 2.1 milj. Din in sicer zn upravo 1.5, za samo- j upruvo 0.07. za kulturuo-prosvelne |iotrobn 0.2, za j . sor. politiko 0.2, za investicije in nabave itd. 0.06 ' j milj. D'ii. Bilanca izkazuje naložb v ineslni lira- i nilniei v Zagrebu 3.8, v Praštedioni 1.3, posojila | belgrajski delavski zbornici 0.9 in blagajniških zapisov mesta Zagreba 3.2 milj. Gradben fond znaša 9.3 milj. Din.
Naš klirinjr z Grčijo. Dne 10. oktobra je bilo v obtoku grško-jugoslovanskih kompenzacijskih bonov za 37.2 milij. drahem. Saldo naših vezanih terjatev pri Grški narodni banki je znašal istega ! dne 47.05 milij. dinarjev.
Stanje češkoslovaških kliringov. Po jioročilu iz. Prago se je v zadnjih 10 dneh češkoslovaški aktivni klirinški saldo dvignil v prometu 7. Italijo od 14.5 na 16. 9 milj. lir. Na plačila je treba čakali dva meseca. V prometu z Nemčijo jo saldo , popustil od 32.76 nn 31 milj. mark. Zaradi znat- ' nega sezonskega uvoza jc saldo v prometu z Ju- i goslavijo padel na 7? milj Kč. V prometu z A v- ; širijo je češkoslovaški aktivni saldo padel od 13 na 12.5 milj. šilingov. — K tem številkam pripominjamo, da je znašal češkoslovaški aktivni saldo v prometu z našo državo dne 20 septembra 83 milj. Kč.
Znižanje diskonta v Holandiji. llolandska I banka, ki jc pred par dnevi znižala diskont od 0 na 5%. je v ponedeljek zopet znižala diskont I od 5 na 4.5%, ker so je valutni položaj popravil.
Javna dela v Italiji leta 1934. Po uradnih po- ' (laikih je bilo v Italiji leta 1934, v 13. letu režima, končanih javnih del 1992 za skupno vsoto 1.562.9 milj. lir. Od le vsote odpade na nove ce-
KADAR POTREBUJETE OBLEKO
preglejte tudi naša sukna v naših prodajalnah, ki so danes do kvalitet) enakovredna najbolj dovršenim inozemskim proizvodom, a v ceni mnogo
usodnejša.
/p^SoN
VIADA TE0KAR0VICI KOM P.
tfavačm
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec
naravne F&ANZ JOSEF grenčice.
Registrirano od Min. aoe. not. tn nar. /.dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
ste 190 del za 307.65 milj. lir, popravilo drž. cest v 118 primerili za 129.9 milj. lir, melioracije lil za 371.16 milj. lir, hidrotehniSna in druga vodna dola 205 za 113.4 milj. lir, obmorska dela 93 za 76.3 milj., zgradbe 870 zn 303.35 milj., popravllb škod 87 za 37.91 milj., železnice 18 za 28.2 milj., vodovodi itd. 110 za 195.0 milj. lir.
Od vseh javnih del odpade na Julijsko Benečijo z Zadro.m 68 del za 23.9 milj. lir.
Italijanske velcbankc nc dajejo več meničnih in lombardnih kreditov. Iz Rima poročajo, da so Italijanske velcbankc ustavile dajanje meničnih in lombardnih kreditov. Gre za preprečitev nadalj-nega Širjenja kreditne inflacije, ki ima lahko za poslcdico nevarnost i za valuto v podvojeni incri. Na drugi strani pa upoštevajo s tem svojim sklepom velcbankc znatno potrobo po vojnih kreditih. Vsega tudi emisijska batika nc zmore, čeprav so njena menična iu lombardna izposojila znatno narasla, in jc zato seda' dolžnost zasebnih bank, da pomagajo pri financiranju vojne
Italijanski kontingenti za avstrijski les. Z Du
naju poročajo, da je avstrijski izvoz lesa v Italijo urejen sedaj na novo. Ker jc bil dosedanji kontingent, ki jo določal izvoz 33.000 vagonov rezanega lesa po prednostni carini, že 15. septembra Izčrpan, je Iiil sedaj dovoljen dodatni kontingent 2000 vagonov, ki uživa preferenco 5 lir (avtonomna italijanska minimalna carina je 9 lir). Ker pa je od lega kontingenta bilo že izvoženih 1800 vagonov prod dovoljenjem ua račun kontingenta za jirihodiijo leto, jo pričakovali, da bo praktično novi kontingent izčrpal samo 200 vagonov.
Izvozni zavod v Bolgariji, Z novim letom 1936 začne poslovati v Bolgariji izvozni zavod, katerega zakonita podlaga jc stopila tc dni v veljavo. Svrha zavoda jc preusmeriti bolgarsko produkcijo tako, da bo lahko zadostila povpraševanju inozemstva, nadalje sodelovati pri trgovski propagandi v inozemstvu in pri sklepanjih trgovinskih pogodb. Zavod bo seveda osnoval zastojistva tudi v inozemstvu, zlasti v onih državah, ki imajo znatno trgovino z Bolgarijo.
Borza
Dne 22. oklobra 1935.
Denar
Ncizpiomenjeni so ostali tečaji licrlinu in Cu-riliu, popustil jo le London, dočim so drugi tečaji narasli.
V zasebnem kliringu so je italijanska lira na ljubljanski borzi popravila na 298.80—301.20, ravnotako na belgrajski nn 288.80 291.20, dočim je v Zagrebu nadalje popustila na 28.5.53—287.93. Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel nu 8.15 -8.55, v Zagrebu na 8.360— 8.465, v Belgradu pa na 8.39—8.49. Grški boni so nolirali v Zagrebu 28.15 do 28.85, v Belgradu 28.25 blago. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 213.70—245.30, v Holgradu |>a na 243.-15 -245.05. Španska pezeta je v Zagrebu nolirala 5.65 denar, v Belgradu 5.725 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2970.29—2984.88 Berlin 1756.08—1709.95, Bruselj 735.61—740.67, Curih 1424.22—1481.29, London 214.51 -210.57, Ne\vyork 1342.15-1378.17, Pariz 288.58-89.97. Praga 181.05 do 182.16, Trsi 351.67—357.75.
Promel na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 743.001 Din.
Curili. Belgrad 7. Pariz 20.2075. London 15.10, Nevvvork 307.375, Bruselj 51.70, MIlan 24.0.3, Madrid 41.95, Amsterdam 208.60, Berlin 123.50. Dunaj 56.75, Stockholni 77.85, Oslo 75.85, Kopenha-gen 67.-10, Praga 12.72. Varšava 57.80. Atene 2.90 Carigrad 2.15, Bukarešta 2.50, Ilclslngfors 6.055, Buenos-Aires 0.835.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsta in so Skoraj vsi tečaji narasli. Na belgrajski bora jo bil promet znaten, dočim je bil na zagrebški borzi minimalen.
Ljubljana. "Io inv. jhis. 73 75, agrarji 11 13, vojna škoda promptna 340—842. Begi. obv. 58—00, 8'/;- liler. pos. 73—75, Bier. |>os. («-65. 7"„ |Kis. Drž. hip. banke 67—09, 7% stali. pos. 75 bi.
Zagreb. Državni papirji: "!'!,', inv. pos. 75 77, agrarji 41—13.50. vojna škoda promptna 313—846, 10., 11. 340 den.. 12 . 312 845, begi, obv. 58- 60, 8r; Bier. jios. 73 den.. 7% Bier. |X>s. 01.50 -08. Delnico: Priv. agr. banka 220—225. Trboveljska 100—105, Isis 10 lil., Osj. sludk. tov. 120 185.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. |xis. 78-79 (79. 77.50), agrarji 10 lil. (-10), voj. škoda jiroinptna 347.50 -348 (317 , 845), 11. 846.50 den. (315.50), 12. 848 - 3-19 (345.50), begi. obv. 03 63.75 (03.25), 8% Bier. pos. 75 deti., 7Vi Bier. pos. 00 den. (00), 7", slab. |>os. (78.50). Delnice: Nar. banka 581K) lil., Priv. agrar. banka 228 den.
Žitni trg
Na našem žilnem Irgu je nastopilo poinirjenje. Špekulacija skuša realizirali svoje dobičke, povpraševanje pa jn oslabelo, ker se moka jio visokih cenah no da prodajali in morajo ili mlini s svojimi ponudbami dol. Zaradi lega jo danes cena v Vojvodini popustila na 100. Tudi moka io v ceni po pustila nn 255. Tudi na ljubljanski lw>™ so bile notacije znižane.
Ljubljano. Pšenica bč. 79 -80 kg bč. in lian. 78 kg 175—180, oves slav. 182.50—187.50, koruza popolnomu suha s kval. gar. bč. 110 -115, ban. 105-107.50. moka ničla ban. in bč. 265—275, š|. 5 245—280, šl. 5 225—240. otrobi del). 110—115. krompir beli štajerski miki. post. 58—03.
Novi Sad. Pšenica bč 157.50—165, Bč. ladja Tisa in ladja Begej 170—172.50. Slav. in srem. 166 107.50. lian. 157.50-105, Oves neizpr. Rž ne notirn. Ječmen neiz|ir. Koruza bč. iu srem. 101 do 101. ban. 101 — 105. Moka bč. in src-ni. og. in ogg 240 260, šl. 2 220- 2-10, št. 5 200- 220, SI. 6 180—200, šl. 7 160-18(1. šl. 8 118—100. Otrobi in fižol neizpr, Tendenca slaba. Promet srednji.
Sombnr. Pšenica bč. okol. Somhor 155—157.50. gor. bč. in srem. 157.50—100. ban. potiska 1(57.80 do 170. hč. potiskn 160—162.50, južna ban, iu slav. 162.50—165, bč. ladja Begej 167.50—170. bč, ladja Kanal 1(10— 102.50. Rž. ne notirnn. Oves in ječmen neizpr. Koruza bč. in srem. 100—102, bč. suš. okl. nov. 94—96. bč. suš. dec. jun. 89—91. Mnka bč. og in ogg 240—200, SI. 2 220 240, št. 5 200—220, šl. 6 185—205. št. 7 150—175, šl. 8 105 115. Otrobi fn fižol neizpr. Tendenca slaba. Promet 501' vag
Živina
Mariborsko scjnisku poročilo dne 22. rtkt. — Prignanih ie bilo 6 konj, 12 bikov, 70 volov, 313 krav. in 5 telet, skupaj 106 kom. Povprečne cone j z.a različne živalske vrste so bile sledeče. Debeli I voli 2.75—325 Din .poldoboli voli 2—2.50 Din, j plemenski voli 2—2.50 Din. biki za klanje 2—2.70 ! Din, klavne krave debele 2—3.30 Din, plemenske j krave 1.40- 1.75 Din, krave za klobusarjo 1—1.25 Din, molzne kravo 2.25 —2.50 Din, brejo kravo i 2.25—2.50 Din, mlada živina 2.50— 3.50 Din, teleta 2.50—1 Din za kg. Prodanih jo bilo 264 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8 Din. meso bikov, krav iu telic 4—0 Din, le-| lečje meso I. vrsle 8 -10 Din, II. vrsto 4—6 Din. j svinjsko meso sveže S—12 Din za I kg.
Hmelj
Žalec, dne '22. okl. 1935.
Lradno poročilo tržnega nadzornika:
Zanimanje za najslabše, čelrlovrslno blago od 13 Din navzgor in za drugovrstni hmelj jio jiovprečni ceni 25 Din.
Ker je. v inozemstvu šc nadalje |)Ovprašnva-! dje za naš hmelj in jo ludi pri nas še nekaj blaga j na razpolago, se računa, da sc bo kupčija razvijala po dosedanji večji ali manjši živahnosti.
V splošnem se ceni, da jo še I OHO do največ. 1500 mol. stotov hmelja v rokah hmeljarjev al' kmetskih prekupčevalcev.
Slovnikova razslava v Šl. Vidu
V analih šentviške občine tiad Ljubljano beležijo doslej to in ono obrtno razstavo. Zadnja leta je dvig pohištvene industrije rodil precej lepih rezultatov na polju te panoge umetne obrti, posebno ker so z načrti sodelovali naši arhitekti in drugi umetniki. Zdaj pa imajo v Št, Vidu tudi prvo umetnostno razstavo, ki jo jc priredil šentviški rojak Josip Slovnik, slikar v Diisseldorfu. V dvorani Občinskega doma jc J .S. razstavil kakih dvajset slik in večjo množino fotografičnih posnetkov starejših del, tako da vidijo domačini vsaj malo v Izbo njegove umetnosti, preden sc slikar zopet vrne.
O Slovniku jc la likt že pisal. V teku svojega večtedenskega bivanja v domovini je dokaj mnogo slikal v okolici ŠL Vida in v Bohinju in te slike ie zdaj razstavil. Dela razodevajo v prvi vrsti kra-jinarja, ki z veliko ljubeznijo opazuje 'naravo, pa tudi žanrsko krajino, kot so dvorišča kmetij, vasi, zatrepi hiš in podobno. Nekaj romanično poetičnega, subtilnega tiči v njegovih podobah hišnih pro-čelj, drvarnic in skednjev, ki so z veliko ljubeznijo za detajl naslikane; poglejmo samo Hiše z vodnjakom, Rumeno hišo ild. Je lo skoro stil kakega Timmermansa.
Kot slikarja označuje Slovnika intimno doživljanje barve. Veliki problemi luči in barve, njene simbolike in konslruktivnosti 60 mu tuji, tem bolj pa mu leži pr: srcu njena čisla melodija, in nje. se pravi njih sozvočje tor simfonija. Nekaj zelo pristno slovenskega. Po tej svoji naravi ima med našimi slikarji dva kolega. Kohilčevo iz starejšega rodu, s katere delom je marsikatero Slovnikovo zelo sorodno, s to izjemo, da se poslužujeta različnih barv, in MaleSa iz mlajšega, s katerim vežejo Slovnika celo identični izbori barv. »Dalijc morajo Malešu dobro ugajali, ima v njih zaveznika.
Dasi S. ni nikak modernist, je vendar njegovo
delo zasidrano v sodobnem stilu, kar sc vidi žc iz svetle bleščave njegove palete, ki sila prijetno deluje na oko in ki jc novega datuma. K jasnemu učinku teh podob na glcdalca pa prispevajo seveda v obilni meri izrazito preudarjena izbira motiva, jasna kompozicija mas, zrelo tehnično znanje i v barvi i v risbi ter predvsem čistina v tonskem razmerju barv med seboj. To so nekatere odlike Slovnika, ki dokazujejo, da jc slikar uravnovešen človek, čigar glavni izraz ni skrit toliko v problematiki umetniškega iskanja, kolikor v vestni izrabi znanja. Človek bi dejal, da bi naša neproblematična alpinoidna krajina dobila v stilu Slovnikovc slike primernega interpreta, da nc govorimo o tem, da se nam zdi Slovnik ludi dober slikarski pedagog.
Bled I in II (levo in desno od vrat), Hiše z vodnjakom, Dalije, Rumena hiša, Rože na vrtu (poleg Bleda 1), Triglav in Bled (nad Triglavom) so najboljše podobe na razstavi, ki zaznamuje žc tudi gmotni uspeli. Kot ud slovenske umetniške družine, dasi v inozemstvu, Slovnik s svojim delom pač zasluži, da poslane gost naših vsakoletnih umetniških Tazstav, na katerih upamo videti šc to in ono delo, ki mu je ludi pred tujimi forumi prineslo zanj in za nas laskavo sodbo. Kot se sedaj vidi, na njih nikakor nc bo tuj in sam zase.
R. Ložar.
Zagrebško gledališče
(40 let v novih prostorih.)
Zagreb je imel gledališko hišo najprej v Gornjem mestu, kjer si jc dramil narodnostno misel in hranil zanos nad zbujeno zavestjo hrvatske skuji-nosti. S časom je zgradba jioslala pretesna iu lela 1881. je hrvatski sabor izglasoval zakon o zidanju nove stavbe, ko je pred tem jjotres razmajal stare .gledališke zidove. Počasi so rešili tudi materialna vprašanja in leta 1805. dovršili zgradbo ua današnjem Irgu kralja Aleksandra po načrtih dunajskih arhitektov Herntera iu Kellnera, ki sta v Za-i grebu postavila svoje 23. gledališče v Evropi. Hiša I ima prostora za I2M) obiskovalcev in 75 glasbenikov v orkestru. Prvo predstavo so dali 14. oklobra
z vsem službenim sjirenislvoiu in v prisotnosti cesarja Tako je preteklo zdaj 40 lel, odkar novo 1 jioslojijc služi dramski in operni umetnosti
To kamenje in la ogrodja pa so imeli srečo, da so na samem začetku prejeli vsebino svoje službe, ki je lakoj zrastla v veliko razsežnost pod prvini intendantom dr. Stjepanom pl. Miletičem. Imenujejo ga reformatorja hrvatskega gledališča, ker se jc |xxl njegovim vodstvom izčistil umetnostni |x> gled in se razmahnile meje v evropski obseg. Bil j'e mlad, še ne trideset lel star, ali »mladost je ludi krefiost:«, piše kritik tistega časa, »ona predstavlja bujno in vzlelno domišljijo, nezlomljivo voljo do dela, umetniško navdušenje, vztrajnost.« Miletič je imel ob strani dramaturga dr. Nikolo Andriča, prav tako mladega in sjiosob-ncg.i tovariša, ki je obvladoval več modernih jezikov in posebno poznal svetovno dramsko literaturo. Cas njih skupnega delovanja predstavlja najbolj pomembno dobo hrvatskega gledališča. An-drič je spisal lo zgodovino in bil nekaj časa tudi sam intendant. Iz prve igralske šole, katero je ustanovil Miletič, pa je izšel še en znamenit gledališki delavec in ta je Josip Bach, ki jc lelos umrl. Najprej je igral, ali samo nekaj let. Največjo delavnost jc razvil kol režiser, zakar se je lelo dni |)osebcj izobraževal na dunajskem Burgtheatru. Tudi njegovo delo predstavlja osnovo v svojem obsegu in jc dalo prve solidne smernice režiserski umetnosti v Zagrebu. Do leta 1920. jc bil dvanajst let ravnatelj zadrebške drame in v glavnem sam postavljal ves repertoar tega časa.
Po 40 lel ili pa imajo šc zmerom veljavo Milc-tideve besede: Gledališko vprašanje je zdaj pri nas v prvi vrsti denarno vprašanje. Prav za prav odločuje publika, odkar so se izvršile spremembe v vodstvu zagrebškega gledališča, ni več nobenega izgovora za slabo voljo in umik. Letošnji repertoar kaže doslej vso resnobo in vredno umetniško prizadevanje vodstva in igralcev. Inlendnnlsko mesto je prevzel dr. Branko šenoa, sin pisatelja in gledališkega kritika Augusta Šenoe. Svoj čas je bil načelnik umetniškega oddelka v min. prosvele, I scenograf narodnega gledališča iu ravnatelj Akade-
mije, pa jiolagajo mnogo upanja v njegove upravne izkušnje. Njegovo imenovanje jc poravnalo zbeganost med ansamblom ki mu je prejšnji inteiulanl Peter Konjovič v finančni stiski gledališča krčil dohodke, iu prineslo jc poinirjenje. Mnogo jc pri dobila zagrebška drama s tem, da sc jc vrnil iz inozemstva dr. Branko Oavella, najbolj cenjeni režiser v naši državi, ki jc poslal dramski ravnatelj.
V	leni času jc dalo gledališče drame: llasana-ginico (Ogrizovič) in Davida Goldera, ki sta ga dramatizirala F. Nozičre in Anion Kamili jx> romanu Irene Njemirovske. Delo, ki druži francosko odersko spretnost s psihološko polnostjo slovan-
■	ske pisateljice, kaže pretresljivo zgodbo človeka, ki ; ga jc vsega prevzel gon za kopičenjem bogastva,
da ničesar drugega nc pozna, |ia se njegovemu ncu-i mornemu delu naenkrat odmaknejo tla, ko nima | nikogar več zase: nc žene, uživanja željne, ne jiri-i jaleljev in je ttidi njegova ljubezen do hčerke oma-| jana v očetovstvu. Potem tragedije: Kralj Lear iu l - prvič v Zagrebu Elcktra v črnem, trilogija I Eugena 0'Neilla. Eleklra jc klasični motiv maščevanja, v šekspirskem formatu oblikovan do dna svo-
■	jega razdiranja, ki prizadene ludi nosilca samega. Posebna beseda bi šla lahko tudi igralcem, kakor sta tlied njimi velika trageda Dubravko Dujšin in
; Vika Podgorska, in še cela vrsta drugih, med kate-rimi tudi mladi izredno rastejo, kakor Vj. Afrič. Z. Rakuša in Ervina Dragman.
V	teli dneh gostuje hrvatska drama v Splili. interregnum pa so izpolnili gostje z dunajskega Burgtheatra in Volksthealrn. Dali so angleško salonsko komedijo (»Gospa Sallejr«) in dunajsko veselo igro (»Koncerl« Hermanna Bahra), Tretjo predstavo so namenili otrokom in zbudili jTozornost na otroško gledališče, ker se jc stvar izredno doj-
| mila otrok, ki so z igro kar sodelovali: ttiijavkali, zanikavali na vprašanja itd. (»Prau Kolie«... Pritza Lunzera iu Josi|ia Baara).
Zdaj, ko zagrebško gledališč* utira nekam druga nota , hi bilo menda prav, da opomnimo na kulturno izmenjavo vrednot med Zagrebom in med Ljubljano, ki je že pokazala dobro voljo, čas jc, da sc kulturne zadeve že cmancipirajo od ' ukusa političnih vrenj.	— c
Italijanskega konzula pustolovska pot po divjih puščavah Abesinije
Sredi skozi neskončno |>eščeno planoto pokrajine Bišar en Unaga drži stranska proga Asmara-Port-Sudanske linije proti jugu. Ozka proga se vije vzdolž Eritreje mimo postaj, ki so brez imena, so le s številkami označene. Na koncu je guvernersko mesto Kassala, ki leži ko zagozda med temnimi, ko stolpi visokimi bazaltuimi pečinami. Proti jugu, zadaj za blestečimi se slanimi močva-rami, kjer brez sledu izginejo abesinske reke, se lesketa srebrni pas Atbare, ki izvira na amharski visoki planoti. Na vzhodu štrlijo v nebo sinje vi-šive Abesinije. Stara italijanska trdnjava za stotino s-.idanskih jezdecev na kamelah; stanovanjska hiša in upravni uradi angleškega guvernerja; četvero-kotni, od sonca izsušeni in z grškimi branjarijami, kockastimi, ilovnatimi hišami obdani trg; mesto domačinov, okrogle ilovnate koče šiljastih streh; apneno-belo poslopje kolodvora in zasilno prista-jališče za letala med goščavjem in evkaliptusovimi grmičji: to jc Kassala.
Sinoči, že skoraj ponoči, sem priletel semkaj v svojem malem ameriškem letalu. Zašel, »zaletel« sem se med Atbaro in železniško progo; tedaj je že zahajalo sonce in afriška noč je kar ua mah zavila vase zemljo, nebo in moje lelalo. Ko je bil angleški guverner zaslišal brnenje mojega letala nad Kassalo, je dal naglo [»svetiti za menoj z reflektorji, ki so bili ua avtomobilih. Pred tremi tedni pa v vsej Kassali ni bilo nili dveh avtov. Zdaj pa kar mrgolijo na trgu in množica avlov in ka-mijonov se poriva po ozkih ulicah, mimo zamorskih koč, kjer ždijo karavane katncl. In vse je obloženo s tovori, povsod sami zaboji piva, mehovi žila, vreče moke in mehovi z vodo. Povsod pa je tudi dosti grških barantačev, ki že kujejo novce iz vojne. Vsi mastni, neobriti in prepoteni se potikajo grški dobavitelji iz Londona za senčnimi brlogi, kjer se kopičijo zaboji in zavoji, ki jih bodo pod nadzorstvom angleških oblasti odposlali v Eritrejo. Guverner še ni dobil povelja, da bi moral zapreti mejo.
„Prekrasne kupčije delamo!"
mi je davi zaupal neki Grk in se oprezno ozrl krog sebe. _ Orjaški zamorci plemena Hadandiih, ki so jim šlrenasti lasje zviti v visoke lasulje in ki imajo sablje in sulice pritrjene na sedlu svojih kamel, počivajo ko črede živali v senci trga, ki je poln prahu, kričanja in ropotanja vozov, ki odhajajo in prihajajo. Ko sem stopil iz grške trgovine, sem zapazil majhnega, gladkega možica z brado po generalu Balbu, z naočniki in množico odlikovanj na prsih raztrgane vojaške bluze. Zadaj je stopalo pet trudnih, zaprašenih Evropcev iti dva ducata somalijskih vojakov s puškami in pasovi za patrone. To je bil signor Raffaele di Lauro, |x>-slednji italijanski konzul v Abesiniji, ki je pravkar prispel po dva tedna trajajočem, pustolovskem maršu skozi divjino vzhodne Amhare na angleška tla. Signor di Lauro, ki je bil Iri lela italijanski konzul v Gondarju, je odšel s svoje postojanke dne 24. septembra z zdravnikom in s četverimi uradniki vred.
»Korakali smo 14 dni kar počez čez hribe,« je pripovedoval konzul. »V Hilgi nas jc dal Rus Kas-sa obkoliti od svojih 15C0 vojščakov. Ti so se nam
približali, da bi nas ustrahovali. Nato so nam za-pretili, da ne smemo naprej. Ponoči so Abesinci zapeli svoje bojne pesmi — stare pesmi iz bitke pri Adui. Vzeli so nam tovorno živino in lovsko orožje, radio-aparate in drugo lastnino. Prebivalstvu jc bilo ukazano, da nam ne smejo prodati živila. Bili smo štiri dni brez hrane. Poslednjih pet dni smo korakali skozi bojno pozorišče. Izogniti smo se morili vsem polom in ili kar počez čez divjino. Saj sem dobro vedel, da bi bilo po nas, če bi se sešli z abesinskimi četami ali plemeni. Reko Gandoo smo morali preplavali. Vse onemogle, do dna izčr|wne so nas 7. oklobra slednjič sprejele angleške oblasli v Gallabalu.«
Vprašal sem konzula, kaj si misli o položaju v Abesiniji.
„Ta vojna bo trajala sedem do osem mesecev"
je dejal in mi pokazal na umazanem zemljevidu srce Abesinije. »Tu pa, v šo-i, severno od Addis Abebe, bo naša poslednja, odločilna bilka. Tu se lxnno sešli z armado, ki jo Haile Selasje osebno vodi. Tu borno najbrž zadeli na pivi odpor Cesar 1» južno od Makale, ob jezeru Ašangi, na preži. Severne pokrajine Be Gember, Amhara in Uogera ! so pa Italijanom prijazne.«
Fotografiral sem konzula, ko se je čez uro nato odpeljal v Asmaro. Zvečer sem bil guvernerjev gost. Ko sem se odpravljal k počitku, mi je dal guverner s seboj dva zamorca s palicama in laternaini. Pred zamorskimi kočami so tulile hijene. »Bolje je, da ne greste sami po mestu,« je dejal guverner. »Ponoči prihajajo zverine ondi iz skalovja in se splazijo prav na mestne ulice. Nedavno so ponoči pograbile osem zamorskih otrok t iz koč in jih šest požrle. Dva smo rešili, a sla tako i v ranah, da se v bolnišnici borita z življenjem.
Drugo jutro sem dobil brzojav italijanskega 1 vrhovnega poveljstva, ki mi je pozvalo v Asmaro.
'Onis voinega poročevalca R E Stranka.)
Mussolinijev zet grol Ciano, poveljnik letaisKe »cskadrile smrti«
Podnebje in rasllinsivo
Vzhodna Airika, kahršno vidiš po človeško
O podnebju v tem dolu Vzhodne Afrike, kjer je nameščena italijanska severna armada (piše vojni poročevalec Webb Miller), imajo v Evropi in Ameriki čim najbolj zmotne pojme. Splošno sodijo, da je tu neznansko vroče iti tudi neznansko nezdravo, sa.i so sploh takega mnenja o Afriki. In zato prihajajo semkaj evropski časnikarji in drugi civilisti v taki opremi, ki kar ni upo rabna za kraje. — Seveda je na prilično majhni obrežni progi, vzdolž Rdečega morja, naravnost peklensko vroče. Ondi je ozračje vlažno in zatohlo in cim se malo zganeš, si že ves prejioten. Tod je tako nemarno in gnusno jiodnebje, da more razen v Massaui in Assadu, le malo Evropcev prestajati na tem delu Afrike.
Popolnoma drugačno pa je na širni abesinski planoti, kjer se obrobna gorovja prav iz doline dvigajo do 60(10 in S000 čevljev visoko. V suhi dobi je podnebje enako španskemu. Ozračje je hladno in poživljajočo — celo na opoldanskem soncu je takšno — in Evropci morejo biti tu prav tako oblečeni ko doma. Seveda .je prav, da imaš trojisko čelado zoper navpično padajoče sončne žarke. Pet minut prej, predea sonce zatone, se
Pogled na veliko zatvornico na Nilu pri Assuanu v angleš. Sudanu, ki namaka velike nasade bombaževine v teh krajih. Modri Nil, ki prihaja iz Abesinije, napaja ta ogromni jez in je zato razumljivo, da Angleži nočejo dovoliti Italiji, da bi se približala izvirom Modrega Nila. Anglija namerava zgraditi šo višje ria Modrem Nilu še druge podobne jezove, ker hoče v Sudanu imeti svoja glavna pridobivališča bombaževine.
temu podnebju in malokdaj dobijo hribovsko bolezen. Videl sem jih na ti.soče, ki so 1)0 osem ur na dan delali s k''ampom ili z lopato, ko so gradili cesto, pa so bili povsem zdravi in čili
Abesinska planota ui rodovitna, lo v dolinah je bujnejše rastlinstvo. Raste pa tenka. žici podobna trava, kaktejo in nizko, trnjevo drevje. Domačim se po malem ba-vijo z živinorejo. Po ozkih dolinah pridelujejo duru, to jo nekakšno proso, poglavitna hrana Abesincev. Dura je podobna koruzi, strok vsebuje drobno zrnje; vendar raste tudi prava koruza.
Kjor se nagiba planota k abesinski meji, so doline bolj široke in tla so čudovito rodovitna; tu je mastna ilovica in nlečkasto-rjava prst. Kmečki del italijanskega voja-tva je naravnost navdušsn radi te rodovitnosti. V Adi Quali mi je pravil lak vojak da je v 25 dneh posejal kos zemlje /, grahom, redkvico, solato, repo in drugo povrtnino in je tudi vse doraslo in dozorelo.
To plodovite doline na meji, južno od Asmare, so pokrite s preprogo temnozolenih ljiv dure in koruze. Velike čredo afriške go-eje živine, ki iina dolge roge in grbo, so pa sejo po obronkih, in dosti je tudi vplikih, inršavih koza; pasejo jih črni zamorski pastirčki v belili ogrinjalih.
Proti vzhodu se zniža planota iu naglo pada proti sudanski ravnini. Otidi je zdaj
jako vroče in pokrajina sliči goli puščavi.
Ko sem se nekoč vozil z avtombiloin, sem v enem samem dnevu zašel v tri podnebja. Kakih 100 km južno od Asmare preko Henafetie smo prišli v razsežno, prašno dolino, ki je bila polna trnjevega grmičja; pokrajina je bila tyka, kakršno nam na filmih kažejo kot domačijo levov. Glede na živali so ondi hijeno, šakali, lisice in velike kače. Stotnik Albamonte, poveljnik utrdbe Suarez, ki stoji na 1000 m visoki, strmi pečini, je dejal, da mora dati vsako noč privesti vseh 175 konj iz doline na hrib, ker je v dolini neki mrčes, ki je tako nevaren konjem, da v enem dnevu poginejo, če jih le enkrat piči. Nato mi je pokazal pasti za hijene, ki jih privabljajo z gnilim mesom. — V dolini smo videli govejo živino, ki je bila vsa sestradana, da so ji rebra štrlela izpod kože in so grbe kar splahnile. Dejali so mi, da so mora to govedo pasti osem mesecev na pašnikih, pa dobi spet grbo, ki so polne tolšče. Rastlinstvo visoke planote, ki smo se peljali po njej, vsebuje evkaliptusovo drevje, nizko grmičje in čudovita drevesa, ki imajo za svinčnik debelo, cilindrsko ukrivljeno listje. Izmed ptičev smo videli le sokole, jastrebe in velike, črne, vrani jiodobne ptiče.
Povsod, kjer je višavje nad 1000 m visoko, je podnebje izvrstno za Evropce in jo tudi zdravo, le malarije se tudi tuknj dovolj nalezeš.
ozračje tako ohladi, da je mrzlo, kar je nevarno radi prehlada, saj smo Evropci vajeni bolj enakomernega podnebju. Koj. ko se stemni, se je treba obleči v gorko suknjo in sviter. Ponoči jc treba pa troje volnenih plaht, da se segrejes v postelji, Sinoči sem spal v šotoru v bivaku italijanske pehoto v Adi Ugriju. Tako me jo zeblo, da sem se moral spet obleči ili se pogr iUi vrh plahte še s suknjo in šotoroviuo in sem se zvil v klobčič ko jež. Navzlic vsemu pu od mraza niti zasjiati nisem mogel. A čez pol ure 110 sončnem vzhodu je bilo Ž3 tako vroče, du nisem mogel biti razoglav na soncu.
Novinci dobijo takozvano hribovsko bolezen, ker je planota taKo visoka. Prvo dni sem imel hude bolečine v glavi in krvavel sem iz nosu in grla. Zmeraj me je nekaj du-šilo in če sem šel le sto metrov daleč, sem bil ves izčrpan. Hoja po stopnicah je bila pravcata muka in večkrat seru moral počivati! V glavi mi je šumelo, čutil som, kakor da mi hočejo oči planiti iz jam k',. Čez teden dni pa sem so polagoma privadil, dasi sem še danes naglo utrujen in mc sleherno gibanje izčrpa in me začne dušiti v prsih. Zdi so, da se italijanski vojaki in delavci hitro privadijo
Nekaj iz Abesmiie
Prestolonaslednik Asfou, ki mu je Iluile Selasje poveril vrhovno poveljstvo abesinskili čet, je v vsem cesarstvu znan kot mož, ki ne izgubi ravnotežja in se nikoli ne razburi. —Ko so se Italijani pripravljali, da vpadejo iz Eritreje v Abesinijo, je abesinska poiočevalna služba tako brezhibno delovala, da so v Addis Abebi lakoj zvedeli, kakorkoli so se premikale italijanske čete. — Komaj je bilo deževne dobe konec, tedaj je prišlo koj [Mi polnoči v Addis Abebo sporočilo, da so se Italijani odpravili na mejo Abesinije. Prestolonaslednik Asiou je spal spanje pravičnega, ko je prišla la vest in njegov adjutant mu je naglo javil: »Gospod, sovražnik se je premaknil k naši mejil« Asfou se je lagodno obrnil na drugo stran, rekoč: hiteči mu, da sem se jaz tudi premaknil!«
Lani pozimi, ko nihče niti slutil ni. kako močno in kako naglo se bo Mussolini razburil zaradi sužnosti v Abesiniji, sta odšla dva orjaška Abesinca, Iiablemariain in Atho Baina, v trgovskih zadevah v Arabijo. Ker se njune zadeve niso dale lako naglo rešili, ju je scpleiubra meseca presenetilo povelje o mobilizaciji še v tuji deželi. Nemudoma sta se odpravila domov v Abesinijo, a | sla našla mejo v gorah vzdolž Rdečega morja že i vso zastraženo in zaprto. Vendar je brzojavni j urad še deloval in brzojavila sta iz Džibutija ne-' gušu: »Ali želiš, o Gospod, da se javiva v Addis Abebi, ali pa kar tu napadevn sovražnika?«
Nov otok
V severnem Ledenem morju so nedavno med 80"54 sev. širine in 79"10 vzhodne dolžine odkrili : nov otok. Otok je ves v ledenikih in ima jajčaslo j obliko. Dolg je 30 km, širok pa 15 do 18 km. Najvišji vrhovi merijo 300 m. Po najditelju ima otok ime Llhakov.
Strahota v letata
Znani športnik v USA. Konecke, si je v De-troitu najel za ponoči posebno lelalo. Preden je ic-talo odrinilo, pa je začel Konecke, ki je bil močno pijan, v letalu bes.ieli ko norec, napadel je pilota in tovariša Oba sta ga skušala obvladati, kar se je slednjič posrečilo in p:lot se je t"di še pravočasno spustil z letalom nizdol. Lelalo se je močno |xiško-dovalo, Konecke je bil pa mrtev.
SpoJni omnibttsi
Že leta 1029 je neka družba na progi S. Fran-cisko—Los Angelos uvedla spalne omnibuse; zdaj so laki v rabi .tudi na 2170 km dogi progi od Los Angelosa do Karasasa. Vsak omnibus ima 5 kabin po 5 postelj — torej za 25 oseb. Vse je na razpolago, tudi tekoča voda Podnevi sc spalni omnibus spremeni v navadnega, kot na vlakih. Omnibus prevozi dolgo prosto v 52 urah in vožnja stane 24 dolarjev (okrog 1000 Din)
Stekleni vlaki
V Monakovem imajo železniški vagon, ki ga je polovica samo iz slekla, seveda takega ki se ne razbije. Iz lega vagona je krasen razgled »Stekleni vlak« ima 64 sedežev III. razreda, ki so vsi mehki. Naslonila je moči premeknili, lako, da si lahko obrnjen naprei ali nazaj. Vagon ima električno kurjavo in vozi s hitrostjo 130 km na uro. Za zdaj poskušajo vožnjo samo z enim steklenim vagonom, a v delu jih je še več.
Švedsha nima brezposelni!?
Poročajo, da je Švedska prebolela sve tovno krizo. V juliju je bilo le še 43.000 brezposelnih, a med njimi jih je bilo samo 13.000 zares brez dela, 30.000 delavcev pa je vsaj ilelomn zaposlenih.
Angleške torpedovke v grških pristaniščih
25" let stari japonski most za oeice. Zgrajen je bil lela 1663 in ga še danes uporabljajo
Shoi dr. Gregor«; Rozman
Pismo iz Amerike
Johnslown. Pa., 2. oktobra.
V Pitlsburgu smo snoči končali 40 urno po-božnost. Zvečer ob pol 8, sem imel tri dni zaporedoma pridigo. Prišlo )c veliko ljudi; spovedo-vanja je bilo veliko in župnik Kebe je imel polne roko dela, Tudi čez dan je bilo prav lepo število molilcev pred izpostavljenim Najsvetejšim Po sklepu pobožnosti so priredili v cerkveni dvorani banket, ki je potekel v zelo prijetnem in domačem razpoloženju. Kakor jc v Ameriki navada, sc vrste govor za govorom in nazadnje 6evcda zadene mene, da moram kaj povedati iz stare domovine. Kar težko sem sc ločil od dobrih pittsbur-ških Slovencev Bilo mi ie, kakor da se razstajam s starimi dobrimi znanci. Slovo ;e tem težje, ker se pač ne bomo zlahka zopel videli. Večina je iz Bele Krajine.
Danes smo se v spremstvu župnika Kebeta, župnika Vrhunca, rojaka iz Železnikov, ki oskrbuje slovaško župnijo .sv. Marka, in obeli bralov Ponikvarjev v treh avtih odpeljali na kosilo 80 kilometrov daleč proti jugu v Uniontown. kjer sredi premogovnikov (med potoma smo videli premo- ' govne sklade čisto prosto gledati iz zemlje) pa-stiruje Slovake župnik Blažič iz novomeške okolice in mu gospodinji skrbna sestra. Ima lepo cerkev, a vernike raztresene po daljni okolici, tudi nekaj slovenskih družin ima. Delo v premogovnikih se tu prav lako krči kakor v Sloveniji. Videli smo več rudnikov, ki niso več v obratu, delavci pa so morali iti iskat dela in kruha drugam, ali pa so se pridružili potujočim brezposelnim, ki potujejo v celili kompanijab Imajo šotore. Kjer jim kaže, taborijo, hrano si pa sprosijo pri farmarjih. Videli smo ob cesti obširno takšno taborišče s koničastimi šotori oranžaste barve.
Iz Uniontovvna smo se peljali šc 12? km skozi hribovito in z gozdovi poraščeno pokrajino, ki zelo sliči nekaterim deloin Dolenjske, po gladki cesti, ki se kakor na Dolenjskem, nc izogne nobenemu klancu, a je izpeljana kolikor mogoče na-
ravnost brez ovinkov, do Johuslowns, kjer imajo slovenski frančiškani novo cerkev in župnijo sv. Terezike Malega Jezusa. Vprav za njen god bo 40 urna pobožnost. Sprejem |e bil ljub in prisrčen. K pozdravom jc prišel tudi mestni župan Eddic Me Closkey, odločen katoličan irskega pokalenja, ki ie izjavil, da bo prišel v petek, ki je prvi v mesecu in obenem sklep pobožnosti. v slovensko cerkev k sv. obhajilu. Po kratkem oddihu sem imel pridigo kot na prvi večer 10 urne pobožnosti. Vsi drugi duhovniki pa so zasedli spo-vcdnicc, v katerih je bilo dela dolgo v noč Župnik o. Odilo Ilanjšek, po vsej Ameriki znani misijonar, je naučil otroke vse tiste pesmi, ki so sc pele v Ljubljani na cvharističnem kongresu. Radi tega sem se počutil kakor doma in nisem mogel drugače, kakor da sem mesto pridige pripovedoval o našem kongresu in o potovanju brezjanske Marije Pomagaj v Ljubljano in nazaj,
Johnstovvn leži v ozki dolini srednje visokih hribov, približno kakor ob Višnji gori. Je zelo dolgo mesto ob bregovih male reke, ima več je-klarn in je obdano od številnih premogovnikov. Nova slovenska župna cerkev sv. Terezike leži na zapadnem koncu na pobočju grička v zelenju, kakor bi stala kje nad tivolskim gradom, jc edina katoliška cerkev v tem okraju in je zato zelo obiskana, Te dni ob češčenju pride vsako uro druga narodnost na vrsto. Slovenci stanujejo raztreseni po mestu in okolici. Kar jih je do 16 km oddaljenih, še redno prihajajo sem k božji službi. Jih ie pa še precej, ki so boli oddaljeni, deloma so tudi farmarji (kmetje). Takih jc zelc mnogo po vsej Ameriki. Večina njih v verskem oziru precej podivja, ker nimajo dušnih pastirjev, ki bi sc zanje zanimali, mnogi pa dobro držijo svoje verske navade, zlasli če so blizu Slovakov, ki imajo mnogo župnij in so redoma zelo verni. Na deželi in v samoti tudi ni zlih uplivov, katerim je zlasti mladina izpostavljena v mestih in industrijskih središčih,
Spret
Lahkoatteti — v telovadnice!
Velika dobrodelna ustanova
Sv. Lenart v Slov. gor., 21. oktobra.
Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je umrl pred kakimi 8 leti veleposestnik Peter M e s a r e c, ki je zapustil svoje premoženje v oporoki v dobrodelne namene, predvsem za reveže domačega kraja in za uboge dijake. To premoženje je znašalo takrat po odbitku strokov za dolgolranje razprave okrog 800.000 Din. Ustanovno pismo šl. A 219/27 se glasi:
Kuratorij: dr. Gorišek Milan, Živko Anton, Kraniberger Franc. Če eden član umre ali odstopi, pozoveta ostala dva novega člana. V začetku leta !929 je znašala ustanova Din 795.684.52. Veliki župan mariborski vodi hranilno knjižico Glavne hranilnice v Sv. Lenartu v Slov. gor. pod št. br. U. 12521/2 iz lela 1927. Dvigi iz te hranilne knjižice štev. 1.146 so dopustni po predlogu velikega župana v Mariboru kot ustanovnega oblastva. Obresti ustanove se uporabljajo:
Polovico dobijo siromaki, prvenstveno sorod-niki-reveži, nato sorodniki dedičev in nato ostali i/, okraja Sv. Lenart. Prošnje je treba vlagati pri Glavni hranilnici do 1. julija vsakega lela. Letno znaša podporo za os-sbo Din 200.—. Druga polovica dohodkov ustanove se uporablja za 2—3 dijaške štipendije. Upravičeni so: 1. dijaki slovenske narodnosti, ki so sorodniki do 3. kolena,
2.	prosilci-dijaki katerekoli srednje, višje ali njim sorodne šole iz okraja Sv. Lenart, ki so marljivi in dobri dijaki. Prednost imajo siromašni. Če lakih ni, pridejo na vrsto dijaki iz mariborskega okraja.
3.	Uživanje štipendij je do konca študij, dokler je napredovanje v Šoli uspešno. Napredek se mora vsako lelo dokazati. Šlipendisti-nesorodniki se morajo zavezati, da bodo po možnosti sprejele podpore vrnili v fond. ki ga mora obrestovati Glavna hranilnica kakor druge vloge. Spremembe v načinu upravljanja mora odobrili predhodno ustanovna oblast. O razdelitvi podpor mora Glavna hranilnica vsako lelo poročali. Po odredbi ustanovnika morajo biti prošnje za podporo polrjene od žup-nega in občinskega urada; s tem se prosilci izkažejo, da so resnično siromašni.«
To so glavne določbe ustanove. V zadnjem času prihajajo zlasti iz župnije Sv. .lurij, kjer je bil pokojni Mesarec doma, vprašanja, kaj je s to ustanovo. Naprošeni smo bili, da javno vprašamo, kdo je bil do sedaj deležen le podpore in koliko so posamezni dobili.
Dva vlomilca obsojena na robijo
Ljubljana, 21. oktobra.
Mali kazenski senat okrožnega sodišča je danes sodil dva zakrknjena vlomilca. Bila sta to 34 letni Ljubljančan Stanko .Jereb, čevljarski pomočnik, in 32 letni Stanko Kajzer. Obtožena sta bila, da sta 19. julija vlomila v vilo uradnika Narodne banke Bajicha Gjorgja in njegove soproge, odkoder sta odnesla razne dragocenosti v vrednosti 20.000 Din. Stanko Jereb je bil obenem obtožen, da je vlomil v Jurmanovo vilo ob Ljubljanici, dalje v Zajčevo letoviško vilo ob Ljubljanici in da je poskusil vlomiti tudi v Planinškovo letoviško vilo ob Ljubljanici. Od tam je Jereb odnesel v prvih dveh slučajih razno perilo in druge stvari, dočim se mu je poskus vloma v Planinškovo vilo ponesrečil. Oba obtoženca sta pred senatom zanikala vsako krivdo, češ, da omenjenega dne sploh nista bila udeležena pri teh vlomih. Pokopal ju jc pa indicijski dokaz po pričah in pa to, da se je policiji posrečilo na omari v Bajichovi vili -najti odtiske prstov drugega obtoženca. Ti odtlski so bili, kakor pravi poročilo daktiloskopa, pravi šolski vzgled, kako se lahko vlomilca prime na njegovih odtiskih. Ujemali so se vsi odtiski na omari s prsti drugega obtoženca. Bila sta na podlagi in-dicij obsojena: stari vlomilec Stanko Jereb na 4 leta robije. Vračuna se mu v kazen preiskovalni zapor od 31. julija naprej. Stanko Kajzer, ki mu jc pomagal pri vlomu v Bajichovo vilo, pa na eno leto in 8 mesecev robije. Dalje prvi v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let, drugi pa za tri leta. Imata povrniti Bajichu in njegovi soprogi odškodnino okoli 16.000 Din. Senat ni upošteval nobenih olajševalnih okolnosti, pač pa obtežilne okolnosti, ker sta bila žc večkrat kaznovana in sta trdovratno kljub jasnim indicijam tajila. Oba sta sodbo sprejela in nastopila kazen.
Naše dijaštvo
l\onyn>.r/ucija akademikov pri. oo. jezuitih ot.vori svojo letošnjo delovno dobo s 1. sestankom, ki sc ho vršil ilii 11 os oh 20 v navadnih prostorih, Zriujskopa cesta 0. Vsi rinil! pridite crolovo! Tovariši abiturijc.nli prisrčno vabljeni! Pretok t.
.Ikarfcmiki-kfmf/re.fjuii i sli. Redni cerkveni sestii-nok akademske konjrregaci.je Marijinega oznanjenju bo v sredo, 23. t. m. ob 20.15 v hišni kapelici no. frančiškanov, fdele/.ite se. tesra sestanka poluoštevil no. Novinci vabljeni. — Prefrkt.
Zima je pred vratmi in lahkoalleti so polagoma začeli zapuščati igrišča in tpkališča, na katerih so tolikokrat nastopali in na katerih so dosegli toliko lepih zmag. Treningi na prostem so vedno redkejši, kajti nestanovitno jesensko vreme prekriža marsikakemu trenerju račune, tako da jc prisiljen umakniti se v zaprte prostore, v dvorane, v telovadnice. Četudi se da v mesecu oktobru in novembru zelo mnogo napraviti zunaj, vendar moramo imeti žc treninge v telovadnicah, ker nam bi sicer večdnevno deževno vreme onemogočilo vsako udejstvovanje. Ravno le dni neprestano dežuje, in to se prav lahko zgodi, da sc bo tako vreme vleklo še par dni in kaj bo potem z atleti? Nikakor pa ne gre, da bi sedaj počivali, ker jc škoda vsakega dneva in lo tem bolj, ker stojimo pred olimpijskim letom, ko ho tudi naša lahka atletika zastopana na vročih berlinskih tleh.
Neglede na olimpijsko leto pa jc potrebno, da se malo bolje brigamo za zimski trening kakor doslej. Našo lahko atletiko smo s pridnim delom posameznih idealistov ter z dolgoletnim trudom in prizadevanjem lahkoatletov samih spravili žc na tako višino, da lahko žc s precej močnimi inozemskimi nasprotniki tekmujemo. Na balkanskih igrah igramo zelo važno vlogo, saj imamo drugo mesto med vsemi balkanskimi državami in če bi se bolje pobrigali, nam žc letes primat ne bi odšel. Krog lahkoatletskih prijateljev je vedno večji, nove lahkoatletske sekcije se ustanavljajo zlasti med Slovenci in Srbi. In vsem tem številnim lahko-allctom moramo iti na roko, jim moramo pomagati zlasti v zimskem času, ko jim sneg onemogoča udejstvovanje na prostem. Večina, zlasti pri novih sekcijah, ki ne zna pomagati in ravno tem so namenjene te vrstice, četudi jc treba takoj poudariti, da potrebujejo boljši prav lako, če nc morda še bolj zimskega treninga, čc hočejo doseči kak uspeh.
Največje ležave so s trenerji za zimske treninge. To jc sicer razumljivo, ker prav do zadnjega časa je pri nas malokdo polagal važnost na to stran športne priprave, ker jc bila večina prepričana, da sc dosegajo uspehi na samo zelenem polju. Toda prišli smo tudi pri nas — sicer zelo pozno, a vendar šc nc prepozno — na to, da je treba gimnastiki posvetiti posebno pozornost, čc hočemo doseči kak uspeh. In to ne samo pozimi, ampak tudi v sezoni, četudi tedaj malo manj. Zimski meseci so pa ko nalašč zato in jih je radi tega temeljito izrabiti. V telovadnico je treba spraviti prav vse atlete, s katerimi je predelati splošno in specijalno gimnastiko.
Športnikom, ki so navajeni proste narave, sonca in zraka, ne diši telovadnica. Vse pretesno
se jim zdi in nikakor se ne morejo navaditi na ozek prostor med štirimi stenami. Toda ta predsodek bo takoj odstranjen, kakor hitro smo začeli vaditi, zlasti, če imamo dobrega trenerja. Ako imamo spretnega trenerja, ki jc stvar dobro proučil in ki se dlje časa bavi s tem in ki je z dušo in telesom pri stvari, ta bo napravil tako prijetne večere, da se bodo spomladi atleti ali pa tudi drugi športniki težko ločili od telovadnice. O tem sem se imel priliko prepričati vse zime, ko sem vodil treninge lahkoatletov in tudi drugih športnikov. Zato jc zelo važno, da napravimo točen načrt, po katerem bomo delali, dalje mora pestrosl vladati pri vsakem večeru, vaje morajo biti izbrane t.a vsako panogo posebej in hitro moramo menjati program. Nikdar sc ne smejo športniki dolgočasiti in tudi predolge nc smejo biti ure. Tedaj, ko je najbolj prijetno, pa končamo. Do svojih učencev moraš bili strog, a vendar najboljši prijatelj in tovariš.
Na posamezne vaje, ki naj jih izvajajo lahko-atleti pozimi, se bom svoječasno šc povrnil. Za danes bi pripomnil predvsem tole: Za trening lahko atletov pozimi je nabolje, da si izberemo tako telovadnico, ki ima vse orodje, kakor drog, bradljo, konja, kroge, kozo, mizo, plezala, lestve, skakalne priprave, grede in po možnosti šc drugo orodje. Medicinska žoga ne bi smela nikjer manjkati. Kjer je lo mogoče, naj si napeljejo tudi mrežo za odbojko in naj pri vsaki uri posvete kake četrt ure tudi tej igri z žogo. Jasno, da splošne in pa specijalne gimnastike nc sme pri nobenem večeru manjkati. Vsaka ura naj sc prične z lahkim tekom ler konča s tekom preko in pod orodjem (to je takozvana naravna orodna telovadba). Vaditi je dosti ravnovesnih, spretnostnih in sličnih vaj za gibčnost. Skokov, bodisi v višino, v daljavo ali preko konja ali koze, ne sme nobena vrsta in noben večer izpustiti. V orodnih vajah sc jc treba posluževati predvsem koleba in samo toliko je izvajati teznih gibov, kolikor jih posamezni atleti potrebujejo za svoje panoge. Dalje ima orodna telovadba tudi ta namen, da se vadijo športniki v ravnovesju, spretnosti in 6i privzgojijo polrebno korajžo in hitro odločnost. Za gotove panoge, kakor jc na primer skok s palico, pa so posebne vaje na drogu in krogih — seveda, čc hočejo doseči kako višino — neobhodno potrebne. In šc dosti bi bilo o tem povedali, pa sc bom s tem — kakor sem že omenil — ob drugi priliki bavil.
Za danes še enkrat: Lahkoatleti pozimi v telovadnice, kajti nadomestni športi, kakor so na primer smučanje, so sicer dobri, a vendar ne morejo nadomestiti one vrzeli, ki jo opazimo povsod tam. kjer sc smotrena gimnastika zanemarja. L K-er.
Sah
Hrzoluruir. Drevi so bo vršil v kavarni »Zvezdo« otvoritve,ni brzotnrnir Ljublj. šali. klului. Na prireditev so vabljeni vsi prijatelji šaha, in kluba. Prijave vsaj do tri četrt na
!l |iri vodji turnirja; prijavnine ni. Kdor razpolaga z dobrini šahom, naj ga po možnosti prinese s seboj. Jutri so. bo odigral turnir zmagovalcev posameznih današnjih skupin. Zmagovalec bo prejel lepo sliko in naslov prvaka za ta mesec.
Odlični nemški sporlni vodje v naši državi
Na posebnem avijonu družbo »Junkers< prilotijo v Jugoslavijo ugledni voditelji nemškega športa: gospod II. von Tsehamnier und O.sten, vodja nemškega športu ter predsednik nemškega olimpijskega odbora. Nadalje dr. Kari Diem, glavni tajnik prireditvenega odbora za XI. olimpijado 193G, dr. Kapp, šef nemške športne službe v inozemstvu ter višji inženjer Frane Neukattsen, olimpijski poverjenik za Jugoslavijo.
Ti gospodje se bodo mudili nekoliko tltii v Jugoslaviji in sicer v Belgradu in Zagrebu, da se bolje spoznajo z našimi športnimi voditelji ter da uredijo vse potrebno, da bo čim bolje funke.ijonirala velika olimpijska staje t a z hakl.io od Olimpa do Berlina tki gre skozi Jugoslavijo od Caribrorla preko Niša—Belgrada -Novega Sada do Subotiee).
Razpored bivanja uglednih nemških športnih vodij na naši zemlji jo naslednji: I 29. oktobra prihod v Belgrad z avijonom i iz Aten, dvodnevno bivanje v Belgradu.
31. oktobra prihod v Zagreb.
Nastop težkih atletov v Kamnihu
ISK Kamnik tež. atl. sekcija je priredila v soboto zvečer v Kamniškem domu v lom kratkem času že 5. propagandni naslon. Načelnik tež. ali. sekcije g. Avgust Maslnak, ki so ludi sam uspešno j udejstvuje, si je vzgojil s polnočjo Ironerja boksa-čev g. Kralja jako sposobno in disciplinirane atlete, ki so se od zadnjega nastopa jako popravili; nastopili so poleg domačih atlotov ludi člani Ilirije v rokoborbi in boksu, pogrešali smo lo dvi-gnčev, ki žal niso nastopili. Nastop je lopo uspel, a žal od strani občinstva ni bilo onegn odziva, kakor se je pričakovalo.
Rokoborba; I. par Petek, Kamnik : Murn. Ilirija. zmaga v 5 min. Petek s tušem. 2. par Filipič —Puc, oba Kamničaua, zmngn v 3 min. Filipič s tušem. 3. par Jerman, Kamnik : Murn, Ilirija, zmaga v 2 min. Murn s tušem. Nato slodi boks: l. par Poljšak Kamnik : Mrvin, Ilirija, .zmaga Poljšak v 2. kolu s k. o. Poljšak jo pokazal lop napredek, Mrvinu pa manjka rosnega treninga in rutine. 2 pur Leroli, Kanin. : (iorzee, Boxing klub do Mulhause. Francija, zmaga sigurno v 3. kolu Leroh s k. o. 3 .pnr Anžič—Slurc.' borba je ostala po 3. kolu neodločena, obema pu manjka resnega treninga. Kol zadnji par nastopila v šolski borbi nač. Mustnuk—Filipič, priporočali bi g. Maslnuku, dn bi se malo intenzivneje udeleževal tudi pri rokoborbi tor si Vzgojil Četo rokoborcev, kor ima
obilo materiala.	J. o.
•
Celjski šport. SK Olimp : SK Jugoslavija 2:1 (0:1). V nedeljo popoldne je bila na igrišču SK Jugoslavije na Sp. Lanovžu drugorazredna prvenstvena tekma med imenovanima celjskima kluboma. ki jo izpadla z zgoraj navedenim rezultatom. SK Jugoslavija je v lej tekni i popravila svojo zadnjo izgubo in v prvem polčasu ludi vodila. V dni gom polčasu so poprijeti Olimpovci in zabili 2 gola ler si s lom priborili zmago.
Siiiuetirslti lilnli l.julil jmin. 1.,'lnšn ii redni uIhmii ihnr lin -JI. I. ni. uli 211 v Zvov,ili /, oliioujiiim dnevnim rodom. Vabimo članstvo, dn so nlionoKn zliorn ndeježi v rastnimi šloviln.
,S' IH učtnsl; i r/iln vtisi ieni trenji :n t/ris/ituli, iliinit , tensl,-n i,i inoHh'1) mlndhiii. sK lliri.fn prične preilvj »loma že prihodnji todnn s smučarskim irhiinnsilčnim lečajoin /.n Kosiiode, dume ler žensko ni nauku mladino. Tečnj sp ho vršil ločene zn ifospnde in dnino, knknr tudi za mlndiuo. v tečni liudu priiini.ščoni /,, čelni,ki in 7.i' i/.\ iv.lnin i smučarji in smučarko. 1)1, i,;t liirih dneh in \ kalori dvorani so liu ločni vršil, lin nl,jnvl.iomi prihodnjo dni. Prijavo 7.1, Mproioin v lr tečaji' no .H|)rojomiL.iii pri lilOKujlii kavarno Kvrnpii sn nn vpojflcd luili liogoj.i za sprejem. Prijav.
kjer
se sprejemajo od nedelje 21). okl. daljo,
Joscph Ciinrad:
Gaspar Ruiz
Neki Gasparjev odposlanec je pogumno odjezdil naprej ter pozval utrdbo, naj se vda; iz trdnjave pa so mu odgovorili s salvo, ki je podrla hkratu moža ju konja. Slišal sem Kuiza ob svoji strani, kako je zaškrlal z zobmi. »Nič za to,« je dejal. »Zdaj pojdi ti.«
Dasi mi jc bila uniforma vsa raztrgana in cu-njasla so me v trdnjavi po nekih znakih lc prepoznali ter mi dovolili, da sem sc jim toliko približal, da so me mogli slišati. Moral pa sem čakali, kajti neki glas za strelivo luknjo se je pričel od veselja in začudenja tako dreti, da nisem mogel do besede. Bil jc glas mojega starega prijatelja majorja Pajcla. Tudi on je z drugimi vred seveda mislil, da sem že zdavnaj ubil.
»Izpodbodi konja, človek!« jc zakričal v silnem razburjenju. »Odprli ti bomo vrata.»
Jaz pa sem spustil vojke iz roke in odkimal. »CasI me veže,« sem zaklieal.
»Njemu!« je zakričal z brezmejnim studom.
»Obeta vam pustiti življenje.«
■Naše življenje je v naših rokih. Nam hočeš mar svetovati, naj se vdamo temu rastreru, San-tierraV«
Tega nc!« sem zaklieal. . Hoče pa nazaj svojo ženo iu svojega otroka in lahko vas odreže od vode.«
»Tedaj bo ona prva trpela, lahko mu )x>veš lo. Poglej sem vse (o je prazno govorjenje: iz pad napravimo ler lo ujamemo.«
-Ne dobite me živega,« sem ga zavrnil odločilo.
»Slabič!«
•■Za božjo voljo,- sem nadaljeval naglo, nc odpirajte vrat.« Pokazal sem na gosto množico Pa-ncleojevih Indijancev, ki je pokrivala jezersko obrežje.
Svoj živ dan nisem videl toliko divjakov skupaj. Sulice so jim bile videti ko Iravne bilke. Njihovi zamolki glasovi so se slišali kol prazen, enoličen, mrmranju jezera podoben šum.
Moj prijatelj 1'ajol je klel sam pri sebi. »No, — pa pojdi k hudiču!« je zakričal ogrčeno. A brž ko sem sc okrenil, mu je bilo žc žal, kajti slišal sem, ko je naglo velel: »Ustrelite temu bedaku konja, da ne odide nazaj.«
Imel je dobre strelce. Počila sta dva strela, in ravno v trenolku, ko sem se hotel obrniti, mi je konj omahnil, padci in obležal kakor zadel od strele. Ker nisem imel stopal v stremenih, sem se gladko zvalil z njega. Nisem pa skuša! vstati. Pa tudi obleganci se niso upali skočiti iz trdnjave in me potegniti s seboj.
Indijanske tolpe so se začele pomikati proli Utrdbi. Jezdili so v skvadronih za seboj svoje c It use; v strelni razdalji so razjahali, pometali s sebe svoje krznene plašče in se pričeli goli bližali k naskoku; cepali so z nogami iu pretrgano kričali. Trikrat se je posvetila okoli trdnjave ognjena prha, ali ni jili zaustavila na vztrajnem pohodu. Zgrnili so se okoli debelih stebrov in začeli vihteti blesteče nože. Toda ta lesena utrdba ui bila kakor druge spojena s kožnatim jermenjem, temveč jc bila zbila z dolgimi železnimi žeblji, ki jih Indijanci z, noži seveda niso mogli prerezali. Razočarani, ker jim je izpodletel njihov nenavadni način vdiranja v trdnjave, so pogani, ki so prej lako vztrajno drevili proti strelnemu ognju, od|*>-vedali ter se pod salvami oblegancev razbežali.
Jaz sem bil že tedaj, ko sc se približali, vstal 111 se vrnil It Gospodarju Ruizu na majhnem nasipu, ki ca je bil izkopal na planjavi. Tam so njegovi strelci krili napad. Zdai pa je na njegov znak zadone! glas trobente za ustavitev ognja. Molče sva gledala brezupni beg divjakov.
Morali jih bomo torej oblegali, jc zamrmral. Opazil sem, kako jc skrivoma vil z rokami.
Ali kakšno obleganje naj bi bilo lo? Ni mi bilo treba ponavljati mu besed svojega prijatelja Panola; tudi po lastni uvidevnosti se ni upal, odrezati trdjavo od vode. Oblegani so imeli dovolj živeža. I11 kaj za to, če bi se jim zaloga živeža skrčila; šc sam bi jim bil rad poslal hrane, če bi jim bil mogel. Stvar pa je bila laka. da jc nam, ki smo bili na planjavi, začelo prej kruliti v irc-buhih.
Indijanski poglavar Peneles je v svojem ohlapnem plašču iz kož divjih lam sedel ob našem ognju Bil je orjaške postave, velike šfirioglale debele glave, njegovi lasje so bili po obliki in velikosti podobni slamnatemu čebeljemu nanju, a razorane potezo so mu bile resne in odločne. V svoji trdni španščini je zakrulil ko logolen medved, da pojdejo njegovi ljudje na vsak način v trdjavo in bodo poiskali šenoro - čc se 1k> le našla bodisi še lako majhna odprtina v sieni drugače pa ne
Gaspar Ruiz ie sedeč nepremično o ;"itui' nasproti upiral oči. mogli bi reči noč iu dan v Ird-njavo iu plaho molčal. Medtem smo zvedeli od beguncev iu niže ležečih krajev, ki so malone slednji dau prihajali k nam. da je bil eden njegovih poročnikov v dolini .Maipujn poražen. Izvidniki. ki jih jc bil razposlal daleč naokoli, so prinesli novice, dn sc približuje po oddaljeni soteski oddelek pehote trdniavi 1111 pomoč. Ceprai so le počasi prodirali dalie, smo le moidi zasledovati njihovo naporno napredovanje proti niže ležečim dolinam. Radoveden sem bil. čemu se Ruiz ne odpravi da bi napadel ler uničil lr preteče sile v kaki divji za zasedo pripravni soleski. kakor bi odgovarjalo nicgovi spretnosti v euerilnem vojskovanju. Ali kazalo je. da ea io njegova darovitosl za vojskovanje obupno zapustila
Po vsem videzu nikakor ni mogel odtreaii no deda od trdnjave, /ap-olavliam v,i«. senores. tla sem bil gitijen skoraj do sočutja, ko sem gledal
tega brdavsa, kako je nebogljeno sedel na nasipu iu se ni brigal ne za sonce. 110 za dež, ue za mraz, lic za veter; oklepajoč si z rokami noge iu podpi rajoč si brado na kolenih je kar naprej strmel i strmel strmel predse.
In trdnjava, proli kateri jc upiral oči, je bila prav lako tiha in mirna kakor 011. Posadka ni dala I ixl sebe nikakršnega znaka življenja. Se na ogenj : ki je bruhal v presledkih proli strelnim linam. n: ' odgovarjala.
Ko pa sem nekoč stopal za njun, me je nepri čakovano ogovoril, ne da hi se !iil količkaj spre menil. Poslal sem po lop« jc dejal. Saj bom imel dovolj časa, da ga bom posluj nazaj in se umaknil, preden se vašemu Roblesu posreči 'pri lesli do nas.«
Poslal je torej po top v nižavje.
I.e-ta je bil dolgo ua poti, navsezadnje pa ji le prišel. Bil je poljski sedmeriiik. ker so ga bili vzeli narazen in ga privezali uapočez na dva dol ga vzporedna droga, sla ga mogli dve muli lahko nositi po ozkih gorskih stezah. Sc zdaj mi zveni |>o ušesih Ruizov divji v/klik vesolja, ko je /a 1 gledal ob zori prihajati moštvo s topom
loda, senores, nimam besed, da bi vam dopovedal. kako bridko iz doline je bil presunjen. kako jc besnel, obupava! in divjal, ko je zvedel, da sta se živali, ki sla nosili lop, zadnjo noč Bog si ga vedi zakaj strmoglavili v prepad. S smrtjo in 11111 kami je pričel grozili odposlanemu moštvu Jaz sem se ga bil lisli dan izogibal; ležal sem za grmov jem in radovedno pričakoval, kaj bo storil. Samo umik mu je se preoslajal, toda umakniti sC n hotel.
/.a svojim hrbtom sem opazoval njegoveg;. lopničarja Jorgca. starega španskega vojščaka. i<aKO meče sedla Ila kup ier jih ziaga. Na lo kopico so postavljali nabiti lop. ali kakor hitro so ga izstrelili. se je vse skupaj |Xxlrlo 11 izstrelek ie zleiel visoko preko utrdbe
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »salte beseda Din l1—I ženllovenjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek zo mnll oglas Din 10-—. Mell oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm Visoka petllna vrstice po Din 2-50. Ze pismene odgovore glede malih oglasov treba priloZill znamko.
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert salonskega orkestra.	(h)
Dobra kuharica
vešča gospodinja — išče mesto pri samostojnem gospodu, najraje v župni-šču. Ponudbe upr. »SI.« pod »Varčna« št. 13189. a
Pekovskega vajenca
poštenega, sprejmem. — Ivan Gantar, pekarna, Šenčur št. 63.	(v)
Absolvent
dvorazredne trgovske šole se sprejme. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Absolvent« št. 13187. (b)
Knjižice
vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: G r a š e k Jože, zastopnik tt. »Financier«, Liubliana. Gledališka 4. d
Nakup in prodajo hranilnih knjižic, drž. vrednostnih papirjev, naložbe kapitala v knjižicah ali gotovini, do 8 odst. obresti, družabništva ali iinancira-nja, poravnave kmečkih dolgov pri denar, zavodih, posojila v gotovini ali v knjižicah izvede strokovno in najvestneje Bančno kom. zavod, Maribor, zastopstvo Ljubliana, Tvrševa cesta 36. — Za odgovor 3 Din v znamkah.
anja
ODDAJO: Trisobno stanovanje
s pritiklinami, se ugodno odda proti mesečni najemnini 1250 Din v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 34. Stanovanje na razpolago za takojšnjo vselitev. Inlormaciie pri hišniku.	(č)
Posestvo
hiša s 5 sobami, 2 kuhinji, hlevi za konie in govejo živino, svinjak ter 11 johov zemlje njive in gozda - naprodaj. Oddaljeno pol ure hoda od mesta Ptuja. Poizve se: Ljutomerska cesta 8 v Ptuju, p
msai
ODDAJO: Trgovska lokala
v Kranju se oddasta v najem; eden na glavnem trgu, najprometneiša Prešernova cesta, priporočljiv za vsako trgovino, drugi v predmestju Kranja, cesta na Golnik, za trgovino z deželnimi pridelki. mlinskimi izdelki, špeceriio ali drugo obrt, oba radi izselitve po nizki ceni. Poiasnila daje lastnik Franc Majdič, indu-strijski mlin, Vir—Domžale.	(m)
Gostilniško kuhinjo
z vso opravo, oddam takoi v najem na prometni točki v sredini mesta. -Poizve se v upravi »SI pod št. 13194.	(n)
deserti
so spiošno priljubljeni!
Korcspondent
25—35 let, po možnosti z višjo trgovsko izobrazbo, prvovrsten stenogral in stenotipist, s periekt-nim znanjem nemščine in srbohrvaščine, s prakso (najbolje v lesni industriji), se sprejme k tovarni na deželi. Vpoštevale se bodo tudi ev. ženske ponudbe. Lastnoročno pisane prošnje z vsemi potrebnimi podatki je nasloviti na upravo lista pod značko »Delo 13020). (b)
šestošclec
bi instruiral nižješolca vseh predmetih proti majhni odškodnini. - Ponudbe prosim upravi »SI.« pod »Klas. gimnazija« št. 13193.	(u)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubliana Krekov trg 10
Manjše posojilo
katero odplačam s prostim stanovanjem, iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13161.	(d)
Duhovnik
upokojenec dobi v najem stanovanje v novi hiši na deželi poleg župne cerkve. Elektrika, voda, vrt. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 13186.	(č)
Sobe
IŠČEJO:
Konservatoristinja
išče majhno, snažno .sobo, po možnosti s klavirjem. Naslov s ceno upr. »SI.« pod »Snažna« 13207. (s)
ODDAJO: 2 prazni sobi
v centru, primerni za pisarne, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13196.	(s)
\mw\
Hrastova spalnica
nova, masivna, 10 kosov naprodai za 3000 Din gotovine. Vprašati v trgovini Smrkč, Stožice. (š)
iJroben oglas v »Slcetnai* posestvo ti hitro proda; ie že ne z gotovim denarjem noč kunca ti s kniižien da.
Ct avlo sva/ start pruiiu/us aT motorja bt znebil se rad brž kuncev ti m nago prižem Stnvrirrv natrgani? interni
Hubertus
nepremočljiv. 250 Din otroški s kapuco 145 Din dobite pri Preskerju Sv. Petra cesta št. 14. (1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim id slabotnim osebam.
KAJ BI MORAM
VEDETI VSAKA MLADENKA
Nasvet neke matere
Tinčkove in Tončkove prigode 161.
Gorilo rešijo iz pasti.
• Nikar ne obupavaj«, sem dejala, »kaj takega se primerjava mnogim dekli-1 cam. St var pa same često poslabšajo, ko počenjajo, -ar ni dobro«. Vedela je da sem uganila vzrok njenega obupavanja Občutila je. kakor da bi bila zavržena, ker je imela temno ui ovenelo kožo z razširjenimi znojni-cami in zajedalci.
Za vedno se rešite vseh napak svoje polti tako. da bo Vaša koža postala bela, čista in lepa, samo po naslednjem lahkotnem in cenenem načinu. Uporabljajte vsako iutro pred pudranjem kremo Tokalon b^le barve (ni mastna) Njene dragocene sestavine ki čistijo, osvežujejo ter napenjajo kožo učinkujejo naravnost magično tudi na najgršo polt.	v t dneh boste navdušeni nad
svojo dražestjo.
Ta enostavni recept je prinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater Poizkusite kremo Tokalon bele barve še danes.
Skočil je k potujočemu hlodu in vzkliknil: >Kaj pa delaš v hlodu, Vau-hu? Ali te luna trka, kali?« Gorila pa je skozi drobno odprtino v hlodu presunljivo zatulila: »Vau-huu! Vau-huuuk
To je pomenilo toliko kot: Pomagaj mi, da se rešim lesenega oklepa!
Primožek je uvidel, v kakšni stiski je uboga gorila in se je nemudoma lotil reševanja. Ukazal je gorili: »Lezi na tla !<
Posteljne mreže
lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P Strgulec. Gosposvetska 13. Kolizei —
Telefon 2059
/\ PREMOG KARBOPA KISTR DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šl. 5.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Bufet
v centru mesta, radi družinskih razmer ugodno naprodaj. Vprašati Lovač-ki Dvor, Zagreb, Ilica 93.
Parcelo ali hišo
kupim za knjižice Kmet ske posojilnice. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Din 100.000« št. 13188. (p)
Zima se približuje!
Zelo ugoden nakup vsakovrstnih
štedilnikov in peči
pri Gustinčič Justin, Maribor, Tattenbacho-va 14
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. 11)
Dve lončeni peči
otroško posteljico in razne druge predmete prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 13184.	(1)
PO PREKRATKEM ŽIVLJENJU IN VELIKI DRUŽINSKI SREČI JE NENADOMA ZAPUSTILA ZA VEDNO VSE SVOJE ISKRENO JO LJUBEČE DRAGE: OTROČKA, SOPROGA, STARŠE, BRATE ITD., NASA PREDOBRA
DR. BOGICA POGAČNIK
POROČ. DR. GRIMM
KAKOR JO JE V ŽIVLJENJU VSE LJUBILO S ČISTIM SRCEM IN KAKOR JE BILO V ŽIVLJENJU VSLED NJENE DOBROTE VSE VEDRO IN VESELO, KAMOR JE PRIŠLA, TAKO, UPAMO, BO TUDI ONKRAJ GROBA NAŠLA PRI BOGU SVOJ DOM. V TO IME POMAGAJTE Z MOLITVAMI
BLAGOSLOVLJEN BODI NJEN SPOMIN I
SVOJ ZAČASNI POČITEK JE NAŠLA V MONAKOVEM V WALDFRIEDHOFU
V NEIZMERNI BOLESTI RODBINI
DR. GRIMM, DR. POGAČNIK
Hr« mslio
za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman, Liubliana. Stari trg Tel 26-37
Avtomatične
hladilne naprave udeluje
G. F. SCHHEET1R
Ljubljana, frančiškanska 4
Tovarna v Škofji Loki Prvovrstne referente
Kostanj
jedilni, namizna in družinska jabolka razpošilja po nizki ceni Peter Šeti-na, Sevnica ob Savi, (1)
Cvetlični med
trčen, najfinejši, 10 kg 150 Din, 30 kg 380 Din -razpošilja franko vsak postaja G, Drechsler. Tuzla.	(1)
Moške stare obleke
in čevlje kupujem. Pridem gledat na dom. Dopisnica zadostuje. - Mara Andlo-vic, Galussovo nabrežje št 27.	(1)
Staro zlato, zlato zoitovie
in srebrne krone
kupujem oo naivišiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Liubliana, Miklošičeva 14
Priporočajte pevsed dnevnik
SLOVr.NFC
Gorila Be je brez obotavljanja pokorila njegovemu povelju in legla na tla.
Primožek je pomignil opicam, ki so kakor ponorele skakale okoli hloda in jim velel:
»llalo, skupaj, skupaj! Samo z združenimi močmi lahko rešimo gorilo iz pusti. Pokažite, kaj znate!«
Rekši je Primožek ovil gorili okoli nog dolgo, močno rastlino ovijalko in začel vleči ujetnico na beli dan. Opice so mu pri tem krepko pomagale. Oprijele so se druga druge okoli pasu in vlekle, kolikor so jim dale moči.
»Ho-rukl llo-ruk!« je od časa do časa zaklical Primožek in z vsakim potegljajem je bila gorila bliže zlati prostosti.
Le dve opici se nista pridružili Pritnožkovi reševalni akciji. Ena izmed njiju se je utaborila na hlodu, druga pa na kosmatih nogah gorile. Tam sta počenjali vsakojake neumnosti: pačili sla se druga drugi v obraz in se žgečkali po gobčkih: bite, btte, buc! Kajne otroci, je bilo to jako, prejako nevljudno od njiju? Uboga gorila je bila že napol mrtva v tesnem hlodu, opici pa, namesto da bi jokali nad njeno nesrečo, sta se še razposajeno režali. Takšna nesramnost! Le kje sta se olike učili? IIu, ali bi ju človek našeškal!
oceni
se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne
iRemec-Co
v Gjubljani, (Kersnikova ulita 7 (poleg člamiča)

Globoke žalosti potrti in popolnoma vdani Previdnosti božji sporočamo žalostno vest, da ie vsemogočni Stvarnik v ponedeljek nenadoma poklical k Sebi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, starega očeta in tasta, gospoda
V
Franca Slutarja
posestnika in mlinarja v Dolenji vasi.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 24. oktobra ob 10 dopoldne na župno pokopališče v Podbrezjah.
Ohranimo pokojnika v dobrem spominul Molimo zanjl
Podbrezje-Ljubljana, dne 22. oktobra 1935.
2alujoče rodbine:
ŠTULARJEVA, DRINAVČEVA in JERALOVA